Ameriška Domovina

:T1 r'1'" ■" - •tl
AMCRICAN IN,SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY
National and International Circulation
CLEVELAND, OHIO, THURSDAY MORNING, MAY 11, 1961
SLOVENIAN
MORNING NEWSPAPER
STEV. LX — VOL. LX
Poslanik Z.D.A. ludi pri vladi Ukrajine!
V Washington« so odločeni predložiti Moskvi imenovanje posebnih poslanikov pri vladah Bele Rusija in Ukrajine.
WASHINGTON, D. C. — Sovjetski zvezi je uspelo od vsega začetka spraviti v Združene narode poleg sebe tudi dve izmed njenih republik:	Beloruske in.
Ukrajinske. V krogih državnega tajništva so sedaj prišli na misel, da bi bilo dobro predložiti vzpostavo neposrednih stikov s tema članicama ZN.
V bližnji bodočnosti bodo predložili v Kijevu in Minsku imenovanje posebnih ameriških Poslanikov, da bodo imeli tako Priložnost od blizu opazovati življenje teh dveh pomembnih članic ZSSR.
Pred časom so podobni predlog stavili v prestolnici Zunanje Mongolije Ulan Batoru. Doslej že niso dobili odgovora, sodijo Pa, da bo predlog odklonjen, ker Sovjetiji in rdeči Kitajski ne gre v račun, da bi ameriški zastopnici gledali od blizu, kaj se godi v iom delu osrednje Azije, kjer se Sovjetija in Kitajska borita za vpliv in moč.
Novi grobovi
Johana Grdina
Včeraj zjutraj je umrla v bolnišnici 74 let stara Johana Grdina, roj. Kosmerl, z 22571 Ivan Ave., doma v Loškem potoku, od koder je prišla sem 1. 1902. Pokojna je bila vdova 1. 1926 umrlega Jakoba Grdine, brata pok. Antona in Johna Grdina in strica Jožeta Grdine. Bila je ma-Andrewa, pok. Jacka, Jennie Kepic (Kepic’s Bar), Alice Hrastar, Edith Boich, Florence Zupančič, Eleanore Hmyak, ma-žeha Josephine Posch, Mamie Kužnik in pok. Franka Grdina, stara in prastara mati, sestra ook. Petra in Antoinette Unetič. Bila je članica SDZ št. 29 in Oltarnega društva tare sv. Kristi-ae. Pogreb bo v soboto zjutraj sb osmih iz Grdinovega pogreb, lavoda na Lake Shore Blvd. v cerkev sv. Kristine ob devetih, sate na Kalvarijo.
Joseph Modic
V Euclid Glenville bolnišnici je umrl 76 let stari Joseph Mo-lic s 16908 East Park Drive. Dolgo let je vodil trgovino in nesnico Modic’s Market na E. 56 St. in Huntmere Ave. Na mrtvaški oder bo položen v so-soto v Želetovem pogreb, zavo-lu na E. 152 St.
Nova zveza v Kongresu v Kongres« je
vloieRjIi 0 fjrsdčcgov
prišel v spor z Ženskim delom SCong esa
Washington, d. c. Predsednik Predstavniškega doma 86-letni samec Sam Rayburn it končno prišel tudi v spor ženskim delom Kongresa. Ne mislimo pri tem na senatorke in kongresnice, ampak na žene senatorjev in kongresnikov. Te s° začele letošnjo spomlad po-sebno akcijo, ki je imela za cilj naj gre Kongres poleti na počitnice, jeseni pa zopet na delo *a'ko bi tisti senatorji in kongresniki, ki imajo družine ali >j žene, imeli priliko, da v dru Žinskem krogu uživajo vsa do-Uote poletnih počitnic.
•Akcijski odbor je dal vložiti v Spnatu in Predstavniškem domu 1'osebne resolucije, pa je čez vse ^Cupaj napravil križ predsednik predstavniškega doma Rayburn 8 kratko izjavo. “To je največja ll e Umnost, kar sem jih slišal.” S '•tm je bila akcija pokopana.
•Ali se bodo žene sedaj vdale v Sv°jo usodo, tega si ne upamo |r^hi, pač pa moramo pripomni-,!> da se te akcije ni udeležil no-^°n zakonski mož tistih dam, ki e^ijo v Kongresu kot senatorke a ^ kongresnice.
v ^a malo potolaži zazburjeni mnoki svet, je Rayburn rekel, a bo Kongres letos končal svo-delo “preje, kot Se misli.” Se-^3tor Mansfield pa trdi, da bo ^ 0 v Kongresu končano med Julijem in prvim avgustom. ^°rrnalno se je zavleklo do sre-ah konca septembra.
-----o------
pARNl AVTOMOBILI
^“rvi avtomobil za Belo hišo je °™1 predsednik Taft. Gonila je — para.
iarlin Bormami živ?
JERUZALEM, Izrael. — Bivši argentinski poslanik v Izraelu dr. G. Topolevsky je zjavil, da je nekdanji Hitlerjev namestnik in zaupnik Mar-,in Bormann bil v času, ko so iz-'aelski agenti prijeli in odvedli Adolfa Eichmanna v Buenos Airesu, v Argentini, da pa je nato pobegnil v Brazilijo.
Argentinska policija naj bi no izpovedi argentinskega di-jlomata vedela, da je bil Bor-nann v Argentini. Brazilske Dblasti trdijo, da jim o bivanju Bormanna v Braziliji ni iič znanega.
Bormanna so nemške oblasti na temelju nekih najdb pro-jlasile že pred nekaj leti za mrtvega. Padel naj bi bil tokom sovjetskega zasedanja Berlina po Hitlerjevem samo- jo .noru.
Poleg zveze republikancev in južnih demokratov nastaja zveza liberalnih kril obeh strank.
WASHINGTON, D. C. — Republikanska zveza z južnimi demokrati je prinesla tem v preteklosti prenekatero zmago. Pri zadnjih glasovanjih v Predstavniškem domu je njena moč očitno opešala. Del republikancev iz severnih mest, kjer vlada občutna brezposelnost, je potegnil vlado in glasoval za posebno zvezno pomoč tem predelom in za povišanje minimalne urne plače.
Republikanski vodnik v Domu Balleck je napel vse sile, da bi držal na vajetih svoje strankarske tovariše. Ni mu uspelo. Proti njemu se je med drugim dvignil tudi nekdanji vodja republikancev v Domu Joe Martin, ki Hal-lecku ne more pozabiti, na kak način ga je zrinil z njegovega položaja.
V Kongresu je začela1 nastajati nova zveza, zveza liberalnih kril obeh strank. V Senatu igra že kar važno 'vlogo, med tem ko se v Domu še ni mogla prav uveljaviti. Republikanci iz severnih velemest so pripravljeni sodelovati z administracijo, zahtevajo pa za to nekatere ugodnosti. Ni dvoma, da jih bodo dobili, če bo vlada prepričana, da more samo na ta način uzakoniti svoje načrte.
-------0-
o eivšlrili! pravU
WASHINGTON, D. C. — Lanskoletna demokratska konvencija je med drugim sklenila posebno resolucijo o civilnih pravicah in v šestih točkah pkvedala, kaj vse hoče doneči na tem. polju v Kongresu. Sedaj sta v imenu stranke vložila demokrata senator Clark in kongresnik Celier kar šest zakonskih predlogov, ki odgovarjajo zahtevati; demokratske konvencije. Pjtocllogov ne spremlja nobena priporočilna izjava predsednika Kjhincdya.
V Kongresu mislijo, da zakoniki predlogi letos ne bodo prišli na vrsto, ako ne pridig kaj posebnega vmes. Bodo pa gotovo obravnavani prihodnje leto, kajti to je volivno leto za Predstavniški dem in tretjino Senaia.
Štorklje zapuščajo Evropo
JOHANNESBURGU, Juž. Afr. — Prirodosloven so opazili v Evropi, da je tam od Ata do leta manj štorklj. Selijo se še v Afrilko. Ko pride čas zanje, pa se več ne vračajo. Za ta pojav se zanimajo tudi afriški prirodoslovci.
Ugotovili so, da se iz južne Afrike štorklje še zmeraj pomikajo v normalnem številu in v normalnih tropih proti severu. Mislijo, da so štorklje na-. e nekje v srednji Afriki primeren kraj, kjer lahko gnezdi-in preživijo selitveno dobo. Ako bi bilo to res, bi to lah-
Za letošnje proračunsko 'eto lahko pričakujemo večji primanjkljaj
WASHINGTON, D. C. — Predsednik Kennedy in ostali hengresni politiki so napovedovali, da bo letošnji primanjkljaj v federalnem proračunu okoli 2..8 bilijona. Sedaj se je oglasil ] roračunski ravnatelj E. Bell in rekel pred pristojnim senatnim edborem, da bo primanjkljaj večji.
Za koliko, ni rekel, toda iz njegovih besedi se da sklepati, da Se’ bo primanjkljaj sukal o-koli 4 bilijone dol. Primanjkljaj je deloma rodila gospodarska
RAZGOVORI V ŽENEVI 0 PREMIRJU SE NEGOTOVI!
Jutri fci ss morali začeti v švicarski Ženevi razgovori 14 sil o končanju državljanske vojne y azijskem Laosu in o korakih, ki naj zagotove nevtralnost te države za bodoče. — Premirje v Laosu še ni vzpostavljeno, zato konferenca še ni gotova. — Podpredsednik L. Johnson na poti v J. Vietnam.
ŽENEVA, Šv. — Tu so se zbrali zunanji ministri 14 držav Azije in Evrope, ki imajo interese v Laosu v mali neodvisni državici v notranjosti Zadnje Indije.^ Na konferenci so zastopani poleg treh zahodnih sil in Sovjetije tudi rdeča Kitajska, komunistični Sev. Vietnam, nevtralna Kambodža in druge države sosede Laosa. Ameriški državni tajnik in zunanja ministta Vel. Britanije in Francije so izjavili, da se bedo konference udeležili le, če bo do njene otvoritve tričlanska mednarodna komisija iz Laosa sporočila, da je premirje vzpostavljeno in sovražnosti ustavljene na vseh odsekih. Takega sporočila še ni bilo, prihajajo pa pritožbe laoške vlade, da komunistični uporniki na nekaterih odsekih bojišča še vedno streljajo._____________
Ameriški državni tajnik Dean
Rusk je dospel sem sinoči iz katerega izvajanje naj M nadzi-O.la. kjer se je končala tridnev- rala omenjena tričlanska medna konferenca zunanjih mini- narodna komisija.
Iz Clevelanda in okolice
V bolnišnici—
V St. Alexis bolnišnici, soba št. 138, je Theresa Menart z 1277 Norwood Rd. Obiski so dovoljeni.
Rojenice—
G. Karlu in ge. Anici Zajec na 1787 E. 227 St. se je pretekli teden rodil fantek, ki bo delal druščino starejši sestrici. S tem sta postala g. Jože Stepi c in njegova žena, 793 E. 154 St., 13-ič stari oče in stara mati. Čestitamo!
Zastonj—
Siol za sprejemno sobo, žimnico in vzmetnico za posteljo (samico) dobi potrebna slovenska družina na 18606 Cherokee Ave.
-o—
zveze.
trov Severno-atlantske Ob svojem prihodu je izjavil, da
Johnson v Juž. Vietnam
Podpredsednik ZDA Lyndon
z
fudi Gagarin naj bi »odH vesoljsko ladjo?
WASHINGTON, D. C. — Kljub trditvi sovjetskega poročila, da je bil Jurij Gagarin samo potnik v vesoljski ladji, so prišli v krogih letalske obvešče-, valne službe do prepričanja, da
se bo konference 14 sil udeležil, B. Johnson je odletel včeraj “če bodo poročila iz Laosa to večjim spremstvom strokovnja-
dovclila”. Rusk in predstavniki | kov v Južno Azijo, ua zagotovi ,e Jurij Gagarin vsaj nekaj časa
sam krmaril vesoljsko vozilo.
Po natančni proučitvi sovjetskih in drughi podatkov zaklju-
o stal ih zahodnih držav so izja- tamkajšnje ameriške zaveznike, vili da se bodo konference ude- da jih Združene države v odpo-ležili le, če bo do njene otvorit-i™ proti komunistični nevarno-ve vzpostavljeno v Laosu mirje.
Poleg Združenih držav, An-
sti
pre-|bU ne bodo pustile na cedilu.jcujej0, da je Gagarin svojo ve-Johnson se bo najprej ustavil vj;0ijsp0 ]adj0 nekajkrati spustil Južnem Vietnamu, ki je v naj-.^r ozračje, pa jo popeljal znova iz večji nevarnosti. Komunistični. pjega. To naj bi bil ponovil večkrat z namenom, da bi zmanjšal
kriza deloma pa	udeSili' S 'orediavniT''6"1" " » P"*’"* iz
ki nanje zadnjo	**■ VIMmm *
voliva]e- ie ostala lk j 3 ^	~ T' -T 3	’	. no omajali ugled in moc zakoni-
Kongresa,
tve niaonin vpliv*; je ostala, [j;-''JV" Ki,a;iske,-Sev.	Predsednik
J—‘L__________ bul. Vietnama, Kambodže, Taj-K^
Kubanci ne smejo imeti skG Burme in Indije.	spremembe v vladi, da bi dobil
kapitala v tujini
HAVANA, Kuba. — Narodna banka je objavila, da na-
ko precej koristilo afriškemu Islandija je po splošni sodr | poljedelstvu, kajti toiklje r.o ji geologov otok ogn j eniškega j znane kot pridne uničevalke zvora.	cele vrste žuželk, črvov itd.
ji ni morajo takoj prijaviti.
Omejene vsote kapitala v tujini bodo dovoljene samo o-nirn, ki bodo dobili dovoljenje za vzdrževanje gospodarskih zvez s tujino.
Ukrep je eden izmed znanih korakov ob uvajanju ‘ljudske demokracije,” oziroma komunistične diktature, kot to vrsto demokracije imenujemo v svobodnem svetu.
njeno brzino in ji tako pripomogel k varnejšemu pristanku na zemlji.
Tričlanska mednarodna komi-j močnejšo oporo in podporo med sdja, ki jo sestavljajo zastopniki voiiVci.
Indije, Kanade in Poljske, je vi Amerika je obljubila Juž, rudni	kubanski državljani	ne Uvezi z vlado	Bouna Guma v	Vietnamu povečanje vojaške in
ur.eio	imeti v tujini nobenega	Vientianu že	nekaj dni,	včeraj	gospodarske pomoči, pa zahte-
ka,pitala. Vse premoženje v	tu-	je odletela na	ozemlje, ki	je pod	vaja istočasno tudi notranje re-
nadzorstvom upornikov,	da bi	[orme, ki naj odstranijo vzroke
vzpostavila zvezo tudi z njimi in sedanjih pritožb, zagotovila ustavitev vsega boje- L. Johnson ima obširna polno-vania. Doslej se ji to še ni po- močja za razgovore s predstav srečilo, ker dejansko ne obstoja j njki vseh držav, ki jih bo o vzpostavitvi premirja noben 3VOjj p0ti obiskal. Ustavil se bo dogovor, ampak samo poziv Vel. p0leg v Južnem Vietnamu tudi Britanije in Sovjetije na obe bo- na Filipinih, na Formozi, na jujoči se strani, naj sovražnosti Tajskem in v Pakistanu. Domov ustavita. Obe sta poziv načelno grede utegne obiskati tudi Tur-.jprejeli, ni se jima pa doslej po-|5ijo in Grčijo, srečilo skleniti zadevni dogovor,
Časnikarji odklanjajo Kennedyevo idejo o cenzuri
^S&RING-
WASHINGTON. D. C. — post nekaj izredno zanimivih, z namenom, da spravijo v roke Predsednik Kennedy je parkrat K šepati, so uradniki federalne kubanskih gverilcev potrebno
toda za Kennedyevo administra- hrano in orožje. To jy bila zo-cijo tudi izredno poraznih podat- pet nova laž. kov o kubanski polomiji. Ker j In komu naj vse to koristi?
pozval naše časnikarske kroge naj pri objavi vsake novice po-
je sipemin na kubansko invazijo Ca-tru in njegovemu režimu še svež v našem spominu, jih gotovo ne, kajti ta im.a v vrstah,
hočemo s par besedami opisati. Kubansko invazijo so vodili
kubanskih političnih beguncev toliko špijonov, da lahko zve
Sonč:

no in topleje. Naj višja
Peratura 66.
tiste voditelje kubanskih političnih beguncev, ki se niso strinjali z načrti in metodami CIA, ampak dajali časnikarjem v ime. nu zaprtih kubanskih politikov tudi naravnost lažnjiva poročila. Ko se je invazija začela, so časnikarji v Miami dobili poročilo, da se je udeležuje 5,000 kubanskih upornikov. Poročilo je imelo očitno namen, da napravi primeren vtis na kubansko prebivalstvo in ga spravi do splošnega narodnega upora. V resnici se invazije ni udeležilo 5,000, ampak samo 1,000 kubanskih upornikov. Ko je invazija zače-administracije v Washingtonu začeli govoriti, da to ni nobena
mislijo, ali ne škodujejo s tem naši narodni varnosti. Posledica njegovih pozivov je bil sestanek med njimi in zastopniki ameriških časnikarjev in urednikov, ki se je vršil pretekli torek in obravnaval idejo o “prostovoljni cenzuri novic,” ki naj jo časnikarji organizirajo kar sami.
O sestanku ni bilo izdano nobeno uradno poročilo, toda bilo je takoj jasno, da zastopniki časnikarjev in urednikov niso odobravali predsednikove ideje o “prostovoljni cenzuri,” ker so se postavili na stališče, da “med naroden položaj še ni tak, da bi zahteval organizacijo posebne cenzure.” Zakaj so se časnikarji postavili na tako stališče, niso povedali. Povedal pa je zanje znani komentator Reston, ki je slučajno isti čas odkril za jav-'calo samo 20 do 400 Kubancev ' hotela in tako napravila škodo
uradniki CIA. Niso samo zapr-jvsak dan za resnično razpoloženje med njimi in za vse, kar delajo. In kdo je i-mel škodo? A-in«riška javnost, ker ni zvedela resnice, zanjo je pa vedel Castrov režim.
Lažnjiva poročila o kubanski invaziji so nas tudi blamirala v mednarodni politični javnosti, ki še ni pozabila, kako je Amerika ogorčeno protestirala proti an-gleško-francoski invaziji v E-gipt in se pri tem sklicevala na moralna načela. Sedaj j c odobravala ameriško udeležbo pri k u b a n sik i invaziji, dasiravno bi bilo pametnejše, da bi celo zadevo vodili kubanski politični voditelji v begunstvu in nosili zanjo tudi od-
— I Kom&nisti škilijn ladi
m malajski pololok
SINGAPOR. — V Singapo-
, .	.v,.	... |ru so bile pred kratkim volitve
vsem, ki so z njo prish v stik.	1
Kubanske politične voditelje je W uk™‘'' ^ lokalno »• času invazije celo zaprla. Naj-h0"1!™™- Pn vol.tvah je pro-bolj značilno je, da so za vse to " pncakovanji, zrnati kand,-
pa nis0 dat desničarske opozicije pro-
protestirali ampak odobravali. Li soeijalistični večini. Da se ' če se spomnimo, kaj vse smo Ne to mo^0 in moral° Z8'odlh' morali brati, gledati na televi- s0 ,ahko llitro gotovih, ziji in poslušati na radiju ravno ^ Singaporu je večina pietist; teden, ko se je odigrala tra- bivalstva kitajska narodnosti,
Raketa Titan pognana v zrak iz silosa
WASHINGTON, D. C. — Naše letalstvo lahko zaznamuje skoraj tedensko kak napredek v manipulacijah z raketami. Seveda takih uspehov ne opazimo, kadar nam gredo po glavi astronavti. Tako se je sedaj na primer posrečilo pognati v zrak raketo Titan iz silosa, ki je vgrajen v zemljo.
To je važen uspeh, kajti do sedaj so bila vsa naša oporišča na zemeljski površini. Sedaj jih bo mogoče skriti pod zemljo jn jih dejansko ne bc mogel nihče opaziti, ako ne bo nanje opozorjen. Podzemna oporišča so dalje velika dobrota za tekoče gorivo, ki ga lahko nakopičijo pod zemljo m od tam ga odvajajo naravnost 7 raketo. Sedaj je bila ta manipulacija precej zamotana.
prava invazija in da se je izkr-1 govornost. Ravno tega CIA ni
gedija kubanske invazije, po- za^° Buli malajska federacija tem lahko razumemo, da naši pd k lan j a vsako ožjo politično časnikarski krogi ne morejo biti zvezo 8 l-em ve ikim azijskim navdušeni za nobeno prostovolj- Pristaniščem. Komunistična orne cenzuro, ki bi v vsakem slu- Fanizacija v Singapoie, ki je čaju morala vpostevati želje ad-|8icer številčno majhna, ima ve-ministracije. Kako daleč gredo J lik vpliv na kitajske volivce, želje administracije, je pokazal jSedaj jih je pognala v boj pro-slučaj kubanske invazije. žeta-|ti socijalistični večini in jim krat smo sumili v točnost čas-1 naročila, naj volijo kandidata nikarskih poročil češ, da so mor-' desničarske opozcije. da le malo preveč prilagojena Kot se vidi, hočejo komuni-“patrijetizmu.” Koliko naj šele sti napraviti politično zmedo v verjamemo poročilom, ki bi šla Singaporu. Tako bi to mesto ^koizi prostovoljno cenzuro? še bolj odtujili tako malajski Zato se nam zdi prav, da čas- federaciji kot južnim singa-nikarji niso pristali na Kenne- porskim sosedom, dyevo idejo o prostovoljni cenzuri. Če je predsednik s tem doživel malo blamažo, nič ne de, morda jo je bil potreben.
Bodi previden in pazljiv, pa se boš izzognil marsikateri nesreči !
Zadnje vesti
ALŽIR, Alžirija. — Francosko potniško letalo Super Constellation, o katerega nesreči smo poročali včeraj, je padlo na tla v Sahari kakih 450 milj jugovzhodno od tod. Mrtvih je 79 oseb, 69 potnikov in 10 članov posadke. Med mrtvimi je tudi Mrs. E. Lukens in njeni štirje otroci. Pokojna je bila na poti iz Brazzavilla v Kongu v Evropo na porod četrtega otroka. Njen mož je član ameriškega poslaništva v Rep. Kongo.
CLEVELAND, O. — Eugene Madansky, ki je v torek izjavil policiji, da je bil ugrabljen im oropan na Lake Shore Blvd. v »bližini E. 185 St. in Neff Rd., je priznal, da se je sam obstrelil. Policija se trudi, da bi ugotovila, kam je spravil okoli $2,400, o katerih je trdil, da mu jih je ropar odnesel. Denar je bil last Kegljaškega kluba Eaton Manufacturing Co.
Ameriška Domovi m
/*V1 »»JIC- a* PMt- MOfWVE
6117 St. Clair Ave. — HEnderson 1-0628 — Cleveland 3, Ohio
National and International Circulation
Published daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of July
Manager and Editor: Mary Debevec
NAROČNINA:
Za Zedinjene države:
$12.00 na leto; $7.00 za pol leta; $4.00 za 3 mesece Za Kanado in dežele izven Zed. držav:
$14.00 na leto; $8.00 za pol leta; $4.50 za 3 mesece Petkova izdaja $3.00 na leto
SUBSCRIPTION RATES:
United States:
$12.00 per year; $7.00 for 6 months; $4.00 for 3 months Canada and Foreign Countries:
$14.00 per year; $8.00 for 6 months; $4.50 for 3 months Friday edition $3.00 for one year
odbor ustanovljen, da se bori proti podtalnemu rovarjenju nacistov in fašistov, danes bi vodil boj proti komunistom pod Castrovim imenom.
Priprave za take sklepe bodo trajale precej časa, kajti nekatere države Latinske Amerike se še zmeraj zelo bojijo domačega levičarsko pobarvanega javnega mnenja, ki bi takim sklepom skupno s komunisti strašno nasprotovalo. 1 Naša administracija bo morala z vsako posamezno članico 'OAS celo zadevo temeljito predebatirati, ob enem pa vsaki državi tudi pomagati s podporami, posojili itd.
Letošnje poletje je predvidena konferenca OAS, ki se je bodo udeležili finančni in gospodarski ministri vseh članic. Takrat bi bila dana prilika za začetek političnih razgovorov, ki naj bi se nadaljevali na posebni jesenski konferenci, kamor naj bi prišil zunanji ministri.
Načrt zvezne vlade je lep, preti mu pa nevarnost, da ga bodo prehiteli dogodki, kajti tudi komunisti ne bodo mirovali in čakali, kdaj jih bo kdo napadel, četudi samo v hladni vojni.
tXXXXXŽXZXXŽZXXžZXXrTXZXXIXXXYTYTTTTT»TTTTTTTTT-rrTTTTT
Mnenja in vesti
Second Class postage paid at Cleveland, Ohio
No- 93 Thur., May 11, 1961
Odmev kubanske invazije v Latinski Ameriki
Vlade Latinske Amerike so gojile ravno tako otroško upanje na uspeh invazije proticastrovih sil na Kubo kot naša administracija. Upale so, da bo Castrov režim padel pri prvem naskoku in da se bodo tako zlahka znebile vsakega strahu pred širjenjem vpliva njegovega gibanja v njihovih državah.
Castrovo gibanje jim je že začelo presedati, bale so se ga posebno v njihovih prestolicah, kjer sta se mu priključila največ mladina in delavstvo. Castrovo gibanje se jim je zdelo že tako nevarno, da niso upale odločno nastopiti proti njemu in da so začele misliti na zboljšanje gospodarskega položaja za vse narodne plasti in na začetek sodobne socijalne politike. S padcem Castrovega režima bi se znebile tega strahu in lahko pozabile na vse gospodarske reforme in so-cijalno politiko. Držale bi oblast v rokah s starimi nasilnimi metodami, koristi svobodne demokracije pa pridržale samo za bogate sloje.
Polomija kubanske invazije jim je naenkrat odprla oči. Uvideti so morale, da je stvarnost čisto drugačna, kot so si jo predstavljale. Spoznale so, da Castrov režim ni na Kubi tako slab, kot ga je slikala protikastrovska propaganda, da je na dobavah orožja izza železne zavese več resnice kot mislijo Castrovi nasprotniki, da je upravičen sum, da so v Castrovih četah in v Castrovi milici na ključnih položajih komunistični strokovnjaki. Castrove oborožene sile so sicer čisto gotovo igrača za ameriško armado, obračunala bi z njimi, ako bi prišlo do spopada v par dnevih, če bi jih le mogla doseči, toda za države Latinske Amerike predstavljajo resno nevarnost. Ako bi komunisti s Kube organizirali resnejše invazije v nekatere države Latinske Amerike, bi bile te invazije verjetno uspešnejše, kot je bila kubanska in seveda tudi usodepolne za vse vlade južno od reke Rio Grande.
Vlade Latinske Amerike so do sedaj vneto zagovarjale načelo nevmešavanja v notranje zadeve tuje dežele. Niso hotele pomisliti, da postane to načelo lahko tudi nevarno za njihove dežele. Ako bi komunisti na primer organizirali vstajo v kaki državi in upornikom poslali s Kube na pomoč “dobrovoljce” z orožjem vred, kdo naj jim pride na pomoč? Saj bi se vsaka članica OAS lahko sklicevala na načelo nevmešavanja in protestirala recimo proti naše deželi, ako bi ta hotela podpreti dotično zakonito vlado z vojaško pomočjo. Ni treba pozabiti, da je bila še lansko poletje večina držav Lavinske Amerike na konferenci v San Jose proti temu, da bi konferenca obsodila Castrovsko podtalno rovarjenje po Latinski Ameriki in da bi pri tem izrecno imenovala Kubansko republiko.
Po ponesrečeni kubanski invaziji so začele vlade Latinske Amerike premišljevati, kako naj se branijo proti Castrovemu gibanju z no-šljevati, kako naj se branijo proti Castrovemu gibanju z novimi metodami. Pri tem seveda takoj naletijo na vprašanje, kaj je z načelom nevmešavanja. Povod za to jim je dala tudi izjava predsednika Kennedya, da bo Amerika pač morala sama varovati svoje narodne interese, ako se države Latinske Amerike ne bodo zavedale svoje dolžnosti, da sodelujejo pri obrambi proti komunistični napadalnosti vseh vrst. Vlade v južni Ameriki se posvetujejo med seboj, kaj bi bilo treba ukreniti, vedo pa vse skupaj dve stvari, ki jim preje njihova važnost ni bila popolnoma jasna: Castro ni močan na propagandnem področju, ampak jim je nevaren tudi v vojaškem pogledu; Washington bo varoval svoje narodne interese brez ozira na to, ali bodo to odobravale in podpirale ostale članice OAS.
II.
Ta spremenjeni politični položaj v Latinski Ameriki hoče izrabiti tudi naša administracija. Kennedy je še pred kubansko invazijo poslal svojega zaupnika Berle Jr. v Južno Ameriko, da pri nekaterih državah pozve za njihovo mnenje o skupni akciji proti kubanski diktaturi. O obliki take akcije naj bi razpravljala posebna seja OAS. Berle je slabo opravil; glavne države Latinske Amerike niso pokazale nobenega navdušenja za tako konferenco.
Danes je položaj bistveno spremenjen. Pozvedovanja našega državnega tajništva pri prizadetih državah so pokazala. da je večina vlad Južne Amerike že pripravljena na razgovore o skupnem nastopu proti Castrovi diktaturi. Na zunaj se je to videlo v sklepu OAS, da Kube ne bodo več vabili na seje obrambnega odbora OAS. Naša administracija upa, da bo pridobila kmalu na svojo stran dve tretjini članic OAS. Toliko, jih je namreč potrebnih, kajti za vsak sklep OAS proti kaki članici je treba dobiti dve tretjini glasov, drugače sklep ni veljaven.
Naša administracija bi rada spravila skozi OAS dva sklepa; Latinska Amerika in naša dežela naj pretrgata diplomatske in gospodarske zveze s Kubo; OAS naj obnovi ‘odbor za politično obrambo” iz 1. 1942. Takrat je bil ta
iz Železnega okrožja
Piše Andrejček
rifcXXXXXXXXXXXXXXXxxxxXYl^XXXXIXTTTTTXgYTT'TTTTrTTY'yrTyi
Duluth, Minn. — V našem lokalnem “Duluth Heraldu” je bila pred nedolgim zanimiva razprava, koliko se sodobni ljudje zanimajo za čitanje v primeru z onimi ljudmi pred dobrimi tridesetimi leti. V tem oziru ugotavljajo, da sodobni povprečni Amerikanec ne čita več toliko, kakor je čital pred tridesetimi leti, pa če tudi se sedaj tiskajo večje naklade časopisov in knjig. Slednje je radi tega, ker se je prebivalstvo za tretjino pomnožilo, pa prostora v časopisih se sedaj več uporabi za oglaševanja, kakor v prejšnjih časih. Toda v poučljivo berilo pa premnogi povprečni ljudje ne segajo več tako, kakor so. Razlagajo vzroke, da televizija in radio prevzemata precep one izobraževalne posluge, po kateri so se ozirali preje ljudje v tisku. Tudi razne povestne in druge literature zasenčuje televizija. Ljudje v večini zdaj sede pred televizijskimi aparati, poslušajo razne igre in iste gledajo v podobah, bero pa ne več toliko. Tako ugotavljajo.
Prav tako ni več toliko zanimanja za razne organizacijske sestanke, kot seje, shode, predavanja, itd. Ljudje sedijo doma pred televižni, dvorane, ki so bile včasih polne na mesečnih sejah, itd., so pa bolj in bolj pičlo obiskovane. To se čuti tudi na sejah slovenskih društev vsepovsod. Na sejo je včasih prišlo po večjih naselbinah na mesečne seje, posebno še na letne seje na stotine članov. Dvorane so bile polno nabite. Zdaj je dobro, če pridejo na sejo že vsi odobrniki. Včasih sedi za kako mizo samo tajnik, ki pobira asesment. Tako so novi čas spremenili tudi vse to.
V “Literary Digest” je bil pred nedolgim tudi zanimiv članek o oporokah (testamentih). Zelo poučljiv članek, ki je po-učljiv in koristen za slehernega človeka. Takega pouka mnogokrat človek ne dobi niti za drag denar od odvetnikov. To, da so ljudje tako malo poučeni o važnosti oporok, ustvarja za sebične pravnike neusahljivo “molzno kravo”, ki jo pridno “molzejo” na račun trdo zasluženega in v velikih slučajih naravnost pristradanega premoženja, ki ga ljudje po smrti- zapuste brez vsake oporoke. Vse življenje garajo in nosijo na kupček, ne preskrbe pa nič, kdo naj bo deležen onega, kar bo ostalo za njimi po njihovi smrti na njihovem kupčku. Pride bela žena-smrt in zamahne s svojo koso — za njo pa pridejo v takih slučajih “jastrebi” in imajo svoj “piknik”.
Prav tam je bilo navedenih več slučajev, kako so take stranke brez oporok zapustile po smrti visoka premoženja, eden izmed okrog $60,000, a ko se je dolgotrajni potek iskanja dedičev in drugo končalo čez več let, je ostalo le nekaj okrog $7,000. Vsak tak, ki umre brez oporoke, bi bil lahko preje v življenju poskrbel in določil s previdno in preudarno narejeno oporoko, da
bi šlo njegovo premoženje njihovim bližnjim, če teh ni imel, pa vsaj takim, katerim bi on bolj privoščil, kakor pa takim, kakršnim navadno tak plen pade v roke. Ali pa bi ga lahko naklonil kakim potrebnim dobrodelnim zavodom, da bi imeli vsaj potrebni nekaj od tega. Toda, ko ni oporoke, poskrbe drugi, da gre vse, kakor bi sape in vetri raznesli.
Vse to zato, ker ljudje premalo bero, se premalo zanimajo za razen pouk, ki ga je v raznih publikacijah vse polno, le poiskati ga je treba. Večkrat bi bilo morda za mnogega izmed nas' bolj koristno več brati, kakor pa da gledamo razne šalo-barde in njihove burke na tele-vižnih. Tako menim jaz.
S tem pa ne mislilm, da ni televizija koristna. Mnogo koristnega nudi televizija, pa bi lahko tudi pri tem ugotovil in po-vdaril, da tisto kar je res pouč-Ijivega in koristnega na televiziji, premnogim ne diši preveč, pač pa ono, ki po burkah in drugem diši.
Da je na ameriških televizijskih programih res več takih predstav, ki niso kaki prispevki civilizaciji in kulturi, je seveda jasno. Ampak kaj se hoče. V A-meriki je vse večinoma v rokah prostega privatnega podjetništva. Ta pa obratuje po načelu: kuhati in servirati moramo s tem, kar ustreza konsumentom tega, kar proizvajamo. Ce ima ta rek kaj veljave, potem pade za vse to krivda in odgovornost na one, ki to zahtevajo in ki imajo apetit za tako duševno in kulturno hrano — in ti “oni” je javnost.
Tudi med nami Slovenci je tako. Nimamo veliko dobrega tk-ka, a še to kar ga imamo ne podpiramo kako bi mogli. Kolikokrat človek pride h dobri slovenski družini, hodijo v cerkev, molijo in drugače-. Na njihova mizah pa protvenski tisk. Socialistični ali pa liberalni list leži tam. Katolišškega lista pa nimajo. Kaj žalostna slika!
Vzroki za vse to smo ljudje pač sami. Imamo to kar hočemo. In po tem kar imamo in kar podpiramo nac lahko vsakdo sodi, kaj smo in kakšnega značaja smo. Imamo to kar naročamo in kar podpiramo. Na naših mizah ne ležijo protiverski in slabi listi zato, ker jih nočemo. Ampak zato, ker jih hočemo, naročamo in podipiramo. Torej kakšni smo?
Tako je glede tiska in drugega.
Ne dolgo za tem je drugi član. kar ugotavljal, zakaj izginja iz delavskih organizacij v tej deželi demokratičnost v vodstvih istih. Baš zato, ker postajajo člani brezbrižni, ne čitajo kaj vodstva na vrhu istih sklepajo in uveljavljajo. Saj ni nobena tajnost, pravi člankar dalje, da v nekaterih delavskih unijah vladajo po fašističnih in manifi-stienih načinih. Članstvo ima “pravice” samo na papirju. Na sejah imajo besedo in vse vodijo razni zastopniki, za njimi pa sto-
je oboroženi njihovi teleseni stražniki in člani morajo samo sprejeti vse kar se jim predloži. Kdor skuša ugovarjati, jih kmalu dobi po glavi in drugače in ga ukrotijo, da se obnaša, kakor hočejo mafistični valpti na vrhu. Da je temu tako, bo zopet krivda na članstvu in javnosti, ker ta je brezbrižna in ne poskrbi dovolj primerno, da bi se uveljavili in izvajali zakoni, ki naj bi ščitili organizacije pred takimi dktatorstvi.
Yes, tako je. Med tem ko večina javnosti doma sedi brezbrižno, na vodinih mestih delaje in uveljavljajo svoje načrte in načine- drugi, katerih samo-pašnost se redi ob brezbrižnosti in nezavednosti javnosti.
Tdke razprave so zanimive bodisi v tisku, ali v predavanjih, potrebno je le, da bi jih ljudje brali, jih proučevali ter da bi se zavedli in spoznali, da vse tiste pravice, s katerimi so se razni mafistično navdahnjeni elementi pritihotapili na vodstva organizacij, -spadajo članstvu in javnosti in da so se jih oni na vrhovih prisvojili le radi tega, ker članstvo in javnost ni čuvalo svojih pravic. Polja kakoršnih koli organizacij, če so nezavarovana so pred raznimi diktatorstvu nagnjenim voditelji prav tako v nevarnosti, kakor nezavarovano proso pred vrabci in škorci, ali pa nezavarovani zelniki pred kozami in kozli.
Yes, tako je! Članstvo in javnost bi se radi takih nerednosti morala večkrat vprašati: čigava pa je krivda, da vse to gre tako, kakor gre?
Siovenske šole va^jo
Cleveland, O. — Le kdor ima priliko opazovati borbo naših slovenskih otrok, staršev in slovenskih šol v Ameriki, da bi otroci ohranili znanje materinskega jezika, si lahko predstavlja njeno veličino. V domovini je materinski jezik predstavljal božji dar, v Ameriki pa je težko pridobljena dobrina, za katero so potrebne velike žrtve, napori in ljubezen! Mnogi že danes dvomijo o smislu te borbe.’ Njim naj veljajo besede malodušja, da kdor ne vidi smisla, mu besede prepričevanja ne bodo nikdar pomagale. Onim pa, ki slovenski jezik cenijo, vidijo njegovo lepoto in korist, so besede prepričevanja prav tako odveč. Na te stebre slovenskega naroda se obračajo Slovenske šole, da bi le ti s svojo ljubeznijo do svojega materinskega jezika podprli slovenske šole v njihovih naporih in vzpodbudili slovenske sobotne šolarje v njihovih v resnici težkih prizadevanjih.
Na letošnji materinski dan bodo otroci zopet prirejali svoje skromne prireditve. Slovenske šole bi vam želele povedati le eno skrivnost na vašo uho: Otroci bodo gledali koliko slovenskih ljudi jih bo poslušalo. Izkušnje v zadnjem času nazorno kažejo, da sta velika podpora in odziv slovenskih ljudi v Clevelandu, ki ju tukajšni šoli prejemata, otrokom zelo pomembni in jih pritegujeta k nadaljevanju njihovih naporov.
V nedeljo, 14. maja, priredijo otroci Slovenske šole pri Sv. Vidu ob treh popoldne kratko igrico “Pavelčkova piščal.” Zapeli bedo tudi nekaj slovenskih pesmic. Obiščite jih in jim dajte vedeti, da tudi vi razumete in govorite njihov materinski jezik, katerega znanje si oni žele-priboriti.
Po proslavi vas Odbor staršev vabi na družinsko zabavo v domačem jeziku.
Slovenska šola pri sv.. Vidu. -----------o-----—
'irmm mafsra^
Cleveland, O. — V Ameriki je lepa in hvalevredna navada, da jt druga nedelja v maju posvečena materam. Kateri ste tako srečni, da imate še živo mater, se jo spomnite višaj s kartico, če jo
ne morete obiskati in ji pokloniti šopek cvetja.
Mali dar bo vašo mater zelo razveselil. Veliko nas je, ki imamo svoje matere že v grobu, nekateri v Ameriki, drugi še do. ma v slovenski zemlji. Njim ne moremo poslati ne kartic ne cvetja, spomnimo se jih lahko le še v molitvi. Tudi molitve bodo naše matere vesele.
Nekdo je vprašal učenjaka: Kaj je bila vaša mati? Odgovoril je: Bila je moja ljuba mati!
S tem je povedal vse.
Ker je druga nedelja v mesecu tudi nedelja Društva Najsv. Imena, se spomnimo svojih mater, ko pojdemo k sv. obhajilu! Če so še žive, prosimo Jezusa, naj jim ohrani čim dlje telesno zdravje, če so že mrtve, molimo za njih večni mir in pokoj. Skup. no sv. obhajilo za člane Društva Najsv. Imena pri Sv. Lovrencu bo ob sedmih zjutraj. Po sv. maši bo v cerkveni dvorani skupni zajtrk in seja. Na tej seji bomo volili nov odbor.
Sedanji odborniki so pod vodstveni č. g. Cimpermana zelo delavni. Najlepša jim hvala! Želel bi, da še dalje vodijo društvo z enako vnemo.
Naše dobre slovenske matere, bodite iskreno pozdravljene; naj vam da Bog vso srečo na tem in na onem svetu!
Jakob Resnik.
-------O-------
mmh iagils il-laiMga imllm svetega Vida
Cleveland, O. — V nedeljo, 14. t. m., bo popoldan ob 2. uri sprejem novih članic v Oltarno društvo (Bratovščine' Svetega Rešnjega Telesa) pri Svetem Vidu. Upam, da se bodo udeležile te slavnosti članice v lepem številu kakor tudi naše sosedne so-sestre, pokažimo, kako zelo smo vesele novih članic, ki se nam bodo pridružile v češčenju Svetega Rešnjega Telesa.
Ako se katera še ni vpisala in želi vstopiti, naj se javi do nedelje ali preje, in tudi one, katere so se že vpisale, pa še niso bile sprejete, pridete, da boste sprejete. Po sprejemu bo glavna seja Zveze Oltarnih društev v društvenih prostorih v šoli. Vam vsem kličem: Bog z vami in dobrodošle!
Mary Marinko. -----o-------
SSevenska ma rs pasSaji WXEM
Cleveland, O. — Dostikrat beremo v časopisju, da nam radio, televizija in film služijo kot nekaka sredstva za pobeg — escape — pred našimi vsakdanjimi skrbmi in težavami, da se jim nekako odtegnemo, pa čeprav le za kako uro ali morda dve.
Do neke mere bi to tudi lahko rekli za novo slovensko oddajo preko postaje WXEN-FM. Vendar s slovensko peismijo in besedo ne bežimo nekam proč, temveč se vračamo tja, odkoder smo izšli:	v zemljo slovensko.
Marsikaj, nam je že ušlo iz spomina, morda niti ne mislimo več na povratek, iz enega ali drugega razloga smo se morda odločili, da bo naš dom odslej na tej strani velike luže — a pesem je ostala, tista, ki smo jo bosonogi fantalini in dekline žvižgali in prepevali po stezah in ob potokih, po vaških kolovozih ali mestnih ulicah. Slovenska pesem, morda preprosta po melodiji, pa bogata po svojih harmoničnih možnostih, naj jo že pojo fantje na vasi, izobraženi pevski Zbori, preprosta “pleh-mus-ka,” šegavi kvinteti ali pa uglajeni orkestri.
Vse to nam je zdaj nudeno za eno uro vsak večer. Seveda je treba tudi nekaj žrtvovati. Z majhnim izdatkom si moremo nabaviti tisto “čudotvorno” skrinjico, iz katere se nam bodo večer za večerom oglašale stare pesmi in melodije, nove popevke in umetelne stvaritve slovenske-
ga glasbenega življenja. Vse to in še marsikaj drugega nas bo doseglo preko rednih in izrednih programov!
Pa še eno: veliko dela je potrebnega za pripravljanje in izbor programov; veliko več, kot si kdo misli, kadar zavrti gumb na radijskem sprejemniku. Mnogo časa in truda je vloženega v te oddaje, zato nudimo vso možno moralno podporo vodstvu teh oddaj: poslušajmo jih vsak večer in opozorimo nanje še svoje prijatelje in znance, s kratkim pismom ali dopisnico jim sporočimo svoje misli in želje — pa bodo še dolgo časa v naših domovih donele — pesmi in melodije iz naše lepe Slovenije!
PMR.
-----o-----
Vesli h Ohieaga
Chicago, 111. — Da ne bo kdo mislil, da sem že v krtovi deželi, naznanjam, da se še precej dobro počutim, čeravno bom prihodnji mesec dopolnil 77 let. Za to se imam zahvaliti Bogu in moji hčerki Mary, ki dobro skrbi za moje zdravje. Vzrok moji molčečnosti je bilo moje slabo razpoloženje.
Zadnji čas je smrt globoko posegla med Slovenci v Chicagu in okolici. Najprvo naj omenim zavednega Slovenca, bivšega podpredsednika Slov. radijo kluba, Ludwilka Wipotnika, ki zapušča ženo Paulino, sina Louisa in hčerko Anito. Tudi Louis Jalovec iz Argo, UL, je bil dobro znan radi njegove narodne zavednosti. Zapušča ženo Frances, dve hčerki in pet sinov, ki zavzemajo važne položaje. En sin je sodnik. Preminul je poznani društvenik Paul Berger, bivši glavni odbornik SNPJ in soustanovitelj Prešerna. Na severni strani mesta je umrl Joseph Krašovec v visoki starosti 83 let. Zapušča ženo, hčerko in sina. V Cicero, UL, je umrla rojakinja Helena Sedej. V bol-rišnici je preminula Louise O-blak, soproga poznanega dru-štvenika in člana Slov. radijo kluba Josepha Oblaka. Tragično j c- umrla Marie Frietts. V slov. naselbini sta preminula tudi Anton Pates in Frank Tomek. Za Katarino Krašovec žalujejo 4-otroci. Ko to pišem, je došlo po-ločilo, da je v Chicagi umrl John Sinigov, in pa Mrs. Mary Prah, stara mama znane plesalke Margie Prah. Naj bo vsem slovenskim pijonirjem lahka ameriška zemlja, vsem žalujočim preostalim pa iskreno sožalje!
Da ne bom poročal samo žalostne novice, naj bo tudi nekaj veselih. Dne 8. aprila sta se poročila Mr. in Mrs. Frank Dolenc, 2056 W. 23rd St. — Pri John in Irene Koroša so dobili hčerko. Iskrene čestitke. — Pevski zlbor Prešeren priredi Hawaiian Night” v soboto, 13-maja, v New Lawndale Hall, 26. Street in Lawndale Ave.
Slovenski radijo klub bo imel svoj letni slovenski Festival v nedeljo, 29. oktobra, v NeW Lawndale Hall, 2619 So. Lawndale Ave. To se že sedaj sporoča, da ne bodo imele druge organizacije prireditve na isti dan.
Ob tej priliki naj poročam, da Slovenski Radio Program sedaj oddajajo eno uro pozneje, o^ 4:30 popoldne, na postaji \V. E-D. C., (the Emil Denemark Station), Dial 1240, (Conelrad Station), to je postaja, ki bo oddajala poročila od Civil Defense v slučaju letalskega napada.
John Gottlieb-------o------
Nova jeklena litina
V Kanadi so izoblikovali metalurški postopek, po katerem dodajajo jeklu uran, ki mu za' gotovi znatno večjo trdoto. P°' st opek je patentiran in jeklarski industriji baje že na razp0' lago.
Po 14-mesečnih raziskava s° ugotovili, da je treba dodati tem jekla okoli 453 g urana, ki stop' njuje odpornost litine proti ko* roži ji in proti visoki tempera' turi.
AMERIŠKA DOMOVINA,
ImimmI Ercrg ThvrMbi); tor thw JttgcMlaTS in Wisconsin
•
Tedenska priloga za Slovence ▼ Wisconsin«
THE WISCONSIN YUGOSLAV OBSERVER — AFFILIATED WITH THE “AMERICAN HOME” DAILY
Adintif
40 CwanuSeaSIwM
to
OBZOK nJBLIRHDIQ COMP ANT Marica R. Staat, Publish«
Bit *o. Jth SSt Milwauh«« 4, Wis. TeL Mitchell (-4178
§m m tja pa HiSwaukea
Preminula je Mary Hren, statu 56 let, 1107 S. 38th St. Zapušča teto Mm. Josephine Hren, bratranca Antona in Louisa in več drugih sorodnikov. Pogreb se je vršil iz Ermenčevega pogrebnega zavoda v cerkev sv. Florjana (Weis't Milwaukee) na Holy Cross pokopališče. Pokojna je bila članica društva sv. Ane št. 173 KSKJ, Milwaukee.
Umrl je 52 let stari Frank Re-pneshek, 5552 S. 108th St., Hales Corners (Milwaukee County). Zapušča soprogo Mary (roj. Winkler), sinove Franka Jr., Thomasa in Williama ter druge sorodnike. Pogreb se je vršil iz Ermenčevega pogrebnega zavoda v St. Mary’is cerkev (Hales Corners), na Mount Olivet pokopališče. Bil je član društva fv. Janeza št. 65 KSKJ.
Umrl je 81 let stari Anton Slatinšek s 420 S. 3rd St. Ni zna-Ro, če pokojnik zapušča še živeče sorodnike. Za njegov pogreb so preskrbeli njegovi prijatelji. Pogreb se je vršil iz Schaffovega pogrebnega zavoda (West Albs) na Good Hope pokopališče.
spominjali s prejemom sv. obha. jila, za njih večni mir in pokoj, živeče matere pa bodo pogostili z okusnim zajtrkom po maši v farni dvorani. Namen možakarjev in fantov fare' in članov društva Naj sv. Imena je na ta dan kar najbolj mogoče prihraniti trud) delo in skrb ženam in materam ter jim pripraviti vsaj malo veselih trenutkov, ki jih v resnici zaslužijo. Žene in matere so prisrčno vabljene!
V nedeljo večer, 14. t. m. priredi Slovensko društvo “Triglav” materinsko proslavo v farni dvorani sv. Janeza. Pričetek ob 6. uri. Vsi vabljeni predvsem matere!
V nedeljo, 14. t. m, eki dan) bodo možje in fantje Wajemno s člani Društva Najsv. bnena fare sv. Janeza Evangelista počastili matere na poseben ^ačin: pokojnih mater se bodo
"WHAT ?
V nedeljo 29. aprila, se je v farnem avditoriju cerfkve Marije Pomočnice Kristjanov na West Allisu vršila državna konvencija podružnic Slovenske ženske zveze v Wisconsinu. Zastopstvo in udeležba je bila izvrstna. Z busom so prihitele de_ legating e in članice iz Sheb oy-gana, precejšne število jih je prišlo iz Willarda in tamkajšne .okolice. Vse tri tukajšne po-(Materin- družnice so bile skoro stopro-centno zastopane.. Banket in konvenčno zborovanje je bilo pod vodstvom west-alliške podružnice. Navzoči sta bili glavni uradnici Mrs. Livek, glavna predsednica, in Mrs. Marie Pri-island iz Shelboygana, ustanoviteljica in prva (sedaj) častna gl.
predsednica organizacije. Kon-venčnemu zborovanju je načelovala državna predsednica Mrs. Rose Kraemer (Milwaukee), kateri je voditeljstvo že takorekoč prirojeno. Program konven-čnega dneva se je pričel s sv. mašo, katero je daroval č. g. dr. Jože1 Gole, semeniški profesor. Po sv. maši je bil banket, katere, ga so se udeležili poleg g. dr. Golota Rev. Matthew Setnicar, župnik fare Marije Pomoči Kristjanov s kaplanom Rev. Jeromom B. Ziegler in Rev. Claudy Okorn, OEM., duhovni svetovalec Slovenske ženske zveze. Po poročilih je vidno, da se je Zvezin dan v West Allis-Milwaukee v veselem razpoloženju in soglasju zaključil, za kar gre posebna hvala pripravljalnemu odboru, Mrs. Prisland in Mrs. Livek za udeležbo, vedno delavni in neutrudljivi tejnici “številke 17” Mrs. Marie Floryan in končno Vsem. — prav vsem — članicam
Zveze v živi!
Wisconsinu! Bog vas
Prejeli smo pismo, v katerem se naznanja, da se pri fari sv. Janeza Evangelista v Milwaukee nekaj pripravlja. Kaj neki? V nedeljo, 4. junija, bo č. g. Klavdij Okorn OEM, župnik sv. Janeza Ev., obhajal SREBRNI JU. B1LEJ ali 25-letnico mašniškega posvečenja. Cerikvena slavnost se bo vršila v farni dvorani in sicer sv. maša (SREBRNA) ob 12. uri (opoldan) zvečer ob 7. uri pa bo “reception”. Prijaznemu gespodu župniku in vrlemu Slovencu p. Klavdiju želimo, da se mu v njegovi vzvišeni službi Gospodovi vse njegove želje v polni meri izpolnijo ter da ga ljubi Bog ohrani v zdravju, da bo mogel čil in zdrav darovati — ZLATO mašo! Na mnoga leta, g. Klavdij! O poteku slavnosti bomo poročali kasneje.
A SALE
ill DISTANCE?
IMENIK
: SLOVENSKIH IN SLOVENCEM NAKLONJENIH TRGOVSKIH PODJETIJ IN OBRTNIKOV V MILWAUKEE
JAEGER OLDSMOBILE, Inc. Walter A. Jaeger, Pres. 1339 W. National Ave., Milwaukee 4, Wise.
JAN ADA DRY BOTTLING CO., Inc.. (All Sodas), 232 W. Bruce St.; tel. BR 1-1152.
Rastlina ogroža plovbo
Ladijsko sidro je prineslo vodno hiacinto, ki se je razrasla v zelene otoke na gladini veletoka.
“Vodna hlacinta” osvaja reko j njeno razmnoževalno spoisob-Kongo in grozi, da bo onemogo-; nost. Šele on je povedal, da čila plovbo po njej. Vodno gla-[gre za vodno hiacinto, ki je dino ipreiprezajo zeleni šopi. Vsa-! nekaj let poprej napadla Pa-kih petdeset dni da eno stebelce j namski prekop, po 5000 novih rastlin, iz katerih
navadno naglo množi.
Pred štirimi leti se je odpravilo 800 Kongožanov in kakih petdeset Evropejcev od Stan-leyvilla po reki. Nekaj mesecev je trajal uničevalni boj. Ljudje so metali v vodo hormon, ki je povzročal v rastlini strahotno lakoto. Vodna hiacin-ta je začela jesti sama sebe (kemično). Zeleni otoki so naglo rjaveli in izgignjali na rečnem dnu.
Boij proti vodni hiacinti je bil drag — stal je vsako leto po 300 milijonov kongoških frankov ali šest miiljonov dolarjev. Vendar j«1 bil ta izdatek nujen, ker je raka Kongo poglavitna prometna zveza v deželi.
Ko se je pred meseci začela v deželi politična kriza, se je u-maknila v ozadje skrb za čiščenje reke, ki je zdaj spričo vročega sonca in bujne vegetacije spet močno zelena in v nevarnosti, da bo vodna hiacianta za-j ustavila ladijski promet pa njej.
\	-----o------
Ženske dobijo delo
Gospodinja
Išče se gospodinja, da bi skrbela za SVa-letnega otroka, v starosti do 50 let, Svojo sobo. Kličite KE 1-1889. (mwfx)
Za delni čas
se išče pomivalko za posode. Kličite po 2. uri pop. PO 1-6324.	(97)
Dohodninsko poslopje naprodaj
E. 140 St., blizu Lake Shorb Blvd., štiridružinsko poslopje v dobrem stanju. Cena zrnei'-na. Blizu trgovin in busov. I.I 1-1909.	(94)
Hiša naprodaj
Enodružinska, plinski fur-nez, polna klet, na 1138 E. 77 St. Odprto v nedeljo od 2. do 5. pop. in zvečer.	(94)
Izkušena kuharca
Se išče, da bi kuhala 6 ur na dan, 5 dni v tednu. Kličite po 2 uri pop. PO 1-6324.	(97)
M ALI OGLASI
Dobra kupčija
hiša 6 sob, jako čista $10,500.
Bungalow
4 sobe, lep kraj $13,500.
Zidana
štiri spalnice, pri bulevardu $19,600.
Zidan apartment
Za 4 družine po 6 sob $25,900.
Pri bulevardu
Za 2 družine, skoro nova, zidan veneer po pet krasnih sob, dve garaži, lep vrt.
Skoro nova
ranch, tri spalnice, dve. garaži, lot 100x400.
Imamo več drugih hiš po zmerni ceni.
lakšBig se Vaše sči!
M
Uit CALL!"
THAT’S RIGHT. In effect, that's what you get when you call long distance after six PM—and all day on Sunday. Rates are lower then.
And do you know what happens every night at nine on calls within Wisco»sin? That’s when “extra bargain time” begins. You can talk 10 minutes for the price of five, and keep right on talking at “half price” as Song as you wish.
Telephone out-of-town family or friends, you’ll feel Wonderful when you hear a familiar voice say “Hello!”
CAlt LONG DISTANCE
•	it's easy
•	/t's fast
•	it's fun
WISCONSIN
TELEPHONE
COMPANY
AKO RABITE OČALA— S
f
obrnite se z zaupanjem v
'f
na zanesljivo tvrdko z n dolgoletno izkušnjo
GLOBE OPTICAL GO.
Telefon Mitchell 5-7174 1732 So. llth Street Milwaukee 4, Wia.
se v sto dneh razvije' sikoraj milijon novih. Vodna hiacinta se množi v geometrijskem zaporedju, zato bi se lahko zgodilo, da bi postal sicer kalni Kongo lepega dne ves zelen, neprevozen za rečne ladje in barke.
Med ladjami, ki so pred osmimi leti vrgla sidra, je bila tudi ena iz Kalifornije, ki je prej plula skozi Panamski prekop. Na sidru je prinesla čudno rastlino, kakršne ni dotlej še nihče videl na afriški zahodni obali. Nekdo je to rastlino vzel in jo iz pristanišča odnesel v Leopoldville, kjer jo je posadil v botaničnem vrtu.
Ni znano, kako je rastlina pri. šla iz botaničnega vrta v reko, dejstvo je le, da so jo ladje kmalu raznesle vse do Stanleyvilla. Po reki so plavali majhni zeleni otoki, vendar ni ob pogledu nanje še nihče slutil nevarnosti.
Plavajočih rastlinskih otokov pa je bilo čedalje več, začele so se prve motnje med plovbo. Včasih je bila zelena rastlinska plast tolikšna, da je zavirala ladje.
Leta 1954 je neki Američan opazil na reki zelene otoke. Prepoznal je rastlino in opozoril na njeno rastlino in opozoril na
Sestavili so komisijo,, ki je usmerjala boj proti “zeleni ne-vranosti.” Leto dni kasneje se je začela pravcata vojna proti vodni hiacinti, ki se hrani s sončno svetlobo in z vodo ter se ne-
Pomenek elektronskih strojev
Niti najbolj zapleteni računski stroji se ne morejo “pogovarjati” med seboj. Njihovi graditelji pripravljajo zdaj “jezik,” |
John Knific Sr. Really
820 E. 185 St. IV 1-9980
Naprodaj v Newburgu
5-sobna hiša, aluminijasta okna, vrata, zunanja obloga,
itf naj*" bf "med'drugi™"' omogošil j P«”!?. fuf *»«f- lei>° cenejšo avtomatizacijo.	idvonsce. Se lahko dobi tudi
S tem problemom se ukvarja ' P^Htvo. Kličite 641-7534 tudi 24 družb, ki v ZDA proizva- j jajo avtomatizacijske naprave.'
Med drugim pripravljajo kot
Blizu E. 185 St.
Šestsobni bungalow, nova garaža za 2 kare in cementni dovoz. Zimska okna in mreže. Velika slovenska kuhinja. Blizu vseh udobnosti. Dom je prazen. Se lahko takoj vselite. Hitite. Vprašajte za John Laurich.
PAGE REALTY GO.
455 E. 200 St. KE 1-1030
(93)
Sobe se odda
4 sobe se odda na 6211 Glass Ave., zgoraj, starejšim ljudem brez otrok. Vprašajte na 1115 Norwood Rd.	(93)
Sobe se odda
Oddajo so 4 sobe, spredaj, spodaj. Oglasite se na 1001 E. 66 Place.	—(93)
Trgovina naprodaj
Proda se trgovina s pijačo. Za pojasnila kličite EN 1-5863 do 6. ure.	(94)
195)
predhodno stopnjo “tolmače za pomenke” elektronskih strojev in naprav.
------o-------
Sobe se odda
3 sobe in kopalnica z vročo vodo se odda na 1106 E. 64 St.
— (95)
Oglašajte v “Amer. Domovini”
REVMATIZEM JE VELIKA NADLOGA!
Mi imamo tako zdravilo, ki vam bo olajšalo bolečine in težave! Pridite in nas vprašajte!
MANDEL DRUG
15702 Waterloo Rd. KE 1-0034 Cleveland 10, Ohio Naročila sprejemamo in razpošiljamo!
Re-Nu Auto Body Con
Popravimo vaš avto in prebarvamo, da bo kot nov.
Popravljamo body in fenderje. Welding
JOHN J. POZNIK in SIN GLenville 1-3830 982 East 152nd Street
EAGLE ZNAMKE
^ WAY
DOWNTOWN - PUBLIC SQUARE
POMENIJO ŠE VEČJE PRIHRANKE
BASEMENT'*'«
CEDAR CENTER - RIDGE and RIDGEWOOD DR.
jpigflc'

Sure way to a family’s leari!
Serve them better meals easier, more economically

from an Electric refrigerator-freezer combination
; J Buy one from your de.iler or
dWISCONSUi riECTRIC^OWER COMPANY
Live Baiter . Electrically
PRODAJA OBLEK
loške rete mm 24.§i, L5% dakrgm-pdyesio?, 45% rayon
Tropske lahke
moške obleke
wmm 7 m
r
Mllmi krofi 3 tremi gmb\ v
° Sivi
• Temnorjavi 0 Olivno zeleni barvi
VELIKOSTI: Regularne 35 do 46 Kratke 36 do 44 Dolge 37 do 46
Tropsko lahke: obleke v okusnih krojih na Li gumbe za prav moderne Amerikance! Velikanska izbira prikupnih novih vzorcev v pomladanskih in poletnih barvah. Hlače imajo prednji del nabran. Idealno za letno družabne in poslovne potrebe.
ŽuJ nobenih poštnih in telefonskih naročil
Of tie k li	moško obleko v kleti . . .
THE MAY COMPANY, vse 3 trgovine
$
20
Meške trpežne unijsko narejene
nevskošlpve “GOWOEIT delovne hlaoe
i
.89
10-unčni katuhaste delovne hlače trikrat prepete za daljšo nošnjo.
M ični žepi.
Velikosti 29 do 42.
Oddelek za moško obleko v kleti
THE MAY COMPANY,
VSE 3 TRGOVINE
i
M
g
S i
Karel Mauser:
LJUDJE POD BIČEM
II. del
S*
g

Sedeli so v loži in Nataša je sijala od sreče in čudne slasti, ki je še ni občutila v življenju. Modra obleka s širokim izrezom, ki se je samo z ozkim trakom dotikala ramen, je odkrivala vso njeno dražest in dobro je čutila poglede direktorja Bregarja, ki je sedel na njeni levici. Razpet je bil molčeč, švigal z očmi po parterju in se zdaj pa zdaj sklonil k ženi:
“Mar ni čudovito. Vse te luči in to šumenje?”
“Mesto pač,” je vzdihnila koprneče. “Vedno sem ti pravila, da bova na podeželju segnila. Vedno ista muzika, vedno isti, tepi ljudje s svojo upornostjo. Mar ni res, tovariš direktor?”
Nagnila se je proti njemu, da se mu je z lasmi skoraj dotikala lica.
“Čudim se tovarišu Razpelu, da vzdrži. In v takem okolju. Posebno še vam, Nataša. Brez opere, brez drame in brez prave družbe. Sobota je kakor ponedeljek, večno odvijanje iste niti. Počasi prične človeku presedati.”
“Saj mi ne verjame, ’ je rekla z osladnim jokavim glasom. “Nekoč bo boljše, nekoč bo boljše. Vedno ista pesem. Da je bil v gmajni tak izgovor dober, razumem. Brez upanja bi popustil drug za drugim. Toda zdaj, ko smo zmagali, ko se novo življenje kuje, bi se ta pesem že lahko nehala.”
Popravila je gubo na krilu in nehote zadela ob direktorjevo roko. S sladkim trepetom je začutila, da ji ne pusti, da bi jo odmaknila. Zardela je.
V ložo na nasprotni strani je prišel par srednjih let. Mož močno rejen, žena suha, da vsa modna umetnija ni mogla popraviti ploskih prsi in potegnjenega vratu. Mož se je na-iahko priklonil, žena se je u-sedla brez pozdrava in s čudno
CHICAGO, ILL.
BUSINESS OPPORTUNITY
ihto.
“Ravnatelj Saje,” je šepnil Bregar, “in njegova žena. Neumna g.os. Lovila me je dobro leto, ker je videla, da je moj zakon v razvalinah. Zdaj je poročena tri mesece. Do zadnjega mi je visela na vratu. Jo vidite kako seka s pogledi k nama? Prepričan sem, da se kar davi od nevoščljivosti, ker misli, da sem dobil nekaj novega. Sicer pa,” samo šepetal je še, “nocoj sijete kakor nobena v tej dvorani.”
Stisnila mu je roko.
“Pretiravate, tovariš direktor.”
Razpet je bil preveč zaposlen s parterjem, da bi poslušal razgovor.
“Resnično, Nataša. Razpet je imel dobre oči.”
“Imeli ste že lepše ob strani.” Vrgla je glavo nazaj, da so se ji osuli lasje po goli rami in v nagajivem smehu odkrila svoje bele zobe.
“Kako mislite? Poročen sem bil samo enkrat in čeprav ne smem reči, da je bila grda, bi grešil, če bi rekel, da se je mogla kosati z vami.”
“Nemara ni bila samo ta!” Eno poznam tudi jaz.”
Čisto se je naslonila nanj.
Zdaj je šele razumel in m ji ušlo, da se je zmedel.
“Ujela sem vas, tovariš direk-to. Silva je lepo dekle. Tudi tovariš direktor nekoč ni imel slabih oči.
Nenadoma se je Blaž Bregar čudno mrtvo zagledal navzdol. Nataša je čutila, da so mu prsti popustili, kakor da je duša zapustila telo in da poleg nje ,sedi samo še topo, do kraja oglodano bitje.
Obšlo jo je nekaj podobno ljubosumnju.
“Ne morete se umaknili.”
“Tisto je že silno daleč,” je rekel čudno votlo.” Zdaj me sovraži.”
Razpet je sedel nazaj in pogovor med njima se je ustavil. Nataši je bilo čudno neprijetno, dotaknil se je je bil neznan svet, po katerem je vedno hrepenela, toda ga je do zdaj gledala samo od daleč. Šla je nekoč v gmajno,
Družba
sv. Družine
RESTAURANT
Grili and Hamburger. Busy location. LI. 9-8429. 1002% BELMONT.
(93)
SHELL SERVICE STATION With 10 car garage attached. Low inventory. Call daytime. TU. 9-1706.
(93)
AUTO BODY SHOP Established business. Priced for quick sale. By owner. 2409 N. Lawndale. DI. 2-4060. (1 l,15,17May)
..GROCERY — MEAT MARKET Fully equipped. Small investment for stock. $125 rent includes 3 rm. apartment. Well estab. Nr. 2 schools & church. 45th & Wallace. By owner. BO. 8-3512.	(95)
TO RENT APT’S
BROOKFIELD —
Modern 2 bedroom apartment. Stove and refrigerator. Plus utilities. Near C B & Q. CO. 7-1373. (93)
REAL ESTATE FOR SALE
WOOD-DALE — BY OWNER 3 bdrm. ranch home - see thru white brk. fireplace - Lge. knotty pine kitchen - Carptg., drapes -forced air heat - Double gar. Many extras - nr. transp., shop., schls., churches. $26,000 - Call POrter 6-4643.	(93)
THE HOLY FAMILY SOCIETY
Ustanovljena 23. novembra 1914
v Zedinjenih Državah	Inliat H! Inkorp. v drž. Illinois
Severne Amerike UCuCL.	lil.	maja 1915
Naše geslo: “Vse za vero, dom in narod; vsi za enega, eden za vse.”
GLAVNI ODBOR:
Predsednik: STEVE KOSAR, 235 Tioga St., Bensenville, 111.
1. podpredsednik: NICHOLAS PAVLICK, 15 Race St., Manor, Pa. 2 podpredsednica: ANN JERISHA, 653 No. Broadway St., Joliet, 111. Tajnik: JOSEPH KOCHEVAR, 231 Ruby St., cor. Hickory, Joliet, 111. Zapisnikar: JOSEPH L. DRAŠLER, 1313 Adams St., No. Chicago, 111. Blagajnik: ANTON SMREKAR, Oak St., Rt. No. 1, Lockport, 111. Duhovni vodja: Rev. Thomas Hoge, O.F.M.
Vrh. zdravnik: Dr. JOSEPH A. ZALAR, 351 N. Chicago St.,
Joliet, HI.
NADZORNI ODBOR:
FRANK TUSHEK, 716 Raub St., Joliet, 111.
MATTHEW KOCHEVAR, 405 Parks Ave., Joliet, 111.
ANNA FRANK, 2843 So. Pulaski Rd., Chicago 23, Illinois
POROTNI ODBOR:
JOHN KOVAS, FRANCES YUCEVICIUS, MARY RIOLA.
Predsednik Atletičncga odseka:
ANTHONY TOMAZIN, 1902 W. Cermak Road, Chicago, 111.
URADNO GLASILO:
AMERIŠKA DOMOVINA, 6117 St. Clair Ave., Cleveland 3, Ohio
Družba Sv. Družine je bila ustanovljena 1. 1914 in je katoliška bratska organizacija, katere naloga je čuvati dom in družino.
Nudi vrsto življenskih zavarovanj: običajno za celo življenje, za 20 let plačevanja, za 20 let z izplačilom, za 5 let, 10 let in družinski načrt.
Življenjsko zavarovanje z ozirom na starost:
Do 16. leta, mladinski oddelek	$10,000
Od 17 do 35, odrasli oddelek	$15,000
Od 35 do 40, odrasli oddelek	$10,000
Od 41 do 45, odrasli oddelek	$ 2,500
Od 46 dalje	Vse bolniške
Zavarovanje za bolezen in nesrečo (Bolnišniško zavarovanje), ki ga nudi družba: za dohodek, bolnišnico, zdravnika in operacije. Družba nudi bolniško zavarovanje vsem katoličanom od treh mesecev do 80 let starosti.
Za vsa morebitna pojasnila in navodila se obrnite pismeno ali ustmeno na glavnega tajnika:
JOSEPH KOCHEVAR, 231 Ruby St., cor. Hickory, Joliet, 111.

Society Announces Unusual New :amiiy Life Plan
F-
Combines Husband, Wife and Children Protection
The Holy Family Society is pleased to announce the opening for enrollment of an entirely new type of life isur-anee policy.
Called the “Family Life Plan,” this policy insures the entire family under one low-cost flexible policy.
Let’s take an average Catholic family, for example, and see how well it is designed to fit their changing needs.
One Family Life unit provides $5,000' whole life protection on the husband’s life. Should he die accidentally before age 65, this amount is automatically doubled to $10,-000 without extra cost.
Should his wife die before he reaches age 65, $1000 additional term protection is auto-
matically added to the policy without extra cost. Should the husband become totally and permanently disabled and unable to work before he reaches age 60 the Holy Family Society will pay all further premiums from then on and the fam ily remains protected. Of course, cash values build up every year the policy remains continuously in force.
Now. let’s see about protec-
tion for the wife of our typical family. She has from $775 to $2,200 term insurance on her ife depending upon the difference between her age and her rusband’s age. This remains in force until her husband becomes 05. If the husband dies before his age 65, the Holy Family Society pays up her insurance for her to the time he would have been age 65. At this time, also the wife may convert her term insurance to any other form of Life or Endowment insurance issued by the Society without taking a medical exam and regardless of her health. Thus the wife always remains protected.
For the children’s protection, every new baby is automatically insured when 15 days old at no additional cost. Each child is covered after the first birthday with $1,000 ;erm insurance to age 21 or to lis father’s 65th birthday, if earlier. If his father dies before this date, the insurance is automatically marked PAID IN FULL up to this date.
At age 21 or at the father’s age 65, the child may convert to any form of Life or Endowment insurance issued by the Society in any amount from $1,000 of $5,000 regardless of his health or occupation. Thus each child always remains insured.
Here are some typical questions and answers to help you understand the new Family ife Policy.
Q. If additional children are born, may they be added to the policy?
A. Yes. Each child born or adopted after the policy is placed in force is automatically insured after he is 15 days old with no increase in premium.
Q. What are the premiums for the policy and how long are they payable?
A. The premiums for this policy vary according to the age of the husband at the time the policy is issued. When the husband reaches age 65, the premium is reduced and the reduced premium is payable for
V blag spomin
18. OBLETNICE,
ODKAR JE UMRL NAŠ LJUBLJENI SOPROG, OCE IN STARI OČE
Andrew Gerl
Preminul je 11. maja 1943. leta.
Spavaj mirno v tihem grobu, Bog Ti večni daj pokoj, upamo, da v svetem raju združimo se spet s Teboj!
Žalujoči:
MARY, soproga HČI in SINOVI VNUKI in VNUKINJE
Cleveland, O., 11. maja 1961.
ker se ji je zdelo, da se bo pred njo razgrnilo nekaj novega, daj bo tam kakor v povestih in se bo kakor zrela žena s častjo vrnila. Zavedala se je, da je lepa, toda že kmalu od početka je o-bupala, da bi dosegla breg, o katerem je sanjala. Življenje je dobilo čisto drug obraz. Bil je samo še beg pred smrtjo, oklepanje drobcev miru v gorskih vaseh in kratki oddihi po gmajnah. Strašne so bile zime. Mraz, uši in v prvi zimi ljubezen do Volodje, mladega fanta, ki je upal, da postane inženir. Tešila sta strah pred smrtjo s to ljubeznijo in nato je prišel Kostja. Mlad učitelj, ki je postal politkomisar in je znal govoriti in jemati s silo, kar je želel dobiti. Beg pred smrtjo Volocjji ni pomagal. Padel je, ko so po neumnosti zašli v belo zasedo. Ostal je samo Razpet. Ob koncu so se vse sanje razlile, ostala je samo gola resničnost. Učitelj Razpet je postal ravnatelj šole na deželi in ker sta bila že poročena v gmajni, je pač šla z njim.
the remainder of his lifetime.
Q. What happens when a child reaches age 21?
A. When a child reaches age 21, his insurance under the family policy expires but he may then obtain from the Society a new policy for any amount from $1000 to $5000 in any plan then issued by the Society without evidence of insurability. Even if he then has heart trouble or cancer or any other disease he may nevertheless get a new policy.
Q. Does the policy have cash or loan values?
A. Yes, the policy does have cash or loan values on the whole life portion. Also paid-up insurance values and extended insurance values. These values increase each year the policy is kept in force.
Q. Suppose I want to stop paying premiums when I reach 65. Can I?
A. Yes. You may select one of these non-forfeiture options:	(1) Surrender the
policy for cash; (2) Have policy endorsed as paid-up insurance; (3) Have policy continue in force as extended insurance.
If the above seems hard to understand, remember that really effective insurance must take every possible future event into account and must be drawn up by insurance experts with years of experience. If you are interested in such protection hut not sure how it would work in your particular case, your nearest Holy Family Society office will be more than happy to explain more fully and answer all questions. There’s no obligation for this service, of course.
Svečana proslava 20-lelnke uiiajs na Ravni gori
V soboto, 13. maja. oh osmih zvečer bo v ruski dvorani na 10004 Union Ave. svečana proslava 20-Ietnice usta je na Ravni gori. Glavni govornik bo sen. FRANK J. LAUSCHE.
Na sporedu so narodni plesi in nastopi pevcev in pevk. Med drugimi bo nastopila tudi GA. JUNE PRICE. Po sporedu lio ples.
Bratje Slovenci so vabljeni, da Se udeleže te proslave ter izkažejo čast pokojnemu Draži Mihajlovicu in drugim borcem, ki so se z njim borili za svobodo in demokracijo.
Odbor za proslavo.
Miiiiiiiiiiiiiiiiiiiumiimiiiiiiiiuuiniiiniiiimiiiiiiuiiiimmiiiiimiimiiiiiiiiiuiiirji
I Vabilo na POSEBNO SEJO!
ZA VSE LASTNIKE CERTIFIKATOV
SLOVENSKEGA DELAVSKEGA DOMA 15335 Waterloo Rd.,
| v četrtek 18. maja 1961
v spodnji dvorani Doma.
£
mm
mm
ob 7:30 zvečer S
•5
s
DIREKTORIJ =
5	^
tSiKiiiiniiiiHiimiiiiMmiiuicmil'itiuiiiuiniiuiuuuuiunMtiiiiiiiutMMinitiiiiuiiu'
GRDINA POGREBNI ZAVOD
1053 East 62 Št. 17002 Lakeshore Blvd.
Pokličite podnevi ali ponoči HFnderson 1-2G88	REnmore 1-6300
Moderno podjetje — Zmerne cene
Kako srečna kombinacija
ZABAVA... PRMATEU1... IN Z CCKJEK VARJENO STROK’S
' '	'	*	! Ti
’ i .1
V blag spomin
DRUGE OBLETNICE SMRTI MOJE LJUBLJENE IN NIKDAR POZABLJENE ŽENE
Rose Verbič
ki me je za vedno zapustila 12. maja 1959.
Leti dve sta že minili, odkar Te več P,r‘ Itlcni ni. žalostno je moje srce, solze mi zalivajo oči.
Saj ne mine nikdar dan, da ne bi mislil na le.
Počivaj v miru, draga žena, dokler ne pridem za Teboj!
Žalujoči:
soprog JOE VERBIČ In otroci Cleveland, O., II. maja 1061.
Leteča žoga preko visoko ograjo srednjega polja in točke
skupin se izenačijo! Sedaj pa je čas za praženo koruzo, za slane prestice in za lahko, mehko, bolj osvežujoče Stroh’s pivo. Uživajte vašo priljubljeno športno igro na TV ali radio — napravite jo vedno še bolj prijetno s tem, da se poslužite osvežujočega, z ognjem varjenega Stroh’s piva!
UGAJALO VAM BO
Edino ameriško z ognjem varjeno pivo
Tbe Stroh Brewery Company, Detroit 26. MichigM