GLAS NARODA List slovenskih delavcev v Ameriki. — - - ~ " ■ _;_______ | The only Slovenian daily in the | United States. « Issued every except Sundays I and Holidays. ^^Edia^siom državah. |j Velja za vse leto - - $3.00 1 Ima nad 7000 naročnikov. ^____________________a TELEFON PISARNE: 4687 CORTLANDT. Entered u Second-Class Matter, September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y., under the Act of Congress of March 3, 1879. TELEFON PISARNE- 4687 CORTLANDT WO. 182. — ŽTEV. 182.______ NEW YORK, SATURDAY, AUGUST 5, 1911. _ SOBOTA, 5. VEL. SRPANA, 1911. VOLUME XIX. - LETNIK XIX. J MAROŠKO OZEMLJE. ) ^GERMANY AND SBAIN GREAT BRITAIN AND FRANC^ \ ( i I^mh J ""__^5 6^5,985ton,2,4! 5,474-TONS * UNDER MIXED FRENCH AND ^SPain/ / J^ SPANISH CONTROL I MEDITERRANEANS"— ^T^ © UNDER SPANISH CONTROL TMia^? f —V / j\J , ■ UNDER FRENCH CONTROL J /*>.Vtftua?7^ V/ / I O WHERE GERMANY LANDED x! - f \ J f''' J^ "" Maroška kriza, ki je dalje ča sa razburjala Evropo, se bliža koncu. Med Nemčijo in Francijo se je doseglo sporazumi j en je, kakor poročamo na drugem mestu. >Mesta Arzilae, Salli in Mazagan v Maroku so pod francosko, mesti Tang-er in Casablanca pod francosko-špansko in mesto Laraiche je pod špansko kontrolo. V mestu Agadirju je bila Nemčija izkrcala svoje vojake. Konvencija K. S. K. J je preklicana. Predsednik Nemanich je uvidel svojo zmoto in preložil glavno zborovanje. KJE BO KONVENCIJA? Glavno zborovanje K. S. K. Jed-note se bo zdaj vršilo dne 2. oktobra, kakor določajo pra -vila. -o-- I Boj slovenskega časopisja pro- j ti samovoljnemu postopanju predsednika K. S. K. Jednote g Ne-; maniču ni bil brez uspeha. Naš list je dobil brzojavno obvestilo, j oslanski zbornici je )ila stavljena enaka resolucija, 11 pa še ni prišla na glasovanje. Manevri v Texasu. Washington, 4. avg. Generalna jor Carter, ki je dozdaj vodil manevre v Texasu, je bil odpo-klican in na njegovo mesto je bil imenovan brigadni general Frederick A. Smith. General Wood, sef generalnega štaba, bo v kratkem nadzoroval čete v Texasu. Poštne hranilnice odprte noč in dan. Chicago, 111., 4. avg. Poštni vo-J rlitelji hočejo izposlovati pri ge-1 neralnem poštnem upravitelju I Hitchcocku odredbo, da bodo vj t'hicagi poštne hranilnice odprte: noč in dan. V treh dneh svojega obstanka je tukajšnja poštna j hranilnica ustvarila rekord glede' števila vložnikov in glede vlog. I -o- Posojilo republike Guatemale. Washington, 4. avg. Joaquin | Mendez, minister za javna dela v republiki Guatemali, je na potu v Združene države, kjer hoče najeti za republiko večje posojilo. - i Krojaški štrajk * Glevelandu. —o— Newyorski brivski pomočniki zahtevajo nedeljski počitek. GIBANJE MED KRZNARJI - - o— Carpenterji v New Yorku in v Brooklynu agitirajo energično za vpeljavo unijskih delovnih pogojev v vseh delavnicah. -o- V Clevelandu, Ohio, štrajkajo krojaški delavci že devet tednov. Strajkarji zahtevajo zvišanje plače. Vseh štrajkarjev je 6000. Strajkni položaj je za delavce u-goden, ali jim primanjkuje denarnih pripomočkov. Vsled tega, so se obrnili na druge delavske organizacije, da jim pomagajo v boju proti delavskim izkoriščevalcem. t Gibanje med brivskimi pomočniki v New Yorku. ] Brivski pomočniki v New Yorku zahtevajo, da jim delodajalci dajo en dan počitka na teden. Unija je odredila, da njeni člani prihodnjo nedeljo ne gredo na delo. Delodajalci trdijo, da je nedeljski počitek v brivnicah neizvedljiv, ker mnogo ljudi se hoče ravno ob nedeljah dati obriti. Gospodarji bodo najbrže kateri drugi dan določili za dan počitka. Unija krznarjev v New Yorku. Krznarji so si ustanovili unijo, ki bo v kratkem uprizorila plačilno gibanje. Unija šteje 1600 članov. Dne 15. avgusta bodo priredili krznarji v Cooper Union velik shod, na katerem bodo določili taktiko za svoj gospodarski boj. Agitacija carpenter j ev. Carpenterji v New Yorku in v Brooklvnu razvijajo živahno agitacijo za vpeljavo unijskih delovnih pogojev v vseh delavnicah, v katerih izdelujejo stavbne mate-lialije. V Brooklynu je več tvrdk ugodilo zahtevam carpenterjev. Štrajk tobačnih delavcev. Tobačni delavci tvrdke S. Jacobs, 333 Bowery, New York, so | Vojna nevarnost j odstranjena.: i Francija in Nemčija sta se porav-nali glede Maroka. i -o- POSREDOVANJE RUSIJE. Nemčija se umakne iz Maroka in | dobi zato kos francoske Kongo j države. Berolin, 4. avg. Francoski po -slanik Cambon in nemški državni i tajnik pi. Kiderlen-Waechter sta se zedinila glede glavnih prepor-nih vprašanj zaradi Maroka. Vojna nevarnost je zdaj odstranjena. Pogajanja se sicer nadaljujejo, ali se tičejo samo postranskih ; vprašanj. Vsebina dogovora še ni objavljena ali toliko je znano, da se Nemčija umakne iz Agadirja v Maroku in da jo bo Francija v svojih kolonijah na zapadni strani Afrike odškodovala. Vsenemški listi so radi odneha-nja vlade zelo razburjeni in ostro napadajo državnega tajnika za zunanje zadeve. Cesarja imenujejo plašljivca in strahopetca. Sodi se, da je Rusija posredovala med Nemčijo in Francijo ter uplivala na to, da sta se državi mirnim potom poravnali. Cesar Viljem, ki je na potu v Berolin, hotel obiskati svojo soprogo, se je pripeljal direktno v Berolin. Državni tajnik pi. Kiderlen-Waechter ni zadovoljen z uspehom Nemčije in že se govori, da bo odstopil. Cesar je preko njegove vlade dal koncesije Fran-ciji. -o- BOJAKJ, NAROČAJTE SE. NA "GLAS NARODA", NAJVEČJI IN VA.TORNF-TftT DNEVNIK"« ' pričeli štrajkati. Štrajkarji za-; htevajo boljše plače in krajši de- j lovni čas. I ) Štrajk v Des Moines. Des Moines, Iowa, 4. avg. Delavski voditelji so naznanili, da bo 500 motormanov in konduk-terjev pri Des Moines City Railway Company pričelo štrajkati. Pogajanja, ki so.se vršila za mirno poravnavo štrajka, so se raz-I bila. Predsednik Simon r v pregnanstvo Odstavljeni • predsednik republike Haiti general Antoine Simon se je odpeljal na otok Jamaica. NEMIRI TRAJAJO DALJE. Zastopniki inozemskih vlasti si prizadevajo, da bi zabranili krvoprelitje, --o——■ Port-au-Prince, Haiti, 4. avg General Antoine Simon, strmo-glavljeni predsednik republike Haiti, se je danes ponoči na par-niku odpeljal v Kingston na Ja-tnaiki. Zadela ga je ista usoda, kakor njegovega prednika Nord Alexisa, ki je meseca decembra 1908 moral bežati iz dežele. Pri Simonovem odhodu je bilo glavno mesto v oblasti generalov Le-contc in Firmina. Na Haiti je stalna samo menjava. Dne 3. deeembra 1908 je prišel general Simon, ki je bil takrat pri ljudstvu zelo priljubljen, s svojimi četami v Port-au-Prince. Vse ga je takrat pozdravljalo kot osvoboditelja dežele iz rok trinoškega vladarja. Predsednik Nord Alexis je moral bežati na francoski parnik in pozneje se je na nemškem parniku "Sarnia" odpeljal v Kingston, kjer je leta 1910 umrl. General Cincinnatus Leconte in Antenor Firmin sta oba kandidata za predsedniško mesto in oba sta voditelja revolucionarnih. čet, ki so že dospele v mesto. Nevarnost obstoji, da pride med obema strankama do ostrega spopada in da bo moralo orožje odločiti, kdo bo predsednik republike. Zastopniki inozemskih vlasti si prizadevajo, da bi preprečili krvoprelitje v mestu. Vojne ladije so že izkrcale vojake v varstvo inozemcev. -o- V Michigan River ju je utonilo pet oseb. Crystal Falls, Mich., 4. avg. Na Michigan Riverju se je prevrnil čoln, v katerem je bilo sedem oseb. Pet oseb je utonilo. Resda sta se lastnik čolna John Holmes in neka ženska. Ljubljanska avtonomija in avstrijska vlada. Razbita pogajanja med češko -katoliško - narodno in krščan -sko-socialno stranko. —o— PODČASTNIŠKE ŠOLE. —o— Pogajanja za delozmožnost češkega deželnega zbora se bodo vršila prvi teden meseca septembra. -o- Ljubljana, 23. jul. Deputaeija narodno-uaprednih ljubljanskih mestnih občinskih odbornikov je intervenirala pri notranjem ministrstvu zaradi odloka kranjske deželne vlade, ki priznava nameravani pritožbi dr. Pegana odložilno moč. Ko je deputaeija zapustila notranjega ministra, je ta poklical k sebi dr. Šusteršiča ter mu obljubil, da pritožbe ljubljanske napredne stranke ne bo upošteval ter da bo priznal veljavnost sklepa deželne vlade, ki daje nameravani pritožbi odložilno moč. Vsled te pritožbe bo konstituiranje ljubljanskega občin -skega sveta za nedoločen čas za-! vlečeno. Češka katoliška narodna stranka in krščanski socialci. Praga, 3. avg. — Izvršilni odbor češke katoliške narodne stranke je izjavil, da so se razbila pogajanja o skupnem nastopu češke katoliško - narodne in češke krščausko-socialne strnake. Krščanski socialci so odklonili vse predloge, ki jim jih je stavila ka-toliško-narodna stranka. Šole za podčastnike. Dunaj, 3. avg. Vojaška uprava namerava uvesti podčastniške šole. V teh šolah se bodo gojenci, ki so dokončali ljudsko šolo, od 15. oziroma 16. leta dalje ižvežba-li za podčastnike. Razun vojaških stvari se bodo učili tudi drugih, ki spadajo v okvir spodnje srednje šole. Gojenci bodo prišli k četam kot korporali ali četovodje in tam dalje časa na podlagi re-verza služili. Vsak zbor dobi eno tako šolo. Za delozmožnost češkega deželnega zbori. Praga, 3. avg. Češki cesarski namestnik knez Thun bo pričel prvi teden meseca septembra pogajanja za delozmožnost češke -ga deželnega zbora. Če se bo posrečil sporazum med Čehi in Nemci, tedaj bo deželni zbor sklican še meseca septembra v svrho, da se rešijo nacionalno politične in finančno politične predloge v ko-nisiji. Konvent premogarjev. Novi predsednik. C/harles Moyer je bil zopet izvoljen za predsednika Western Federation of Miners. STARI ODBOR IZVOLJEN. Konvencija je sprejela predlog, da se v bodoče volijo glavni uradniki direktno in ne pa delegatih. -o- Butte, Mont., 3. avg. Charles Moyer je bil z 207 glasovi izvo -ljen za predsednika Western Federation of Miners. Njegov protikandidat McKinon iz Nevadeje dobil 90 glasov. Ves poprejšnji odbor je bil izvoljen in s tem bo konvencija končana. Predlog, da se konstitucija iz-premeni v tem smislu, da bodo v bodoče glavni uradniki organizacije direktno izvoljeni in da se jih bo tudi lahko odpoklicalo, je bil sprejet in bo izročen krajevnim unijam, da izrečejo o njem svoje mnenje o združenju. Rusija svari Anglijo. Položaj v Perziji. —o— , Portugalska narodna skupščina je sprejela predlogo, ki pripo-znava delavcem pravico do štrajka. MALISORI SE VRAČAJO. Ruska vlada bo priznala veljavnost amerikanskih potnih listov za potovanja amerikanskih Židov po Rusiji. -o- Petrograd, 4. avg. List "No-voje Vremja*' izjavlja v včerajšnjem uvodnem članku, da bode nastal razdor med Rusijo in Anglijo, ako se obistini vest. da je bil angleški vojaški ataše v Teheranu uiajor C. B. Stokes imenovan za poveljnika ekspedicije proti bivšemu šahu Mohamedu Ali Mirza. List pravi, da se Rusija in Anglija ne bi smela vmešavati v notranje perzijske zadeve in da mora biti za njeno postopanje inerodajen rusko-ai gle-ški dogovor iz leta 1907. Pravica do štrajka. Lizbona, 4. avg. Narodna skupščina je bila sklenila, da se ne sprejme v ustavo določba o pravici do štrajka, vsled česar so se včeraj primerile pred parlamentom velike demonstracije. Vojaštvo je demonstrante razgnalo. Končno je skupščina le sprejela zakonsko predlogo, ki uzakonuje pravico do štrajka. Albanski begunci se vračajo iz črne gore. Cetinje, 4. avg. Malisori so sprejeli mirovne pogoje, ki jim jih je stavila turška vlada in se pripravljajo na odhod v Albanijo. Črnogorski vojni minister jim je v imenu kralja svetoval, da se zadovoljijo s pogoji in da se takoj vrnejo v svojo domovino. Begunci so izjavili, da ne verujejo turškim obljubam, da pa se bodo ravnali po kraljevem nasvetu. Amerikanski Žid je in Rusija. Petrograd, 4. avg. List "No-voje Vremja" je priobčil članek, v katerem svetuje ruski vladi, da pripozna veljavnost amerikanskih potnih listov za potovanja amerikanskih Židov po Rusiji. Domneva se. da je vlada inspiri-rala članek in da bo v kratkem izdala novo odredbo o potnih listih. i Papeževa osemletnica. Rim, 4. avg. Danes je osem let, odkar je Pij X. rimski papež. Ob tej priliki je sprejel papež mnogo čestitk iz vseh krajev sveta. Kolera ob Labi. Hamburg, 4. avg. Nek potnik, ki je prišel iz Trsta semkaj, je obolel za kolero. Iz Yeč krajev ob Labi (Elbe) poročajo o kole-rasumljivih slučajih. Denarje v staro domovino pošiljamo: Za I 10.35 ............ 50 kron. za 20.60 ............ loo kron, zrn 41.00 ............ 200 kron, 2» 102.50 ............ 500 kroi^ za 204.50 ............ 1000 kron, ca 1020.00 ............ 5000 kron. Postarina j« vštet* pri teh arotaft. Doma sa nakazane trote popolnoma izplačajo brez vinarja odbitka. Kaee denarne poiiljatve izplačaj* c. kr. postni hranilni urad ▼ 1L io 12 dneh. Denarje nam poalatt Je naJpcOIi* neje do $50.00 v gotovini v priporo-čenem ali registriranem piasra, večje zneske po Domestic Postal Money Order ali Pa N«w York Bank Draft, FRANK 8AX8BX CO., 82 Cortlandt Bt„ Kew York, V. T. •104 Bi. 01» ir Ave.. M. S* Cleveland, Ohio. Bogovi na potovanju. i -o- Damir Feigel. Na najvišjem vrliu gore Olimp 1 bo bil zbrani vsi grški bogovi v j svoji krasni palači.. Vecnomlada j Ii«ba jim je stregla in ponujala; bo/.aosko ambrozijo. Ganimed pa jt- natakal v zlate kupe nesmrtne- j ga nektarja. Modrice so prepevale, Apolon je breukal na liro, še- j pasti Hefajst je klatil dovtipe, toda vkljub vsemu temu so se dolgočasili bogovi. "Jaz sem že sit takega življe-! nja!" se j»- oglasil A rej, bog vojne. "Vedno ta božja ambrozija, vedno ta božji nektar, vedno god- j b« in pet je, to preseda slednjič že ! bogovom. Jaz pogledam nekoliko iiifu /emJi.iiuv i l.i v 1111111. kako se je predrugačil sv«'t, odkar so nas | potisnili med bajke. Kdo pojde z j menoj ?" "1 seveda!" je hitro posegla j vmes Hera. soproga olimpskega ] vladarja Zeusa in zrla jezno na J svojega sina. 44 Najbrže sta se h EJiteniln z mojim starim, da jjojde- i ta na svet. Toda iz te moke ne bo kruha! Jaz poznam svojega moža j j in vem, koliko sem trpela, ko mi i j je uhajal k zemeljskim kraljici-! j nam ter jih zapeljeval. Sedaj ga ' ] lie pustim več med Zemljane, tuj] naj ostane pri svoji ženi! — No-j j vi h škandalov nočem več v Olim- ' i pu!" I "( emu se pa jeziš, draga žen-ka1" je pomirjeval Zeus svojo h razjarjeno soprogo. "Jaz ne grem ! . nikamor, pri svoji ljubi ženki o- ; j stanem. Svojo ljubosumnost bi pa še lahko /davna pokopala! K tvo , jemu izletu med zemljane, dragi 1, sinko, pa nimam ničesar pripomniti ! Pojdi in poročaj potem z bra L nim bogovom o svojih doživlja-L jilil". "Jaz grem s teboj! Jaz tudi!" , sta izjavila nato Apolon in Afro- } dita. "Majhna azprememjba nama ne bo škodovala. Ali naj mirno čakamo, da umori dolgčas nas, nesmrtne bogove?" "Hodite previdni, draga sinova in ljubo hčerka!" Glas se je tre- J «<•1 očetu Zausu pri teh besedah. "Svet se je izpremenil, ljudje sle-parijo dandanes celo bogove. Zato ' vam dam za spremljevalca modre- j ga Diogeua. Ti, Hermej, nebeški . sel. pa zleti v podzemeljski raj, v Klizij, in pripelji nam Diogeua, tla jih bo spremljal po zemeljskih potili, kajti pamet in modrost sta j tupatam več vredni od A reje ve boj a žel j nosi i, oet nazaj. odkoder smo prišli!" 1 Zgodilo se je. kakor je nasveto- 1 val Diogen. Kazšli so se, Diogen 1 sam .si je pa poiskal v bližini pra- ; zen sod ter legel k počitku. Ni še 1 dobro zatisnii oči ko so obkolili s trije redarji njegovo primitivno 1 stanovanje in kmalu je zaslišal ' Diogen besede: "V imenu po- j 1 stave!" j s "Likurgove ali Solonove?" je i ^ vprašal Diogen še ves zaspan. To j * vprašanje je razjezilo redarje ta- j1 ko. da so v kleni! i slavnega grške- 1 ga filozofa in ga peljali pred po- j1 licijskega komisarja. ]' Policijski inšpektor je zašepe- ' tal komisarju, da so vloviii sta- * rega potepuha, ki je najbrže v ' z\ezi z umori treh kočijažev. "Kako se imenujetef" je vpra- I sal osorno komisar Diogeua. . 1 "Diogen!" 's "Pa ime?" ji Diogen ni razumel tega vpra- J sanja. 1 lip T" { "Filip je bil oče Aleksandra 1 Velikega," je mirno odgovoril ' Diogen. 44Ti si tepee! Kje si rojen?" "V Si nope ob Ornem morju/' ' "Katerega leta?" » "V četrtem letu 91. oiimpija- 4 de!" i Ml ' Kaj si po poklicu?" "Modrijan in filozof!" "Torej profesor! Imaš kako legitimacijo?" 4 Ničesar nimam !'' " Od vedite, gospod inšpektor, a-retirauca koj v zavod Treves, da | ga preiščejo zdravniki, je li pri i zdravi pameti ali ne!" In slavnega grškega filozofa so odvedli redarji v opazovalnico, kjer so zdravniki po dolgem preiskovanju dognali, da je Diogen pohleven norec, ki si domišljuje, Ja je Diogen. to je grški filozof, ki je umrl leta 42:1 pred Kristu- i sovi m rojstvom; sploh pa ni po-ponoma izključeno njegovo sodelovanje pri kakem umoru. Celih štirinajst dni so vozili Diogeua iz bolnišnice v preiskovalni sapor in od tu zopet na* opazovalnico. Slednjič je bil kaznovan kot F>ol»puh po parag. 1. zakona z dne 24. maja 1885. na 14 dni strogega zapora, ker je bil brez posla in »rez dela in ker ni mogel dokaza-i. da ima dovolj sredstev, s kate-•iiui bi se pošteno preživel. Med tem časom je pa Arej l:ot »rostak delil s svojimi sotrpini vse neprijetnosti koroških manevrov. !\> blatu je gazil bog vojne ves »remočen, upehan in oštet od ka-iega korporala ali ]in kadeta. Njegovemu na ambrozijo iti nektar lavajanemu želodcu ni prijal ne >omis. ne vodena kava. ge juha n ne fižol v solati. Lačen se je lačil z drugimi po koroških iribih. • Nekoč je pravil svojim prijate-jem. kako bi s<* dalo priti sovraž-liku za hrbet in razvijal je teme-jito svoj načrt; vse to je slišal •astnik, ta je Izdal načrt polkov-likn. ta generalu in konec je bil a, da so se ravnali po mnenju preprostega vojaka in premagali »suple sovražnike; vsi dostojan-;t veni ki so vsled tega avanzirali, »rostak Arej je bil pa zaprt, ker i ni temeljito očistil svojega 'umha. Apolon, bog nebeške poezije, je pisal cel zvezek pesmi .Tako krame so bile, tako divne, da se je nislilo, da so morali pri njih so-lelovati vsi bogovi: Afrodita z epoto, Atena z modrostjo, Hesti-a z ognjem, Heba z mladostjo in Seus z mogočnostjo. To svojo :birko je ponujal Apolon založnikom, toda dolgo časa brezuspe-:uo. Ta mu je rekel, da občinstvo le bere rado pesmij, drug mu je ms vet oval, naj spiše kak roman ' sto zvezkih po vzorcu "Grofice jeračiee", tretji bi rabil "nov ipisovuik Ijubavnili pisem, odno-iiio za kuharice in vojake". Sled-ijič se je pa vendar le posrečilo \polomi: pesmi so izšle, toda krinka je neusmiljeno razmesarila >esnika, cigar domišljavost je sejala tako daleč, da si je nadel »sevdonim "Apolon". A ko bi še uvel 1,0g Apolon, je govorila kri-lka, bi tega domišljavega psev-lo-pesnika "Apolona" gotovo o-Irl na meh kakor je to storil svoj •as z Marsijem. Pesmice niso bile noderne, manjkali so jim pomi-iljaji. Afroditi, boginji lepote in lju-»ezni, se je godilo najbolje. Sla »' po korsu in mlado in staro, v •ivilni in vojaški obleki je drlo :a njo. Vse se je divilo njeni 1)0-:anski postavi, njene božanske o-■i so pa zrle vedno le v tla, ker ji li hotel iti nasvet modrega Dioge-ia iz glave. "Oprostite, gospodična, da se >ram predstavim! Moje ime je 1-:ak Meyer. Podjetnik sem in kot a k sem izumil pred časom naj-»oljše sredstvo za lase. Tzpričeva-a imam najboljša. Manjka mi le e tako božansko bitje kakor ste ^ i, ki bi hotelo prodajati moje teklenice. Vaši lasje so me pre-notili. Kako rad bi navajal v svo-i reklami — veseda z Vašim do-oljenjem, da je edino le moje redstvo provzroeilo dolgost, bar-•o in mehkobo Vaših las. Jaz po-nam dobro ljudi. Ne z modrostjo, ie s spretnostjo in ne z umet-i ost j o se dandanes ne more priti lo denarja, ampak edinole na ta lačin, da se izrablja ljudska la-ikoVernost in neumnost. Uverjen em, da mi bo reklama pripomo-fla do velikega bogastva. Zato ram dam tudi stalno mesečno »lačo in od vsake prodane stekle-rice še dvajset vinarjev. Moje sredstvo Vara lahko zaupam, ne coristi nič, pa tudi nič ne škodu-e. V moji službi si lahko nabere-e toliko denarja, da se bodo tr-jali moški za Vas ne radi Vaše epote, pač pa radi Vaše dote. Ste i zadovoljni?" Vstopila je v službo k židovskemu podjetniku. Mogočna re-slama je privabila toliko odje-naleev, da sta morala stati od o-me ure zjutraj pa do osme ure :veeer dva redarja v trgovini in to radi velikega navala kupcev iz vseh slojev. Že čez dva tedna je daroval žid svoji prodajalki zlato uro z tridesetimi rubini in dve zlati zapestnici z diamanti v znak svoje hvaležnosti. In zgodilo se je, da je dala brhka prodajalka večkrat kako kronico izstradanemu pesniku Apolonu, da si je mogel utešiti glad in žejo v bližnji krčmi. Ob.določenem času so se sešli bogovi: izmučeni pro sta k Arej, lačni pesnik Apolon in Afrodita v lepi svilnati obleki in s širokim modernim klobukom. Tudi modri Diogen se je priplazil in še vedno ga je jezilo, da so mu rekli norec, slepar, potepuh in — morilec. "Dovolj imamo zemeljskega življenja!" tako so rekli in "šli ponosno nazaj v Olimp le Diogen se je parkrat ozrl, če ni kak redar za njim. S svojim zaslužkom je pa pustila Afrodita prebarvati ves Olimp. Zeuxis, Apolodor in | Apel so barvali ves mesec ki bili kot največji umetniki tudi dobro plačani. Vsakemu bogu je prinesla Afrodita lep dar v spomin in še ji je ostalo toliko, da ji je stkala za njen god Arahne, šivilja o-limpijskih bogov, elegantno obleko iz samih tisočakov in nimfe so nosil1 triindvajset metrov dol^o vleč k' za njo. Zeus se je pa po vrnitvi izletnikov popolnoma izpremenil. Zapustil j esvoj prestol in se šetal neprenehoma po Olimpu. Na levem očesu je imel monokel, ki mu ga je prinesla boginja Afrodita v spomin na svojo reklamno zemeljsko delovanje. Bogovi so se smejali, česar pa ni opazil veličastni lastnik oboroženega očesa, ker je imel desno oko zaprto, skozi monokel pa ni videl ničesar. "Na otročje mu gre!" se je glasila splošna sodba v Olimpu. I'd i no llera je vzljubila še bolj svojega moderniziranega nebeškega soproga. Ženske so pač čudna bitja. -o- nevaren obisk. —o— Neka družina v Amsterdamu je večerjala na verandi, ki je bila v pritličju. Nenadoma je zapazila hišna gospodinja, da ima desetletna hčerka opraviti v kotu z nekim predmetom, ki ga v temi ni bilo mogoče dobro razločiti. Mislila je, da se igra deklica s psom. ki je stražil vrt in dvorišče. Žival se je pustila mirno gladiti od o-troka, pa se je nenadoma okreni-la, tako da so ostali postali pozorni na njo. Ob enem so zapazili nenavaden blesk v očeh živali. Strah ki se je polotil vseh, je bil grozen. Žival je bil tiger, ki je stal pred njimi in ki se je pustil tako mirno gladiti od otroka. Niso verjeli svojim očem, toda ko so si ga natančneje ogledali, ni bilo nobenega dvoma več. Ženske so padle v omedlevieo, moški pa so se tiho zmužali z verande, da ne bi zdra-žili tigra, poiskali vr.vi ter ga zvezali ravno v trenutku, ko so se mu pričele oči skrivnostno blešče-ti in se je pripravljal k skoku. Zvezanega so prenesli tigra v varen hlev. Drugega dne so razglasili obisk nenavadnega gosta in javil se je kot njegov lastnik nek mornar, ki je pripeljal žival s svo-jego potovanja v inozemstvu. Šele pozno zvečer je opazil, da mu ie ušel tiger iz kletke, bržkone da bi si ogledal ljudi in šege na IIo-landskem. Lahko si predstavljamo strah, v katerem je blodil mornar ponoči okoli, da bi ujel begun-ea, ki bi bil v stanu provzročiti velikansko nesrečo. Družina, ki jo je posetil nenavadni gost, si je le težko odpomogla od strahu. Najmanj je pač trpel vsled tega dogodka otrok, ki je ves veeer gladil s vojimi nežnimi rokami kožo tigru in mu tako za čas ukrotil besnost. -o- morilec, ki hoče biti u-smrčen. Tz Frankobroda javljajo: Narednik Ernest Mueller, ki je pred letom dni na cesti umoril svojo ljubico, je bil po vojnem sodišču v prvi instanci obsojen na 15 let težke ječe. Proti tej sodbi je vložil priziv, češ, da mora biti kot morilec obsojen na smrt, ker hoče nositi vso odgovornost za svoje dejanje. Vojno sodišče druge instanc si je prisvojila ta nazor in je res obsodilo Muellerja na smrt. Obsojenec nikakor ni hotel vložiti prošnje za pomiloščenje. Na to sta njegov oče in župnik njegovega rojstnega kraja vložila prošnjo, katero pa je cesar Viljem zavrnil. Vsled tega bo Mueller izključen iz armade in usmr-een. \ Vojna in mir. ' —o-Anatole France. V proslavo desetletnice po mirovno konferenci v Haagu, se je vršil dne 28. junija t. 1. v pariškem "Trokaderu" slavnosten večer; ob tej priliki je imel slavni francoski pesnik Anatol France vznesen nagovor, ki ga v slednjem objavljamo. Ne udajamo se mirovnim blod- j njam. Z oljkovimi vejicami si ne zastiramo pogleda na človeštvo, vzgojeno v sirovi šoli vojne do svojih sedanjih čednosti. Poglavar divjakov, ki je ob prihodu sovražnika skril žene, otroke in živino za sklenjeno vrsto voz in na-! padalca obsul s pušicami in kamenjem — ta divjak je ustanovil rodbino in občino. Aleksandrove zmage so zasnovale novodobni svet in ustvarile civilizacijo, ki nje sadove vživamo še danes. Vojni ne odrekamo veljave. Toda če je svoj čas bila potrebna, je sedaj izgubila pravico do življenja. To trdo, resnično dejstvo u-haja muogim opazovalcem samo zato, ker je neizmerno in ker ga premnoge oči ne morejo popolnoma obseči. Ampak poglejte: našel ni ke, zemljo in zemeljske pridelke, živino, žito, sirove in obrtne izdelke, svetel denar in kredit — vse to, kar stvarja blagostanje narodov in silo plemen, vse to so svoj čas dobivali s silo. Danes je vse to predmet dogovorov med narodi na enaki stopinji civilizacije. Res je, da morajo le prepogosto nižje razvita plemena plačevati račun. Ampak očitno je, da taka kruta zloraba nima večnega obstanka. Med kulturno enorodui-mi narodi se vzlic medsebojnemu tekmovanju in vzlic nezaupljivosti od dne do dne, prostovoljno al1 neprostovoljno, v čezdalje večji meri uresničujejo medsebojni dogovori. Rastoča masa občil in izmenje-valnih sredstev, neizogibna solidarnost trgovskih in finančnih trgov, naglo napredovanje mednarodnega socializma proletarske zveze, — vse to skoro neopaženo pripravlja združitev narodov vsega sveta. Vesoljni mir napoči enkrat, ne ker so se ljudje poboljšali — tako upanje nam ni dovoljeno —, temveč zato. ker jim nalaže nov red, nova veda, nove gospodarske nujnosti. ki nastajajo in rastejo pred nami, mirovno stanje, kakor so jih svoj čas pogoji lastnega obstanka posajali v vojno stanje. Strah me je "srčnih presenečenj in vse čuvstvene sugestije zametujem. Zgine naj mir, če ponižuje človeštvo! Zgine naj vojna, ki danes ne more več popravljati izgube in škode, ki jo provzroča zmagovalcu. Zgine naj vojna, zakaj industrija je postala velika in edina zmagovalka. Mir! Človeštvo vseh dob je koprnelo po njem. Prav nič ne za-rdevamo, ko stremimo po njem — najboljše pred nami je navdajalo to hrepenenje. Želja izraelskih prerokov in atenskih in rimskih pesnikov je bila, da se meči pre-tope in prekujejo v pluge. Taka je želja najboljših in najžlahtnej-ših duš moderne dobe. Še več: vse vojne so služile dosegi miru. Usojeno je vojni, da v svojem zmagoslavju pogine. Naj le pogine za zmerom! Narodi, spominjajte se. koliko moči, gorja in slave vam je dona-šala in zavijte jo v njen škrlata-sti prt! Osvobodeni izpod njenega suženjskega jarma, ne iščite slave in bogastva v dnevih zmage, marveč v miru, ki je edina trajna zmaga! Kdo bo objokaval mrtvo? če je med vami kdo. ki jo bo — nasičen Od mračne teologije — pogrešal, ki jo bo kot šibo božjo pričakoval in ki gleda v krvavih bitvah daritev všečno bogu vojnih trum — temu ne odgovorjam. Ali se mar bojite, da z vojno u-bijete pogum, vztrajnost, samo-zatajevanje, najponosnejše čednosti, kar jih premore človeško srce? Ne! Tudi umetnost v miru, veda — čista, razglobljajoča kakor tudi praktična, osebnim in družabnim potrebam služeča veda — in dela človeške civilizacije vzbujajo energijo, bodre pogum in porajajo junake. Sedanji čas ugoden, da bi dvomili o tem, naš čas, ko mirno osvojevanje zračnih prostorov neusmiljeno terja žrtve med nedvnetejšimi in najneustra-šenejšimi. Pomirijo naj se oni, ki mislijo, da so trde izkušnje potrebne za krepitev srca. Tudi če utihnejo bojne trombe, ki kličejo. plemena ■ na krvavo klanje, ne nastopi za ! človeštvo nevarnost, -• ^^ JI jfiSB žJb mmak ^ ^a^-* * ~ kš^^m^^k - ^ - > limmi IlifflHBHjp^Fii.- », & ■ jfM^K^^^HU&i i Ona: "Veš kaj, mamo bi pa že , lahko pozdravil s poljubom!" On: "Ko se odpelje, dobi tri!" V gostilni. ( — Kaj je pravzaprav s starim gozdarjem, da ga ni več blizu?" i — O, tega smo pokopali pre-^ tekli teden! — Ali je bil mrtev? Ni čudno . : ^. m ^m^mmmmm—mm^^m^m—^mmm^m—m^m i "Kakor vidim, imate*stekleno i oko?" 1 "Seveda, ampak to je navaden 2 švindel, ker ne vidim prav nič z njim." Pisatelj : " Res je, da je bila moja drama • odklonjena, —toda občinstvo se je le smehljalo, »ne pa žvižgalo." Prijatelj: "Seveda- — ? ker- istočasno-se ni -mogoče-smehljaji in:žvižgati!" " _ _ ^^ _____-. ■'' t HUDO BNO. Gostilničarka : "Lej ga. Miha. odpri usta, da vidim kako velike cmoke moram napraviti!" Ne vedno. Sodnik: "......No. sedaj vi- {dite. kaj imate od vaših lopov-I ščin !! Vsak pot vas dobijo!" Obtoženec: "Prosim, gospod j sodnik, le ne govorite neresni-I i ee!" • i ' Prvi sestanek. n: ^ IIE^^^^^S' i JI ^^^^^^ ^r I r- __I a nuiHMBBBagujflamnHaBMan ■ Devica v srpanu: "Xo, sedaj čakam že tri ure nanj — pa tudi nikdo drugi ne pride." Med prijateljicami. r----- "Zapomni si, Dora: čim več oboževateljev imaš, tem sigurnej-Ša si, da te vsaj eden vzame--- To je kaj drugega. Slikar (črevljarskemu učencu, ki mu je prinesel račun): "Kaj, že zopet račun .' Vraga, ali misli mojster, da mu pobegnem?" l eenec: No, tega ravno ne, toda — toda — (slikarju na liho) moj mojster hoče pobegniti!" . .- J i Filozof. — Jean, zakaj si pa tako reseu in molčeč.'" Jean (ki se je šele pred kratkim oženil : "Premišljeval sem, kako to pride, da so vsi slavni raziskovalci severnih pokrajin poročeni." I Smola. £ i "— in obljubil sem, da pošljem! iz vsakega kraja, kjer sc vstavimo, razglednico!" J po meri. J "Tudi vi bi si morali dovoliti nekoliko oddiha in oditi za nekaj I časa na deželo!" Mlad zdravnik: "Seveda! — da mi medtem ozdravijo vsi bolniki!" j ; "Zakaj ste se prestrašili, go-, spica; ali sem tako strah vzbuja-j joča prikazen?" "To ravno ne upam pa. da mi-moidoča!" Strašna grožnja. Vdovec: "Da, da, z, ranjko se nisva nikdar razumela, še z za- i dnjimi besedami je izgovorila strašno grožnjo!" ■ Znanec: "Kaj pa je rekla?" | Vdovec: "Na svidenje!" Otročje. 1 Star, popolnoma plešast go-; spod: "No. otroci, ali hočete, da; ! se igram z vami?" Deček: "O ne, mi se igramo Indijance, in tu nam ne morete i nič koristiti. Saj ste že skalpira-ni!" Prenevarno. Jasno. prebrisano. Gospa /ko pride modistka z računom, mož pa nima denarja): ..Cisto praznih rok je tudi ne moreš pustiti oditi — naroči vsaj nov klobuk zame!" J52JI V rastresenosti. "Žal mi je, da vam moram sporočiti. gospa profesor, da je zle-:trl vaš soprog pri neki eksploziji v zrak!" - j 1 "Ali vam ni povedal, kdaj sc' ' vrne.'" Potrditev. Žena: "Vzemi si vendar za vz- , gled živino; če ni žejna, nikdar ne pije." Mož: "Da. in tudi nič ue govori!" VISOKA ČELADA. Odkritosrčno. Profesor t špiritist ieueinu mediju : "Ali je res. da znate eiti-rati duhove?" Medij: "Da. gospod profesor.' citirati jih znam, toda priti nočejo!" "GLAS NARODA"! (Slovonlc Dally.j Owned and published by the Slovcnto Publishing Co. (a corporation.) FRANK SAKSEB, President. JANKO PLEŠ KO, Secretary. LOUIS BENEDIK, Treasurer. Place of Basinet*; of the corporation and addreama of above officers : 82 Cortland t Street, Borough of Manhattan, New York City, N. Y. Za celo leto velja list za Ameriko in Canado.........«3.00 " pol leta........ 1.50' " leto za me.«to New York . - „ 4.00 " pol leta za mesto New York . . 2.00 j Evropo za vse leto . . ... 4-501 44 " pol leta......2.501 " " " četrt !ata .... 1.75 { •'GLAS NARODA" izhaja vsak dan izvzemal nedelj in praznikov. "OLAS NARODA" ("Voice of the People") Issued every day, except Sundays and Holidays. Subscription yearly $3.00. Advortltwmenta on agreement. Dopisi brez podpisa in o&obnoeti ee ne natisnejo. Denar naj se blagovoli pošiljati po — Money Order. Pri eprctnembi kraja naročnikov Erosi mn, da se nam tudi prejšnje ilvalldče naznani, da hitreje najde-' mo naslovnika. Dopisom in pošiljat vam naredite ta na-•lov : "GLAS NARODA" 82 Cortland t St., New York City. Teleion 4087 Co rt land t. Koncem tedna. Amerika j«1 tudi na industiial-jiein bojnem polju ustvarila rekord. Industrija zahteva v Ame-1 liki več žrtev, kakor kje drugod, j , - # * * Kdo je odkril Ameriko? Italijan. Kdo je pričel prvi kopati j podzemeljske železnice v New j Yorku.' Dva Italijana. Riiu! vlada. * * * I Od rešeni k K. S. K. Jednote je I priredil "Zadnjo večerjo v Jo-lietu '. katere se bodo udeležili i vsi njegovi verni a postelji. l*pa-i ni o. da ne bo Judeža lškarijota i med njimi. * * * I*o zadnji večerji bo — odreše-nikova križev« pot iz Jolieta v South Chicago. Morda ne bo padel pod težo križa, ali krvav pot j bo potil, če ne prej, pa na konvenciji. Oznatijevalec evangelija edino-1 zveličavne Jednote s»- je pobahal.! da itna take kimovee za d<'h-ga-tc, da je zmaga zagotovljena. Čestitamo —! komu * # * * K MI dolarjev letne plače bi 1 rad imel gl. tajnik K. S. K. J.! j Lepo bi res bilo. samo če bo šlo.' in če bodo s tem zadovoljni člani K. S. K. Jednote. ki so po ogromni večini siromaki, in za katere je ž" veliko premoženje. # * * Moderno. Advokat, ki je specialist za tožbe radi ločitve zakona. pošilja mladoporočencem svoje vizitnice. * * * obtožita dinamitardov v l»sj Angele« bo vpijala $225.000, O-bramba pa .-M« KM H HI. iz česar lahko sklepamo, da je |K>ložaj zago-vomištva za $175.Ijubi! 286 o-trok, za kar so mu veseli starši darovali skupaj $27,000., Vsaka vera ima svoje bedake. * . • Rrooklvnski aldermeni se niso udeležili otvoritve mestnega kopališča na Conev Islandu. Morda so se zbali, da se bodo morali kopati. • * • Nek gospod v Jolietu bi rad imel višjo plačo. Zakaj? Ali stanejo "affinities" in "sweet-}w•a.rti*, preveč denarja, da ne more shajati? • • • j J Rdečica je oblila predsednika I K. S. K. Jednote, ko je bilo v se-,ji dne 17. januarja t. 1. naznanjeno, da si je izposodil iz Jed-notine blagajne $fk)00. Ali ga je bilo sram. da je posojilo vzel — ali mu je vest očitala nekaj nepravilnega? * * * ! •Pravijo, da so posojila, ki jih je dala K. S. K. Jednota, vsa varna. Ali je varno dati posojilo možu, ki je dvakrat "prckuc-i nil"" V tretje gre rado. -m ■«■ -- | Amerikanske svoboda. —O— ^ j Ako človek govori z Ameri-j j kancem in trdi, da ni prave svobode v deželi, je ta užaljen in o-I gorčen. V takem slučaju bo A-inerikanec takoj pripovedoval o j svobodi, ki mu dovoljuje, da sme predsednika nahruliti in razžali-jli. ne da bi tra za to sodišča mo-j igla pozvati na odgovor zaradi i razžaljenja kakega veličanstva.1 in omenil bo tudi gotovo, da v J Ameriki ni nihče prisiljen biti 'vojak, ker ima dežela dovolj de- ( narja. da si vojakov kupi. In če j i vsi ti argumenti ne morejo prepričati dvomljivca, potem mu za-' brusi v obraz, da naj se vrne v | staro raztrgano Evropo1, ako mu \ Ameriki ne dopade. V državi Delaware je bil te dni! socialistični pisatelj Upton Sin-j elair zaradi kršenja nedeljskega; počitka aretovan. obtožen in na •4=2 globe obsojen. Ker iz principa 1 ni hotel plačati globe, je bil obsojen na tlelo v prisilni delavnici in je moral tolei kamnje, kakor kak postopač ali zločince. » Mnogo bi se lahko pričkali z jAmcrikanci o nasilstvu. ki v pre-; j povedi o točenju opojnih pijač in j j v zapovedi vzdržljivosti. opozo-\ | rili bi jih lahko na brezpravnost/ I meščanov nasproti policiji in na j zatiranje delavcev na socialnem j ■ in gospodarskem polju, toda vsej to je nepotrebno. Najboljši do-: j kaz amerikanske nesvobode je i obsodba, s katero je bil svoboden j državljan in odličen pisatelj ob- j sojen na tolčenje kamnja v pri-; silni delavnici, ker je v nedeljo j igral — tennis. ^ -j » m. Zrakoplovi v amerikan-ski armadi. —o— Po izjavi generala James Alle-na bodo imele Združene države še pred pretekom tega leta dvajset zrakoplovov na razpolago v vojaške namene. Pri signalnem koru delajo z veliko vnemo in z; velikim naporom, da ustvarijo čimpreje mogočno amerikansko j zračno flotilo. Zrakoplovov ima armada dovolj, nedostaje jej le; zraknploveev. Zdaj ima zvezna j vlada na razpolago samo 6 zrako-; I »lovcev po poklicu, ali koncem i leta jih bo imela 40. Kongres je dovolil za nabavo! in za vzdrževanje zrakoplovov j -T 12-».-' dala s prijateljem Ivanom Senca I dne 24. pr. m. v Odesha, Kans., j kjer je samo en Slovenec. M. Ma-j jer. Razkazal nama je zemljišče poleg njegovega, ki je bilo na! prodaj. Ker s«' nama je dopadlo, i sva kupila vsak eno farmo. Jaz1 sem kupil 65 akrov obsežno zemljišče. Ivan Sent a pa akrov. j Rojakom, ki hočejo kupili zem-i Ijišče. svetujem, da si y> prej o-gledajo, da ne bi bili oškodovani, v splošnem pa še enkrat zatrdim, da bi bilo za Slovence najboljše, ako bi s-' začeli naseljevati na i n rine. Koncem dopisa s<- len o zahva-; lun rojaku Majerp.: in njegovi družini za izkazano gostoljubnost. ter pozdravljat i vse rojake r širom Amerike. Anton Pertekclj. Aldridge, Mont. Cenj. g. urednik:— Prosim, priobčite sledeči dopis j v priljubljenem nam dnevniku ; Glas Naroda, v katerem vedno I..... . i jeitam dopise iz vseh krajev naše1 [nove domovine. Pred nekaj meseci sem poročal!1 :•> tukajšnjih delavskih razmerah. !■ Te se še niso izpremenile; dela I . . . m in tudi ne vemo. kdaj se prične zopet delati. Radi tega ne svetujem rojakom sen: hodili, dokler j se položaj ne izboljša. Najbrže jo ' bodemo morali tudi mi kam uru-<-ram odriniti za kiuhom. i Tem potom tudi naznanjam ' f članom društva sv. Jožefa št. 17 j j J. S. K. J., da se vrši redna dru-j j št vena seja dne 1-'J avgusta f. I.! i Vabljeni so vsi člani iz Aldridge j in Electric, ker bod.-mo imeli pri! tej seji reševali važne stvari; >a-| to prosim. . avg. — Župnik Shank je imenoval poseben komite. ki bo preiskoval vzroke draginje v mestu. Meso in zelenjava sta se zelo podražila. Pehar krompirja velja $1, jabolk 50 centov in funt tomatov 10c. Groeerji in prodajalci na trgih plačajo komaj eno četrtino tega farmerjetn. Dognalo se je, tla groeerji in razprodaja lei zunaj mesta čakajo na far inerje in jim vse odkupijo za nizko ceno. Konsumenti ne morejo direktno kupiti od farmerja. i Revolucija na Cubi končana. Havana. 4. avg. General Ace -vedo. ki je bil v nedeljo uprizoril v predmestju Reg I a revolt o in je potem pobegnil v notranje kraje otoka, se je v Santa Maria del Rosario udal guvernerju Asber-tu. Guverner ga je v avtomobilu pripeljal v llavano. kjer so ga vrgli v ječo. Premogarski štrajk v Canadi. Winnipeg. Manitoba, 4. avgu -sta. Malo upanja je, da bi bil canadski premogarski štrajk poravnan. Štrajkarji so se izrekli' za nadaljevanje štrajka. Vlada bo posredovala, da bodo lahko iz Montane dovažali premog v Canado. i ■ Krompir na vago v Chicagi. ( Chicago. 111.. 4. avg. Na predlog komisarja Tigga je izdal sodnik Hover odredbo, da morTijo groeerji v Evanstonu prodajati krompir na težo in ne na mero. Krompir že leta ni bil tako drag kakor je zdaj in groeerji so še dajali slabo mero odjemalcem. Predsednikov konj 'Reciprocity'. Predsednik Ta/t je dobil iz W. Virginije novega konja za ježo. ki mu je bil izročen kmalu nato, ko j je bila v senatu sprejeta predloga o reciprociteti s Canado. Predsednik je v dobri volji imenovali . konja **Reciprocity ** iti to ime mu je ostalo. Poulični boji v Lizboni. —o— Ljudske demonstracije pred parlamentom proti draginji. STRELI IZ MNOŽICE. —o— Kavalerija je naskočila množico in razgnala demonstrante. -o- Lizbona via Badajoz v Španiji, 4. avg.. Včeraj ponoči in danes zjutraj je prišlo na ulicah in cestah do spopadov med vojaki in razgrajajočo druhaljo. Kavalerija je večkrat naskočila množico in jo razgnala. Živila, sosebno olje, ki je glavna potrebščina revnejših slojev, so po revoluciji neizmerno poskočila v ceni. Ljudstvo je hoteio protestirati proti obstoječi draginji in množica, broječa kakih 4000 glav. je marširala pred parlament da da duška svoji nezadovoljnosti. Ko je množica prišla pred parlament, je bil ta že po vojakih obkoljen. En polk kavalerije in inunicipalna garda so stražili poslance v zbornici. Iz množice so padli streli, na kar so vojaki naskočili množico in jo razgnali. Pozneje so se demonstranti zopet zbrali in ko so se ministri vračali iz parlamenta, so jih na-hrulili. Nekateri poslanci so skušali ljudstvo pomiriti, pa so bili sprejeti s klici: Dol s konservativci. tati! Izgredi so se ponoči in danes zjutraj ponavljali. -o- Nova canadska reka odkrita. Ottawa, Ont.. Canada. 4. avg. Zemljemerei so našli novo canad-sko reko. ki je dolga 300 milj. Reka je Black Crow River, ki je pritok reke Porcupine. Prvotno so mislili, da je reka dolga samo 30 milj. ali zemljemerei so se v motornem čolnu peljali po njej •500 milj daleč. DELO V GOZDU za več let: kdor hoče, naj pride, ali pa piše na: Anthony Stovanja. P. O. Box 37. Pickens. W. Va. Hamburg-American Line. Redni prekooccanaki promet iz NEW YORKA do HAMBURGA preko PLYMOUTH in CHERBURG z dobro poznatimi parniki m dva vijaka: Kaiserln Aucuste Victoria, America. Cincinnati Cleveland, President Lincoln, President Grant, Pennsylvania. Patricia. Pretoria ltd. Veliki modemi parniki nudijo najfaolji« odobnoatl za primerne cene; neprekaeljiva kuhinja in postrežba. Opremljeni so z vsemi modernimi aparati. Odhod iz New Yorka: AMERIKA — cdpluje 12. avgusta ob 11 dopoi PENNSYLVANIA — odpluje 24. ob lo. dopol KAISE RIN AUGUSTE VICTORIA — odpjnje 31. avgusta ob H. dopol. PRESIDENT GRANT — odpluje X sept, ob 1. popol. Vosi jo tudi v Sredozemsko morje. Hamburg-American Line, 41-45 Broadway, New York City. Pisarne: Philadelphia, Boston, Pittsbarf, Chicago, SI. Unit, Saa Fraactaa. "Look Out! You'd better take care of \burself" ^^BOg^ Glavobol, bolečine v grlu, v prsih I JI ZJjjl | ^^jHf^k in straneh, slabe žleza in drugi znaki Wms&W prehlade ne bodo imeli nevarnih po-sledie, če bodete rabili jšmbmk ji Dr. Richterjev Pain-Expelleri ^BB^fc^^J^ Čuvajte se ponaredb in pazite na ^^BHfH^^^^H sidro in naše ime. ^^PfM^^^^Hf-^^S^ F- AD- "ICHTER & CO.. 21S Pearl St.. N«w York. N. Y. ----- • Slovensko katoliško podp. društvo sveteBarbare ^ i Za Qedinjene države Severne Amerike« Sedež i Forest City, Pa. Inkorporlrano doe JI. Januarja 1902 t državi PennsylvaaJJt. ODBORNIKI: " *otn-v*nU »«r i »Kubi I certifikat, ter prosi drugega. I »rumvi *t iS in IS se strinjati, kakor bodejo bratje zborovale! naredili, in so dali polne rnočl drugim bratom delegatom zaHtopati jih. Orufitvo št. 20 porot'a: Ker »o v okolici sami unijKki delavci, naj bi bilo tudi Claidlo kak slovenski delavski list. Zveza naj bi čakala društva en mesec za asement. Nadalje naj bi glavni tajnik pošiljal na vsa krajevna druPtva anesment. koliko je za plačati, izpustilo naj bi me pa. koliko članov šteje drufitvo. Vstopnina naj bi bila na 2 razreda in j sicer: I. razred naj bi član vplačal tri | mesece v naprej, ter bi bil z istim dne- i vom opravičen do bolniške podpore: II- j razred naj bi ostal normalen. Bolniško ' podporo naj bi Zveza plačala takoj od HHOsmenta. oz. da na ne bi poslala na j Zvezo, temveč zadržala za bolniško pod- . poro. Društvo št. 21. Brat Itovanšek, pool,-laAčenec, prepušča vse, kar se ukrene ; na konvenciji. Društvo št. 22 priporoča, da želi naj i- ! ma društvo Bedet tam. na kateri kraj je ■ . Pisan charter. N'adaljf se društvo za- ( f bvaljuje glavnim uradnikom za točno 2 letno delovanje, ter želi. da bi bila prihodnja konvecija v La Salle. \ \ Društvo št 23 priporoča, da j«» mala , naselbina, šteje okoli lf»" Slovencev, ter Je najmočnejše društvo tamkaj, katero šteje okoli 100 članov. To je pa dokaz, da deluje v najlepši kIokJ. ' Društvo da bi bila bolniška pod- pora do cnepa leta jedriaka, oziroma po ' en dolar na dan. Za eno oko naj bi s«- plačalo od JIOO J do $150 Odpravnina naj l»i bila za vsakega jednaka. Naj b! s<* vpeljali trije ' skladi In sicer: bolniške podpore, poškodbe in smrtnine. » Društvo št. 24 priporoča Bledeče: ' Da bi asesment ostal pri starem, tudi bolniška p«nlpora in smrfoina. Ženske da 1 bi se tako sprejele kot moški, za bolniško f»odporo in smrtnino. Naj bi se tudi ■ vpeljal otročji oddelek Za poškodbe naj 1 bi se vpeljal poseben sklad, da se ne bi ^ bolniku vzeto »»d smrtnine. pač pa naj f se razpiše |>o.»ebnl asesment. Vse tisko- 1 vino naj hi bile unijske. Društvo št. 25.: Težavno nam je bilo ' vpeljati novo društvo, ker ie v naselbini i > že šest do sedem društev. 1'pani. tla bo- 1 mo imeli v kratkem tudi novo zastavo. 7 N'adalje priporoča, da bi se vršila kon- t * vencija vsake dve leti Bolnike naj se ' strogo obiskuje in preiskuje, naj bi se vpeljala dva razreda za vstopnino; I. razred plačati tri mesece naprej ter ta- r koj podpora, II. razred naj bi bil nor- * malen. Itolniki smejo obiskovati javne T lokale do devete ure zvečer za 15 minut. | Ženske naj h| bile enakopravne. Blaga j- v nik naj pobira asesment pri društvenih ^ sejah. Polni listi naj veljajo šest mesecev. Bolniška |»odpora naj se plača : pri sejah i« asesmenta. i ^ Društvo št. 2*. priporočil, naj se žen- | ske sprejemajo ne iiiir.tjm' se na število. J Drugo naj bi ostalo vse pri starem. Društvi št 27 in 2R se »Menjati po sta- ' rem. odroma, kakor bode konvencija za- v ključila. Ii Društvo št. 2!' poroča: Cstanovljeno Je bilo dne 3«. Januarja 1910. Ker je bilo s društvo v ugodnem finančnem položaja 11 smo st nabavili roKalije in klobuke, ter smo sklenili da mora vsak član isto' ku- : t piti Nek član pa »etra ni hotel storiti, ter se Je celo iz stvari j nesramno norče- -s val. smo na nax'odiio »»rata Klavnega tajnika isteaa člana Izključili. Napredek i» nam je zadržan zaradi slabih delavskih razmer K Priporoča; Asesment naj bi ostal pri starem. fenske naj bi bile enakopravne, j pravilnik v Pravilih, ter oddelek za o- s t roke od 1« mesecev starosti v naprej naj bi se sprejemali. s Nadalje se društvo zahvaljuje bratoma glavnemu predsedniku in glavnemu taj- S niku, ker sta bila navzoča pri ustanovitvi društva. Društvo št SO. Biat pooblaščene poro- r ča: Nisem član tepa durštva, toda izro- g čilo se mi je. da se strinja s tem, kar bodemo vsi skupno ukrenili. , ® Društvo št. 31: Brat Ivan Pajk. poob- ' laščenec želi, da čekovni sistem »»stane * pri starem Društvo se |>a zadovolji s t tem, kar s«- ukrene pri skupni konven- j ciji f« Društvi št. 22 in 33. Naj ostane vse! pri starem z ozirom na asesment, bol- li nlško podporo in smrtnino. V ostalem . se pa strinja s tem, kar bode ukrenila , 54 skupna konvencija. Društvo št. 34 Yukon. Pa : Ker Je v <" naši naselbini štrajk. smo sklenili, da če i r bomo mogli plačevati asesment ostane- • mo pri Zvezi, v nasprotnem slučaju pa ' odstopimo. Ko bode štrajk končan pri- ^ stopimo zo|»et nazaj. Naše društvo šteje 19 članov. Nadalje poroča, da naj l»i bil P asesment in bolniška p<>d|Mtra. kakor tu- | di smrtnina |mj starem. Stalen asesment 11 naj bi bil po JI.©o, ter rajfte smrtnino ' znižati, kaor asesment povišati. i t Oiasilo naj bi bilo, če je mogoče samostojno, če ne naj bi bila « "levelandska A-merika. Ženske naj bi imel«' v slučaju ' r poroda $1<».— in smrtnine, kolikor «l«»l«>-či konvencija. Ženske da se ne bi pri- t znale do l>olniške podpore. samo za r l smrtnino t«r naj bi plačale 2"- centov i: * me».e.'no t "lana. kateri deluj«- zoper d«-- L lavsko organizacijo nikar sprejemati v , društvo in če je že, naj se ga črta. Na. k listinah naj bi bili Union I^ibor znaki, z Društvo št. 35 priporo«'-« stalen ares- 1 men t za 91.25. Ženske naj bi bilo enak')- tj pravne. Mesečna j»oročlla naj dobi enega društveni predsednik in enega društve-1č ni blagajnik in eden od teh naj hi ostal j v uradu društveneKa tajnika, kateri naj č bi služili v dokaz nadzornemu odboru pri pregledovanju knjig. Društveni tajnik in blagajnik naj bi imela varščino, j j, katera naj se določi pri sestavi pravil. Nadalje priporoča, ako ima član kako ), pritožbo, »e mora najprej pritožiti pri H porotnemu »»dboru, ako isto ne odgo- „ val ja zahtevi, naj a|»elira na vsa krajev- p na društva, nikakor pa ne v javnosti napadati eden drtigega. Ako član dobi j t, tekom enega meseca deset novih čla- \ nov naj bi se mu dalo primerno darilo i od strani Zveze . Naj si naša organiza- • j< clja ustanovi ako je mogoče lastno gla- ' alio, katero naj goji izobrazbo ter za- j vednost, ako pa to ni mo^o^e, naj osta- 7. ne staro glasilo. < Was Naroda. r Društvo št- 3S |»oroča brat Fr. Sega: V slučaju, da se asesment poviša na «j »1 ti naj bi bila smrtnina $60*. če Je pa i r • stari asement naj bo tudi smrtnina <*"la- j ni n.«J bi se sprejemali od 16. do 50 le- . f | ta Piist»»pnina naj se zniža od $3 no | If 3 »9. <*lane, kateri dolgujejo društvom, r naj se Jih ne sprejema. Asesment naj se | v slučaju potrebe zviša. č*lan kateri ska-<£ ba tštrajkokaz) in je pri Zvezi, naj se £ ga. črta. fManlce naj bi dobile 60 centov bolniške pod|-ore na dan. ! DruitVv št. 37. Pooblaščenec brat Pajk r priporoča naj hi bil stalni asesment SI. 10 jj v potrebi se lahko tudi poviša. Bolnik, ako se javi bolnim [»opoldan, naj mu se f pot dneva odtrga, »ko se javi zdravega | j . 'dots.»ldan naj inu se zopet pol dneva od- k I rnsra Društveni tajnik naj bode pod var- r aeino. Društvo št. 11 poroča, kako težavno je L bilo ustanoviti društvo, toda kljub temu j •o ga ustanovili z 31 člani in ga pHklo- }, grill S. D. P. Zvezi ter zdaj šteje društvo ,, f članov Nadalje priporoča, da bi o- p stat Stari asernent. tx»lniška podpora in v smrtnina; dva razreda za vstop in si- •r za prvi ..^rvnlne ter ta- kojšnja podpora, drugI razred po sta-em Bolniška podpora naj se izplačuje »ri društvenih sejah, flan, kateri je po-ikcxiovan na kakem udu, ni prisiljen da- | li odstraniti si ga po zdravnikih. Za sa- J momor ni Zveza pritnorana plačati smrt- i nine, Ako je član poškodovan ter ne- ! »anožen z istim udom delati, ter hoče i nadalje ostati članom, naj mu se izplava odškodnina ?25«, ter ne dobi nobene i podpore več za isti ud.. Glavni tajnik : naj bi poročat, koliko je član star, kdaj ! se je rodil. Članice naj bi plačale |1.— j vstopnine, asesmenta pa 45 centov mese- i čno, ter naj bi dobile smrtnine $500, bolniške podpore pa ne. Otroci naj bi se j sprejemali v starosti od enega leta. Društveni »»dborniki naj bi otroke pre-gicdali, če so zdravi In dosti stari. Otro- , čjl vstop naj bi veljal 25 c. mesečno pa i 10c., smrtnina naj bi bila $75.— po petih : tednih, t'iana. kateri oškoduje svojega : i »obrata, naj se izključi. Glasilo naj bi 1 bil delavski list. ne pa Olas Naroda. «'*lan kateri vmrje za jetiko v šestih mesecih, naj bi dobil samo $250 v slučaju ; da je pri zdravniku to bolezen zamolčal. Društvo št. 3?» poroča, da se strinja s konvencijo, kakor ukrene. Društvo št. 40 poroča, da je na pri- i poročilo brata glavnega tajnika ustanovil društvo, kat«-ro lejxi v slogi napreduje. Glasilo naj bi bil Proletarec. Naila- j lj«\ da se Zvezi n denar ne sme posojeva-' ti nobenemu Klavnemu odborniku. Neso- j j glasje v glavnemu odboru se ne sme da- j jati v javnost, v slučaju potrebe naj sej, ' apelira na društva. Glavni in nadzorni ( odbor naj Jamči za članom izposojeni de- ] nar. Dva razreda pri vstopu, prvi raz- : ( red nnj plača za tri mesece naprej in je , j j takoj deležen podpore, drugi razred naj I I bo po starem. I , Društvo št. 41 Cleveland, Ohio, šteje 43 Članov, ter priporoča: Bolniška pod- j pora naj bi se takoj na društveni seji i izplačala iz nabranega asesmenta. Žen- ! sk<- naj l»i bile enakopravne z moškimi, | ter dva oddelka in sicer: enega za bol- ■ f nlško podporo in drugega za smrtino. Brat predsednik zaključi sejo ob 12. j 1 uri. * 1 ( ŠESTA SEJA 1f Brat predsednik otvori sejo ob polu- j dveh p<»[»olilne • itanje glavnih odbornikov in delega- P tov. vsi navzoči. j I <'itanje zapisnika dopoldanske seje, se j r sprejme. ! s Sledi jiadaljevanje poročil krajevnih društev. ' ^ Društvo št. 42 priporoča za unijsko I Klasilo. Naj se plača iseti dan podpora, i k<» je bolnik prijavljen zdrav. Društvo št. 43 priporoča brat Vidrih: Clasilo naj bi bilo Glas Svobode. Društvo št. 44 poroča: '»lavni odbor se, s<- sme pogajati zaradi odpravnine, tem-vč naj se izplača določena svota. Stav-kokaz naj se izobči. Obrekovalec naj do-nrse zadostne dokaze, brez istih naj se j izobči. Glasilo naj bi bilo Glas Svovode. Društvo št. 45 priporoča: Asesment, j bolniška podpora in smrtnina naj osta- ■ nejo pri starem. Naj bi bila dva razreda j pi*i vstopu, in sicer prvi razred plačati » za tri mese«-e v naprej in takoj bolni- • ško j »od poro, drugi razred naj je norma- j len. < 'lanice naj se sprejemajo samo na . smrtnino. Društvo št. 4fi. Brat Pajk, pooblaščenec. priporoča, naj bi bila smrtnina za flOOO in $r.n0 ter zvišana bolniška podpora. Društvo št. 47. Pooblaščenec brat Itovanšek, se strinja s tem, kar ukrene konvencija. V dnevnem redu je rešena točka pet. Nadalje pride v dnevnem redu točka šest in sicer p retried knjig in računov. j Brat Pajk predlaga, naj se izvolijo trije člani za pregled knjie. lira t Kocjan stavi protipredlog. naj sej izvolijo štirje pregledovale!, da bodo pri t vsaki knjigi dva. Brat Bartolj podpira in sprejeto. Brat Pečjak predlaga naj se voli o-sem kandidatov in sicer tajno. Podpirano in sprejeto. Izvoljeni kandidati so sledeči: Dobili so glasov: Brat Bartolj po bratu Pečjaku 27 gla- ' sov; Brat l.avrič po bratu Bartolju 20 glasov : tirat Bombač po bratu Brezovcu 23 glasov: Brat Potnik po bratu Špan 1«l glasov. Brat Špan po bratu Kovačtču 14 glasov; Brat Vodrih po bratu Trebcu 23 glasov. ; Brat Krašovec po bratu Jordanu 7 j glasov: Bras Sterle po bratu Brozovecu — — ' Poverilni odbor prebere listeke ter i prešteje glasove, dobili so glasov, kakor gori omenjeno. Torej izvoljeni z večino glasov za pre- ; erledovsib-e knjig: Brat Boinl>ač z 29 glasovi, brat Bartolj z 27 Klasovi, brat Vidrih z 23 glasovi in brat I.avrič z 20 Klasovi. I Brat Bombač predlaga, da b«»do kn.ii- j 1 K'' pregleda vali do pol šeste ure zvečer. Brat Potnik, proti predlog, da naj de-lajo čez čas. Predlog brata Bombača podpiran in sprejet. Brat Špan predlapa, da naj se seja v ; četrtek dne 13. julija začne eno uro po- | prej in konča eno uro poprej. Podpirano , in sprejeto. Brat Kocjan predlaga, da j«' osem ur dosti dela. Podpirano in sprejeto. Knjige se pregledajo v dvorani v dru- | com nadstropju. Toč-ka 7. Pritožbe krajevnih društev j in članov. Društvo št. 1. Vse v redu. Nobene pritožbo. Društvo št. 2. Nobene pritožbe. Društvo št. 3. Sledi, ker je delegat ne- ! navzoč kot pregledovale«-■ knjig. Društvo št. 4. Zaradi protesta v Pr«»le-tarcii, it ker ni bilo sloge, ter glavni tajnik naj «la vsaki mesec, koliko dohodkov imajo društva in koliko izdatkov. Društvi St. 5 in »!. Nobene pritožbo. Društvo št. 7. Sam«» čez glavni odbor, ker je bila bolniška podpora nakazana ( za $9, a objavljena samo $4. Društva št. S. 9, 10 in 11 nimajo n«»-bene pritožbe, vs«- v redu. Društvo št. 12. Brat Pajk je Izgubil i ček za S9 in še ni izpla«"-an. Brat Pajk predlaga, da se istavi novi ček. Brat Sitter podpira, ter sprejeto. Društva 13, 14, 15 in 16 nimajo nobene pritožbe. Društvo št. 17. Brat Kr. Musič je dobil potri list in med tem čas«»m je bil . asesment povišan ter on ne prijiozna te-ca doliera društvu, pa«" pa je društ\o zanj plačalo. Društva št. 1K, 19, 20 in 21 nimajo no- I bene pritožbe. Društvo št. 22.. Brat Fr. Frančič je bil ' t»olan t>?r Je dobil deset dolarjev premalo bolniške podpore. Brat Pajk pojasni, da je njegov pri- ! jav bolnim prispel deset dni prej»ozno. zato iztrubi podp*»re $10. Denarna nakaznica dobro izstavljena. D«-i|g»vo 23. Glavni tajnik zahteva doiK od $5 za suspendirane člane, ter se . prltr»žuje, da nI pravilno. Brat Pajk raz- i jasni to zadevo, da je to bilo še pred glasovanjem, ko Je društvo dolgovalo teh pet dolarjev in da Zveza tega ne more nositi. Brat Sitter predlaga da Je za vsa dru- ' štva Jednaka pravica ter da mora dru- : štvo ta odlg plačati. Podptrano in sprejeto. Društvo št. 24 se pritožuje, ker smrtnina ni pravočasno izplačana. Dediči i-ščejo vzrok temu. Brat Pajk pojasni ta vzrok in sicer: j <"*ekl so bili pred konvencijo ustavljeni : in sicer od 10. junija, in kakor hitro bo j konvencija končana, bodo dobili dediči ! njihovo smrtnino pravilno. Društvo št. 25. Prva pritožba zaradi umrlegi brata Petra Križmana, kateri j je bil ubit pri tepežu. Društvo je posla- ' Jo mrtvaški list in certifikat skupaj na ! glavni urad. Ker pa mrtvaški list ni bil ; pravilno izt>olnjen, ga je glavni tajnik ; vrnil društvu, a certifikat je shranil v • društveni predal, ter ga poa»«je m m J Brat Pajk naznani, da tudi črkostavec . dostikrat fall, ker je sain prepričan, da zameni tudi on številke. - j Seja zaključena od polu šestih zvečer, j 1 | i " SEDMA SEJA. | Brat predsednik otvori sedmo sejo dne i 13. julija ob 7. uri zjutraj. <"itajo se imena glavnih uradnikov in' [ delegatov ter so vsi navzoči. Čitaje zapisnika šeste seje ter se odobri in sprejme. , Brat Rovanšek vpraša, če naj bi spo- ' ročali pritožbe za svoja društva oni «le-. legati, kateri pregledajo knjige. Podpirano in sprejeto. Društvo št. 3 Franklin, Pa. Brat Vidrih poroča, da se za ča-I sa njegovega odstopa kot zapisnikar S. j D. P. Zxezo ni volilo zapisnikarja potym • splošnega glasovanja, kot določajo pra-, ; vila. In zato je prišel protest proti odbornikom S. D. P. Zveze, i Brat Bombač predlaga, da je splošno glasovanje konvencija, ter povdarja, da j se v pravilih ne naglasa, kedaj se m«»ra dat i na splošno Klasova nje. Brat Vidrih čita protest društva Zaveznik št. 3., kateri je bil tudi svoječasno pri občen v glasilu Zveze, ter protestira ! proti protestu št. 4 Brat Zgonc št. 4 poroča, «la ni bilo od-govoru na pismo, ki so ga pisali društvu Zaveznik št. 3 zahtevajoč pojasnila. Brat Bavdek poroča, da zakaj brat Stražišar ni protestiral na seji glavne-! ga odbora, ko je bil navzoč. Brat Stražišar poroča, da je dobil pi-■ smo od društva .št. 4 katero je bilo z 2. j i »odpisi prevideno, ne pa z društvenim pečatom in zato ni dal odgovora. Brat Zgonc poroča, da se je k«it pred- : sodnik društva št. 4 podpisal ter je bilo isto pismo tudi z društvenim pečatom ! prevideno ter zahteva da se pokaže, kaj ' se ni zg-o«lilo. i Brat Pajk poroča o zadevi, oziroma o I voli t vi zapisnikarja. I Brat Vidrih je radi pevskega društva i I odstopil in ta svoj odstop pismeno sporo-j čil. Po sklepu je razposlal glavni tajnik na pet bližnjih društev poziv naj posta- < viji vsak po enega kandidata. Isti so Taktično bili javljeni. Vzrok, da se ni dalo na splošno glasovanje je ta, ker i < | člani oddaljenih društev ne morejo gla- < sovati za kandiilate. katerih ne poznajo, lirat tajnik povdarja, da je bil brat ' | Kocjan isti, ki je prvi imenoval brata Zupanca kandidatom in sicer za izvoli- i . te v med odborom. Brat Pajk vpraša brata Vidriha, če se i i mu s tem dela kaka krivica. 1 Odgovor brata Vidriha: Da! 1 Brat Pajk mu odgovarja, naj vpošteva 1 i točka o v pravilih ter ima zadoščenje, o-ziroma obrniti se na porotni odbor, ne pa s protesti. Brat Pintar povdarja na besede bra- ' ta Pajka. Brat Bavdek predlaga, da naj se da 1 na glasovanje, če je glavni odbor s tem kaj zakrivil. Podpira večina glasov. «la s'* tem ni glavni odbor nič zakrivil. S tem , je debata zaključena. | ' Društva 2«, 27 in 28 nimajo n«»bene i pritožbe. I Društvo št. 29, da ni sloge, ter priporoča, naj s«- ista vpelje. Društvo št. 3«i nima nobene pritožbe, i pač pa vprašanje. Član po imenu Ka-j f ič, je bil ubit pri tepežu, če je deležen • smrtnine? Brat Pečjak predlaga naj se počaka i na sodnijski izrek, kdo je kriv uboja! Brat Bavdek predlaga, da naj društve-. ni «>dbor pred javnim notarjem zaprt-seže, da je bil ubiti član nedolžen. Podpirano in sprejeto. Glavni tajnik prečita sledeče čestitke. 1. SI. pev. podp. društva Planinski Raj South I^orain, za kliče se Na zdar! 2. Društva št. 1 Conemaugh, Pa. Za-kliče se: Na zdar! 3. Društva St. 45 Mirni dom, Johns-' town. Pa. Zakiiče se Na zdar. 4. Društva št. 31 Sloga, Delagua, Colo Zakiiče se: Na zdar! 5. Društva št. 13 Baggaley. Pa. Zu-; kil«"e se: Na zdar! fi. Brzojavna čestitka Glas Naroda. Za- ■ kliče so: Na zdar! 7. Društva Pomočnik št. 2 Mo.tham, i Pa. Zakkliče se: Na zdar! s. Društva št. 9. Morrelville, Pa. Zakiiče se : Na z«lar! Nadaljevanje o pritožbah društev. Društva št. 31, 32, 33. 34. 35, 36, 37, • J 38 in 39 nimajo nobenih pritožb. Društvo št. 4» se pritožuje zaradi na- | meščan ju članov. Društva št. 41, 42, 43, 44. 45, 46 in 47 nimajo pritožb. s tem je zaključena točka o prit«>žbah , krajevnih društev. Nadaljuje se točka o pritožbah posameznih članov. , Društvo št. 1. Nič! Društvo št 2. Radi izključenega čla- , na IMoviča, a brat delegat povdarja. da! I nima nobfiiega naročila od istega. 1 Društvo mu je svetovalo naj on sam a- ' peluje na konvencijo. Brat llovanjšek naznanja, da jo isti . bivši član črnil Klavni «»dbor pri društvo- ■ ni seji. Ko je bil pozvan da prekliče, je ! pisal pism<», v katerem je naglaša.1, da i na podlagi pravil ni dolžan preklicati. ! Zato jo bil izobčen. Društvo št. 3. Nič! Društv«> št. 4 Brat Brni«" se pritožuj«'' radi bolniške podpore, katere ni dobil. < »n se tudi ni ravnal po pravilih. I Brat Bavdek čita pismo istega brata i Krniča, ter poro«"a, «la J«- tudi društvo kriv«>. ne sain bolnik, in da bi mu se i nekaj podpore Izplačalo. Brat Pajk pojasnuje, da mu je društveni tajnik poročal, da se ni nikdar javil bolnim Brat Pintar predlaga, da se podpora ne izplača, ker se ni z nlkakitn zdravniškim spričevalom izkazal. Brat Krivec podpira predlog brata Pintarja. Brat Bavdek predlaga, naj se da na glas«»vanje, je li član deležen po«lpore. Podpirano in sprejeto. t Brat Šubic predlaga, da mu se izplača polrtvica |»<»flpore. _ | Brat Kocjan stavi protipredlog, da mu ; se Izplača cela podpora. Brat Pajk stavi konkretni pre«Uog, da j mu se ne izplača nikakršna p«>rl|> izplača, kar itodpira več članov č'lan društva št. 9 brat Cene se pritožuje, ker je bil zatožen, da se za časa bolezni ni ravnal po pravilih, a je bil v i nujni sili tičoče se družinskih razmer, t Brat Pajk pojasnuje, da je bil zatožen, da ni delal samo v sili, temveč tudi o- , pravljal dela, ki nikakor niso dovoljena. J | Delal je baje sušilnico. Pojasni tudi, da j , je ta brat Cene tožil glavni odbor, a to-žha je bila že pri odvetniku odklonjena iz vzroka ker se ni ravnal po pravilih. i Brat Potnik predlaga da se tožitelja in toženca pokliče na konvencijo. Podpirano in sprejeto. Bral Rovanšek da na glasovanje. Sprejeto z večino da se jih pokliče. Pokličeta se toženec brat Cene in to- ! žitelj August Klepe. Brat Cene se izjavi sam, da je delat j ; raznovrstna dela. ' i Brat August Kl^jpe *poroča, da ta ■ i član ni deležen podpcTre. j Gre na glasovanje in večina članov glasuje , da ne dobi noben*: pod p« tre Člani društev št. 10. 11. 12. 13, 14. 15. . 16, 17, 1K. 19, 20, 21, in 22 nimajo pritožb! Društvo št. 23. Pritoži se brat Bartolj, i . En član Je bil bolan in bil odpravljen v - bolnišnico. Ozdravel je ter pisal na «lru-r> štvo. da zapušča bolnišnico. Od tedaj se .. pa ne javi in ni polal bolniške listine. , j Ta zadeva se prepusti drugemu glav- ! nemu odboru, i : Člani društev št. 24, 25. 2G, 27, 28 29 - 30, 31. 32. 33, 34, 35, 36, 37. 3S, 39. 40* 41^ - 42, 43, 44, 45, 46 in 47 nimajo pritožb. e? ; Pritožbe Klavnega odbora. Brat Stražišar zahteva zadoščenje od r I brata Pajka ker Ka je imenoval, da je on 1 to jo brat Stražišar v zvezi z dopisom i v Proletarcu. . ; Brat Pajk prekliče na podlagi izjave brata Stražišarja. da je brat Pajk mnenja, da ni brat Stražišar v zvozi z Istim 1 j dUnik izdelala račune, ne pa 1 \ tajnik sam. | 1 Brat Brezovec se pritoži, da to ui le- ( po «>d članov, oziroma od glavnega od- j bora, da se po cestah in saloonih vse . I raznaša, kdo ima na posojilu denar in ; koliko. i Seja se zaključi ob 12. uri opoldne. ^ OSMA SEJA. < » i . Brat predsednik otvori osmo sej«> «»b ' polu dveh popoldne dne 12. julija. Prečitajo se imena uradnikov in dele-1 gatov. Vsi navzoči. Prer-ita se zapisnik dopoldansko seje. ' Odobri se in sprejme. ' čitajo so došle čestitk«'. J I Od brata Josipa Bevc. člana društva ' št. 1 Conemaugh, Pa. Zaklič-e se; Na J zdar! ' od brata vana Potokar, člana društva št. 1 Conemaugh, Pa. Zakiiče sc: Na zdar! Brzojavna čestitka o«l društva št. 25 ' iz Rock Springs-a, \Vvo. Zakiiče se: Na i zdar! Brzojavna čestitka Clevelandske A- f merike. JCaklh'e so: Na zdar! Od brata Frank Anžlover iz Seeward, Pa. Zakiiče se: Na zčlar! Od društva št. 3S Bridgeport, Ohio. Za-klii'-e se: Na zdar! ( Od društva št. 3 Franklin. Pa. Zakiiče se:. Na z«lar! i Brat Bartolj predlaga da bi se pokli- j 1 cali bivši zapisnikar Štefan Zabrič in še ' i druga dva člana: Frank Pavlovič in An- . tfiii Gabrenja. če se imajo posamezno , kaj za pritožiti. f ) Prijavi se bivši č-lan Zveze Frank Pav- \ lovičter se želi nekaj pritožiti. Dovoli se mu vstop. Prosi za vstop I | 1 tudi drugih dveh članov, kar se pa no j dovoli, ker je bilo sklenjeno, da se člani I posamezno pritožijo. (s Frank Pavlovič se je izrazil, če dru -j gima dvema članoma ni dovoljena na- ] 1 vzočnost, da tudi on ne bo nič govoril, j , na kar se j«* odstranil iz dvorano. , Za tem nastane veliko razburjenje , i med delegati, ker se sploh ni nič go-vorilo. j Brat Pajk predlaga, naj se dovoli j i vstop vsem trem. 3 Podpirano in sprejeto. , Pošljeta se dva delegata za njimi da , jih pokličeta in naznanita, da jim je j : dovoljen skupen vstop in to vsem trem. Petnajst minut odmora. Po odmoru. Brat Stražišar (£»:nani odeovor «>d j ' Fr. Pavlov i ča, Štof.-?n Zabriča in Antona ] Gahrenje. ki se glasi, da oni 110 pridejo ; več v dvorano. Brat Da vri«" naznani, da so se oni trl-1 jo člani izrazili, da 110 pri«lejo več v dvo- 1 rano, pač pa k bratu Spanu. tam so bo- 1 ; o«Io izrazili, kaj mislijo. Brit Pa »k povdarja. da ni konvencija . j pri bratu Španu in tla se s tem protivijo ' amerikanski m zakonom, naglasuje, da si bodo mogočo še premislili in se prišli 1 v dvorano pritožiti. Povdarja pa še, da če oni trije člani : ne pridejo v dvorano in ne izgovore svo- I joga mnenja, da ga bodo bratje delegat je smatrali za največjega goljufa in da jo 1 njegova volja, da bi oni prišli in dokazali najmanjšo stvar, na kar se on hoče o- 1 pravic i ti. Brat Stražišar povdarja, da se zdaj la- . hko hvali, in oni trije člani da so blami- 1 rani in ne uridejo več v dvorano. Brat Pajk predlaga, naj vsak član go- 1 vos*i in mu d«»kaže neresnico. > Pojasnuje zadevo o bratu Antonu Ga- i brenji in sicer, da je bil vprašan po glavnem predsedniku. «"-o ve, da je brat Anton Gabrenja pristopil k društvu št. | « 15 v Cambria Cltv. Pa.. Odgovoril je j glavnemu predsedniku, da ta član bolu- ■ . je na jetiki. da ga se zato ne more, niti I ' ne sme sprejeti v Zvezo. ! : Nadalje poroča, da je bil bivši član l Anton Gabrenja črtan iz Zveze potom | 1 i porotnega odbora i 1 Opomba brata Bartolja, da to niso 1 1 tajnikove dolžnosti. listine pregledovati. Brat Pajk povdarja, da je to njegova i dolžnost, ako izve, da jc član bolan pri 1 sprejemu v društvo. Brat Vidrih predlaga, da se debato o onih treh članih zaključi. ] Seja se zaključi ob polšesti uri zvečer. , DEVETA SEJA. ] Brat Rovanšek otvori deveto sejo ob : 8. uri zjutraj dne 14. julija. f*'i ta jo se imena uradnikov in delega- 1 tov. Vsoi navzoči. Brat Sitte r se odpove nadalnjemu 1 vodsvu zapisnika, z vzrokom da se ne 1 more udeležiti posameznih debat. Pod-t pirano in sprejeto. Brat Sitte imenuje na svoje mesto i 1 brata Sterle-ta. Sprejeto enoglasno. Člani Štefan Zabrič. Frank Pavlovič ' in Anton Gabrenja, prosijo za vstop v dvorano. j 1 Brat Bartolj predlaga, da se ima vsa- , ka stranka pravico ustaviti, ter dotična ! , nasprotna stranka zagovarjati. Sprejeto. 1 Brat Pajk predlaga, naj se govore ta- ; t I ke besede, katere spadajo na dostojno f j mesto, ne pa psovke, ali kake druge gr- | s de besede. Brat Kocjan stavi proti predlog, da x • naj vsakdo govori kakaro hoče. j j r Podpirano in sprejeto. Govori bivši član Frank Pavlovič, o , članku št. 163 v Proletarcu. na«Ialje o u-stanovitvi S. D. P- Z. ter da se je brat , « Ivan Pajk izrazil, da hoče iti brezplačno na izvanredno konvencijo S. N. P. Jednote, ter da bi špendiral $200. za pijačo, če bi njega izvolili za glavnega blagajnika. Grozil se je S .N. I'. J. uradnikom zato ker ne delujej«i pravilno. Glede društva Avstrija, katero so j«' S. N. P. Jednotinaiib-o.djF etaoin shrd ustanovilo, in da se bode priklopilo S. N. P. Jodnoti. Brat Ivan Pajk je poklical omenjene tri rojake, da bi se seje udeležili, kar so tudi storili in ustanovilo se je društvo S. D. P. Zveza. Ime je predlagal brat Frank Pavlovič. Obrniti se je bilo . oba zaradi Glasila. Brat Ivan Pajk je predlagal Glas Naroda, a Frank Pavlovič predlaga Prolotar-ca ali kaki drugi dčlavski list. Sprejelo se je za glasilo Glas Svobode. Nakar zaključi svoj govor. Brat predsednik vpraša, ako imata o-stala dva ka.i za pripomniti. Izjavila sta da ne Frank Pavlovič pripomni, da br, Pajk ni pisal nobenega pisma na S. N. P. J., «laslravno je trdil da je pisal dve pismi. Pač pa je pisal eno pismo brat Martin Petrič lirat ŠcKa jetudi predlagal za glasilo list Glas Svobode. Povedano je bilo od Kržeta, da ni d«»-bil nobenih pojasnil. Razbili emo kljub temu naš socijalni klub, ter smo mislili delati v korist S. D. P. Zveze. Kaj nas jo zmotilo? Tudi Krže je imenoval Pajka lažnikom. Glavni predsednik brat Itovanšek se zagovarja. Na četrto konvencijo S. N. P. Jednote je dospela čestitka oziroma, blatenje glavnega odbora S. D. P. Z. namreč, da se tudi tu nahajo neka Zve- ■ za, katere voditelji s«> črni, še bolj črne j ap so njihove duše, kateri se štejejo za voditelje S. D. P. Zvezo. T«> pa s pod-! pisl od bratov Štefana Zabriča in An-1 tona Gabrenje. To jo zadosti žaljivo za tukajšnjo našo organizacija, posebnoše ; ! ker sta bila omenjena dva rojaka sama člana S. D. P. Zvezo. Brat Rovanšek, kot j j delegat navzoč na konvenciji S. N. P. J- ■ je horul to žaljivko sam na svoja ušesa j slišati, katera so je čitala v pričo dele- I gatov S-N.P.Jednote v Cleveland, Ohio, j i Nakar pa pojasni na konvenciji kako se društvo ni moglo priklopitl S. N. P. J. I ker je društvo Danica protestiralo proti temu, češ, da imamo tukaj že eno i društvo in ne potrebujemo drugega. O- j menim, da v prvotno društvo niso mogli ! vstopiti oženjeni rojaki, nakar pa glav- | ni predsednik S. N. I'. J- izreče, da bi bili 7. odprtimi rokami sprejeli to društvo, ako bi bili vedeli kako se godi v t«;j zadevi. . ,, . . j Opravičuje se tudi glavni tajnik brat | Ivan Pajk proti bratu Frank Pavloviču, j da je on v resnici šel agitirati z bratom ; Planinškom, in v to svrho pobirala po I en dolar za člana, kateri ros namerava ■ ostati pri novem "društvu, misleč društvo priklopitl S. N. P. Jed noti. Ker pa glav-! ni tajnik «>d to Jednote ni dal nobenega odgovora na pisma, katera so pisali na glavni urad te Jednote, se je začelo misliti, kako bi bilo s samostojnim društvom. Delovati so je začelo in dalo se jo ime S D. P. Zveza, katera se je tudi ! postavnim potom potrdila. Imenovana j Zveza se jo tudi lopo razvijala. Dobili smo 12 društev, kak«»r hitro smo jo u-I Ktanovili. Ko smo Zvezo ustanovili u Conemaugh. Pa. nismo mogli dobiti no-bonoKa primernega glasila, in koncem smo dobili Glas Naroda. Da sem dobi prstan za nagrado je resnično, ker sem naročil zlate znake, sem pri tej priliki prosil tudi za nagrado. Obljubili so trn en j znak jaz sem ga odklonil z besedami, da znak imam, želel bi pa en prstan z. znakom in sem ga tudi dobil. Brat Bartolj predlaga, naj se preišče kje je krivica. Brat Potnik vpraša brata Rovanšek^. , če jo slišal. «la je Krže imenoval brata j Pajka lažnikom. . 1 Brat Rovanšek povdarja, da tega m slišal. ! Seja so zaključi ob 12. uri opoldne. DESETA SEJA. Otvoritev desete soje dne 14. julija ob pol ilrugi uri popoldne. Čita nje imena glavnega odbora in delegatov. Vsi navzoči. IČitanje zapisnika dopoldanske soje. Brat Kocan predlaga, «la so zapisnik sprejme. Podpirano. Zapisnik sprejet. 1 Brat Pot ko predlaga, da glavni od- t f bor ne bi nič glasoval. ! Brat Sitter p«>dpira. i Brat predsednik povdarja, da bi se s ■ tem kratila pravica glavnemu odboru. I Podpirano in sprejeto. ' Zopet so poo zvejo. Frank Pavlovčič, t Stefan Zabrič in Anton Gabrenja. Frank Pavlovič zahteva, da naj so j razpravlja o onih članih, kateri so bili potom glavnega «»«lbora izključeni, in če ; so ne pronaj«1ojo krivim, da se zopet • sprjmejo v S. D. P- Zvezo. | Brat Vidrih predlaga, da naj bi so obe stranke v korist organizacije p«»ravnalo in naj s«> opuste vsa nasprotstva, tor želi, da bi si stranki podali roke in delo- i vali skupno le za napradek in želi vse I najl«'pšo in najboljšo., kar se odobraval in podpira od vseh zhorovaleov. Brat Jajk prelaga, ra so 110 strinja po- ' polnoma s predlogom brata Kocjana, s pogojem, da bi so pr.ana; krivim, r>r»č- pa j v prid celo fjrganizacije, in kakor hitro J se to st«»ri, je prepričan za napredek iste. Brat Bartolj vpraša Štefana Zabri«"a in Antona Gabrenja. če žele zopet pristopiti z društvo in Zvezo. Na kar se izrazijo z "da"! Član brat Štefan Zabrič povdarja, da le po«l tem pogojeni pristopi, ako se ; zapiše v zapisnik, kot prizadet od glavnega odbora. Brat Pajk naznani «ln je bil Stefan Zabrič izključen potoni glavnega od- j bora. Član Anton Gabrenja je bil pn potom | porotnega odbora Izključen in «"-lati Fran j Pavločiv pa suspendiran od društva zaradi društvene regallje. Frank Pavlovič predlaga, da so tudi Josipa Dremelja sprejme, ker je po nc- r dolžnem izključen. Krat Bartolj predlaga, da se je J«»si -nu Dremelju dokazalo, da ni pravilno deloval, torej je pravilno da se ga jo izklju«"-iIo. Podpirano in sprejeto. Brat Bavdek predlaga, da naj so pride J. Dromelj sam zagovarjati. Brat Bartolj povdarja. da kdor je pra- j ' vilno izključen, 110 moro biti več sprejet. ; I Brat Vidrih predlaga, da se debata ' ! zaključi. Sprejeto. j Brat Rovanšek začne govor, kateri so | j glasi približno, da tudi on želi. da se j I debata poravna, ker je to le v korist S. i D. P. Zvezi in njenim članom. Brat Pavlovič jredlaga. da so mora j ■ Štefana Zabriča sprejeti nazaj dot glav- j nega zapisnikarja, kar se r»dklanja. Zadeva Štefana Zabriča, Fr. Pavlovlča Antona Gabrenje, glavnega predsednika M. Rovanšeka. glavnega tajnika Iv. P?jka. Antona Stražišarja. Jakoba Kocjana, En d v Vidriha in Frank Šege, se je mirnim potom poravnala v prid S. D. P-Zveze. Obe stranki sta si segli v roke in obljubile pred celo konvencijo, da od vrže t i sovraštvo in bodeti delovali skupno v prid naši organizaciji, kar zborovalci burno odobravajo. Brat Pajk prečita čestitko, priobčeno v Glas Nar«>da. ter preklic od R. Zupanca in Endy Vidriha. Petnajst minut odmora. P£ odmoru. Začetek seje. Bivši član Josip ■Dremelj, prosi za ! vstop, kar se mu dovoli. Brat predsednik vpraša J. Dremelja naj pove. kaj se ima za pritožiti, j Josip Dremelj naznani, da se brat I. Pajk čuti prizadetim, potom časopisov, ! v katere je on pisal ter prosi za zopetni i sprejem v Zvezo. Voljan je prestatoi ka-' zen, katero mu konvencija naloži. Brat Bombač priporoča, da je nnju-mestnije, da se tudi ta zade\-a mirnim j potom poravna. 1 Razoe zanimivosti. > —o— IZŽREBANI MOŽ. Lastniki neke velike loterije v I Tokijn so došli na izvrstno idejo, dft namesto drugih veejih in manjših dobitkov izžrebajo za svoje ženske odjemalke — moža. j Ona vsake srečke je bila Ifi K. [Vsekakor ne prevelika svota za j— dobrega moža. In tako je namesto ohligMtnih stvari, vaz in j sličiiih predmetov, prišel v raz-[ stavno okno mož - kandidat. Ta ! redki dobitek je bil najmlajši i ravnatelj trgovine. Naravno je. j da se jr pred izložbo gnetlo do i dneva vlečenja mnogo občinstva. I Japonske dame so prihajale v ee-: lih trumah, da malo presodijo, ali se izplača staviti na srečo 10 svit-I lih krone. Mladi ravnatelj se je i pač moral dopasti ženskim odje-jmalkani. kajti v nekoliko dnevih i so bile razprodam* vse srečke, a na dan vlečenja je došlo na prostrano dvorišče trgovine mnogo žensk, ki so nervozno čakale izid srečkanja. Živahno se je tn razpravljalo o prihodnji srečni dobi-teljiei in dame so se že v naprej ljubosumno spogledovale. Končno se je pojavil nek nastavije-liec trgovine in proglasi! issvleee-no številko srečke. Začni se je naenkrat blažen vzklik in k izžreban emu možu je pohitelo neko mlado dekle v modri obleki. "Jaz sem vas dobila" vzdihnila je blaženo simpatična devojka in sramežljivo povesila oči. "Izžrebani dobitek" se je spoštljivo poklonil in takoj odšel z dobiteljico roko v roki. Svatba so jo vršila na licu mesta in mladi mož je srečen odpeljal na dom srečno ženo. CENE ŽIVIL IN OBLEKE IN DELAVSKE PLAČE V STAREM RIMU. —o— Pri današnjem splošnem zanimanju za- dravinjsko vprašanje in v boju za zvišanje plač delav-eem in obrtnikom bodo gotovo marsikoga zanimale tozadevne življenjske razmere v Starem Tii-lmi, Edini dokument, ki nam v tem oziru daje točna pojasnila v rimskih časih, je razglas cesarja Dioklecijana iz leta 301., ki je naslovljen: "De pretiis rerum ve-nolium"'. Ta ukaz vsebuje najvišje cono. po katerih s«1 je sploh še blago prodajati. Iz tega sledi, da je bilo blago navadno in v raznih krajih gotovo še veliko ceneje, kot se navaja v tem ukazu. Ce se spremene takrat 1.a denarna vrednost, uteži in mere v današnje. dobimo na primer, da je smel 1 stati hektoliter rži največ K 6.30, torej več kot polovica manj kot danes. V istem razmerju stojita fižol in grah. Najdražja je bila leča, po K 10.50. Prešičevo meso, sveže, je bilo najdražje po 66 vin. prekajeno po 88 vin. Kilogram 'gnjati je -veljal največ K 1.10. CJoveje meso samo 44 vin. Olje, ki j se je takrat kakor tudi še danes, posebno v Italiji, zelo pogosto rabilo pri kuhi. je bilo različno po kakovosti in sicer od 40 vin. do il K 30 vin. Nasprotno pa so bile takrat morske ribe dražje kakor rečne in potočne. Prve so stale I od 88 vin. pa do 1 K 8:', vin, druga pa samo od 44 vin do 88 vin. Po c tem je snubitev končana, i Tudi na Španskem se s pomo-i čjo cigarete odkriva ljubezen ; Mladenič spusti pred dekletom cigareto na tla. Ce dekletu mladenič ugaja, mu pobere cigareto, na kar začneta govoriti. Če 11111 pa ne pobere cigarete, tedaj po-menja to. da je mladenič pogorel. Posojilnica v Ribnici (stara) naznanja rojakom v Ameriki, da obrestuje hranilne vloge po 43U°|o brez odbitka rentnega davka, tako da prejme vložnik na leto od 100 K čistih obresti 4 K 75 vin. Ribniška posojilnica je najstarejši denarni zavod v okraju, ima čez 170.000 Kron prihranjenega rezervnega zaklada in so pri njej naloženi denarji varno in najugodneje glede obrestne mere shranjeni. Denar je mogoče pošiljati potom tvrdke FR. SAKSER C0. 82 Cortlandt St., New York naravnost posojilnici. hgoslovafiskajl^p jKatol. Jednota. ! 'l*mw uhani dne 24. j*muu>*1901 v državi Mmneeota. L Sedež v ELY, ^MINNESOTA. URADNIKI: Pr«Kl»MtrUk: IVAN A. OKKKt, Box 67. Rraddook. Pa Podpr«iMHlnlk: IVAN PIUMOZlC. Ev^leth. Mlnn., Box «41. OlAvnt tajnik: GEO. L BROZICH, Ely, Mlnn , Box 424. . rnmotnl tnjnlk: MIIIAKL MRAVINEC. Ornah* N®b.. 12J4 So I6th. 8C. Blagajnik. IVAN GOI ŽE, Ely, Minn., Box 106. Zaupnik: FRANK UEDOBH, So, Chicago. UL. tU| Ewlng Av*. VRHOVNI ZDRAVNIK: Dr. MARTIN J. IVEC. Joll.t. IB . »00 No. Chicago St. NADZORNIKI: I AIS)I* KOSTBLIC. full da. Colo.. Box US. MIHAEL KIX>PITCTIIAR. Calumet, Mich , 116 _ 7h» RL PiCTKH BJ k. 11 Ail, Kansas City. Kana.. 428 Na 4th Kt. I I POROTNI ODBOR: * rVAN KKRZlSNlK. Burdlne. Pa., Box 11«. FRANK GOU2B. Chlsholm, Minn., Box 71f. MARTIN KOCIIEvAR, Pueblo, Colo.. 121» Eller Ats. Jsdnotino glasilo J« "OLAS NARODA", New York City. New York. Vat dopisi nsj s* po«iljajo na glavnega tajnika, vse denarne poiiljatve pa na glavnega blagajnika Jednota. ' PREMEMBE ČLANOV IN ČLANIC PRI SPODAJ NAVEDENIH DRUŠTVIH ^ Sv. Marija Pomagaj it. 6 So. Lora*n. O. I Dne 31 julija 1911. Odstopit): Jos Kirim-t. 1*77 — 12471 — J5O0 — III. j Društvo iteje 36 članov. Sv. Ciril in Metod it. 9 Calumet. Mich.' I»l»> 31. julija »11. \ Pristopili: Angrla KovačiC', t'2 — 143SM — $500 — I. j iJrušlvo šteje 133 članic. Sv. Štefan it. 11. Omaha. Nebr. Dne 31. julija 1911. Suspendirani: Ant. S lak nuja. '»1 — 12i»K2 — »lOofl — m. , Društvo žtfje 44 Članov. Sv. Joief it. 11. Pittsburn, Pa. I>n»* 31. Julija It'll. » Suspendirani: Job. Murn. 1SN5 — 13I2S — $K>o«i — ||. Raf Knafclc. 'R2. ~ 11H73 — Jl«»0u — lil. Druitvo Meje 71 članov. Sv. Alojzij it. 13. Baqgaley, Pa. Dne 31. julija 1911. Pristopili: Vin. Ooluhtč. '»0 — 14117 — $1000 — 11. Suspendirani: Mat Skendrovič. 79 — 133«! - $IOan - III <;«Mifa Bo* I A. 'X5 — M47 — »50ne 31. julija 1911. Zooet spreleti: .lohn IVzrtik. 187'». — 10251 — fli.'OO — V. ' Drufttvo št»*je članov. Sv. Peter in P^vel it. 15. Pueblo. Colr Dne 31. julija 1311. Pristopili: Job. Mulx. 1RR3 — 1H14 — ?I0<>0 — II Job Stopor. 1*M — 14415 — $1<»00 — 1 Ant. Brkopvc. S7C — 1441C — flUO« — I Društvo Aleje 103 člane. Sv. Jo>ef it. 17. Aldridae. Mcnt. I »ne 27. julija 1911. Prestopili: k druStvu ? ? ? .In* KontiKH". 1*7«. — 1291 — $1000 — II Antonija Komi**", 1KK7 — ? — |500 - IV Teip*a Potočnik, "77 - «699 - >50«) - II! t ali-uStvo £t»-J«> 220 članov in «6 članic drugo |«a 51 članov in 9 članic. Dne 31. julija 1911. Odstopili: Mat polornfl. "S4 — 117S1 — JlOOo — 11 Matilda PeršiO, '81 — 11670 — *5 — III Pristopiti: KhII t'ater. 1S9I — 14395 — $500 — 1 Društvo štpje 219 članov in 86 članic. Sv. AloiziJ it. 19 Lorain, Ohio. Dne 31 julija 1911. Suspendirani: John Grftnan 'K3. — 13259 — $500 — 111 Društvo šteje S4 članov . I Sv. Joief it. 21 Denver. Colo. 1 »n»> 31 julija 1911. Zopet sprejeti: Ki Možina. 1R7«. — 42*9 — 91000 _ III DruStvo šteje 69 članov. Ime Jezusa št. 25 Eveleth. Mlnn. Dne 31. Julija 1911. Zopet sprejeti: V»1 Kkari». '91. — 12919 — $IOftO — 1 Mrt. Panjan. "80 — 6955 — $1000 — II Suspendirani: Gen Težak. 1H62. — 721 — $1000 — V Kerd. I.ah. 1874. — 5657 — 91000 — IV Ka'a Teta k. 1k67. — S030 — $500 — V Maria I .a h. 1877. — 8926 — $5rt« — II Maria Brk. 1885. — 10«>r>6 — $5<»0 — II I Odstopiti: fom. J»v*in., '70. — 357« — $10<»0 — I\ Mrt. Brk. 1X77. — 3165 — JlOO'i — II Društvo šteje 157 tlanov in 43 članic. Sv. Štefan it. 26 Plttsbura. Pa. Dne 31. Julija 1911. Pristopili: P*ter Bajla, 1877. — 14396 — $1000 — 1\ Ivanlea Bajlo. 'S3. — 14397 — $100« — II\ Društvo šteje 62 članov in 20 članic. Sv. Joief it. 29 Imperial. Pa. Dne 31 Julija 1911. Pristopili: Fr. Kobri ar, 1877. 14398 — $10'»O — jv Fr Seničar. 1R84. — 14399 — $1000 — III Suspendirani: Val. Mesnar, IR63 — 1910 — Sino _ I I. društvo šteje 223, drugo 130 članov. Umrli: Lovr. K »»m. 1880 _ 7R21 — $10W< — III dne 23. Julija 1911. vsrok Jetika. k Jed Je bil sprejet dne 16. januarja 1908. Društvo šteje 224 članov. Dne 31. julija 1911. Zopet sore leti: Jos. Šile, 1873. — 1231« — $1000 — V. Suspendirani: Jos. Kariš, 1882 — 13722 — $100») — III Odstopili: i Mrt. Jemec, 1S82 — 7547 — $1000 — II Geo Mlhelič "68. — 11571 — $1000 _ VI Druitvo šteje 221 članov. »v. Aloizij it. 31 Braddock. Pa. Dne 31. Julija 1911. Sumtntflranl: John Kuhar. 1872. — 64«7 — $looo — IV Anton Žug. 18*0 — 11*13 — $1000 — III Društvo šteje 161 članov Marija Zvezda it 32 Black Diamond W'sh Dne 31. julija 1911. Suspendirani: Fr. I-ovšin. 18*5 — 4970 — SloOO — II. Jos. Peče 1477. — 13149 — «1000 — IV Črtani:: Louis Remc, 1877. — 4581 — $500 — III Odstopili: | Jop. Podkrajšek, "80 — 3342 —»loO« - III , Kar a. I»odkraJšf>k '78 — 9210 - $500 - III j Društvo štejt> 7J članov in 23 članic. _ i ' £v. Peter in Pavel it. 35. (.loydetl. Pa. Dne 26. julija 191. Prestopili: ) k dr. sv Ime Jezusa št. 25 Eveleth »linn. 'Jos. Drobnlč. 1«90 — 7321 — $1000 _ I Dne 29. Julija 1911. Umrli: Paul Ošaben, 1866 — 4265 — $1000 _ V dne 21. junija J911. vzrok "rak" pristopil k Jednoti dnp 28. julija 1910. Društvo šteje 80 članov. Dne 31. julija 1911. Suspendirani: : Tomaž Trček 1883 — 2791 — $1000 — II Maria Trček 18S4 — 9292 — $500 _ II Društvo šteje 79 članov iu 28 članic. Sv. Alojzij št. 36 Conemaugh, Pa. Dne 31. julija 1911. Zopet sprejeti: Fr. Turk 1878 — 7776 — $1000 — III Odstopili: Kr. Perko 1880 — 3256 — $1000 — II Ivana Perko 1876 — 9335 — $500 _ III Suspendirani: Flor. Juradovič "80 . 12274 - $1000 - II Mrt. Krmavner. '82 — 4726 — $1000 — II Društvo št»-je 90 članov in 36 članic. Sv. Janeza Krstnika št. 37 Cleveland. O. Dne 29. julija 1911. Prestopili: k dr. bv. ReS. Tel št. 95 Franklin Kans. Ant. Brefrar. '80 — 13105 — $1000 — III I. društvo šteje 172. druga 10 članov. "Sokol" it. 38. Pueblo. Colo. -.Dne 31. julija 1911. Prestopili: t dr. sv. Cir. it Metoda št 1 Ely. Minn. \nt. Težak 1R77 — 14222 — ? ? _ IV drlštvo šteje 55, drugo 140 članov. Sv. Barbara št. 39 Roslvn, Wash. Dne 31. julija 1911. Črtani:: \nt. Jako vac 18S3 — 4033 — $1000 — II »ruštvo šteje 142 članov. Sv. Mihael Arh. št. 40 Claridae. Pa. Dne 31. julija 1911. Črtani:: ■wk. Arhar 188« — 11503 — $500 _ III >ruštvo šteje 71 članov. Marija Pomagaj št. 42 Pueblo. Colo. Dne SI. julija 1911. Pristopili: os. .T:0« — V društvo Šteje 77 članov In 26 članic. Sv. Barbara it. 47 Aspen. Colo. Dne 31 Julija 1911. Pristopili: Mat Jankovi." 1886 — 14403 — $1000 _ II Vnt. Zaits 1884 — 14404 --$1000 — III Louis Zelnik 1883 — 14405 — $1000 — III lohn Pu*«dj 1883 — 14406 — $1000 — III Mary A. Zelnik '94 — 14407 — $1000 — I Društvo šteje 89 članov in 41 čbinic. * Vitezi sv. Jurija št. 48 Kansas C'y, Kans. Dne 31. julija 1911. Pristopili: Mat. Požek 18R3 — 144S1 — $1000 — III 'ohn orešnik 1890 — 14109 — $1000 — II Suspendirani: 'os. Zupan ? — 12714 — $1000 — III :ab'l Mauhar 1870 — 13983 — $1000 — V »ruštvo šteje 58 članov. Sv. Peter in Pavel št. 51 Murray. Utah. Dne 31 Julija 1911. Suspendirani: ohn Krašovee 1890. - 14071 - $10«0 - II. • lih. Krašovpc, 1865 - 5624 - $1000 - VI '»ruštvo šteje 37 članov. Sv. Jožef it. 52 Mineral. Kans. Dne 27. julija 1911. Prestopili: k dr. sv. Jožefa št. 95 Franklin. Kans los Oblak 1867 — 12126 — $10<*> — VI I. društvo šteje 66, drugo 9 članov. Dne 31. julija 1911. Zopet spreieti: Krošul Rokus 1866 — 6662 — $100« — VI Suspendirani: Flor. Pertnač 1877 — 7186 — $1000 — III Fr. Zalokar. 1877 — 13452 — $1000 — IV Društvo Šteje 65 članov. Sv. Rok it. 55 Unlontown. Pa. Dne 31. julija 1911. Zopet sprejeti: Mat. OraSem 1876 — 5497 — $loo« — III Franca Oraiem 1876 — 9811 — $600 — IV Društvo Šteje 36 članov in 20 članic. • Sv. Alojzij it. 57. Exoort. Pa. Dne 31. Jnlija 1911. Suspendirani: Lov. Zupančič '76 — 7934 — $1000 _ V Maria Zupančič '77 — 9288 — $600 — m DruStvo šteje 46 članov in 20 članic. Sv. Barbara i*. 60 Chisholm. Mlnn. Dne 31. julija 1911. Suspendirani: 'ohn Ivane 1887 — 7127 —$1000 — II Fr. Mlakar 1889 — 1168« — $1000 — I. Osbald Frank 1874 — 11684 — $1000 — IV Črtanl:: Mike Paver 1871 — 12388 — $1000 — V DruStvo šteje 49 članov. Sv. Jurij it. 61 Readlna. Pa. Dne 31. julija 1911. Odstopllil: Blai Cernič 1888 — 10699 — $1000 —II DruStvo Šteje 46 članov. Sv. Flori lan it. 64 So. Range. Mich. Dne »1. julija 1911. Pristopili: John Dermltrovlč '71 - 14410 - $100 - V Suspendirani: Mrt Stefanlč 18S1 — 11496 — $1000 — III Drufttvo štejr S3 članov. Cv. Petsr In Pave I it. 6« Jollet, III. Dne 27. Julija 1911. Prestopili: k dr. sv. Ivana Krat. St. 37 Cleveland, O. Mihael Rrh 1875 — 12295 — $500 — IV L druStvo Šteje 78. drugo 173 članov. Dne 31. Julija 1911. Suspendirani: Ant. BoStJančič -'»1 1 12851 - $1000 - I. Louis Roster 1891 — 13344 — $1000 — I Zopet sprejeti: John lluter lit« — 3»«« — $1«00 — V Društvo Šteje 77 članov. Isus Prijatelj Malenih št. 6« Monessen Pa Dne 31. julija 1911. Pristopili: Roža Zoretič 1883 — 14411 — $1000 — III Društvo šteje 8 članic, Zvon it. 70 Chlcano, III. Dne 26. julija 1911. Prestopili: k dr. Jugoslovan št. 104 v Chicago, IU-Jos. Bliseh 1866 — 7049 — $500 — VI I. društvo šteje ?, drugo ? članov. Dne 31. jalija 1911. Pristopili: Jos. Mac-us 1871 — 14412 — $005 — VI Zopat sprejeti: Ant. Ribnikar 1869 — 7047 — $1«00 — V NeSa Ribnikar 1870 — 9864 — $500 — V Društvo šteje S2 članov in 9 članic. Sv. Janez Krstnik it. 75 Canonsbura. Pa. One 27. julija 1911. Umrli: Jo*. Jurjevič 1881 — 13383 — $600 — III dne 2. junija 1911, vzrok: zasLrupljenje krvi. k Jednoti je pristopil 17. julija 19??. DruStvo šteje 40 članov Sv. Jožef it. 76 Oregon City. Oreg. Dne 31. Julija 1911. Suspendirani: Geo. Šubic, 1881 — 7100 — $1000 — I Društvo šteje 23 članov. , Sv. Barbara it. 79 Heilwood. Pa. Dne 31. julija 1911. Suspendirani: Jos. Zorko 1879 — 7735 — $1000 — III Urs'a Zorko 1882 — 10991 — $5oO — III Odstopitil: Mrt. Breznikar '88 — 13748 — $1000 — II Jak. Možina 1880 — 13336 — $1000 — III Fr. Breznikar '75 — 13708 — $100« — IV Jos. Slak 1871 — 6543 — $1000 — 111 Društvo šteje 25 članov. Sv. Janez Krstnik it. 82 Sheboygan. Wis. Dne 1. avgusta 1911. Suspendirani: Ant. Vičič 1891 — 13660 — $1000 — I Ant. Barše 1884 — 12613 — $1000 — III Geo. Pire 1868 — 12120 — $1000 — VI Ant. Zavnik 1880 — 11546 — $500 — 111 DruStvo šteje 76 članov, Sv. Martin št. 83 Superior. Wyo. Dne 31. julija 1911. -Pristopili: Math. Morgan 1887 — 14419 — $50« — II Društvo šteje 52 članov. Sv. Andrej št. 84 Trinidad, Colo. Dne 31. julija 1911. Suspendirani: John 1'erušek '86 — 10656 — $100« — II Mat. lCrižman "83 — 11105 — $1000 — III Fr. Malovec '74 — 12169 — $1000 — IV Društvo šteje 84 članov. Sv. Jožef št. 86_Midvalc. Utah. Dne 31. julija 1911. Zopet sprejeti: Grjfa Žalec 1867 — 10926 — $1000 — V Maria Žalec 1887 — 10929 — $500 — II Pristopili: Marg. Perčič 1889 — 14418 — $1000 _ II Društvo šteje 25 članov in 14 članic. Orel št. 90 New York. N. Y. Dne 31. julija 1911. Pristopili: Jak. Šešek 1880 — 11420 — $1000 — VI Jak. Videmšek '76 — 14421 — $50« — IV Mary Košak 1S75 — 14422 — $500 — V Suspendirani: Ana Osel in 1885 — 14302 — $500 — III Društvo šteje 19 članov in 4 članice. Sv. Mihael it. 92 Rockdale, III. Dne 31. julija 1911. Suspendirani: Alois Saršon 1875 — 12404 — $1ooo — IV Mike Jurkovlč '81 — 12396 — $10«0 — III Društvo šteje 29 članov. Sv Srce Jezusa št. 98 Ahmeek. Mich. Dne 31. julija 1911. Suspendirani: Jos. Flalnik '88 — 12949 — $1000 — II Črtani:: John Rap!na 1883 — 13042 — $1000 — III DruStvo Šteje 29 članov. Sv. Frančišek št. 99 Moon Run. Pa. Dne*31. julija 1911. Suspendirani: F"r. Malv 1886 — 13726 — $1000 — II Društvo šteje 31 članov. "Jugo-Slovan" št. 104 Chicago. III. Dne 31. julija 1911. Pristopili: Ig. Vidmar 1890 — 14413 — $500 — II Suspendirani: Peter Šuelar 1883 — 14296 — $1000 — III Društvo šteje 24 članov. m OPOMBA: Polegr Članovega Imena navedene številke snačijo: Prva leto rojstva. druga certifikatno številko, tretja zavarovano svoto, četrta razred. Geo. L. Brozich, glavni tajnik PREBIVALSTVO ŠPANIJE znaša po zadnjem ljudskem štetju leta 1910. devetnajst in pol milijona duš. Letni prirastek zadnjih let je zelo nizek in znaša le pol odstotka. Po številu prebivalstva sta največji mesti: Madrid s 571.539 in Barcelona s 560,000 prebivalci. Nad 100,000 prebivalcev imajo še naslednja španska mesta: Valencija 213,550, Sevila 155,366, Malaga 133,045 iu Nur-cija 124,983. PREJ DRAGICA, ODSLEJ PA — KAREL. Petnajst letni Dragici, hčerki nekega arhitekta v Vorhecku blizu Essena, so v zadnjem Času začeli prav krepko poganjati brki in naenkrat je dobila globok moški glas. Natančna zdravniška preiskava je dognala, da se je kot deklica vzgojena Dragica razvila v — fanta. V veliki zadregi so" zlasti tovaj-šice, ki se sramujejo, da so svoje skrivnosti in zgodbice zaupale — fantu. "POROČNI DAROVI SE HVALEŽNO ODKLANJAJO." Visoka pariška družba se' je zadnji čas nekaj jako pametnega domislila. Odpravila je namreč običajna darila ob porokah, ki tudi pri nas marsikomu po nepotrebnem izprešajo lepe denar-ce. To družabno moro zatirajo sedaj Parižani z odločno opazko na poročni karti, da se darila hvaležno odklanjajo. Posnemanja vredno —zlasti v teh dragih časih! Žensko srce. Spisal Paul Stourget. (Nadaljevanje.) Bilo je na večer ravno tistega dne, ko je Ervin Laurence hotel govoriti s Klaro že ob petih, a je ni našel; ravno tisti večer je bilo, ko se ni mogel vzdržati in je zaklical po prvih besedah govora : "Kako nesrečnega ste me storili danes!... " Bila sta zopet sama v malem modrem salonu. Okno je bilo napol odprto. Zvezdnato nebo pomladne noči se je iskrilo in drhtelo. Vonj cvetoče bezgovine, ki je napolnjeval vrt, je puhtel v sladkem dihu skozi okno v polu-mrak malega salona... So trenotki najnežneje sreče vse narave, ko tožba vsplava na ustna, kakor solze v oči... Tedaj, ko jo izgovoril Laurence ono mehko očitanje, je stala Klara ob oknu. Ni mu odgovorila. To molčanje je Ervina bolelo in nadaljeval je: 4'Če bi bilo to samo danes!... Ali .]az trpim za vas vsak dan, vsako uro... In videti je, da vi niti ne slutite. . . Mari ne vidite, da so moje moči pri kraju? Ali res ne vidite f..." Govoril je z vsem egoizmom razvnete bolesti; njegov glas je postal trd in v vsem bitju se je dvignila ona agresivna ljubost. ki žene moža, ako ljubi preveč, k temu, da žensko, ki jo ljubi, muči, da vsaj ne trpi on sam. Klara ga je pogledala z nedopovedljivo potrtim obrazom in dejala tiho, kakor,bi govorila sama za-se: 4'Ta ura je pač morala priti." "In vi hočete biti nekaka žrtev!*' je nadaljeval Ervin ves iz sebe. "Pa odgovorite mi vendar!... Ali je pravično od vas, da mi provzročate take muke? Vi veste vendar, da vas ljubim. Ne lažite, nikar ne lažite, vi veste!... No, torej, naj bo, če ne ljubite, pa mi vsaj povejte, da bom imel poguma, da vas ostavim!. .. Ne puščajte me v smrtni bedi te negotovosti !... Čemu ste me zadrževali, čemu, ste^ me pridrževali v svoji bližini? Čemu ti dokazi vaše simpatne, če vam res nisem nič?!... -Kaj hočete pravzaprav od mene?. . . " ''Vi ste mi obljubili, da mi boste prijatelj", je dejala enostavno in postajala od sekunde do sekunde bledejaa. Njen dih je poi stajal vroČ. .. Njene trepalnice so zinigavale iu punčica se je razširila čezmerno... Bila je zmedena do smrti in tako lepa... In Laurence je nadaljeval: "Da, jaž sem obljubil, toda poznal nisem svojega srca .v.. Ali, ako ne gojite do mene nobene j nežnosti, potem recite mi! Povejte mi! Ne bojte se ničesar! Ven z besedo, naj bo karkoli! Storite tako, kakor sem storil sedaj jaz! Glejte, jaz sem popolnoma odkritosrčen. Storite to tudi vi!..." In potegnil jo je s strastno kretnjo k sebi. in ona se ni branila. Njena, vsled premočne za-okrenitve premagana glava se je nekoliko sklonila. Bila je Ervinu tako blizo. da je mogel vdihavati fini vonj, ki je prepajal njeno obleko. Prijel jo je z obema rokama in pritisnil poljub na mehko sence ob robu njenih las. Bil je to samo dih ustnic, komaj o-značena, božajoča ljubkost. ki pa je vendar izvila Klari lahek krik, da se je sunkoma odmaknila, kakor da se je odprla v njej že dolga skrita rana; iu z razprtima rokama, kakor da se jej gnjusi, ga je pahnila nazaj in dejala: "Vi ne občutite in ne slutite torej nič. da ravnate tako z menoj?. .. " I Besede so jej zamrle na ustnah in na njenem obrazu je bil zapisan jasno ves odpor ponosne ženske, za katero je ta pohlepnost po njeni osebi neznosno razžalje-nje. Ko je Ervin to opazil, se je naenkrat izvršil prevrat v njegovem srcu in hipoma nt čutil ničesar drugega, nego neskončno obžalovanje, da jej je provzročil to vidno bridkost in obenem je, tudi začutil možnost, da jo lahko popolnoma izgubi. "Oprostite! Oprostite!..." je prosil, kakor otrok, in zgrudil se je v naslonjač, kjer ga je uapa-del eden onih krčev, ki jih poznajo samo tisti možki, ki so po svoji nervozni konstituciji. vsled bolne naglosti njihovih vtisov, podobni ženskam. AH. on£ ^e prišla medtem bližje in je dejala mshkoi MESTNI HRANILNICI LJUBLJANSKI v Ljubljani v Prešernovi ulici št. 3, Kranjsko. Denarni promet koncem leta 1910 je znašal nad . . . 564 milijonov kron Hranilnih vlog nad Rezervnega zaklada nad 40 milijonov kron. 1,200.000 kron. Sprejema vloge vsak dan in Jih obrestuje po brez odbitka. N ©vzdignjene obreati pripisnje vsakega pol leta h kapitalu. Sprejema vložile kftiiiice dragih denarnih zavodov kot gotov denar. Za varnost vloženega denarja jamči zraven rezervnega zaklada Se mestna občina ljubljanska s vsem premoženjem in vso davčno močjo. Izguba vloženega denarja je nemo-ker je po prtvilih te hranilnice, potrjenih po c. kr. deželni vladi izključena, v**, ka Špekulacija z vloZenim denarjem. ^ VS* Zato vlagajo v to hranilnico sodišča denar mladoletnih otrok in varovancev, zapušča cerkven občine »bonski denar. THdi iz Amerike »e nalaga največ denarja t to hranilnico. Nas dopisnik v Z jed. državah je že več let FRANK SAKSER CO., 82 Gortlandt Sfc, 6104 St. Clair Aye., N. E., NEW YOWL CLEVELAND, 0 "Saj ni vaša krivda, Ervin, — jaz sem asanjala nekaj nemožne-ga— " Madam Klara de Velde je stala psed Ervinoui Laurence po-koncu, bolj bela, nego čipke njene večerne obleke, ki jo je Ervin tako zelo ljubil, in opazovala ga je s svojimi temnimi očmi, ki so s svojo tmino v bledem obrazu delovale skoro nekako strašno. In vendar je plavalo tiho pomir-jenje od nje. Držala je sedaj Ervina za obe roki trdno, in nerazložljiva magnetična nežnost in mehkoba ga je spreletela, ne da bi ga zmedla. Ojačil se je toliko, da se je smehljal... Koliko časa sta vztrajala v tem položaju, ki je bil podoben grupi: starejše sestre, tolažeče mlajšega brata? Onadva ne bi mogla tega povedati. Ona je prva prekinila ta čar s tem, da mu je rekla s popolnoma spremenjenim glasom: "Jaz se ne čutim prav dobro; jaz sem ubita... Pustiti me morate samo, Ervin!____ Ubogajte me. če mi hočete ugajati!" In on jo je ubogal. Dvignil se je in poslovil, kakor druge večere. "Do jutri!" je dejal na pragu. I Ona je sklonila glavo in za- j mahnila z desno roko. Kolikokrat j !iaj bi jo videl v svojem sanjarjenju tako! ' Kakor tudi nenavaden je bil J izraz Klarinega obraza v tisti mi-; niti, ko se je Ervin obrnil na pragu, predno ga je prestopil, je i odnesel ta večer v svojem srcu vendarle nekaj očividnega, nekaj gotovega, kar mu je sladilo naslednje ure noči in jutra. Ljubil je in se zavedal, da je ljubljen. S nekončnim upanjem in kljub fiinogiiu vzrokom, ki bi ga lahko vznemirjali, se je zibal v naslad-nih mislih te gotovosti. Vizije blaženosti, v katerih je premagoval čas, so ga obdajale in plavale mimo njega.--Povedal je Gerhardu Klarina tajna čuvstva in Gerhard se je odstranil. Klara je postala svobodna. Bila je od-vezana vsega — in odpravila se je z njim na pot v dežele solnca. V Ervinovi domišljiji so vstajali horizonti, in vse je bilo resnično: nebo je bilo pravo nebo, vse plavo in mirno; morje, resnično pravo morje s hladečimi valovi — in tam so stale vile v palmah in rožah, da je duhtelo vse naokolu. O, to nebo je bleščalo kakor brezmejna sreča, to morje je bilo neskončno, kakor mehkoba velikodušne ženske, in te rože in te palme, ljubke in duhteče, kakor misli presrečnih zaljubljenih bitij... Potem je sanjal Ervin zopet o domačiji, ki bi jo Klara krasila s svojo toplo in mehko prisotnostjo, v kateri bi z lahko graci- jo svojega kretanja, z mehkim smehom svojih usten, z božajo-čim. plavajočim pogledom svojih velikih oči sanjarila kakor prin-ceza. Ervin ni videl nobene težkoče več. ki bi je ne mogel premagati, in niti najmanjši strah ni motil čara te fatamorgane; iu pijanost pričakovanja se je večala, čimbolj se je bližal čas poseta v Rue de Balsae. • . • Ravno je odbila dve. Ervin Laurence je sedel za svojo mizo in je motil svojo nestrpnost s pregledovanjem nekih razglednic. ki jih j«' prejel od Klare; tedaj je vstopil sluga in 11111 oddal pisemski ovitek, katerega naslov je zadel Ervina v sredo srca. — Bila je to pisava one. ki jo je ljubil... "Kdo je prinesel to pismo!" j<- vprašal takoj; kajti na široki kuverti ni videl ne zna^nke in ne ; poštnega pečata. "Postrešček, ki je takoj zopet odšel", se je glasil odgovor. Ervinove roke so drhtele. To kuverto, ki je. sodeč po njeni teži in debelosti, vsebovala več pol papirja, je položil na mizo poleg drugih. Da. bila je to Klarina pisava: trda, nekoliko inožka in polna, s svojo pravilno enakomernost jo, da je izgledala nekako oilkrito-' srčno. (Dalje prihodnjič.) SLOVKNC1 IN Sl^OVENKB NA ROCAJTE SE NA "GLAS NABADA", NAJVEČJI IN NAJCENEJŠI i SLOVENSKI DNEVNIKI Prva dolenjska posojilnica ; v Metliki registrirana zadruga z neomejeno zavezo | Ustanovi j ena leta 1874 z neomejeno zavezo, kar pomeni, p da vsak zadružnik, to je pa le tisti, ki sprejme od posojilnice posojilo, s celim svojim premoženjem in imetjem jamči za ► varnost hranilnih vlog, naloženih pri tej posojilnici. P Poleg tega nabira posojilnica rezervni zaklad, ki znaša ► vže K 152,554.95 ima svoj Grad sredi mesta v Metliki in last- ► no hišo. Ker jamči tedaj vsak zadružnik, katerih je 1531 za ► varnost hranilnih vlog, je ta nedvomljivo zagotovljena ^ Prva dolenjska posojilnica obrestuje hranilne vloge po > ► od sto ter plačuje rentni davek sama za vlagatelje, na kar > se občinstvo posebno opozarja. Stanje hranilnih vlog je bilo koncem decembra 1910 K2.470.913.38. , [ — Zemlja na prodaja Zemlja je izvrstna. ^ Raste vse. Cene nizke. Pogoji lahki. V kratkem postane tam največja slovanska naselbina. Pišite po list, katerega dajemo zastonj. POSTANITE SAMOSTOJNI. & PQSKR3ITE ZA STARE ONI. Pošteno domače podjetje. Za vse potrebno se obrnite ua lastnike KRŽE MLADIC LAND CO., 2616 s. la wnd aleja ve. CHICAGO, ILL. NOVICE IZ STARE DOMOVINE. i KRANJSKO. Strela je užgala hišo posest nice Marije Šetina v Prebačevem pri Smledniku. Hiša je popolnoma pogorela. Ožgane so tudi strehe sosednih hiš, vendar se je posrečilo ogenj na sosednih hišah zadušiti, posebno ker je bil takrat hud naliv. Hiša Marije Setina je bila zavarovana samo za 2(MX) K. 8trela. Nevihte so na dnevnem redu. Dne 19. julija popoldne o-koli ure pridrvi nevihta. Z vso «ilo t reš»" i v kozolec posest nice Marije IVroviek v Paradišeu pri Šniarji, Kozolec z 12 štanti, poln žita in mrve. je popolnoma pogorel. Skoda se eeui na 5()00 kron. (Jori omenjena posestniea je za obžalovati, kajti spomladi ji je moža v gozdu ubilo pri podiranju dreves, a sedaj zopet ta nesreča. Nezgode. Kolarskemu pomoč -niku O. Tandariču pri kolarsketn mojstru Šiška Janko je odtrgal f stroj dva ]>rsta na levi roki. —j Delavki počenil za nek < grm. Prišlo je za njim mnogo' preganjalcev pred katerimi je bežal na Loeensko «»sto. >ui tam nac novo e.-sio mimo nove giuina-[j zije proti kolodvoru, preganjalci , peš in ua kolesih za njim. Onkraj Uerdešičeve vile je skočil s eent ' ( v grmovje, ker ni mogel uit: kol«*-;, sarjein, ter se skril v gozdu. Že ' so mislili, da ga ne b\ftlo dobili in j J t ud" /.a njegovo ime ne izvedeli Tfda deček je imel denar in ker , vendar ni hotel oditi iz Novega mesta kar tako praznili rok. se je I povrnil zvečer v Novo mesto 11; mirno pil pri Košaku. Tedaj pri- j de tja oko postave in gjj povabi s seboj. Pravijo, da ga zasledujejo zaradi več izvršenih tatvin tudi že' orožniki v I tel i cerkvi, kamor si menda ravno zaradi tega ni upal pobegniti iz Novega mesta. — Doma ni hotel delati iti se je potepal okoli. Spomladi je ukradel očetu hranilno knjižico iti dvignil na njo 150 K ter jih zapravil. V Bre-zovarjevem mlinu je ukradel vre-čo* pšenice, doma pa več mernikov pšenice iu nekaj koruze ter prodal vse to nekemu posestniku za slejio ceno. Tudi svoji sestri, 01110-ženi Mariji Seničar, je pokradel in prodal nekaj žita. Posestniku Janku Kopini je vzel telico in jo | skušal prodati. Spal je ponoči naj kozolcih. Za prodano žito skup -Ijeni denar je zapravljal in zelo popival. V žitu je imel ležišča, kjer je ležal podnevi; imel je pa tudi skrivališča, kamor je čez dan skril ukradene stvari, ponoči pal jih je razuašal in razprodaja!. ' Štajersko. . Oče umoril sina.R Iz Trbovelj j poročajo: Dne 18. julija zvečer je j naprosil delavec Anton Illebič, ko «e je vrnil od dela, svojo ženo, naj mu prinese pol litra vina. Ženi se je sicer zdel mož nekoliko« čuden-, vendar pa si ni mislila ničesar hudega in je ustregla može-- , vi želji. Ko se je vrnila, je bilo 'stanovanje zaklenjeno. S pomočjo sosedov je potem odprla sobo, tam pa je zagledala nekaj strašnega. Mož je prerezal majhnemu sinčku Maksu žile na vratu in od- j sekal obe roki pri laktu. Fantek! je bil že mrtev. Drugemu sinčku i Franceku je tudi že oče prerezal 1 vrat in bi bil'fant najbrže umrl, ako bi ne došla pomoč. Ko so ga ' orožniki prijeli, je izjavil Hlebie, ! da je hotel dečka zato umoriti, j 1 ker je že star in ne bo mogel za j 1 nju skrbeti; tega pa bi ne hotel,' da bi se fantoma slabo godilo. — ' Ljudstvo je bilo tako razjarjeno 1 na Hlebiča, da so ga morali orož- • niki pred njim čuvati. Odgnali so 1 ga v zapor. Pri Sv. Lenartu v Slov. goricah se domači boj ined neinškutarji, -' ki je nastal vsled zadnjih držav- I nozborskih volitev, nadaljuje. — i Novi župan Sollag, ki je rauterit, [ je izstopil s svojimi pristaši iz po-! žarne brainbe, ker je malikoval-ska. To mu seveda brambovei sil- i no zamerijo in ga v "Marburger j Zeitung" na vse pretege napa- < dajo. I Zgorelo je dne 16. julija zvečer I na Tezni pri Mariboru gospodar-j i ;sko poslopje vpokojenega železni-J škega strojevodje Antona Ander-j luha. Štiridesetletnico mature so slavili v Mariboru dne 18. in 19. julija mariborski maturanti iz leta 1 1871. Od Hli takratnih abiturijen- * tov jih še živi 18; k sestanku jih A je došlo 13, med njimi gg. dr. Jo- x že Lebar, zdravnik v Križeveih ' poleg Ljutomera, Emilijan Lilek, s gimnazijski ravnatelj v Celju, K. 1 Sehmidinger, notar v Ljubljani, 1 Henrik Schreiner, ravnatelj 1110 -j škega učiteljišča v Mariboru; Fr. Sla vie, vpokojeni "upnik pri Sv. Lovrencu nad Mariborom in dr. j Jakob Šegula, odvetnik in župan v Novem mestu na Kranjskem. I Sestanek se je vršil na običajen ' način; udeleženci so si dali besedo, da se po petih letih zopet snidejo, ako ne bo imela smrt pre-j bogato žetev. Desetleten požiga!ec Prumen, o katerem smo poročali, je1' bil obsojen pri leuarčki okrajni sodni j i na štiri mesece ostrega zapora s] i postom vsakih 14 dni in temno ce-j lieo vsak mesec. Ker je še premlad, se ga ni postavilo pred okro- a žno sodnijo v Mariboru. r Iz Št. Janža na Dravskem polju 4 poročajo: Dne 19. julija je vrgla 1 pri nas Drava na prod mladega 11-topljenca. Kakor smo izvedeli, je s to Karol Skrlee ključavničarjev č sin iz Studene pri Mariboru. -- Iz Slovenjgradca. Neznani uz-i«! movič je ukradel hlapcu Jakobu ž 1 <>stovniku iz zaklenjene kolarni- s (ee kolo. vredno 150 K. KOROŠKO. I Strela je ubila v bližini Sv. Fr- z bana '»Tletno Alojzijo Lučovniko- 11 vo in 14letnega Martina Lučovni- * ka.Sedela sta v družbi sestre in s očeta v svoji hiši pri mizi. Bila ^ sta na mestu mrtva. Oče in sestra a pa sta dobila hude opekline po IJ hrbtu in po rokah. Strela je uda- r rila v dimnik, preskočila skozi % strop v sobo in odtod v zemljo. 1 Nesreča pri delu. Neki kmet 1 pri Sv. Danijelu je posadil sose- 0 dovega sinčka na konja, ki je pe- c Ijal domov voz sena. Konj se je 1 splašil in vrgel dečka raz sebe. 1 Padel je j>od voz in dobil jako ne- * varne poškodbe na glavi. I Lisica^ dimniku. Kmetu Z do v- 1 eu v Kotlu je ukradla lisica iz su- v silnice že 10 kur. Kljub vsej pa/.- c Ijivosti ni mogel zasačiti preka- 1 njene tatice. Pred nedavno pa je odprl okna in vrat i sušilnice, se ( skril za skedenj in čakal. Pozno A ponoči se res priplazi lisica ,sko- r či previdno skozi odprto okno in 1 začne stikati po sušilnici. Naen- 8 krat se zapro okna in vrata, ki jih je imel kmet ur vrvi in pre- ' strašena tatica ni mogla drugam " /.bežati, kot v dimnik. Toda pre- | dno je dospela na vrh, je krnet na 1 ognjišču zakuril, dim je omamil lisico in kmalu je padia onemogla I na ognjišče. PRIMORSKO. Pobalinska poškodba. — Blizo Opčine so poškodovali neznani zli-kovci 60 m daleč državno brzo -javno in telefonsko napeljavo. Srečni avtomobilisti. — Franc . j Ha user se je peljal 17. julija s 4 prijatelji z avtomobilom iz Ses -Ijana v Trst. Blizo Opčin trči avtomobil v železniško prečnico, jo 1 prelomi, prevozi srečno železniško 1 4 progo, pretrga drugo prečnico, se ; zaleti nato v bližnji zid in se prekucne. Poškodoval se ni nihče, to da s strahom so zapazili izletniki takoj, ko so izlezli izpod voza - ravno zadnji del brzovlaka, ki je - odrdral mimo in bil na prelazu > ravno takrat, ko je njihov voz po - drl drugo prečnico. Nezgode. Omedlel je nenadoma - na cesti v Opčini 431etni Astoifi 1 iz Trsta. Predno so ga prenesli na rešilno postajo, je umrl. Trgovca ;|s premogom 481etnega Antona 1 Zeglerja ni bilo 17. pr. 111. eelo noč I domov. Ko sta šli drugi dan žena , in hči očeta, sta ga našli težko ranjenega v nekem obcestnem jarku. I ma težko rauo 11a glavi in , i pretresene možgane. Kdo ga je 1 j poškodoval, še ne vedo. Nenadoma je umrla 21 letna A- 11 a Culiani. Vzrok smrti neznan. 1 191 etna Elsa Tomazin je padla na dvorišču in si zlomila komolec. — etnega kmeta Antona Maver- ja v Boljancih je zadela kap. O- hromela 11111 je desna stran telesa. — Zastrupiti se je hotela v Trstu 261 etna Marija Bavijera z fenilno kislino. Odpeljali so jo v bolnico, i______ POZDRAV. Pred odhodom v staro domovi 110 še enkrat pozdravljam vse prijatelje in znanec, posebno pt» ;člaire in članice društva sv. Barbare štev. J. S. K. J. v Trestle. Pa., ter se zahvaljujem za izplačano podporo. Živili! New York, 4. vel. srpana. Anton Zidar. ZAHVALA. Društvo Orel št. 90 J. S. K. J. v New Yorku se najvljudnejše zahvaljuje vsem cenj. društvom v Greater New Yorku in okolici ter vsem cenj. rojakom in rojakinjam za njih udeležbo na na-jšem 3. letnem pikniku, ker so nam s tem pomagali k boljšemu uspehu. Z društvenim pozdravom Peter Petek, predsednik. Josip Majcen, tajnik. Iščem svojega brata ALOJZIJA ZUPANČIČA. Svoječasno je bival v Pittsburgu, Pa., 5418 Harrison St., in sedaj ne vem, kjer se nahaja. Prosim cenjene rojake, če kdo ve, da mi javi. ali naj se pa sam oglasi. — Agnes Radočaj, Weirton, W. ■ Va._(5-8—8) POZOR, SLOVENCI, kateri želite kedaj svoje domovanje! Naznanjam, da sem kupil 800 akrov zemlje od ljudi, kateri jo ne razdele, in jaz jo prodam po 40 in več akrov skupaj pod najlažjimi plačilnimi pogoji. Zemlja je ravnina, deloma posekano, a na kraju gozd, da plača vse skupaj. Okrog lepo polje ,ia enaki zemlji. Kedorkoli je videl lepše v Ameriki, koruzo, fižol, pavolo itd., dobi 80 akrov zastonj. Ker jaz nisem špekulant, temveč trgovec, sem zadovoljen z najmanjim dobičkom, ter dam zemljo po $18.50 aker, torej ceneje, kakor vsak drugi lastnik v tem kraju. Zemlja se drži velike slovenske naselbine Neeleyville, Mo., 2V-;—milje od postaje ali mesta. Od tega kosa ne kupi nobeden špekulant niti akra, isto nobeden drugi narod, ker le Slovencem je na prodaj. Slovenci imajo zraven 3500 akrov in je že mnogo naseljenih. Ves svet leži ob glavnih deželnih cestah. Vsakdo si ga lahko izbere, kjer hoče. Prodam ga nigroni takoj lahko po $20 aker, toda tega ne storim, ker je izključno le Slovencem na prodaj. Ker bode v teku enega meseca vse prodano, opozorim vsakega, katerega veseli ta kraj, da ne zamudi priti si ogledati najboljšo priliko bodočnosti. Vsakdo, kateri ne dobi, kakor oglašeno, dobi vožnje stroške povrnjene. Posebni vlaki po znižani ceni vozijo iz severa in vzhoda vsaki prvi in tretji torek v mesecu. Frank Gram, (v d) " Naylor, Mo. MT VAŽNO ZA VSAKEGA SLOVENCA I -M Vsak potnik, kteri potuje skozi New York bodisi v stari kraj ali pa iz. starega kraja naj obišče PRVI HLOVENSKO-HRVAT8KI H OT E L AUGUST BACH. 145 Washington St., New York Corner Cedar St. Na razpolago so vedno Čiste sobe in dobra domaČa hrana no nizkih cenah. METANJE PARNIKOV KEDAJ ODPLUJEJO IZ HEW Y0RKA PABNIK ODPLCJKI V Rotterdam ... avg. fciRoUenlam KaistfrWilh.il; ,, S Bremen La J'mvence .. I ,, 10 Havre Adriatic............U I.iver(o<.l Auierika......i 12 llarobu g Oceanie......j ff 12 r-outhampton St, Louis.....1 M 12 Southampton Lapland ......! ,, 12 Antwerp* 11 Kyndaui......j (> jr, Kottenlaui La Lorraine ... | ,, 17 Havre Glede cene za parobrodne listke iu vsa druga pojasnila obrnit« se os: i'RANK SAKSER CO., 82 Cortlandt St., New York, N. T OGLAS. Rojakom v Milwaukee, Wis., in okolici naznanjam, da naprav-ljam pooblastila in preskrbim legalizacijo pri konzulatu. FRANK BACUN, javni notar, 470 South Pierce« Street, Milwaukee, Wis. Urad odprt tudi zvečer. (28-7—28-9) Iščem dva brata ANTONA in JANEZA ZALETU. Doma sta iz Podbukovje, fara Krka 11a Dolenjskem. Kakor slišim, nahajata se nekje v Coloradi ali Kansas City, Mo. Prosim cenj rojake, če kdo ve, kje se nahajata, da mi naznani njih naslov, ali naj se pa sama javila. — Joseph Gore, 807 Wagner Ave., Elkhart, Ind. (3-7—8)_ Igra od 15. —- $100.00 nagrade. -r-- 1 Postavite eno številko v vsako odprto mesto tako da kedaj se broji od L»le katere strani, daje \ edno vkujmo l-r>. Vsaki oni, kateai nam bo, ampak za« nega tateri pošlje dobro rešeno igro, koidal ?a b ule p>amo $ K), iti ta denar izpla ':eval bode meseci <■, in to $fi.iMi napiej, Ler p »zneje s >mo inttcčuo. l'i-:nx i o iljttjlc na: Slov. ijep. Koom Olf, il P. rk lo najnižjih cenah. Obiskal bodem rojake v državah Minnesota, Michigan iu Wis-ionsin in se jim prav toplo pripo- • ..t m FRANK BAMBIC, L704 N. Center St., JoUet, 111. Pooblaščen je pobirati naročni-io za Glas Naroda in ga rojakom ;oplo priporočamo. Upravništvo Glasa Naroda. (10x 22-7 v 2 d) Za vsebino tnjih oglasov ni odgovorno ne upravništvo, ne uredništvo. Ali že veste, la smo izdali ravnokar dot. lep ir; r.elo obširen, ilustrovap slovenski ee-nik ur, verižic, družtvenii prstanov, zlatnine in srebrnine sploh, gramofo- • v in slovenskih ploše, pušk, revolverjev, koles, peči, Šivalnih Btrojev. laljnoglelov, semen itd. Pišite ta- po cenik, katerega vair pošljemo '.astonj in poštnine prosto! Podpirajte edino narodno podjetj« te ?r-de in prepričali se bodete o pošten; m točni j>ostre£bi. A. J. TERBOVEC & CO. (nasi. Dergance, Widetich ft Co.) 1622 Arapahoe St., Denver, Colo NAZNANILO. Rojakom Slovencem in TTrvatom •iteri potujejo čez Djloth. Minn., priporočamo našega zastopnika f. JOSIP SCHARABON-a, 415 W. Michigan St., Duluth. Kfna.. kt«ri ima. svoj SALOON prav blisu kolodvora. Vsak rojak j« pri ajemu najbolje postrežan. Zastopa nas v vseh poslih. To raj pazite, da se o« vsedete na lin 1*-skavLm besedam niivrednelev, k te rib v Dulotbu na manjka. [ Zgodnje znamenje jetike. j J V naslovu označene bolezni, koja pomori na tisoče naših ljudi, skoraj ni mogoče sp > j znriti, dokler ž? ni prepozno. Vsi zdravniki zatrjujejo pa da je ozdravljiva, ako sj j j pravilno ^ zdiavi i:i sit er v pravem času. Prvo znamenje jetike jc J BjLED^L POLT. A ^ Ljudje pripisujejo bledost različnim vzrokom, toda nihče ne smatra tega za prvi pojav jetike." ISIedi ljudje vedo, oziroma bi morali vedeli, da njihova kri ni v redu, da v njej ni dovolj rudeče tvarine, da je preslaba, da bi zamogla pravilnim potom rediti truplo. Koža izgubi svojo naravno rudečkastu barvo ter postane bleda, rumenkasta ali sivkasta. fcp^Jfll ^ živčevje in mišičevje os'abi, želodec ntča, več pravilno delovati iu vse i tiuplo jxijen a od stopinje do stopinje. Vsled tega je potrebno ustvariti i novo kr. — čisto in bogato kri — vendar pa tega ni mogoče doseči, dokler fe1" i^Tl < želodec ne sprejema dovolj dobre in redilne hrane in dokler narava sama ne posta ie tako krepka, da zamore sama iz trupla pregnati vse ono, kar je (t^^? škodljivi, ker le ako se to zgodi, se zamore napravljati zopet čista in zdra-va kri. iSiam j<- poznano samo jedno sredstvo, s kterim se to doseže, in to je Trinerjevo ameriško grenko vino. ^ To sre stvo, ki je napravljeno iz dobrega rudečega vin; in zdravilnih i zelišč, koja so skrbno izbiana, okrepi želodec, tako da je /'-pet sposoben i^t^ ^ za pravilno delo. Po tem bodete lopet lahko jedli in pt ebavali važ-o taZ-ttfali ^ hrano. Vaša kri bode postala zopet čista in jaka, vaša polt bozadobila tringrs § zopet nabavno barvo in gladkost. Naj že botie \aši bledosti kteiikoli CC/};*, i vzrok, ra'11 te Triuerj vo ameriško gienko tino# i Izguba teka . BITTER-WIHE S Nepravilno prenavljanje i Slabosti po jedi , > i ■ Običajno zaprtje / "t . Glavobol ■ r^pl^V Nahod 'Z i Kolik« in krči Nt?avo,- < Izguba moči hORKEVlHO 4 Er menica j Onemoglost 1 Razne ženske bolezni j IzpaHIjaji in drugo * je nekoliko b^jlezni, ktere se odpravijo z rabo Trinerjeve. a ameriškega grenkega vina." 3 ' To sredstvo je bilo na razstavi v Seattle leta 1909 odlikovano s zlato kolajnojiu veliko j nagrado (najvišja nagrada) na razstavah v Londonu in Bruielju 1911. 1 V lekarnah. JOS. TRINER « Kemičen laboratorij j 1333-9 S. Ashland Ave. CHICAGO, ILL I Kje je moj brat JOSIP VALEN-t'K'? Pred d vem i leti se je na-hajal nekje v West Virginiji. Prosim cenjene rojake, če kdo ve, kje se nahaja, da mi javi, ali naj se pa sam oglasi. — Anton Valenčič, Birch, Mich. ! (3-5—8)__ Iščem svojega brata JAKOBA V.VAA\. Doma je iz vasi Khnka pri Št: Rupert u na Notranjskem. Pred šliiiini meseci je bil tukaj v Miehigaiiu iu sva skupaj delala pri Singlet own: sedaj se nahaja nekje v IVim svlvaniii. Prosim cenj. rojake, če kdo ve. kje se nahaja, da mi javi; ali naj se pa sam oglasi. — Anthony Žele, On Train (.'amp ruderwood, Mich. (-1-8—8) EDINA SLOVENSKA TVR1A. ZASTAVE, REGALIJE ZNAKE. KAPE if?1§ PEČATE iN VSE POTREBŠČINE P^-S ZA DRUŠTVA IN JEDNOrL. "S^rJMSf3 Delo prve vrste. Cone nizke, ■ T li , F. HERZE CO. šr>l6«$. LAW^riALK AVli., cuicaoo, lijtt <- M liO V RXS K K fiKVFKK PlWIfJi W» /1KT0V.I —j Za vsebino tujih oglasov ni odgo vorno ne upravništvo, ne uredništvo. i St m Želodčne |jrWBOLEZM| Revmatizem L^Xlf®:« ,etra ,n m®hur«e bolezni, zguba moške .! nervoznoet, gubltek ilvljenskega soka, Sm ^"POtenoa, triper, *nočnl ^ubUek^atrofifa^s'tHktura" vp^lcocoled?n HIŠI kaU«SlSreZpliačn^tkaii|iCa fOVOri ° tch bol«nih- Pove vam zaka] trpHe in 1HP181 ozdravite Ako ste se že naveličali, trositi denar, ne da bi dosegli Jn° 2dravlle» pišite se danes po to dragoceno knjižico. ■ 50.000 KNJIŽIC ZASTONJ |K|b Vsaka Knjižica je Vredna $10 Bolnemu Človeku. IPliH . ..,.Tisoč,e ie že zadobilo perfektno zdravlje, moč in krepost s nomočio te ifilS nmi^mlarf t T tiste stvari, katere iliilH Sdelota i'5-8r' 311 STCC' b°gat ali rcvcn" Ako ste bo^i in nimožni iM&g^^H za delo, ta knjizjca je za vas vredna stotine dolarjev. To knjižico je spisal star zdravnik, kateri je leta in leta zdravil šoeciielno vtiiH spolne bolezni. Zdravil je več kot 25.000 mož. PomSute kal olika :TfiM 8t? ^"dovoljni in ne morete delati terbivati žiiliSS mM* SZ^^SČ™?* ?zd-viti; ako hočete imeti bogato, čisto kri v B3SI ti • ' h°fete ^t1 m?čan m zivahen mož; ako hočete močno telo jasno misel in |Igu trajne zxvee, Izpolnite Se danes kupon spodaj in pošljite ga nam? W Kupon za Brezplačno Knjižico. ■L o«, .gs^c^rPi5i,c ^USJ Ulica in Štev. ali Box........................... Mesto........................................Država........................................ I i*j j Vataoovljeoa dne 16. avgusta 1908. . i Inkorporlrana 32. aprila 1909 -v državi P»nna. s sedežem v Conemaugh, Pa. GLAVNI URADNIKI; l Preasednlk: MIHAEL ROVANŽEK. H. F. D. No. 1, Conemaugh. Pa- " Pu<]pre. 1, tu>x 122, Conemaugh, Pa. Blagujnlk: KUAN K SEOA. K- Box 23K, Conemaugh. Pa. 0 poui .ua bl.ig'.Jrdk: IVAN BKKZoVKC, P. O. Box 6, Conemaugh. Pa. j NADZORNIKI: JAKOB KOCJAN, predsednik nadzornega odbora, Box C08, Conemaugh, Pa. FRANK PERKO, nadzornik, L. Box 1U1. Conemaugh. Pa. 8 ANTON KTP.AZ1SAR, nadzornik, Box 611, Conem&ugb, Pa. POROTNIKI: AIA>J'/.IJ BAVDEK, predsednik porotnega odbora. Box 1, Dunlo, Pa. .) AltllAKt- KlEIVKC, porotnik. li.jx 324. Primero. Colo. IV A JV i;l,AV|i . porotnik. P. i»>va. orlr..m.i nllh uradniki, so nljudno profienl, pošiljati denar naravnost na blagajnika In nikogar drugega, vb« dopise pa na glavnega tajnika. V slučaju, da opazijo drufttvenl tajniki pri mesečnih poročilih, ali sploh kjervtbodl v poroMUn Kavnega tajnika kake pomanjkljivosti, naj to nemudoma na-gnanljo na urad glavn«ga tajnika, du ee v prihodnje popravi. ! Društveno glasilo je "GLAS NARODA". OLD SUREHAND. ----n----------I im»TX; ROMAN. SPI>AF, KAROL MAY ---o----------tJ Pr*s!merji! ea 'J M. " p,, p o -------- O R u o A KNJIG A. (Dalje.) '/.»■ dobro! Torej. poslušajte. nio/.je, kako je bilo s 'Florido*: že j (lavno silil imeli • Uvalor in Ani iU- za seboj. ter s«- Itližali Charles-j tounu Seveda sinu s,- »h/;, ji dolt č otl mesta. ker pripada Char-.f J« slow n ju,;ii,:. držtvatn. ! s . .' no in ne bi nas kdo videl. naprej. Končno smo imeli j J <'in«rli to« n za nami in nato sni«) v,- /opi-1 bolj približali suiii zemlji.' "In pri D in st.- naleteli na * Florido" f" "Počakaj vendar da i/govorim! Nekega dne sem stal pri krmilit j * -- vedeli morate m.mne. da me je nastavil kapitan za krmarja pari hnpneiir kakor n»-iii vam že prej povedal — in ravno mislim naj mater Tbiek, kako bode vesela, ko pridem zopet enkrat k njej; ja- " d t ali smo mirno, ko je naenkrat /.aklieal mož iz razglednega koša : i "l>im severovzhodno pri vzhodu!" Lahko si mislite, tla m,,,, Se takoj zbrali na krovu, ker se s par-nikom. ee pluje pod sovražno zastavo, ni veliko šaliti. Kapitan ji tudi takoj splezal gori in pogledal skozi daljnogled: potem je zmajal z plavo. pi i>.«-l zopet doli in pustil zviti eno jadro, da nam pridi; I Horible* bližji*. Ko se j.- to zuodilo. je zaklieal: "Ali ste videli parnik. poročnik?" "A>, sir!" "Kakšen bo neki? Ne v«m. je odgovoril poročnik -leniier; "pregloboko je \ vodi. in zato razun dima ui ničesar od njega videti." '' t • 111 o v o bor b- kakšna sovražna ladja. Ali ji hočete iti s pota?" "Storil bode in vse, kar vi." "Dobro; oglejmo si moža nekoliko lialačnejše!" "Well, sir; toda v desetkratni premoči je." "To je /.. i«-*. toda mi smo hitrejši. Kdo prevzame poveljstvo?" 'j " Vi." "Hvala! Pustimo da pride parnik bližje; če pokaže sovražno! za*?a\o. bežite počasi pn d n jim na široko morje; jaz poskrbim za to.' da s. me drži in ga zapeljem na pesek. Potem pridete vi in mu daste okiisiti svoje krogi je ! " " Well, well ' Ali je še kaj ?" "Ne!" Kazvili smo velika jadra, vse drugi' pa odstranili, da je bilo videti. kakor bi trpeli v viharju, in da ne moremo z mesta; potem smo pustili, da se nam je približal na strelno daljavo. Parnik je dal zna-i »nenje. da pokažemo zastavo; potegnili smo zvezdnato, on pa je po-i;a;al eunjo južnih držav. Sedaj smo videli, da imamo opraviti sj Hornlo'. ki je bila najboljša, kar so jih imeli sovražniki. "In na to ste se upali spraviti?" "Pshaw, .jaz sem Peti i Poilei. ki se je pretepal z lopovskinii j Ogelahi Intlijanei. Zakaj bj se potem bal one plehnate posode? Dnina lesena ladja je vedno boljša, kakor železna omara, s katere še ni | mogoče odie/.ati uiti zobotrebea. Naš admiral Farragut je tudi tega mnenja. Torej. 'Florida* nas je pozvala tla se vdamo; mi smo se pa norčevali i/ nje in bežali. 'Florida' se je obrnila, da nas dohiti in da' n is potem zadene in potopi. Toda mi smo se ji lepo umaknili in jadrali pioti suhi /.en Hi, kamor nam je sledila, dokler ni obtičala na pečinah.** "To je bilo dobro; živio 'Swallow'!" "Da. živio. fantje; pijte!" Ko se je krmar okrepčal s krepkim požirkoin. je nadaljeval; \ Sedaj smo seveda obrnili in jo napadli od zadnje strani. Od-j stielili smo ji tudi krmilo, da je bila čisto izgubljena. Tudi '1'Hori-: ble je prišla ; 'Florida' se ni mogla braniti; voda je začela prihajati v njo in potem se je podala; ko smo vzeli sovražnike na krov, se je nagnila; potem so jo požrli valovi.. "Tako je prav. Živio 'Sallow'!" "Hvala vam. fantje, toda ne pozabite '1* Horible'; tudi ta se je dobro držala." "Lepo. Živio 41 Horible*. Trčimo!" Kozarei so zažvenketali. Tu je za grmel zunaj pozdravni strel znamenje, da prihaja neka ladja v pristanišče, in takoj nato je postalo na ulicah živahno, kakor bi se zgodilo kaj nenavadnega. Peter j Polter je vstal, stopil k oknju in je odprl . "llola, mož. kam pa tako hitite?" je vprašal nekoga. "Dobro poročilo Mister: 'Swallow* je prišla v luko. Vse ladje) po v zastavah, da počastijo hrabrega kapitana/' "Hvala. Mister!" Zaprl je okno in opazil, ko se je obrnil, da so vsi gostji« na to poročilo odšli da prisostvujejo prihodu slavne jadrnice. tecite," se je smejal: "veliko ne hodete videli. Kapitan je že na kopnem, oni pa, ki odidejo s krova, niso snornarji. dasi so se dobro izkazali, »laz ostanem pri maieri Thick, kjer moram počakali Parkerja." Preteklo je pn*eej časa. p redno je prišel imenovani, toda ni š* zaprl vrat za seboj, ko je bilo od zunaj slišati veselo vriskanje in ukfinje. Velika množica ljudi je prišla, na čeln jim možje, ki so prišli a 'Swallow*. Seveda so stopili takoj za Parkerjem v sobo, za njimi pa mo vdrli drugi. tako. da je bita gostilna v malo trenutkih natlačeno j Rešiti utegne življenje....... Bolečine v hrbtu, ščipanje, trganje, pogostno tekoče blato, črevesne težave, so navadne v tem letnem času. Nevarnost • je tu, a pomoč blizu, ako imate pri roki Severovo zdravilo zoper drisko (Haj.šba. udobnost, in hitro okrevanje sledi uživanju istega. Odlašanje utegne pomeniti smrt. Na prodaj v lekarnah. Dvoji steklenici: 25c. in 50c f V Ce želodec potrebuje pomoči, Vam to naznanjajo sledeči znaki: ——- SLASTI DO JEDI NIMATE, PKEBAVA JE POMANJKLJIVA, POJAVLJA SE GLAVOBOL, GOREČICA, NAPIHOVANJE, BOLEČINA IN DUŠLJIVE OBČUTKE IMATE. To stanje zahteva Severov želodčni grenčec. TQ JE ZDRAVILO IN TONIKA. PO VRAČ A SLAST DO JEDI. KREPČA ŽELODEC. POSPEŠUJE PREBAVO IN PRETVORBO. Vedno vam poživi zdiv irje in moč. - Cena $1.00. - na prodaj skoro povsod. Zahtevajte saiiio Severovih zdravil in recite "NE", če vam hoče trgovec dati kaj druzega. Zanesljiv zdravniški nasvet pismeno zastonj vsem. SI OVEXCT IN SLOVKNKK NAROČAJTE SK NA "GLAS RODA", NA.! M.'"••!; IX NA.K KMEJšl' SLOVENSKI DNEVNIK. COMPAGNIE GENERALI: TRANSATLANTIQUE. Francoska parobrodna družba. Direktna črta do Havre, Pariza. Švice, Inomosta in Ljubljane. Ekupre«* parnik I aoi •LA PROVENCF" 'LA SAVOIE" "LA LORRAINE" "LA TOUR \!NE □a dva vijaka oa dvarliaka «« dva viiaka d« dv« rtiai• ■- -—' W^M [MSBe X3 Poštni parnik I «oi "L* BKETAGNE" "LA GASCOCNE" "CHICAGO"* am vijak«. (1 lavna agencija: 19 STATE STREET, NEW YORK, corner Pearl St., Cbctebruofh Bolldlaf. Parnik i odpiujejo od sedaj naprej vedno ob četrtkik is pristanišča itev. 57 North River in ob »obotib pa iz pristanišča 84 North River, N. T. *LA PROVENCE 10. avg. 1911.*ESPAGNE 31. avg. 1911. *LA LORRAINE 17. avg. 1911. * LA PROVENCE 7. sept. 1911 LA TOUKAINE 'J4. avg. 1911.*LA SAVOIE 14. sept. 1911. POSEBNA PL0VITBA V HAVRE: Parnik NIAGARA odpluje s pomola 84 19. avg. ob 3. uri popoldne. Parnik CHICAGO odpluje 2. septembra ob 3. uri popol. Parnik LA P.RETAGNE odpluje IG. sept. ob 3. uri popoldne. ? Paraiki z zvezdoftizunoviil tn«)o pa ira vftsk«. RED STAR LINE. FMovltt*« m«d Now Yorkom In Antw*rpom; Redna tedenska zveza potom postnih parnikov z brzoparniki na dya vijaka. LAPLAND A ■ KROONLAND 18,694 tor V^fLsCS^^^m l?,l«5 to«L- FINLAND 'JjidjUlLAUii 12,185 ton 12.018 to« |1 Kratkemu adobna pot ca potnikeflr Avstrijo, na Ogreko, Slovensko, Hrvavfco in Galicijo, kajti med Antwerpom in imenovanimi deieiami je dvojna direktna !•• lesniSkm iTeu' Posebno se fie skrbi sa ndobnoet pomnov med kravja. Trejtl rasred oottefM* malih kabin sa 2, 4, 6 in 8 potnikov Za nadaljne informacije, cene m vožne listke obrniti m In na| RRO STAR LINE. H*. • Breadway\ ISO« "F" StTMt N. W.> m u, n...., m._» f" -NEW YORK WASHINOTON. D. C. WINwSaMANn •4 Stat« Stmt 219 St. CWWa Strati. ate r..n BOSTON. MASS. NEW ORLEANS. LA SAM nUNC&CD&J • 70» t*d A rs~, SO-M DtarUni StrMt i«« «- ... * SEATTLE. WASH. CHICAGO. ILL saŽŽŽirftŽi ^TSV ' 1310 Walaat Sn«t MO ucmi Stra«t. Si Sto««*. PHILADELPHIA »A. ST. LOUIS. MO. MONT^tAUQUl' PO/.OW ROJAKU fo dolfrctn fun te ff^^Sh^ junaat lai>, Lakoi&nr ^^mfwbt^'jj^^^P (ti^kiRi in žentUm UfcHipW^Jj CB/toflfSlFH arastejo in ne bodo ^jp®*"**'^ kraanl brk I popol- > o-Jirji aihsLcju. Uevuktiu T ro^ah nogih in v K dneh popiHnuma ozdravim.kurja očesa l ra.ibvic<', notne rn>Kt iii o^ebMn« se [»opolnotna • fii«i ranijo. D« j« tu revnira jamčim m JttXJ. Fliit« pu <*nilc kat*-r»^ra imilljnn uitojn. .»AKOM "v AI IC1C, f O Hoi 69 CLEVELAND r polna. Gostilnieaika, ki je bila isedaj s svojimi pripravami gotova. m j-- znala kmalu pomagati. Odprla je posebno sobo, porinila priča-; kovane notri, in potem zaklenila vrata. "Welcome, sir!" je prijazno pozdravila Parkerja, ki ji je podal kot znanec roko. Tudi drugi so bili prijazno pozdravljeni. Vsedli so se in treba jim je bilo le zagrabiti, v t;ilco kratkem času je gostilničarka vse potrebno preskrbela. "Mati Tbick. ti si najboljša brigantinja. h kateri sem kdaj pri-1 jadral! je vzkliknil krmar. "V siromašni preriji nisem dobil drugega. kakor meso, smodnik in rdečekožce; tudi na votli je bilo dovolj slabo, ki»r smo naložili preveč želodcev. Pri tebi pa pijemo in jemo, kakor |>ri velikemu Mogulu. ali kako se že imenuje oni človek, in če ostanem le eu teden pri tebi. se pustim obesiti, če ne dobim tako obilnega trebuha kakor ga ima debeli Mister Hanierdull." "Ce debel ali ne, je vseeno." je menil le-ta, pridno zajemajoč, • samo če pride kaj dobrega pod zobe. Odkar sem moral pustiti svojo staro, dobro kobilieo v Šan Francisco, sein zelo shujšal. Ali ni res, Pitt Holbers, stari medved?"' "Ce misliš, da se ti toži po kobilici, nimam nič proti temu. Sedaj je z menoj istotako. Kaj pa ti. l'.ill Potter?" "Jaz? Kje je moj konj. me čisto nič ne briga, hibilii; glavna stvar je, dn se mi dopade pri materi Thick."' "Tako je prav." je pritrdila gostilničarka; "poslužite se. Toda pri tem ne pozabi obljube, Peter!" "Kakšne obljube?" • "Da hočeš pripovedovati." "A tako. No. če mi dobro natočiš, ne bora gledal na to, če povem nekaj brsedij več." Medtem, ko j<- pripovedoval svoje doživljaje, je sedel Winnetou na svojem stolu, ne da bi veliko jedel. Vina pa še pokusil ni. Vedel je, tla je "ognjena votla" najhujši sovražnik njegovega naroda; radi tega je sovražil vse opojne pijače. Zanimal se je za pogovor lovcev. "Kako je bilo na admiraiiteti 1" je vprašal Sam Fire-guu poročnika. "Tako. kakor sem pričakoval." je odgovoril le-ta; roko je nosil j v obvezi, sigurno znamenje, da je ranjen. "Imenovan sem kapita-1 uom. vrh tega sem pa še dobil dopust za toliko časa. dokler ne I ozdravim. "Kaj postane iz 'Swallow'?*' "Poškodovana je, da jo bode treba poj>raviti." "In navi ujet ni k i ? " "''A njimi se zgodi isto. kar sem pričakoval.*' "Torej kaj?" "Obešeni bodo. ker taka kazen doleti morske roparje." I L'ulje prihodnjih.) g?__ ^ Mhon« 24(1. 1 FRANK pet k o vse k, iu /gPglflMpfc- 718-720 Market St., WAIjICRtlAN, IU . 'I' (»jjl^Bflfe^/r-.PRODAJA fina najboijr tganie tr- izvrstne smotkt*—p ilrntov ana zdra PKODAJA vofne listke seb prekomor f skih črt. * 't-by pošilja •1 '*' »»■- :Tl iti tferfutt iU GLAS NAftpPA, 5. AVGUSTA 1911. _ Avd^o - Ainerikauskii črta (preje bratje» Cosulich) Naipripravnejša In najcenijša parobrodna črta ?a Slovence in Hrtato Novi parnik na dva vijaka "makuia Washington". Regularna vožnja med New Yorkom, Trstom in Rekot Cene voznih listov iz New Yorka za 11L rurt4 SO 4k* i>l>odaJ navedeni nori parobro 1 ks i a ... ......................................•35.(xj « n» dva vi.iaka imajobres LJi;«LJANIC------------------------------------- 35 C0 ' braolav I K M K K.............................................. 35^ alice laura j zaufieba............................z............ 36 2^ m aktu a washington j kablov ca .............................................. 363« iDPDWTtvi Za Martha Washington stane $3.00 več. A Ivtjr CiiNlIINA i .r « « »UDU j ii KAZkED do OCEANIA TRSTA ali REKE: Martha Washington fG.'i.l o. dru«M $60.00. Phelps Bros. & Co., Gen. Agents, 2 Washington street, new york.