Posamezna štev. stane 30 stotink. Sž®y. IS, Eggia cttreiia ш la pasla 7#st — @©yi«a, cine 5. maja Ш37. Prof. Albert Sie л , „11 s LJUBLJANA Gradarska ul. Ih JUGOSLAVIJA VICE fceitollt IV. za inozemstvo 30. L. Oglasi, za 1 mm višine in širokosii 1 kolone (65 mm): za trgovske in obrtne oglase 50 stol., za osmrtnice, zahvale, poslana, vabila L. 1‘20, oglase denarnih zavodov L 2-— Mali oglasi: 30 stot. za besedo, najmanj L 3'— Našim fantom-novincem V kasarno pridem zdrav, vesel... (Nar. pesem.) Morda se prekasno oglašam, a vendar bolje kasno, kot nikoli. Te dni odhajajo naši fantje k vojakom. Kliče jih dolžnost v razne kraje države, da odslužijo predpisano dobo. Spremlja jih blago-slo.v dobrih mater in tudi marsikatera solza pade na ta račun. Fantje pa pojejo in vriskajo; za klobukom imajo cvetje in v velikih gručah se zibljejo po cestah. Ravno o tem bi rad spregovoril par besed. Sicer mi bodo porekli, da sem ozkosrčen in da še onim, ki gredo k vojakom ne privoščim malo veselja, a to me ne straši, ker veselje je eno, razuzdanost in pijanost je drugo. Menda, je že zelo stara, stara navada, da se ob naborih in ob vpoklicu k vojakom mnogo pije. Menda, so to delali že naši dedje, a s tem ni še rečeno, da je to prav. Nekdaj sem bil v neki vasi ravno, ko. so tam imeli nabor. Seveda se je pilo, da se je vino kar od mize cedilo in fantje so komaj, komaj na nogah stali. Eden je v pijanosti žalil naborno komisijo pa sta ga orožnika vlekla, kar po tleh, ker ni hotel ali ni mogel hoditi. Kako vam je rjul?! Ali je lepo to? Dela to čast našim fantom? Meni se zdi, da ne! Pa tudi zdravo ni, da se ga človek tako nasrka in končno škodi tudi denarnici. Nek fant mi je pravil, da je zapravil, ko je šel k Poplave v Mississipovi dolini. Ogromno vodovje v el er e ke Mis-sissipi se vedno bolj pomika proti morju in na svoji poti poplavlja in uničuje na stotisoče hektarjev plodne zemlje. Prejšnji teden je voda pokrivala 2 in pol milijona hektarjev zemlje. V vsej obširni kotlini Missisipove reke je nastalo pravo morje, ki se pomika, s hitrostjo 14 km na dan in na katerem plavajo drevesa, ostanki hiš, živalska in človeška trupla. Država je napela vse sile, da reši, kar se rešiti da: vojaštvo, rdeči križ mrzlično rešuje ljudi iz ogroženih krajev, odnaša imetje in živino. Aeroplani krožijo nad poplavljenimi kraji ter mečejo ljudem živeža in zdravila. Mesto Memphis, ki je skoro tako veliko kot Trst, je popolnoma, odrezano od sveta,. 1 Ko se je ta ogromna masa vode pomikala proti morju, je nastal mod prebivalci velikega mesta New-Orleansa, ki leži ob ustju reke Mississipi, velik strah. Inženirji so po dolgem oklevanju sklenili razstreliti dolgi nasip ob reki na dveh mestih, tako da odteče voda na nasprotno stran in rešijo na ta način mesto poplave. Temu so se pa uprli kmetje in lovci pokrajine, ki bi jo voda prizadela po razstrelbi nasipa. In ko je prišel usodni dan, je moralo vojaštvo braniti s strojnicami inženirje, ki so vodili delo za razstrel-bo, pred obupanimi kmeti in lovci. Strašne poplave reke Mississipi bodo imele svoj odmev v svetov- naboru 600 lir; morda je tudi pretiraval, tako., iz samoljubja, a res; je, da vendar mnogo zapravijo. Ali pa je res tudi treba vseh teh neumnih ceremonij ? Ali bi se ne dala odpraviti ta grda navada? Poznal sem fanta, ki je stanoval prav blizu poslopja, kjer se je vršil nabor. Pa je naročil tovarišem, da naj ga pokličejo, ko prične komisija z delom in je naprej žagal in cepil drva. Poklicali so ga in, ko ga je komisija potrdila, se je vrnil spet k sekiri in žagi. Vem, da mi tegai skoro ne boste verjeli, a vendar se' je to v naši preljubi1 deželi že zgodilo. Je pač bela vrana! Koliko zdravja in denarja je prihranil tisti fant? In koliko bolj moški je on od vseh tistih pijanih nabornikov, ki se valjajo po cestah ? Sedaj pojdejo fantje k vojakom: napili so se vina in zapravili so dovolj denarja. Daleč od doma si bodo morda kdaj poželeli ene ali druge stvari; bodo imeli- eno ali drugo potrebo, a denarja ne bo, kajti od doma pošljejo le malo, ker je malo ostalo. Kje so sedaj vse tiste lire, ki so jih fantje znosili v gostilne en mesec pred in en mesec po naboru ter mesec pred vpoklicani? Kako bi prav prišle sedaj tu, v tujem mestu, med neznanci, kjer ni ne sorodnikov ne prijateljev! Ko sem bil pri vojakih, sem slišal tudi take tožbe in vem, da; bo še marsikateri tožil. V ostalem pa: sreča naj vas spremlja po v sodi! Opravite svojo dolžnost pošteno, kot se spodobi članom naroda, ki ve kaj je čast; a tudi v vojaški suknji ne pozabite na nas, ne pozabite naših krajev, svojih mater ne pozabite in ne svojega rojstva. Pomagaj Bog in sreča junaška! B. nem gospodarstvu, ker so uničeni vsi nasadi bombaža, vse setve in je voda odnesla vse kmetske hiše id orodje. Škoda je neprecenljiva in nesreča je tem hujša, ker je do. sedaj zahtevala okoli 500 človeških žrtev. Sraka. V občinski bolnici v Torontu (Kanada) je te dneve vladalo veliko razburjenje. Na skriven način je izginila kapsula s koščkom vadija. Nekaj ur prej je zdravnik v omenjeni bolnici položil nekemu bolniku kapsulo, na, prsa in mu rekel, naj jo drži pol ure, nato naj jo odda bolniški, strežnici. Bolnik je pa kmalu zaspal in ko je bolniška strežnica prišla čez pol ure, kapsule z radijem ni bilo več in je tudi niso mogli najti v vsej bolnici. Gotovo je bil kdo ukradel kapsulo, z radijem, čigar vrednost znaša 30 tisoč dolar j e v. Policija., ki so jo poklicali, ni mogla izslediti tata, obdolžili sp bolniško strežnico, ki je tajila. Medtem pa so bili v bolnici v veliki zadregi, ker so potrebovali radij za bolnike. V vsem mestu niso imeli drugega, radija. Tedaj je prišel.zdravniški asistent v bolnici na misel, da bi iskali izgubljeni radij z elektroskopom. Elek-troskop je priprava, obstoječa iz steklene posode, skozi grlo katere gre žica; na njenem koncu sta dva zlata listka. Iz steklenice pa moli kovinska glavica;; ko pride elek-troskop do električnega toka, se zlata listka v steklenici razmakneta. Prvina radij pa izžareva venomer elektriko. Asistent je zidal na to in z elektroskopom v roki ! so stopali po bolnici. Ko so ko-nečno prišli do kletke, v kateri je bila sraka, sta se listka razmaknila, pogledali so natančneje in našli pod listjem v kletki kapsulo z dragocenim radijem. Sraka, ki so jo izpustili za nekaj časa iz kletke, je ukradla spečemu bolniku svetlo kapsulo in jo nesla v svoje gnezdo,. Obdolženo bolniško strežnico so seveda takoj izpustili, srako so pa odstranili iz bolnice. Tedenski pregled ITALIJA. Tiranska pogodba in radi nje nastali dogodki, to je napetost med Italijo in Jugoslavijo je še vedno v ospredju političnega zanimanja. Sicer je ta spor danes na takozvani «mrtvi točki». Ko se dejanski položaj ni še popolnoma nič izpremeni! m niso bila započeta nobena pogajanja med obema državama, pa je tem hujši časopisni boj, bodisi na italijanski, bodisi na jugoslovanski ‘ trani. Ne mine dan, da bi ne izšel kak članek, dopis ali poročilo, ki pojasnjuje sedanje stanje oziroma mu še doda nekaj novega. Svet vidi potek te bitke ne more pa prodreti njegov pogled v snovanje diplomacije, ki skuša izgladiti nasprotja in najti izhod iz tepa položaja. Zlasti se bavijo s tem vprašanjem na Angleškem, kjer je te dni zunanji minister Chamberlain podal v parlamentu izjave, ki pojas-nnje stališče Angleške v tem jugo-slovensko-italijanskem sporu. Rekel jj, da Angleška nima sicer nobenega neposrednega interesa pri tem sporu, vendar je že od vsega začetka prevze-U' vlogo pomirjevalke. Angleška vlada je vedno nasvetovala, naj se spor poravna z pogajanji med Italijo in Jugoslavijo in šele, ko bi ne moglo priti tako do sprave, bi preostajala Družba narodov. Položaj je sedaj pa tak, da bo trajalo precej časa predno bomo smeli zapisati, da je spor rešen, čeprav se bo z njim vse časopisje še dolgo bavilo. V drugi polovici tekočega meseca nadaljujeta poslanska zbornica in senat s svojim delom. Na dnevnem redu je še vedno proračun. Toda to zasedanje bo posebne važnosti, ker bosta govorila ob tej priliki finančni minister Volpi in min. predsednik Mussolini, Finančni minister bo poročal o uspehu revalutacije lire, dočim bo imel Mussolini pred proračunom ministrstva za zunanje zadeve govor, v katerem bo na obširno poročal o fašistovskih spremembah v zakonodaji, ki so jih doslej izvršili in ebenem bo pa podal načrte za bodoče delo v tem pogledu. JUGOSLAVIJA. V Jugoslaviji prevladuje prepričanje, da ima sedanja valda volilni mandat. Zato se tudi mnogo govori o razpustu narodne skupščine. Po teh vesteh naj bi se narodna skupščina sklicala še ta mesec, da se ji prečita kraljev ukaz o njeni razpustitvi. Nove volitve bi bile takoj razpisane in bi sc vršile že v mesecu avgustu. Te domneve in govorice se vedno bolj širijo. Poleg tega baje nameravata sedanji mini «terski predsednik Vuki-čevič in bivši notranji minister Maksimovič ustanoviti novo konservativno stranko, ki bi jo tvorili radikali in demokrati, ki so v sedanji vladi. Trenutno je v vladi na dnevnem redu vprašanje o izpopolnitvi nezasedenih ministrskih sedežev. * * * Mala antanta bo imela ta mesec svojo običajno konferenco. To pot se bodo zbrali zunanji ministri čeho-slovaške, Jugoslavije in Rumunske v Jahimu na Čehoslovaškem. Zunanji ministri bodo podali poročila o pogodbah, ki so jih bile sklenile članice male antante z drugimi državami. Posebna točka bo spor med Jugoslavijo in Italijo. Spomnite se „Šol. društva“! Dnevne novice NAROČNIKOM! Dovolj smo opozarjali naročnike, naj poravnajo naročnino. Zato naj se nihče ne čudi, če smo mu ustavili list, ker smo bili v to prisiljeni radi neplačevanja naročnine. Komur smo ustavili list, naj poravna zaostalo in letošnjo naročnino, če hoče, da nadaljujemo s pošiljatvijo. UPRAVA. MAJNIŠKO PISMO Po dolgi, dolgi zimi smo dočakali vendar pomlad, po- mrazu in mrtvilu zopet življenje in brstenje v naravi ter solnčne dneve. Prej pusti hregi in gole gmajne so sedaj čarobni gaji, ki človeka vabijo nanje. Povsod živobarvno zelenje, cvetje razliva svoje dišave- preko lokev, z drevja- se glasi.ptička, ki ne preneha niti zai hip: vse se giblje in lazi, vse se oživlja. Človek gre po- poti in ta prekipevajoča pomladna pesem zbudi odmev v njegovem še tako; neobčutnem srcu, da zaživi v to pomladno bogastvo in razkošje, se prerodi in zapolje po njegovih žilah novo. življenje in nove sile, da pozabi na bedo in trpljenje vsakdanjega življenja. In res, nič več malodušja ni danes med nami. Naš kmet vzame zjutraj lopato- in gre na delo. Ko se vrača zvečer truden k počitku, mu žari raz zagoreli obraz, veselje in zadovoljstvo, kakršnega ga nismo opazili v zimskem času počivanja in posedanja, niti na, Božič ne. To je zadovoljstvo, rojeno po težkem delu in iz zavesti, da je z delom gradil temelj boljši bodočnosti. Pomlad, to je simbol dela, življenja in boljših časov, predčas jeseni in zato tudi naš simbol. V tem razpoloženju smo stopili v pomladni čas in prijadrali danes v najlepši mesec leta. Tako obhaja namreč zdrav rod svojo pomlad. Kralj pride v Trst Kakor znano, je nad Barko vi jami dovršen nov svetilnik zmage! O priliki blagoslavljanja — to bo 24. maja — pride Nj. Vel. kralj v Trst. Izvoljen je odbor, ki ima nalogo pripraviti vse za dostojen kraljev sprejem! Manjšinska šola na Češkem, a ne pri nas Tak je naslov članka v «Koroškem Slovencu», glasilu Slovencev v Avstriji, ki poroča;, kako je češki prosvetni minister dr. Hodža izdelal načrt za nemške manjšinske šole na Češkem. Češki prosvetni minister je dejal: «Narodno vprašanje in z njim v stiku vprašanje manjšinske šole sta najnujnejši nalogi kulturne politike. Resne volje smo narodno vprašanje tako rešiti, da ustrežemo- resnim koristim manjšine in države. Lahko pridemo z Nemci do sporazuma, če se zavedamo načela, da drugemu ne smemo uro-pati nobene duše. Beseda «ropanje duš» naj se črta iz našega državnega ■ rečnika. ' Zato pa naj velja načelo, da ima vsakdo- pravico braniti svoje». Minister je nadalje še opozarjal na vladna- naročila, ki prepovedujejo zanašati v šolo strankarsko agitacijo; tudi iz šolskih knjig je treba vse odstraniti, kar bi vzbujalo mržnjo in agitacijo proti drugemu narodu. Ta načrt in besede so nemški listi na Češkem z veseljem sprejeli in odobravali. «Koroški Slovenec» pripominja samo, da na Koroškem premišljujejo žalostno dejstvo, da je pot od spoznanja do izvajanja tako dolga. Novice is vsega sveta Volitve v Avstriji in koroški Slovenci Volitve v državni zbor so potekle za koroške Slovence ugodno,. Čeprav je jasno, da so imeli Slovenci pri volitvah vse Nemce proti sebi, so si priborili zopet dvoje mest v deželnem zboru. To so tretje volitve, ki so jih doživeli koroški Slovenci in kljub temu niso. nič nazadovali, oziroma je nazadovanje le malenkostno. Le na severu, tam kjer pritiska nemška duhovščina in učiteljstvo na slovensko ljudstvo, je bilo izgubljenih nekaj glasov, d o čim so v nekaterih občinah na jugu napredovali. Njih uspeh je tudi naš uspeh in tudi mi jim želimo vso srečo v tem trdem boju. LE PREPRIČAJTE SE! Kupi enako količino PEKATETE in kakih drugih cenejših vrst, pa se boš prepričala, da bo Pekatet znatno več od onih drugih. Katere so tedaj cenejše? Zanesljivo prave v V2 kg originalnih zavojih. O razstavi ročnih del Ženskega dobrodelnega udruženja v Trstu Pišejo nam: Kako sem se razveselila, ko. sem stopila v pondeljek v dvorano slovenske šole pri Sv. Jakobu, kjer so bila razstavljena brezštevilna ročna dela, ki so jih izvršile meščanke in priprosta, dekleta z dežele v tečajih Ženskega dobrodelnega udruženja. Veselila sem se že delj časa. na ta obisk, a ta krasota je presegala vse moje pričakovanje. Žal, da ne morem dovolj presojati vrednosti in veljave teh del — ker sem pač le priprosto dekle z dežele — vendar, kolikor razumem, so bile tu bogato zastopana najenostavnejša in najfinejša dela v popolni dovršenosti. Mene je najbolj zanimalo lepo vezano perilo. Tudi jaz bi si rada kaj takega napravila, a žal, nimam časa, tudi ne prilike, da bi se izučila v krojenju in vezenju. Videla-sem razna dela iz Trsta, Rojana, Sv. Križa, Proseka, Kontov el a, Sv. Ivana itd. Srečna dekleta, ki imajo priliko naučiti se toliko lepega in koristnega. Dobro bi bilo, da bi.se tudi me, dekleta z dežele, združile ter skrbele izuriti se v šivanju, kvačkanju in pletenju. Morda bi pa Žensko dobrodelno udruženje preskrbelo za učiteljico ročnih del, ki bi nas vodila, ‘ter bodrila k delu. Razstava ženskih ročnih del v Brezovici pri Materiji. Kaj pomeni pridnost, vstrajnost in čvrsta volja, nam je dokazala ta razstava. Kakor smo že zadnjič omenili, je bila razstava o priliki velikonočnih praznikov nad vso pričakovanje lepa. Razstavljenih je bilo nič manj nego 935 ročnih del od samo. 18 priprostih deklet, ki šivajo in vezejo le po dokončanem vsakdanjem delu. Pripomniti mo- ramo, da je eno od teh deklet celo uslužbeno pri drugi družini. Videli smo, prav mnogo lepega in koristnega perila in raznih drugih del, posebno so nam ugajale priproste bluze, vezene z narodnimi motivi, ki se dajo prati in likati, kar je v današnjih dragih časih velike vrednosti. Vse priznanje taki mladini. To je dokaz, da so .ukaželjne in ne zgubljajo dragocenega časa s prekrižanimi rokami in brezplodnem pohajkovanju, saj se da lepo pokramljati tudi z iglo v roki. Ne smemo pozabiti omeniti, da so brezovska dekleta, dosegla take uspehe brez strokovno izobražene učiteljice; vodila jih je pridna in idealna, tovarišica iz iste vasi, katera jim je s sestrinsko ljubeznijo pokazala, kolikor je sama znala; uspehi razstave naj ji bodo plačilo ter bodrilo za na-daljno delovanje. Pri razstavi so se dekleta, spomnila tudi tiskovnega sklada «Ženskega Sveta», kateri jim je nudil marsikakšno koristno navodilo in lepe risbe ter zbrale L. 30.—, za kar jim bodi tem potem izrečena topla zahvala, S. G. Kdo so bili Giuliani ? Prišli so iz Rima leta 1000 in so bili prva naj starejša in odlična plemenitaška rodbina, ki se je tukaj naselila. Friderik Barbarossa je 2. maja leta 1152 landavijskega štetja pripoznal tržaško rodovino Giuliani, katere člani. so izhajali iz potomstva rimskega imperatorja Romana Didija Giuliana. Cesar Ferdinand I jim je odstopil celo oddelek lastne cesarske, telesne straže in del cesarske orožarne. Zasedali so visoka in odlična mesta v državni magistratur^- v duhovskem stanu in v takratni diplomaciji. Rodovina je izumrla z Antonom Giuliani, znanim filozofom, ki je živel okrog leta 1785 in kateri je stopil v sorodstvo z znann; tržaško plemenita-ško in patricijsko rodbino de' Marenži. Danes nosi ena izmed tržaških ulic ime te naj starejše in slavne tržaške plemenitaške rodbine Giuliani-]ev. Via dei Giuliani se naziva ulica, ki se nahaia pri Sv. Jakobu tik cerkve in v tej ulici se nahaja tudi znana lekarna Castellanovich, katera proizvaja najboljše zdravilne specijalitete, izvrstna in energična ckrepčevalna sredstva, krvna čistila za domačo rabo. Iz uroda pomit dr. „Edinost“ v Trsta Fr. Masten — Vojščica: Z začudenjem smo ugotovili, da ste se istočasno kakor k nam, obrnili za posredovanje in pomoč tudi k dr. Boccmiju. Reklamacija, po njemu napravljena, je odbita. Pridite, da dvignete svoje papirje. Albert in Marija Volk — Place: Dne 8. IV. 1927 ste bili od finančne intendance pozvani, da uporabite dovoljeni znesek za popravo vojne škode. Čim bo vse vzpostavljeno, boste dobili še razliko, ako ne nameravate nadaljevati dela, pa ja- vite, da se stvar zaključi z že izplačano svoto. Anton Mihalič — Plužno: Ako Vam likvidacija ni po godu, vložite pisano reklamacijo. Marija vd. Dežjot — Misliče: Intervenirali smo na tržaški prefekturi glede Vaše stvari ter ugotovili, da s te strani je bilo že rešeno. Potemtakem je končna rešitev blizu. Karolina vd. Štrekelj — Gorjansko: Zadeva je za Vas ugodno, zaključena: izdan je pokojninski odlok št. 52238 od 25. novembra 1926. Tudi odnosna knjižica je bila že odposlana na zakladno« delegacijo v Videm. Ako Vam ne bo uročena prav v kratkem, bo treba požuriti še tamkaj. č Ana vd. Novak — Dolina: Stvar se nahaja še vedno v preiskavi, ker ne pridejo že večkrat zahtevane listine. Dne 29. 4. 1927. je bila na našo prošnjo poslano na tamošnje županstvo ponovna požurnica. Ivan Tominc — Barka: Zadeva je bila zaključena z odklonilnim odlokom št. 333346 iz, dne 2. 10.1925., ker niso« došle večkrat zahtevane listine. Sedaj je bila odrejena nova preiskava in rezultat iste Vam bo osebno sporočen. Pivka: Cela serija tabel (osem komadov) stane 48.— lir, a poleg teh je treba kupiti še druge tri tablice za olje, ki stanejo še 5 lir ter morajo biti pritrjene na posode. Razpečava: Pokrajinski trgovski si uda kat v Trstu: Via Geppa, št. 23. Andrej Škerjanc — Gradiščica: Iz aktov ministrstva ne izhaja, da bi pokojninski urad izdat nalog ukinitve nakazil. Vam bi morala biti izplačana nakazila do 30. septembra, t. 1. in pravzaprav boste v kratkem zdravniško pregledani radi poslabšanja bolezni. Ako imate opravke v Puli, povprašajte ta-mošnjo zakladno delegacijo o vzroku ukinitve, če ne, ho treba stvar pismeno, urediti. TAJNIŠTVO. Dopisi ČADRG. Nekaj novega je za nas davek na juse. Pred dobrim letom zanj nismo vedeli in tudi v resnici nekako ni obstojal. Plačevali smo ga, a je bil takšen kot je bilo prav in naložen razmeroma po užitku. Imenovali smo ga «občinskega rata», ki je istovetna z današnjimi občinsk. davki, kateri so pa že sami preogromni in ne odgovarjajo dohodkom naše vasi. Vsakdo čuti, da je davek na živino previsok in s tem, da plačamo tako visoke davke, M že moralo biti upoštevano ono uživanje skupnega zemljišča, na katerem se pase par mesecev drobnica. ^Zahtevajte Mmozdroello F. 8№16-£ШШвШсН! PODLISTEK A. Š.: naši Kraji, ljudje in njih življenje (Nadaljevanje.) Do čim se okrog Idrije omejuje domača obrt največ na čipkarsko in ni druge značilne obrti, ki bi prevladovala, cvete j o še danes po čepovan-ski in Banjški planoti ter po Lokovških hribih tudi obrti moške, kot žeb-Ijarstvo, kovaštvo, mizarstvo,strugar-stvo itd. Zlasti v zimskem času, ko zapade sneg, se izpremene posamezne koče, ki so raztresene ih pomaknjene visoko v gore, v prave delavnice. Lokavec je najbolj poznan po domači obrti, katere izdelki so poznani po vseh krajih naših Gor, ki deloma tudi po severnem Goriškem. Izdeluje se domača posoda in orodje, noži, sekire, pa tudi koši in kuhinjska posoda, dalje žeblje in podobno. Res, da tudi ta obrt ne more zadoščati, zlasti he radi prevelike konkurence tovarniških izdelkov. Opaža se, da prav vsled te konkurence domača obrt vidno peša. Dejstvo je, da tudi prej ni nudila ta bog v e kakšnih dohodkov, zato se prebivalstvo teh gor nikoli ni moglo možiti in so ostali ti kraji le redko naseljeni. Navajeni samote in gor, so ti prebivalci tudi po svojem značaju kaj svojevrstni. Gozdarski so, priprosti in nekoliko bab-jeverni celo. Obžalovati je, da se mladina, ki čuti potrebo korenitih sprememb v življenju in napredka, ne oklene povsod naših kulturnih stremljenj, ampak se vsa njena aktivnost in navdušenost spreobrne v popivanje in celo surovost. Vipavska dolina. Vipavska dolina je najrodovitnejši del naše zemlje, najbolj poljedelski. Kot da je nekak podaljšek plodne beneške in furlanske ravnine z enakim podnebjem, pomaknjen med dve planoti, kraško in trnovsko. Zemlja je nudila Vipavcu vsaj najnujnejše pogoje za življenje, iz nje je iztisnil toliko, da je lahko skromno živel. Tudi danes bi morala Vipavska dolina biti gospodarsko najtrdnejša in vendar opažamo danes prav tu veliko krizo. Odkod to? — Goji se namreč tu največ vinogradništvo, danes pa je ta panoga poljedelstva za nas uničena, ker naša vina nikakor ne morejo tekmovati z italijanskimi, ker so bližnji kraji v naši državi veliko bolj vinorodni od Vipavske doline. To in še vinski davek je zadal našemu vinogradništvu smrten udarec, našega Vipavca in Brica pa je spravil ob vsakdanji kruh. Vsak dan opažamo pogubne posledice te krize: tok izseljevanja iz Vipavske doline vedno bolj narašča in postaja zares že skrb in strah vsakega, ki trezno misli. Če se zredčijo plasti našega ljudstva, je naša zemlja, naša kultura in jezik v nevarnosti. Vprašanje vipavskega poljedelstva 1 Zdi se nam davek na juse kot drugi občinski davek, to bi se reklo nekako, da plačamo dvakrat občinske davke. Mi se temu davku ne upiramo, a mora biti odmerjen prav po užitku in vrednosti sveta. Kakšen užitek imamo? Par mesecev se pasejo koze in ovce po tem zemljišču in krave prav nekaj malega. To je vse. Svet je tako strm, da se more krava le na malo mestih pasti. Po nekod je pa popolnoma nerodoviten. Če bomo morali prodati še koze, potem se užitek še zmanjša. Kako je s tem davkom? Občina nam ga je naložila tretje leto, kot drugim frakcijam in je tako visok, da se v nekaj letih plača zemljišče pošteno, čeprav je obširno. Zdi se kot bi se hotelo proti nam izrabiti uspešno orožje — strah — da izgubimo pravico do jusov, kajti le odkar je prišlo na dnevni red pereče vprašanje o delitvi skupnih zemljišč, so nas pritisnili. Ko bi bili travniki ali dobre senožeti, bi morda davek ne bil previsok. Treba je tedaj, da je stvar prouči in odmeri primeren davek na ono skalovje. Dne 21. aprila se je poslovil od nas Ivan Leban. Šel je z več drugimi fanti iskat sreče v Argentinijo. Mnogi so mu prigovarjali, naj ostane doma, kjer bo gotovo srečnejši. Tujina je tujina in človek tudi pri dobrem zaslužku je le tujec med tujci, nesrečen in pozabljen. Tudi pri najboljšem zaslužku plača le on s svojo krvjo in močjo. Ni nas poslušal, temveč se poslovil z znano prislovico: «Poskušati ni greh». Želimo mu vsi obilo sreče in korajžne vrnitve! Slovo od tovariša. Slovo od Tebe, tovariš, je bilo tih» in brez hrupa, a je bilo lepo in slovesno. Bili smo zbrani zadnji večer okoli Tebe na Tvojem domu kot ovce, ki jih je zbegal nenaden napad volka, ki hoče iz njih srede ukrasti ljubljeno jim jagnje. Občutili smo Tvojo izgubo gre uk o. Govorila je tišina razločno in glasno, kako težko nam je pri tem slovesu. Naše misli so romale daleč po neznanih deželah, med tujci, spremljevane s čudnim strahom in tajno grozo. Med vrvežem množic je iskalo naše oko znanih obrazov, uho je z napetostjo lovilo sladki glas domače govorice. Ivan, daleč Te vodi pot, daleč od nas Ti je usoda začrtala iskanje sreče. Da bi Ti bila mila in naklonjena! Toda mi se bojimo, bojimo se tujine, ki nima srca za nas. Močan bodi, Ivan, kljubuj tujini in njenim nakanam, ostani vreden sin svoje matere domovine ter se kmalu povrni srečen in zdrav v njeno naročje! Ure so potekale naglo, ni jih ovirala teža, ki je tiščala na našo dušo, da je glas dvigajočih prs onemeval. Ogromna stena se je spuščala od nebesnega svoda počasi, počasi in enakomerno med nas in Teboj, da zapre pogled očem do Tebe, a ne more zapreti pogleda duši. Silna in nevidna je masa stene, ki pada in se bliža... Kako lepo in blaženo je bilo slovo, vsak majhen glas je motil njeno harmonijo, ki je daleč zvenela v noč! Odločno in nenadoma je vstal tovariš, ura je bila enajst. Stegnil je roko proti Tebi in dejal s tresočim se glasom: «Ti greš, Ti nas zapuščaš, tujino greš napajat s svojo krvjo! Sreča in božji blagoslov naj gresta s Teboj!» Sledili smo tovarišu drug za drugim z isto kretnjo ter nemo in z potrtim srcem odhajali v noč. — Čadr-ski fantje. postaja vsak dan resnejše. Mnogo misli, ugibanj, predlogov in nasvetov je izšlo o tem, trebalo bi le zbrati vse to, kritično premotriti in rešiti vendar enkrat te naloge. Vsi so si na Jisnem v tem, da bo treba opustiti vinograde. _ ^ «S čim se bomo pa živeli?» se vprašujejo Vipavci. Nikjer ni zapisano, da bi ne rasti o drugo po vipavskih njivah kot trta, treba bo izpopolniti nastale vrzeli le z drugimi pridelki. Priporoča se sadjarstvo; seveda ni pozabiti na ostale panoge poljedelstva, katere je treba izboljšati in usmeriti po naukih naprednega kmetijstva. Še se da dvigniti pridelke, toliko njih količino kot kakovost in še marsikateri najde tako doma svoj kruli. Lotiti pa se je dela s vstrajnost j o in ljubeznijo; če je vstrajal naš rod toliko stoletij na tej zemlji in še v žalostnejših časih in večjih neugodnostih, lahko upamo in pričakujemo, da bo tudi danes, ko je dosegel povrhu še gotovo stopnjo izobrazbe. Dalje prih. RUTE PRI VOLČAH. Redko kdaj se oglasimo po naših časopisih, čeprav jih radi čitamo. — V miru živimo tu v raztresenih hišah po vrhovih in rebri h hribov. Le škoda, da so hiše tako raztresene, tako da je tesnejši stik med nami nemogoč. Če bi živeli bolj skupno, bi bilo v marsičem bolje, več napredka na gospodarskem in kulturnem polju. Cerkev in županstvo imamo v Volčah, ki so precej oddaljene, tako da izgubimo za vsako majhno stvar, ki jo hočemo tam kupiti, najmanj pol dneva. Posebno pozimi nam dela pot v hrib velike neprilike, sedaj je v tem oziru nekoliko boljše. Prav sedaj, v spomladi, imamo mi, ki živimo po teh vrhovih gor, daleč od cest, ljudi in prometa, najlepšo manjkalo. Delati se jim ni ljubilo, ker sc. mislili, da jim ne more nikdar zmanjkati. Pogosto so hodili v Cerkno, kjer so ga prav pošteno srkali in dajali še drugim piti. Kmalu so. jih vsi poznali, ker tako razsipnih gospodarjev ni bilo daleč okoli. Ko' so se bližali Gerič nu, so rekli ljudje: «Hitro pogrnimo mize, Otavenkarji gredo!» — In res, splačalo se jih je pogrniti. Ko so pa bili na Otavniku, so naredili krogle iz masla, keglje pa iz sira. Tako so se zabavali z božjim darom in se hudo pregrešili. Bog jim je zameril njihov napuh in razsipnost ter jih je kaznoval. Kmalu so pognali premo- ä i ö № ä Res?'da^ga^ii1 veliko,J ker'ga1 je vojna i ’ ko 80 5ih zagledali, so rekli: uničila. Nekaj smo zasadili, a še bi i < kakšno prednost ima voda pred vanje . vinom, kako prednost ima trezen go- je mnogo primernejših načinov po- S1uU4'i Pre(l pijancem, slavi j an ja. V nekaterih vaseh se zbi- i Našim novim Amerikancem pa Bog vajo fantje in dekleta v društveni i ,1 vso srečo v tujini, nam pa zavest, šopiri, kjer prirejajo fantom-vojakom 1 а ne pozabijo na nas in se vlčasih poslovilne večere in se prav prijateljsko, s prepevanjem in smehom poslavljajo. Kako priporočati bi bilo, da bi se ta lepa navada razširila po vseh naših vaseh, tako da se ne bi poslavljali naši novinci z običajnim plesom, norenjem in razgrajanjem. Če pišem slučajno iz Volč, nisem s tem dopisom niti oddaleč mislil vol-čanskih fantov, ampak le njihov odhod mi je bil povod, da sem o tem razmišljal in čutim potrebo, da te svoje misli še komu drugemu razodenem. NEMŠKI RUT PRI GRAHOVEM. K uka v ca je že v deželi, a iz našega kota še ni glasu. Tisti, ki nas slabo poznajo, bi si lahko mislili, da smo še vedno v zimskem spanju. Reš, Rodica in njeni sosedi so še odeti v belo odejo, a tudi ta se počasi umika proti vrhu, dokler popolnoma ne izgine. Čas počitka je prešel in treba je pridno delati, ako hočemo imeti jeseni kaj v hramu Naša vas je precej velika in ima, priredilo lep «Pustni večer», ki je naprav lepo lego. V ozadju se dvigajo jravnost sijajnd uspel. Na vsporedu je visoki hribi, okoli vasi so pa senožeti1 bila burka v dveh dejanjih «Kmet in gozdi, kar jih še ni padlo pod se-: Herod», dva kupleta, govor, solospev sekiro. — Kmalu nas začnejo obiskom | «Ciganska sirota» s spremi je vanjem vati hribolazci. Po navadi prenočijo j kitare, petje, šaljiva pošta itd.; žal, v naši vasi, odkoder jo zgodaj mah- tudi ples ni izostal, česar pa v vese-nejo proti Rodici. No, mi smo dobro j lem pustnem času ne moremo niko-pnpravljeni na take obiske. Imamo mur zameriti. Občinstva je bilo to-j dve gostilni in več izvrstnih studen-"] lik o da je bila precej velika dvorana j cev. Hribolazcem, ki gredo šele na | do zadnjega kotička napolnjena in bi j hribe, so posebno priporočljivi po- j bilo kmalu premalo prostora za vse slednji. Kdor se okrepča pri njih, ni udeležence, ki so prišli tudi iz odda-V nevarnosti, da bi zdiičal po grušču, ijenejših sosednih vasi. v prepad. V vasi se dobi tudi izvrsten: Ker je ta prireditev tako lepo uspe- želodec. namreč pračišji, in okusno la, smo bili vsi društveniki prepri-mleko. Ako ga spiješ liter, te poganja j čani, da bo društvo tudi nadalje tako kot bencin proti RodicL Kdor ga ni pridno in Vneto delovalo, česar smo okušal, ne ve, kako čudovito moč se vsi veselili. Upali smo, da bo dru-ima. Zato ga priporočam vsakemu ; stvo kmalu priredilo kako večjo javna j man j en liter... Upam, da bo med, no prireditev sedaj spomladi, ker od j letošnjimi obiskovalci tudi kakšen: kar društvo obstoja sedaj po vojni, | prijatelj «Novic», ki bo potrdil nje-(je vsako leto spomladi, navadno naj govo čudovito moč in lepoto naših velikonočni pondeljek, priredilo kako krajev. OTAVNIK. Skoraj vsak kraj ima svojo pravljico in tako tudi Cerkno. Pravljica je podučna in se prilega marsikateremu tudi v današnjih časih. Iz nje se uvidi, koliko časa imajo veljavo zapravljivi pijanci. Na Otavniku so živeli tri zelo premožni kmetje. Ničesar jim ni javno prireditev, ki so bile vse zelo dobro obiskane od strani občinstva, in to od blizu in daleč ter so vedno zelo dobro izpadle. In res se je tudi letos kmalu po prireditvi pustnega večera začelo nekaj govoriti, da se kmalu priredi večja javna društvena prireditev. Igrala naj bi se drama «Razvalina življenja». Menda so se tudi vloge že razdelile igralcem, ki naj bi sodelovali pri tej igri. Kar nenadoma pa je kmalu potem nekega lepega dne udarila med nas novica, da se prireditev ne bo vršila. Vzrok temu je še «skrivnost» odbora, oziroma nam nastavljena «uganka», ki pa je na noben način ne moremo «razrešiti». Pač pa smo par dni za tem dognali, da je v odboru nastal razpor in razdor. Tajnika so namreč ostali odborniki toliko časa šikanirali, prezirali in ga zahrbtno obrekovali, da je bil prisiljen odstopiti. Prazno mesto v odboru pa še vedno čaka novega tajnika, ki pa ga noče biti od nikoder. Tako se je naše društvo sedaj zopet pogreznilo v spanje, mesto da bi začelo pridno delovati in se udejstvovati na kulturnem polju! — Pika. — Naše cerkveno petje je pa res zelo žalostno! Ako stopiš v nedeljo za časa sv. maše na kor, boš videl tam peščico pevcev, ki jih lahko sešteješ na prstih obeli rok., So sicer izvrstni pevci — posebno prvi bas je nekaj posebnega —, toda kaj pomaga, ko pa premlevajo vedno ene in iste pesmi, ker nimajo pevovodje, da bi jih naučil novih; in ker ni organista, seveda pojejo nedeljo za nedeljo brez spremljevanja harmonija, ki je na koru samo v napotje. Ko bi imeli organista — pravzaprav ga imamo, a ne vem, iz katerega vzroka noče voditi in poučevati petja — bi bilo seveda vse drugače. Sestavil bi se lahko lep in močan pevski zbor, ker pevskih mladih moči je dovolj, le onega manjka, ki bi jih zbral in začel poučevati. Zatorej, poklicani, na delo! — Idrčen. SVETO PRI KOMNU. Ne dolgo od tega smo čitali v «Edinosti» uvodnik, v katerem je France Bevk ostro žigosal plese. Z veliko koristjo bi ga tudi mi Svečani brali; tudi tu se je namreč ukoreninilo ono razkričano popivanje in plesanje. To je znak velike lahkoživosti, kajti časi so drugalčni kot godni za ples in zapravljanje. Na velikonočni pondeljek smo, imeli ples, ki je končal s pretepom in temu slede sedaj tožbe ter stroški. Fantje, Svečani! koliko časa bomo še trpeli, da se gode takšne budalosti v naši vasi in nas sramotijo pred svetom? Koliko časa bomo še plesali in noreli, mar do zadnjega, dokler bo še kak novec v žepu ali še kaj imetja pri hiši? Iz vseh krajev čujemo vesti o delu, o napredku itd., zakaj se Sveto samo s plesi seznanja s svetom? Mar bi se tudi mi poprijeli kaj koristnejšega, nego da plešemo, zapravljamo, se pretepamo in tožimo. Pomladni čas je čas dela in brstenja. Tudi nas zove k delu in treznemu življenju. Pobrigajmo se sedaj, da nas jesen in zima ne najde s prazno shrambo. Fantje, pokažimo, da znamo biti tudi resni in da znamo ločiti, kaj je fantovsko in kaj smešno! Kmetski fant. ŽIRJE PRI SEŽANI. Nedeljski prosti čas me je prinesel skupno z mojim prijateljem v to prijetno vasico, ki se ti smehlja s svojimi vabljivimi njivami in vinogradi. Vas ima okrog 30 številk in nekatere strehe hiš so krite s slamo, druge s ploščatim kamenjem. Ker so tam vsi kmetovalci, so vsi v manjši, drugi v večji meri pričakovali božjo kapljico, kar jih je Bog uslišal še isti dan. Midva, prijatelj in jaz, pa sva premočena dirkala na jeklenih konjih. Govorila sva s prijaznimi domačini, s simpatičnimi dekleti in deležna sva bila pristne slovanske gostoljubnosti. Pravili so nama o svojih težnjah in skrbeh, o nekdanjih veselih in lepili «cajtih», o katerih upajmo, da se kmalu povrnejo. — Popotnik. DIVAČA. Lep zgled nam je dal preteklo nedeljo g. župnik, ko nam je čital uvodnik torkove «Edinosti», ki piše proti plesu. Le bojim se, da se naša mladina malo drži teh načel. V nedeljo se je vršil ples v Brežici. Pa smo slišali, da so vložene nove prošnje! Mladina! Zdaj je edino še čas, da se lahko streznemo in se otresemo slabili navad in lastnosti in se poprimemo resnega prosvetnega dela. — Mlad Kraševec. SKOPO. Iz, naše vasi se nikdar ne oglasimo, čeprav beremo «Novice». Toda dnevno delo nam ne dopuš- oglase v «Novicah». IDRIJA OB BAČI. «Prosvetno društvo». - Petje. Lansko leto je naše Prosvetno društvo delovalo srednje dobro: ne bogve kako dobro, pa tudi posebno slabo ne. Priredilo je eno javno prireditev, in sicer na dan velikonočnega pondelj-ka; igrala se je drama v treh dejanjih «Na dan sodbe». Kakor se je čulo, bi se imel vršiti tudi izlet v Če-povan, se je moral radi gotovih «zaprek», o katerih pa ne bomo govorili, prenesti na poznejši čas. - Po občnem zboru pa, ki se je vršil 26. dec. pret. leta in na katerem je bil izvoljen tudi novi odbor, je društvo takoj nanovo oživelo. Že par dni po občnem zboru je priredilo «Silvestrov večer», ki je uspel precej dobro; ako pomislimo, da so se vse priprave izvršile v par dneh in pod vodstvom novega odbora, moramo pač spregledati marsikatero pomanjkljivost in napako. -j Zadnjo pustno nedeljo pa je društvo ; 1 ■ ; ; j “Voda Dell’Alabarda” Castellanovich Prepreči izpadanje las ter je priporočljiva posebno proti prhljaju in za ojačenje korenin, ker vsebuje kinin. Steklenica po L 6. - V Gorici se prodaja pri Fiegel, Carducci 9. 'Glykol1 Castellanovich je izredno učinkovito, brezalkoholno sredstvo proti oslablje-nju živcev, splošnemu oslabljen]'u, glavobolu, pomanjkanju teka in za ženske v slučajih nerednosti v čiščenju. - Cena steklenici L 8"50. - Za popolno no zdravljenje 6 steki. L 45'50. LekarnaCastellanovich Ist, Via Giuliani 42 (pri Sv. Jakobu) v bližini slov. šole. - Tramvaj 1. ča, daj bi prijeli kdaj za pero. Vseeno bi vsaj vsako toliko lahko kdo poročal, kaj se godi v naši vasi. Ce smo se danes odločili, da pb šemo iz naše vasi, nas je prisilil žalosten dogodek. V naše vrste je posegla smrt. in padel je pod njeno koso dober med najboljšimi. Umrl nam je Gulič Jožef, ki si je svoje zdravje zrahljal v svetovni vojni. Z njim izginja iz naših vrst vrl narodnjak, ki j c bil vedno, bo-ritelj za naše narodne pravice, čeprav je pretrpel radi tega mnogo. Naša občina je imela v njem-velikega zagovornika za njene zahteve ter potrebe, katere je ugotavljal z očesom veščaka. Zapustil je štiri mladoletne o-troke in vdovo. Mi hvaležni Občinarji mu ohranimo trajen spomin. Mir njegovi duši! Naš priljubljeni učitelj, ki je ležal nad mesec dni bolan v bolnici, je okreval in se vrnil med nas. Njegov povratek je razveselil o-troke in s tari še. IZ MAČKOLJ. Zadnji «Mali list» se je zopet obregnil v nekatere naše vaščane, a očita nam nepoštena dejanja poleg tega nas imenuje z novičarji. Da, novičarji smo, predragi list,-in sicer toliko časa, kolikor nas «Novice» prav učijo. Ko bomo spoznali v «Novicah» najmanjšo krivico, ki bi znala zastrupljati naša srca, takrat se bomo listu odpovedali. Do sedaj pa hvala Bogu nismo spoznali tega. Z veseljem čitamo v «Novicah», kako se povsod potegujejo za naš jezik, kako lepo svarijo in učijo o pametnem gospodarstvu, kako opisujejo lepe cerkvene slovesnosti, kako svarijo mladino pred razuzdanim življenjem, plesom in alkoholom, kako svarijo naše ljudi pred izseljevanje! itd. Nismo slepi, ne gluhi! Vprašamo tedaj M. L., čemu ta gonja proti «Novicam?» Če smo opustili M. L. in se oprijeli «Novic», je M. L. sam kriv. Kar te peče in boli, tega drugemu ne stori! In resnico le govori bodi mož do konca dni! GABROVICA V ISTRI. Pomladno delo pri nas lepo napreduje. Polja so ozelenela in oživela: vse dela, povsod se z naravo probuja tudi življenje. V zadnjem času se je prebudila tudi naša mladina. Imamo pevski zbor, ki obstoja komaj par mesecev, a je pokazal že lepe uspehe. Najlepši dokaz njegovega dela bo pač nedeljska prireditev, ki obeta biti kaj lepa in zanimiva. Vsi tisti, ki jim je mar mladinsko delo in prizadevanje, pa tisti, ki so željni poštene zabave in razvedrila, pridite v nedeljo popoldan v Gabrovico! Tudi izletniki iz mesta in bližnjih vasi najdejo tu duševno in telesno krepčilo. Nobenemu ne bo žal popoldneva, gabrovška mladina in vsi Gabrovčani bomo poskrbeli za to. Pridite vsi! IZ BORŠTA. V nedeljo popoldne smo pokopali Blaža Petarosa (p. d. Bečena), posestnika in bivšega vaškega načelnika iz Zabrežca, starega 73 let. Bolehal je več časa. Pokojni je bil eden naših starih kremenitih poštenjakov, zvest svojemu narodu in je v tem duhu tudi vzgojil svoje otroke, od katerih je sin Josip že več let predsednik bral. pev. društva «Slovenec». Pogreba se je udeležilo mnogo ljudi in domači pevski zbor. Mir in pokoj njegovi duši, prizadetim iskreno sožalje! — Bralno pev. društvo «Slovenec». IZ KRIŽA PRI TRSTU Velikonočne praznike smo praznovali v nepričakovanem, skoraj zimskem vremenu, ali kljub temu ni naša mladež nič manj tekmovala s tradicijonalnim velikonočnim «tušanjem jajc». Naši kamnoseki, ki* so zaposleni v rimljanskem kamnolomu so en dan stavkali, potem pa so jih prisilili na delo in res so jim ta teden skoraj popolnoma plačali. Izgleda., da je začasno denarna kriza, ki je mučila to veliko podjetje, prenehala, ker sprejemajo spet nove delavce. Naši ribiči so po dolgem zimskem odmoru zajeli sardelce v precejšnji meri. Upamo, da bo njih dolgo, šivanje mrež s tem poplačano. Blagajna križkega kinematografa se je za velikonočne praznike dobro napolnila. Predvajali so film «Kristus»; Istovetnice pravijo, da bo poskrbel naš tukajšnji čuvaj, kar je res dobro, ker ljudje zlasti sedaj, ko so tako povsod zaposleni, ne morejo vedno v mesto. Upamo, da se tudi merodajni faktorji pobrigajo. Križanovič. ČEBELARSKE POTREBŠČINE Čebelarjem, katerim nismo mogli postreči zadnje dni s satni-cami, javljamo, da nam je naročena pošiljatev satnic dospela, katere dobijo v našem skladišču v ul. Torrebianca 19. V zalogi imamo tudi počinjeno žico, kolesca, topilnike in cevke za vosek, šila, luknjače za vrtanje okvirjev. Kovinske dele za A-Ž panje: matične rešetke, pocinkana raz-stojišča, pocinkane palice, mreže in vse potrebno železje. Za bližajočo se čebelarsko letino: trčalke originalne' «G raz e» na 3 in 4 satnike, vilice in nože za odkrivanje satja, počinjena . sita za med in razne druge priprave. Ako slučajno ni v zalogi katere-priprave, sprejmemo po želji naročila naravnost od izdelovalca. Satnice zamenjamo tudi za vo sek. Na željo pošljemo vsakomur cenik čebelarskih potrebščin. TRŽ. KMETIJSKA DRUŽBA v Trstu, ul. Torrebianca IS. 'aaovorni urednik : JANKO RTJNT1C. Poslano *) Podpisani izjavljam, da obreko-valne' besede, katere sem izrazil proti gg. Francu Vadnalu in Vilharjevi iz Velikega Otoka niso resnične. Bremec Alojzij, Lom št. 78 Sv. Lucija pri Tolminu Za članke pod lem naslovom uredništvo odgovarja le loliko, kolikor mu zakon veleva. *♦ ♦♦ K tt ♦♦ ♦ ♦ ♦ ❖ -8- ♦* ♦♦ *♦ ♦♦ S E ♦ * o * ♦ * ♦ za leto 1927 le izšel!! SM. mm keuže ima v lastni zalogi najrazndvrstnejše fcuhlnjske in druge hišne potrebščine Iz aluminija, steklovine, lesa, emajlirane prsti itd. -■ CENE NIZKE. TRBT, PIAZZA в. QIOVANNI 6t. 1 Cevllamica Forcessln ббПЈинаие na raadnersdiil razstavi e Gano*! z „Diploma di gran premio" VRST - Via Giuseppe Caprln Sle«. S pri Sv. Jakobu ■ TRST Kdor išče obuvalo čenč a vendar lepo, ta bo pomislil malo, ие knpil kar na slepo! „ИВЖ In šel bo k „FORCESSINU", ki v Trstu vsem od kraja — ubožcu al’ bogatinu — najboljše čevlje daja .. . H hulji za dale L 48*— tgflii za dele L 48*- Kupujte vedno le 'holandski kakao DE JONG’S ki mu gre prvenstvo po pristnosti in kakovosti! =lll tXti J ’’ v; л ^ ..tv raitotnaiaaa zadruga z emajenlm poroštiom uraduje v svoji lastni hiši ulica Torre hianc® 19, I. nad. Sprejema navadne hranilne vloge na knjižice, vloge na tek. račun in vloge za ček. promet ter obrestuje P© 4% večje in stalne vloge po dogovoru. Sprejema Dinarje na tekoči račun in jih obrestuje po dogovoru. Daje posojila na vknjižbe, menice, zastave in osebne kredite. Obrestna mera po dogovoru. Mi razpclago varnostne telice (safes) ШШ ureza $Me om, -13, И Ob nedeljah je urad zaprt Telefon štv, 23-67. Holstein sloeen. Efemi imi ■ ■ hv' ' " приооппрррраопраоЕшпрапЕшаа Zobozdravnik sprejema e SORICI na TreonlKu 5 II. nadstropje □оаааиааарррррроорропропопрп Zobozdravnik D= D. Sardoč špecijalist za ustne in zobne bolezni perfekcijoniran na dunajski kliniki ordinira v TRSTU Via Imhs-ianl 16/111. (prej Vis S. Giovanai} od 9—12 in od 3—7 ure B® POSTOJNA K ♦♦♦♦ Hotranie bolezni in operacije. ŽARKI X hitro zdravljenje jetičnega vnetja vršcev. JAKOB BEVC - TRST urama in zlatarna Trst - Čampo S. Giacomo št. 5 Podružnica: S. M. Magdalena zg. št. 1 ZLÄTO kupufe v vsaki množini po najviijih cenah KRONE plačuje više ko$ vsi drugi RAZNA DARILA ZA fBSRMANCE. m 5 ,MUNDL0$‘ šivalni stroji „Görkke đeokelesa, materini „РШГ in belgijske pnške se Mobe le pri HL ж 18