PoStnlna plačana v gotovini.
Vse spise, v oceno poslane knjige itd. je pošiljati na uredništvo — naročnino, reklamacije in vse administrativne stvari pa na upravništvo v Ljubljani, Učiteljska tiskarna, Frančiškanska ui. 6/1. Vse po-šiljatve je pošiljati franko. Reklamacije so proste poštnine. Rokopisov ne vračamo. Telefon uredn. 312.
V LJubljani, 2« decembra 1927. gtev. 20. Letnik ucvtu <$oi. Mm/as.).
UČITELJSKI TOVARIŠ
Stanovsko politiško glasilo UJIJ. - PoverieniStvo Ljubljana
Izhaja vsak četrtek. Naročnina znaša za neorganizirane 60 Din, za inozem. 80 Din. Posamezna štev. 1*50 Din. Članstvo „Pov. UJU — Ljubljana" ima s članarino že plačano naročnino za list. Za oglase in reklamne notice vseh vrst je plačati po Din 2*50 od petit vrste. Inseratni davek posebej. Pošt. ček. ur. 11.197.
Še vedno le — liberalci in klerikalci.
Še vedno se delimo v liberalce in kleri« kalce, še vedno se ločimo v boljše napredno učiteljstvo in v »manj« vredne Slomškarje in manj vredne naprednjake.
Groza nas stresa ob misli, da smo sku« paj, groza trese one, ki so zfunaj naših vrst, ko mislijo na možnost, da bi morali biti v eni organizaciji.
Da smo eno v bratski družbi pri kupici vina, da smo v eni državi, da smo na eni šoli in da sedimo pri uradnih konferencah pri eni mizi," da imamo enake plače, to je vse v redu, ker se drugače ne da urediti. Toda, če bi se tudi to dalo izpremeniti, ve» rujtc, da bi bil učitelj tisti ki bi zgradil v državi posebne rezervacije za razne stran» karje.
V	eni organizaciji biti, to je pa neod» pusten greh, za katerega ni v leksikonu na» še dnevne politike formule za njegovo iz» brisanje.
Na eni strani človek, na drugi bitje nižje vrste, na eni kulturonosec, na drugi Parjja.
Dobro, da ljudstvo ne posveti v kote, kjer prodajamo ob takih mislih kulturo, ker bi izgubilo še tisto malo spoštovanja pred nami, kolikor nam ga ni izbrisalo že politično Abderitstvo.
V	pravicah in dolžnostih, v odnošaju proti državi, narodu, proti človeški družbi •sploh enakopravni in v lepi 'harmoniji. V stanovski organizaciji pa na dvoje itd. Lo» gika.
V	ospredju vsega našega dela stoji osebnost. Mržnja do nekaterih oseb, jn iz tega generalizacija na celokupen stan, to je druga bolezen, ki nas razjeda. Da bi od» krito priznali in prenesli tako vsakdanjost — ne — Bog ne daj.
Sladkoginjeni, po zapečkih jn zatišjih, kamor ne seže luč resnice in iprevdarnosti glodamo to kost in se razburjamo ob misli, da je med nami, v naših vrstah, morda celo na vodilnejšem mesttu oseba, ki je ne mo» remo trpeti, a sami ne vemo zakaj. Toda možje zaplotniki tega ne priznamo v not» malnem stanju. Tega ne govorimo tam. kjer je edini forum za to. Bog ne daj, kako bi pa drugače mogli hinavsko ponižni stati ravno pred tako osebo, ko nas žuli čevelj kake osebne neugodnosti. V nebesa ga kujemo, ko nam izkaže kako uslugo. V brezdno ž njim za štirimi stenami.
Najnevarnejše čeri, ob katere buta na» ša stanovska ladja pa so osebne zadeve — boj za službe, za letpa mesta, za lastni žep.
V tem doseže naše ogorčenje višek. Po» verjeništvo UJU mora biti posredovalnica za oddajo boljših službenih mest, UJU mora biti advokat, ki brezplačno zastopa vse in vsakogar in to celo tam, kjer ga ni» hče ne pooblašča in mu nihče ne pove de» janskega stanja.
Sem spadajo zadeve raznih razipisov in oddaj službenih mest. Priznam, da se gode osebno marsikomu krivice. Toda za vse de» lati odgovorno tedanje poverjenišfvol, in misliti, da nam mora brezpogojno ugoditi, če iščemo ipri njem zavetja, je zmotno. Or»
LISTEK.
JOS. DOLGAN:
Učni načrt kmetske delovne šole.
(Dalje.)
Potok: Potok in luže; kako se ime» nuje potok; kako teče potok po strmini; smer struge in brzina toka; kako teče potok po ravnini; struga se vije, teče počasi; proti kateri strani teče; ali teče potok vedno ali se posuši; kje izvira; kam se izliva; požrek: usahljivi ali neusahljivi izvir; struga; kame» nje v strugi; njega debelost; razlika med peskom in glino; kakšna zemlja je ob strani; plasti; kako potok izpodjeda zemljo in ko» renine dreves; korenine; katera drevesa ra» stejo ob bregu; zemlja ob potoku je mokra; katera drevesa rastejo na mokrem; rastline ob bregu; kakšna so stebla in listi; na ka= terih mestih v potoku je čista ali pa uma= zana voda; katere živali živijo v čisti vodi, katere v umazani; zakaj ne bi mogel človek živeti v vodi; kaj diha; skozi kaj diha; nos, usta, grlo, sapnik, pljuča; ali ima tudi riba pljuča; škrge; katere ptice rade letajo ob potoku; zakaj; ali dihajo ptiči s pljuči ali škrgami.
Luža, močvirje, poplave: Kakšna voda je v luži; ali je ta voda zdrava za živino; kje naj bi pila živina; kje so po» plave; odkod pride voda; kam izgine; kak» šna je zemlja po poplavi; zakaj ne izgine
ganizacija dela tudi tu pogreške, to je go» tovo, toda kritiki pozabljajo da Beograd ni Ljubljana. Gotovo bi bila mogoča boljša kontrola v tem, ali krivci smo tudi mi, ki največkrat zvonimo šelle po toči.
Vprašajmo se, če je bilo prej bolje ali slabše, pa bomo lahko sodili. Toda ne. Na to ne pridemo v svoji ozkogrudnosti.
Pred nami stoji vedno samo lastni »jaz« in po tem kriteriju pavšalno obsojamo vse in vsakogar.
Sem spadajo denarne zadeve — bono» rarji za prekomerne ure potoka (nadure), odtegljaji, ki nam jih diktira glavna kon» trola, sem spadajo neizplačane trazllke, tu» kaj dobe svoje mesto neplačani izdatki za selitev, zavlačevanje izplačila pokojnin itd.
In te na naš žep usmerjene neprilike obravnavamo tudi čisto osebno.
Od ugodne rešitve te za žep vsekakor važne zadeve je odvisna simpatija za UJU. Ako ne dobi kmalu ugodne rešitve, postane disident. Potem bo zadeva rešena. Na te limanice love še vedno ptiče. Ako smatra» mio organizacijo za posredovalni urad, po» tem pojdimo narazen. V Beogradu je mnogo takih uradov, ki skrbno goje te vrste ko» rupcijo, ni jih potreba še pri nas.
Ravno ti slučaji kažejo, kako nujno nam je potrebna enotna, močna fronta. Kdor pa izstopa radi naštetih slučajev, ni bil itak nikdar naš.
S takimi argumenti podpirati stremlje» nje po stanovski cepitvi, je zločin nad na» šimi skupnimi stanovskimi interesi.
»Kritične« naše oči sodijo delo organiza« cije po kričanju dnevnega časopisja, ki pri» naša neprestano nove senzacije za naš ka» kor tudi za žep davkoplačevalcev. Ni uspe» hov za cirkuško reklamo, toda tudi zlorab ni toliko, da bi morali obupati.
Vsak objektivni opazovalec mora pri» znati, da ni političnih preganjanj, vsak po» štenjak mora reči, da se naš ugled dviga in da nimajo vladajoče in niti opozicionalne stranke preveč upanja, da bi se mogle po» litično maščevati nad nami v slučaju vstopa v vlado.
In mnogi, ki se ne orientirajo v življe» nju brez političnega kompasa, se s strahom vprašujejo, če bi ne kazalo izstopiti v sili in potrebi iz nepolitične organizacije, ker ne vedo ne ure ne dneva v slučaju politič« nih izprememb.
Malodušni — strahopetni — polni ne» premaganih predsodkov — se»li ne zave» date, kako smešno je tako stališče.
Svoje osebnosti podredite skupnosti, oklenite se stanovske organizacije in bodite njeni zvesti člani v dneh veselja in trplje» nja. Ne bodimo naivni in ne mislimo, da nas v domovini ne more zadeti nobeno raz» očaranje več.
Bili smo, smo še in bomo še dolgo iz» koriščanci človeške družbe. Ne iščite so» vražnikov, kjer jih ni in ne postavljajte se v vlogo posilismučenikov.
Ni klerikalizem naš največji sovražnik, ki naj ga kot naprednjaki pobijamo, je še mnogo — izmov v naši državi, ki nas ogro» žajo, a najhujši je naš indiferentizem in pasivizem ali bolje rečeno komodnost.
Doba, ko je politična stranka izrabljala stan in preganjala posameznika radi poli» tične pripadnosti, se ne vrne več, če je ne izzovemo sami z nadaljnjim tlačanstvom.
voda v zemljo; ali je ta zemlja taka kot v potoku; vendar ni glina ilovnata zemlja; propušča vodo; zvezna; razlika med glino in ilovico; kje je vedno močvirno; ali so na krajih, kjer so poplave ali močvirja, njive ali travniki; zakaj niso tam njive; kakšna trava raste na mokrih tleh, ali jo rada je živina; drevesa in druge rastline na mokrem in ina močvirju.
Delo v dežju: Kdo dela na dežju; mokra obleka; trganje; kje trga; kosti; kje se sklepajo; obleka se ne sme sušiti na člo» veku; mora se preobleči; otroci naj si varu» jejo zdravje, ker se bolezen počasi pribira; meni se ne ljubi; kaj se kadi iz mokre oble» ke; hlapenje; v mokri obleki na vetru.
Pokopališče: Za katere vasi je po» kopališče; kaj je na pokopališču; na Vseh svetih na pokopališču; za kom so ljudje jo» kali; žalost; kaj je bil mrtvi jokajočemu; ljubezen med starši in otroci; okrašeni gro» bovi; mrtve spoštovati; ne skruniti grobov; stari ljudje bodo umrli; spoštujmo jih, do» kler živijo; stara mati, stari oče, stara teta, stari stric; ne morejo delati; treba jim je pomagati; kako pomagajo otroci starim ljudem; ali so bili mati žalostni zaradi otrok; ali je bilo otrokom kaj hudo; vest; brez vesti; poboljšanje; vest bo bolela ob smrti; misel na materino smrt; mater imajo otroci radi.
Cvetice v jeseni: cvetice na šol« skem vrtu; imena; 'katere cvetice so na njihovem vrtu; katere rastline cvetejo na polju, na mokrem travniku, ob potu. voda v zemljo; ali je ta zemlja taka kot v potoku; vendar ni glina; il(yvnata zemlja; ne
Če pa ne prerodimo svojih duš, če ne razširimo svojega obzorja, potem se bomo še nadalje borili za tuje vzore in načela, ki nimajo za nas in za šoto nikakega pomena več.
Zgodovina pa nas bo sodila in obsodila, ker nismo videli duhovnega preroda, ki se bliža, ker nismo slutili fundamentalnih iz»
Dne 27. novembra se je vršila v Celju na tamkajšnji šoli seja širjega sosveta, na kateri so bila zastopana razun dveh, vsa učiteljska društva. Udeležili so se pa te seje predsednik UJU iz Beograda tov. P e« t r o v i č , podpredsednik pov. UJU — Za» greb tov. M i 1 o j e v i č in pa bivši pover» jenik tov. Gnus.
Pov. tov. Skulj otvori sejo ob 11. uri s pozdravom na vse navzoče, še posebej pa pozdravi goste tov. Petroviča, Milo» jeviča in Gnusa in poda nato sledeče poročilo:
Poverjenikovo poročilo.
Današnjo sejo širjega sosveta smo skli» cali prej kakor je bilo prvotno določeno. Dogodki zadnjih dni so nas stavili pred od» ločitve, važne za vso organizacijo. Ker pa stojimo na stališču, da razsojaj in odločaj o vseh važnih vprašanjih članstvo, smo skli» cali današnjo sejo.
Povdarim le to, da stojimo po zatrdilu merodajnih prosvetnih in političnih činite» ljev, pred važnim dejstvom uzakonjenja osnovno»šolskega zakona. Poučeni smo, da bo v najkrajšem času predložen ministr» skepiu svetu neizpremenjen osnutek Trifu» novičevega osnovnošolskega zakona. Na pristojnih mestih so nam obljubili, da ho» čejo upoštevati izpreminjevalne predloge, ki jih je stavila naša organizacija. Obljubilo se nam je tudi, da bomo potom prosvetne oblasti informirani o poteku razprave in da bodo upoštevani naši morebitni novi pred» logi, ki bi jih stavila organizacija.
Poslužili se bomo vseh prilik in se bomo obračali kakor do sedaj na našo centralo UJU, na pristojno prosvetno oblast tu in v Beogradu, kakor na vse poslanske klube, da v kar največji meri uresničimo naše zahte» ve in dosežemo uzakonjenje takega osnov» nošolskega zakona, ki bo v prid šole in stanu.
Našo spomenico, naslovljeno na mini» strstvo prosvete, glede izmene prosvetnega referenta za osnovno šolstvo za Slovenijo, so podkrepila naša društva s posebnimi brzojavkami, naslovljenimi na gospoda mi» nistra prosvete. G. minister je smatral to postopanje naših društvenih predstavnikov kot nekako demonstracijo in je zaukazal disciplinsko postolpanje proti predsednikom društev. Povdarjam v imenu cele organiza» cije, da poslane brzojavke niso imele de» monstrativnega namena, še manj pa so bile kaka politična akcija.
S temi brzojavkami so tolmačili pred» sedniki društev v imenu vsega organizira»
Čevljar: Vrste čevljev; kaj kupijo oče za čevlje; kje je dobil trgovec usnje; iz česa je usnje; mesar; kmetovalec; čev» Ijar; kakšno orodje rabi čevljar; s čim šiva; iz česa je dreta; koliko časa dela čevljar par čevljev; kdo mu pomaga; koliko je ra» čunal; zakaj je delo nezdravo.
Ravnanje s čevlji: S čim jih snažimo in mažemo; kako jih sušimo; kako jih varujemo; štrbunkljanje.
Žulji: Pretesni čevlji; kje tiščijo; ka» ko se naredi žulj; .zgornja in spodnja koža; odprt žulj; nesnaga; zastrupi jen je; ognoje» nje; snaga; lizol; kako se rabi lizol; jodo« form; vata; copati doma in v šoli; sestre jih lahko napravijo iz blaga.
Zavist: En otrok ima novo obleko ali čevlje, drugi pa ne; kaj prinesejo oče iz semnja; ne prinesejo vsem; zavist; prepir.
Oranje: Kje so orali; kje bodo orali spomladi; s čim orjejo; katere dele ima plug; ali je bolje orati v jeseni ali spomla» di; praha; kako globoko gre deska v zem» ljo; kaj bi napravil sam lemež; kaj napravi deska; plitva in globoka zemlja; ali je bolje orati globoko ali plitvo.
Gozd: Kako si napravljajo drva; ka» tero drevje pripeljejo domov; kdo žaga in seka; katero orodje rabijo; kaj je po buko» vem deblu; lub, les, stržen; štrelji; kako drva zložijo in sušijo; kako pomaga otrok; kje napravijo drva za prodaj; merjenje; ali je napravljanje drv težko ali lahko delo; katera drevesa še rastejo v gozdu; katera drevesa so vedno zelena; iglasti listi; zakaj ostanejo zeleni; ali zrase iz odsekanega
prememb, ki dozorevajo in nismo stopili na čelu naroda, solncu, resnici in lepoti naproti.
Utonili bomo v blatu vsakdanjosti, iz» črpali se bomo v zastareli politični borbi, ki ne sega preko mej Slovenije in padli v grob pozabljenja in zaničevanja, narod pa pojde preko nas k cilju, ki ga zasledujejo najboljši v njem.	Mervič A.
nega učiteljstva željo, da se ohrani osnovni šoli zmožen referent iz vrst osnovnega šol» stva, kar je le v prid ;in prospeh osnovne šole in obče narodne izobrazbe.
Storili smo potrebne korake, podvzeti hočemo vse, da se na pristojnem mestu po« jasni, da je organizacija UJU s svojimi predstavniki, ki so sami resni in disciplini» rani učitelji, storila svoje korake v skrbi za napredek in razvoj šole, zato smatramo, da nismo grešili ne kot zastopniki organiza» cije, še manj pa kot učitelji.
Po novi disciplinski uredbi smo izvedli volitve v oblastna disciplinska sodišča. Naše tovar.išice so tudi z novo uredbo prikrajša» ne, ker jim je odvzeta pasivna volilna pra« vica. Mnoge tovarišice so izrazile svojo ne» voljo in protest s tem, da so oddale pri vo« litvi prazne glasovnice.
Volitev sodnikov v disciplinsko sodi» šče je strogo stanovsko vprašanje, zato smo šli na volitve samo iz tega vidika. Že» limo objektivnih tovarišev sodnikov, v ka» tere imej vse učiteljstvo zaupanje.
Radi nepoznanja uredbe in postopanja pri izboru drugov sodnikov, so volili neka» teri druge kandidate, zato je bilo dosti gla« sov razcepljenih, kar kaže na zunaj nedisci» pliniranost.
Za volitve v vrhovno disciplinsko so« dišče nam je predložil Izvršni odbor listo kandidatov, ki pa, kakor smo se pozneje uverili, ni soglašala z uradno listo. Vsled tega nedostatka smo morali zamenjati do« ločene kandidate z novimi, kar smo objavili potom dnevnega časopisja.
Najvažnejša točka današnjega dnevne» ga reda je vprašanje odnošajev naše orga» nizacije napram Učiteljski tiskarni.
Naše organizacije bi to vprašanje samo na sebi ne tangiralo, če bi ne bilo poverje» ništvo in skoraj vsa okrajna učiteljska dru» štva in njih člani, katere tu zastopate, tudi zadružniki te gospodarske ustanove.
Ker pa to obstoji in ker si je nadela naša organizacija kot eno glavnih nalog po» izkusiti vse, da dvignemo moč :in ugled tega zavoda, da mu pritegnemo kot zadružnike vse učiteljstvo in da bo ta zavod služil s svojimi materijalnimi dobrinami gospodar» ski moči organizacije, je naša dolžnost, da o tem vprašanju razpravljamo.
Vaše sklepe sprejete na seji širjega so» sveta dne 2. oktobra t. 1. je poverjeništvo po vašem nalogu Izvršilo.
Dolžnost naša je, da vas točno Obve» stimo in vam predočimo ves razvoj dogod»
debla drugo drevo; kakšni grmi so v gozdu, ob gozdu; kako zlagajo drva; kako dolga so polena; ali tudi otroci sekajo in žagajo; težko delo škoduje otroku; nesreče pri se« kanju, koža, meso, kri, žilice, kost; kako si ozdravimo male rane; lizolova voda in ob« veza; pri udarcih rabimo svinčeno vodo; zdravnik.
Hlodi: Iz katerih dreves jih delajo; s čim jih tešejo; trske; kako vozijo hlode; s kakšno živino jih vozijo; kam jih vozijo; kako dolgi so hlodi; koliko so dobili zanje; koliko so dobili za vožnjo; koliko zaslužijo tesači; kako se loči les od lesa; barva, trdo» ta, grapavost.
Listje: List, žilice, pecelj; barva; za» kaj rabijo listje, kako ga grabijo; listje v gozdu gnije; črnica; štori trohnijo; veje in dračje; vrhovi in doline v gozdu; skale, li» šaj, mah; mah se napije vode; na skalah se dela črnica; iz črnice zrastejo rastline; glo» bokost gozdne zemlje; kaj bi rastlo, če ne bi bilo gozda; kateri pridelek bi bil boljši; listnati in igličasti gozdovi; zakaj je v str» minah plitva zemlja, v dolinah in ravninah pa globoka; črnica, pesek, glina, ilovica; kako so zvezne, kadar so mokre ali suhe; kako propuščajo vodo; ali je črnice v gozdu vedno manj ali več; vsako leto je novo list» je; kaj bo čez več let; kakšno korist nam daje gozd.
Solnce pozimi: Vsak dan se pozneje prikaže solnce; vsak dan je prej noč; kje zahaja solnce 21. decembra; kako dolga je ta dan senca palice opoldne^ Božič; de« cember; Staro leto; Novo leto; januar.
Zbor širjega sosveta poverjeništva
UJU v Celju.
Izjava predsednika UJU tov. Vlade Petroviča o aktualnih vprašanjih. — stališče glede Učiteljske tiskarne.
kov da boste predno napravite dalekosežne in končnoveljavne sklepe, o vsem dobro in objektivno poučeni.
Prosim vas tovariši predsedniki, dn razpravljate to vprašanje s strogo gospo« darskega stališča in ga rešite iz edinega vi» dika, t. j. dobrobit organizacije in stanu.
Govor predsednika UJU.
Po poročilu tov. poverjenika se javi k besedi predsednik UJU tov. Vlada K. Petrovič, ki v začetku svojega govora pozdravi vse delegate, želeč jim obilo uspeha pri zborovanju.
V	nadaljnjem omenja uredbo o disci» plinskih sodiščih, ki je izšla v drugi poprav» ljeni izdaji. Tudi tokrat niso dobile naše tovarišice pasivne volilne pravice, to pa za» radi tega, ker naša ustava predvideva le moške sodnike. S to uredbo tudi ne more» mo biti zadovoljni, ker stojimo na staližču, da naj se tudi učiteljstvo v disciplinskih slučajih sodi po predpisih uradniškega za» kona.
Zakon o osnovnih šolah izgleda, da bode dober, ker so vanj vnešene naše spre» membe. Ako bi sku|pščina sprejela projekt kakršen je, bi bili mi z njim lahko zado» voljni.
Še predno smo mogli popolnoma preiz» kusiti prvi učni načrt, že smo dobili novega, in če tudi ta ne bo dober, dobimo tretjega, tako je namreč obljubil g. prosvetni mi» nister.
Glede uredbe o krajevnih šolskih od» borih so bili poslani protesti iz Slovenije radi stanovanja in kuriva. Prosvetni svet stoji na stališču, da pripada vsemu učitelj» stvu brezplačno stanovanje in kurivo. Ured» ba bode v tem smislu popravljena in .tako bodemo dobili vsi to kar nam pripada.
Tov. F 1 e r e t a spoštuje beograjsko učiteljstvo, še .posebej pa člani Izvršnega odbora, <ako povdarja tov. .Petrovič, morda še bolj nego slovensko učiteljstvo. On je bil v zadevi Fleretove premestitve dvakrat pri prosvetnem ministru, prvič ta» koj, ko je ibil odstavljen kot referent za Slo» venijo, a drugič potem, ko so bile poslane na ministra prosvete protestne brzojavke od slovenskih učiteljskih društev. Pojasnil je g. ministru, da so bile brzojavke poslane le iz ljubezni do tov. F 1 e r e t a. Dobil je od g. ministra zagotovilo, da ostane tov. F 1 e r e v prosvetnem ministrstvu, vse dru» go se bode pa že uredilo.
V	naši organizaciji in tudi med vami so ljudje, ki smatrajo organizacijo za oder, ki se na njem lahko vsakdo izkriči. Taki ljudje ovirajo pozitivno delo. Te je treba onemogočiti. V organizaciji je potrelbna pred vsem sloga. Le ta in agilno delo mo» reta ukrotiti take ljudi. Kako je enodušnost potrebna v organizaciji, se je izkazalo pri izdelavi projekta za izpremembo uradni» škega zakona. Le pod pritiskom organiaa» cije jugoslovenskega učiteljstva so bile vne» šene v projekt izpremembe, ki jih druge organizacije niso mogle doseči.
Med poverjeništvi in središnjim odbo» rom je potrebna boljša zveza, kajti sipora» zumevanja med posameznimi poverjeništvi. ki postavljajo Izvrini odbor pred gotova dejstva, so moči organizacije v kvar. Od slovenskega učiteljstva se pa nadeja, da bode kot dosedaj zvesto stalo ob strani močne in edinstvene učiteljske organizacije.
Na podtikanje »Edinstva«.
Tov. poverjenik Skulj naprosi nato tov. Hrena, da vodi toliko časa sejo, da pojasni zadevo, ki jo iznaša zadnje »Edin» stvo«. Tov. Skulj prečita celoten »Javen poziv« »Edinstva« glede seje širjega glav» nega odbora UJU v Beogradu. Na koncu povdarja poziv, da še ni zagledal belega dne od tov. Skulja objavljen oficijelni popravek.
Tov. Skulj je zadevo pojasnil in po» vdarjal, da je namenoma prezrl pozive »Edinstva«, ker je načeloma proti vsaki po» lemiki, vendar je na ponovne pozive in ne» resnične trditve »Edinstva« odgovoril v »Učit. Tovarišu«. Ker je ibil njegov govor v poročilu o omenjeni seji nalpačno stiliziran, je izšel popravek v 71. številki »Narodne Prosvete«, ki ga prečita v celoti. Vendar »Edinstvo« še vedno trdi, da obljubljeni po» pravek še ni zagledal belega dne. Pri »Edin» stvu« so pač videli napačno poročilo, na ka» tero se vedno sklicujejo, vkljub popravku pa še vedno trdijo, da popravek še ni izšel. Želi, da izrazijo .predsedniki svoje mišljenje v tej zadevi.
Nato poda tudi tov. Hren svojo iz» javo. ker je v pozivu tudi on tangiran.
Širji sosvet ne smatra za potrebno raz» pravljati o zadevi, ki je za nas že zdavnaj rešena in izreče obema ob viharnem odo» bravanju soglasno zaupnico.
Razprava o Učiteljski tiskarni.
Tov. G r u m poda izčrpno poročilo o tiskarni, v katerem opisuje natančen razvoj dogodkov in dopisovanja med poverjeni» štvom in Učiteljsko tiskarno, tako da so si bili vsi člani širjega sosveta popolnoma na jasnem v kakšnem ipoložaju se nahaja ti» skarna, kakor tudi poverjeništvo UJU.
Tov. Skulj da poročilo na razgovor in naproša za objektivno in premišljeno raz» pravo:
Razvila se je zelo obširna ddbata, v ka» tero so posegli tovariši: Še stan, Ton» c i č, Dimnik, Skala, Gosak, Hu» dales, Hočevar, Pirnat, Doli» nar, Volavšek, Lapajne, S trav s, Kmet, Požar, Mlekuž, Kobal, Kopriva. Hren, Gnus in Mu se k.
Po končani debati, v kateri se je po» vdarjalo potrebo popolne spremembe upra» ve, .pravil itd., če se sploh kaj podvzame, je bilo stavljenih več predlogov. Ker je bilo pa
več predlogov sličnih, iso nekateri tovariši umaknili svoje in sta ostala končno le pred» loga tov. S t r a v s a in tov. Skale. Predlog tov. S t r a v s a je bil formuliran tako, da se takoj prekinejo vsi stiki med tiskarno in poverjeništvom, med tem ko je predlagal tov. Skala gotove pogoje, ki naj bi jih sprejel izredni občni zbor Učiteljske ti» skarne. Ker se je pa izkazalo, da bi bilo pri» mernejše, če bi se glasovalo le o enotnem
Da se spravi vprašanje kmetijsko»nada» Ijevalnih šol v pravi tir, da se zanese zanima» nje zanj med učiteljstvo in da se v vseh na» čelnih zadevah tega šolstva zedinimo, je skli» calo poverjeništvo UJU anketo v Ljubljano, kakor se je nekoliko prej vršila enaka an» keta v Mariboru za učitelje kmetijsko»nada» Ijevalnih šol mariborske oblasti.
Anketa je bila prav dobro obiskana — vsi srezi so bili zastopani — in ker je bik dobro pripravljena, je tudi lepo uspela. Po predhodni debati je prišla v vseh točkah do soglasnih, pozitivnih sklepov. Anketo sta obiskala tudi kmetijski svetnik R o h r m a n in tov. Jankovič.ki je zastopal masribor» sko oblast.
Tov. poverjenik Skulj je v uvodnem govoru podal historijat kmetijsko»nadalje» valnega šolstva v Sloveniji, navedel ministr» ske in druge odloke, ki so tvorili osnovo za organizacijo tega šolstva, ki pa ni prišlo ni» koli iz povojev. Omenja zasluge kmet. svet» nika Rohrmana na tem polju ter izraža nado, da bo s pokretom v organizciji tudi vprašanje kmetijskih in gospodinjskih šol prišlo v pravi tir, ker se je začelo učiteljstvo zavedati njih pomena za izobrazbo Širokih plasti našega naroda. Intervencija poverje» trika pri min. P u c 1 j u ni bila zaman, ker je bilo postavljenih v lanski državni proračun za kmetijsko»nadaljevalne šole v Sloveniji 60.000 Din in sta z državno subvencijo tudi bila omogočena oba tečaja za izobrazbo uči» teljev kmetijskih nadaljevalnih šol, ki sta se vršila v Št. Jurju in na Grmu. Obžaluje pa, da je ubral kmetijski oddelek pri velikem žu» panu v Ljubljani pri ustanavljanju nadalje» valnih šol svojo pot ter si zamislil njih ured» bo tako, da bi se polagal glavni povdarek na strokovni pouk, ki bi ga prevzeli razni stro» kovnjaki, dočim bi učitelju ostali običajni predmeti osnovne šole. Po tej poti bi morali kmalu priti do mrtve točke in ostali bi tam, kjer smo bili doslej. Nadaljevalno šolo si zamišljamo kot praktično, kmečko vzgojno institucijo, v kateri ne bo vladala suha snov, ampak v koje središču bo stal učenec z ži» vim svojim zanimanjem, naš kmečki fant, ki ga hočemo usposobiti za življenski boj in samostojno nadaljnjo strokovno samoiz» obrazbo.
Nato je tov. M e n c i n v obširnem re» feratu vsestransko osvetlil problem tako z idejne, vzgojne kot s praktične, metodične in organizacijske strani. Substrat referata smo podali v resolucijah, zato ga tu ne na» vajamo. Omenjamo samo da je referent na raznih primerih pojasnjevati, kako je nada« ijevalno šolstvo urejeno drugod ter navajal tudi literaturo za študij vprašanja.
Tov. P 1 e n i č a r je kot drugi referent spopolnil izvajanja glavnega referenta s praktične plati na osnovi svojih izkušenj kot večletni voditelj kmetij.sko»nadaljevalne šole. Opozarjal je, kako velikega pomena je, ako zna učitelj z narodom občevati, ako z raz» umevanjem prihaja nasproti njegovim tež» njam in mu ve v praktičnih stvareh sveto» vati. Kmetje so sami zahtevali ustanovitev kmetijsko=nadaljevalne šole in vzdrževanje iste po občini ne .zadeva na nobene težkoče. Pripovedoval nam je o metodi pouka in po» kazal razne pismene izdelke in beležke svo» jih učencev. Kot nadomestilo za čitanke lah» ko služijo razne slovenske knjige strokovne vsebine, kakor n. pr. Kmetski ročni koledar Kmetijske tiskovne zadruge.
Na poziv poverjenika tov. Skulja so še nekateri tovariši, ki vodijo že dalje časa kmetijsko»nadaljevalno šolo, povedali nekaj iz svojih izkušenj.
Tov. B r i c (Dobrava) poroča, da krijejo vse stroške za njegovo šolo krajevni faktorji. Glede izbire učne tvarine upošteva krajevne razmere in se ozira na želje fantov. Pouk bo moral postati prej ali slej obvezen.
Tov. L ov še (Podbrezje) pripoveduje na njemu lasten temperamenten način o svo» jih izkušnjah. Krajevni činitelji le malo pri» spevajo, računa bolj na državno podporo. Precejšnji znesek so mu donesle gledališke igre, (ki jih je priredil v prid šole. Povdarja vzgojno nalogo nadaljevalne šole, ki mora v mladini vzgajati veselje in ljubezen do kmet» skega poklica. Nadaljevalna šola zahteva od učitelja precejšnjega znanja, kajti obiskujejo jo tudi starejši fantje, zato se mora učitelj sam pridno izobraževati. Opozarja na važnost dobrih slik in učil kakor tudi na važnost šolske knjižnice. Vsaka šola mora dobiti svo» jo javno knjižnico. S poukom v smislu prak» tične kmetske šole je treba pričeti že v po» navljalni šoli. kjer se dajo na ta način doseči znatni uspehi. Zanimivi so bili praktični spisi njegovih učencev, ki nam jih je pokazal. Ob» veznega obiska ne priporoča.
Tov. G r a š i č (Iška vas) pripoveduje o težavah in ovirah, ki otežkočajo ustanovitev kmetijsko=nadaljevalne šole. Priporoča, da se posveti čim več pažnje pouku na šolskem vrtu. On ima v tem oziru dobre izkušnje. Učenci mu pomagajo urejevati vrt. Vsak ima svoje odrejeno mesto. Vzoren vrt dviga učiteljev ugled med ljudstvom.
predlogu, je bil izvoljen tričlanski odsek (Š; t r a v s , Skala,, Lapajne), ki naj združi oba predloga v enega. Odsek je iz» delal nato tak predlog.
Za ta predlog se je pri poimenskem glasovanju izreklo 27 članov, a 13 jih je bilo proti, ker so vztrajali na tem, da se sploh niti ne čaka izrednega občnega zbora, tem» več da se izvede sklep seje širjega sosveta z dne 2. oktobra 1927.	(Dalje prit.)
Sledi podrobna debata po točkah, ki jih predlaga predsednik.
Obveznost — neobveznost pouka; dnevni učni čas, starostna doba obiskovalcev.
Tov. Brezova t (Št. Rupert) je mne» nja, da se naj misli na ustanovitev nadalje» valne šole le tam, kjer so dani res ugodni pogoji, kjer so na razpolago primerni učni prostori in drugo, inače se naj raje ponav» ljalna šola izpopolni v praktični kmetijsk' smeri.
Tov. M e r c i .n a (Grahovo) ugovarja in povdarja, da je največ odvisno od osebnosti učiteljeve, odnosno' od voditelja šole. Maj» hne ovire nas ne smejo preplašiti. Izjavlja se za neobvezen obisk, ker se bo na ta način šola bolj prikupila ljudstvu.
Tov. Vider (Gorje) je mnenja, da bo nadaljevalna šola uspevala in bo pri ljud» stvu priljubljena, dokler bo njen obisk ne» obvezen, z obveznostjo bi postala med ljud» stvom osovražena. Dostop v nadaljevalno šolo imej vsak, kdor je dovršil 14 leto od» nosno končal ponavljalno šolo. Dnevni učni čas naj določi šolski odbor z ozirom na kra» jevne razmere.
Tov. poverjenik Skulj se pridružuje mnenju predgovornikov glede neobveznosti pouka. Kdor želi izobrazbe, naj pride v to šolo. Najboljše izkušnje imamo s sta» rejšimi fanti. Ponavljalna šola se naj, dokler še obstoja, uredi kot kmetska šola s prak» tično smerjo.
Tov. J a n k o v i č (Vojnik) poroča, kak» šno mnenje vlada glede obveznosti med to» variši v mariborski oblasti. Mnenje je delje» no. Glede dnevnega učnega časa morejo biti merodajne le krajevne razmere.
Tov. J e v n i k a r (Št. Vid pri Stični) priporoča, da se naj pred dovršenim 16 le» to m ne sprejemajo fantje v nadaljevalno šolo in soglaša z mnenjem referentovim.
Referent tov. M e n c i n ugotavlja so» glasje v tem pogledu, da se za enkrat še ne uvaja obveznost obiska nadaljevalne šole, da se prepusti določitev dnevnega učnega časa kra javnim činiteljem ter da naj bo do» stopna nadaljevalna šola tudi Starejšim fan» tom in odraslim osebam.
(Dalje.)
Priporočam se za vsa slikarska in fotografska dela, povečane slike, pokrajinske razglednice, skupine šolskih otrok, legitimacije itd. Slikati grem tudi na deželo. Učitelji in dijaki popust. Zahtevajte cenik.
Fnto ,.REHORD"Jaiko Šninc. Ljubljana. Poljanska t.12
Splošne vesti.
POJASNILO.
K notici »Zahtevamo pojasnila« v listu »Edinstvo« štev. 6. od 25. novembra 1927 sledeče: Podpisani sem na kandidaturo v disciplinsko sodišče od društva »Edinstvo« podal kot član UJU — ne »iz strahu« — poverjeništvu Ljubljana pismeno izjavo, katero je to priobčilo kot »Poslano« v »Uči» teljskem Tovarišu« 16. štev. od 4. novembra 1927 svojim članom v informacijo. Domne» ve o »mojem navideznem podpisu, sestavi in podpisu od druge roke« so brez podlage. Vsi nadaljnji komentarji k tej zadevi se mi zde odveč, zato je to moja zadnja beseda.
V Ljubljani, 28. novembra 1927.
Ivan Kocijančič 1. r.
—	Resnicoljubnost in morala. Z nizkot» nimi sredstvi, katerih se poslužujejo naši nasprotni tovariši, bo treba obračunavati in poskrbeti, da jih bo tudi javnost obsodila. Zadnje »Edinstvo« piše sledeče: »Od vero» dostojne strani se nam zatrjuje, da ni tov. Kocijančič izročil »Učit. Tovarišu« prav nobene izjave v objavo in da je bila ta na» videzno od tov. Kocijančiča podpisana in v »Učit. Tov.« priobčena izjava sestavljena in podpisana od druge roke.« — Na drugem mestu prinašamo ponovno izjavo tov. Ko» cijančiča, ki ovrača gornjo trditev in priča, kako nizkotnih sredstev se poslužujejo to» variši okrog »Edinstva«, da bi oblatili našo poštenost in čast. Pričakujemo, da bodo s tem izpregledali tudi oni tovariši in tovari» šice, ki se še vedno niso otresli predsodkov ter nasedajo besedam o »naprednosti« itd. Gladko izmišljeno podtikanje ponarejanja podpisov pač ni ne častno in ne pošteno bojno sredstvo.
—	60 slovenskih učiteljev v Italiji od» puščenih. Na zadnji seji je šolski svet za Julijsko Krajino razpravljal o položaju slo» venskih učiteljev v Italiji. Na dnevnem redu je bila zadeva 38 slovenskih in hrvatskih učiteljev, ki se niso prijavili k izpitu iz ita» lijanščine, ali pa niso izpita prestali. Šolski svet je na predlog šolskega nadzornika skle» nil, da se proti tem učiteljem porabi zakon od novembra 1925 in da se ti učitelji odpu» ste iz službe. Na isti seji je šolski svet odo» bril predlog, da se upokoji vseh 22 sloven» skih učiteljev, ki so poučevali v slovenskih tržaških predmestjih.
—	V obrambo osebne časti. G. Rado» slav Knaflič je napisal v »Edinstvu« o tov. Mencinu v svojem članku »Narodno in dr» žavno edinstvo« mimo drugega sledeče tež» ke očitke: »Toda v Mencinu je velik pomi» slek in vzrok, ta se glasi: On ne mara na» rodnega in državnega edinstva v naši orga» nizaciji, dasi je prisegel na ustavo«. — »Da Mencin res ne mara za narodno in državno edinstvo, je napovedal v svojem govoru pred delegacijo V Celju«. — »Tu je trdil, da se niti nacionalizem (narodno čuvstvo, na» rodno edinstvo), niti katero drugo mišlje» nje doslej še ni obneslo, socializem pa se baje izkazal za najboljšega« — »pel je torej slavo socializmu ...« — »Mencin je nagnal organizacijo slovenskega učiteljstva na prav strategično zvit način v javnosti v neko so» rodstvo s klerikalizmom socializmom in komunizmom.« Nadalje: »Mencin se z ožjim sosvetom te izpopolnitve sumljivo brani, on ni toliko tovariški in tudi ne toliko takten... Ne, njemu je ljubša nesloga da celo razcep! On je prava slika nesloge ...« — Da so bili ti očitki za tov. Mencina, ki je stal v ospred» ju organizacije, težki, je jasno. Še težji so bili z ozirom na to, ker je državni uradnik in Knaflič izrecno omenja njegovo službeno prisego. Znano je, kaj vsebuje 'ustava, za» kon o zaščiti države in čl. 4. uradniškega zakona glede širjenja komunizma. Namiga» vanje na službeno prisego in komunizem je tov. Mencin lahko smatral naravnost kot denuncijacijo. Vsakdo ve, kako se izrablja
ri državnem uradniku že golo osumljenje
omunističnega nagnjenja. Kaj bi rekli sod» niki in drugi stanovi, če bi jim kdo izrekel, da je njih vodilni član spravil njihovo or» ganizacijo o sorodstvo s komunizmom? Iz» vajanja tov. Mencina v njegovem referatu na skupščini v Celju pa so imela popolno» ma drugo, naravnost nacionalno tendenco. Ker tov. Mencin ni dobil potom svojih sta» novskih zastopnikov \primernega zadošče» nja, je bil primoran si ga iskati pred sodi» ščem. V soboto 12. novembra je bila pred deželnim kot tiskovnim sodiščem v Ljub» Ijani razprava. Referat, na katerega se na» našajo zgornji očitki, je bil pri razpravi delno prečitan in je njegovo nacionalno tendenco odobraval celo zagovornik tožen» ca g. dr. Knaflič, s čemer so v tem pogledu vse izpovedi številnih prič postale več ali manj brezpredmetne in je indirektno že bilo priznano da so bili zgornji očitki, v .ko» likor so bili'inkriminirani, neosnovani. Tov. Mencin je pri razpravi izjavil, da mu ni do obsodbe, temveč le do ugotovitve, da so trditve glede njegovih izdajanj v Celju ne» reahične. Sodišče se je postavilo na stališče, ki ga je zastopal zagovornik toženca, da ima Knafličev članek obliko razprave in kritike, da inkriminirana mesta, če se vza» me članek v celotno, za tožitelja niso ža» ljiva ter je Knafliča oprostilo. Pripominja» mo da se je tov. Mencin še pred razpravo izjavil za poravnavo, ako poda toženec za» dovoljivo izjavo. Vendar so bila tozadevna pogajanja brezuspešna. — Glede osebne ča» sti tov. Mencina je sodišče torej izreklo, da ta ni prizadeta. Zalibog pa ima zadeva Men» cin»Knaflič svojo stanovsko plat, ki še ni razčiščena, preko katere pa organizacija ne more molče iti.
—	»Resnica o Učiteljski tiskarni«.
»Edinstvo« v zadnji številki »krepko« brani pod gornjim naslovom tiskarno. Sklicuje se v prvi vrsti na stare »zasluge«. Boji se gro» zno »Slomškarjev« v tiskarno, ker je bila tiskarna vedno »napredna«. (Zato so ravno »naprednjaki« gledali, da so ji odvzeli čim» več tiska ter ga znosili v svoje tiskarne). Pravi, »da se je pojavilo gibanje, ki je bilo posledica nezaupanja dotakratnega gospo» darstva pri tiskarni.« (Je res: nekateri na» jemniki niso plačevali stanovanj, ne elek» trike; zalagale so se po »priporočilih« knji» ge, v katere se sedaj zavijajo paketi, kar je škode do stotisočev; delali so se odpisi za liste, ki so sedaj aktivni; podpisovale me» niče za Tuš itd., itd.). Laže, da plačuje ti» skarna poverjeništvu luč, kurjavo in celo tajnika. Ob koncu pravi »Edinstvo«: «Bo» mo pa sneli rokavice obzirnosti do gotovih oseb v poverjeništvu UJU in naj pride na solnce prav vse!« — Nam je ta izjava prav prijetna in le želimo, da pride čimprej do napovedanega čiščenja Avgijevega hleva. Žal, da niso pričeli, že .prej!
—	Kaj pa s tov. Moderndorferjem? Ta» ko in podobno nas izprašujejo oni, ki se aani» majo za usodo nesebičnega bojevnika, tov. Moderndorferja. Zalibog je med njimi tudi ljudi, ki nam ne zastavljajo vprašanj iz ka» kršnegakoli sočutja, ampak ki hočejo vedeti, da je tovarišu bolje kot vsakemu izmed nas. Posebno notica o neki zavarovalni agenciji se je uporabljala kot dokaz, da je tov. Moderndorfer dobro preskrbljen ter da se mu ni treba boriti za obstanek. Obža» lujemo, da temu ni tako. Tovariš Modern» dorfer je žrtev, ki ne trpi sam, ampak ki mora z rodbino vred nositi posledice radi svoje odločne Iborbe za druge, za naše ljud» stvo, trpeče pod pritiskom tujega kapitala. Kdor govori drugače, ali ne ve resnice, ali se pridružuje onim, ki so tovariša tirali v zapor, nato še v preiskovalni zapor in so ga istočasno skušali omadeževati pred jav» nostjo kot navadnega zločinca, kot pone» verjevalca javnega denarja. Povedali smo že o priliki, kakšno vlogo so igrali pri tem slovenski časniki. Vzlic naši besedi ni ni» hče čutil dolžnosti popraviti storjeno kri» vico. Tako imamo priliko videti, kako visok je danes moralni nivo pri nas. Nimamo na» mena prelivati naivnih solz radi tega, opo» zoriti pa moramo učiteljstvo na trda dej» stva, da je rodbina tov. Moderndorferja v bolezni in v bedi radi naše javne morale, da je tovariš radi izgube službe gmotno uničen in da je rešil tekom svoje borbe in
Anketa učiteljev kmetijsko-nadaljevalnih šol ljubljanske oblasti
(dne 19. novembra 1927.)
preganjanja edinole svoje zdravje. Kdor ima količkaj čuta za trpečega, četudi nima nikakršne stanovske solidarnosti, bo vedel, kaj je njegova dolžnost. Naše poverjeni« štvo ne more v gmotnem oziru ničesar sto« riti za tov. Moderndorferja. Zato so po« edinci toliko bolj poklicani, da se spomnijo preganjanega spričo njegovega vedno tež« jega položaja. Pred časom so se nekateri zganili in uspeh se je videl. Toda v zadnjem času je ta pomoč popolnoma usahnila. Ni« mamo obrambnega sklada, nimamo virov da bi iz njih vsaj nekoliko dobil, kdor je v stiski, zato smo navezani le drug na dru« gega. Žal?bog ni bila naša solidarnost v ne« sreči nikdar niti od daleč tako goreča kot so bile ognjevite naše stanovske — fraze. Apeliramo na vse, da z dejanjem poživljajo iskro skupnosti med nami in se ne umikajo z malim prispevkom, kadar je treba poma« gati preganjanemu tovarišu. Naj vsakdo pomisli, kako težko je bednemu, kako bi bilo njemu samemu, če bi ga zasledovala nesreča in če bi bil v nesreči sam. Toliko v pojasnilo na razna vprašanja!
—	Zopet nova krivica. Več tovarišev in tovarišic iz mariborske oblasti je bilo pretekli teden presenečenih z dekreti gosp. velikega župana, ki po odredbi ministra prosvete O. N. br. 27.636 z dne 11. maja 1927 popravljajo vse dekrete ministra pro« svete iz leta 1924. glede napredovanja v 4. skupino, ki se iim je od ministra priznala naknadno za Jeto 1923. Neka odločba nam« reč določa, da se položajna plača računa šele od dneva podpisa dekreta. Torej tu je našel sv. Birokracij kamen spodtike, ni pa pomislil, da krivda ni na strani prizadetih, ki morajo za kazen plačati po 500 Din »pre« več nakazane plače«! So to oni tovariši, ki so nastopili službo oktobra ali novembra 1919 in ob splošni prevedbi 1. septembra 1. 1923. še niso bili prevedeni v 4. grupo, zato so dobili marca in aprila 1924 prevedbena uverjenja še za 5. grupo, dočim jim je že od 1. novembra 1923 pripadala 4. grupa. Seve« da so takoj vložili prošnje za 4. grupo, ki so bile v ministrstvu rešene šele oktobra 1924 z določilom, da napredovanje velja s 1. no« vembrom 1923, kar je popolnoma logično in pravilno. In vendar pride sedaj taka »Po« prava«. Ali bi se med tovariši našel jurist, ki bi znal razvozljati to usodepolno zadevo, ki mnogo tovarišev — brez lastne krivde — bacne pri napredovanju za eno leto nazaj?
—	K premestitvi tov. Rantove iz Škofje Loke v Št. Vid pri Ljubljani smo prejeli z ozirom na našo zadnjo notico še sledeče pojasnilo. Leta 1921. so bila v Škofji Loki razpisana 3 mesta za učiteljice. Ta mesta so dobile tov. RantOva, J. in V. H.«B. V 1. 1925. je bilo po razpisu stalnih na šoli 5 uči« teljev in 3 učiteljice. V 1. 1925./26. je bil tov. K. pozvan v vojaško službo in na njegovo mesto je prišla tov. A. M., ki je bila ime« novana še isto leto stalno po § 71. V letu 1926 /27. je ibila imenovana še tov. A. P. po § 71. na šolo v Šk. L. Radi nje je morala oditi začasna učna oseba. Tekom lanskega leta je bil sistemiziran na šoli razred za oddaljene in nameščen tov. J. R. Tekom leta pa je bilo razpisano zopet eno mesto za učitelja in je bil nameščen tov. J. Ko je ta nastopil, je bila ena učna oseba nadštevilna. Prosvetna oblast je kot tako določila tov. Rantovo, ki pa je svoje mesto dobila po razpisu ter jo premestila v Št. Vid. Ta je iz« javila, da se bo pritožila (kar je tudi storila), čeprav ji to mesto ugaja, ker ni ona nad« številna. — Ako natančno preudarimo za« devo, vidimo, da je treba iznova energično zavzeti stališče proti § 71. in precizno dolo« čiti. da je v vsakem slučaju varovati one, ki so dobili službo po razpisu. Čemu so ipo« tem razpisi, ako se lahko dobe mesta po § 71. in razpisi ne veljajo. Škoda kolekov! Letos je zopet razpisano mesto za moškega v Škofji Loki in prihodnje leto se lahko po« novi iznova ista igra — pa naj bo režim ta ali ta!
—	Pomožna akcija »Vsem dobrim srcem«. Za lanski Božič smo započeli akcijo pod devizo »Vsem dobrim srcem« in z na« menom, da odkupimo Tuš fin' ga (preuredimo za Učiteljski konvikt. Ako bi akcija uspela po načrtu, bi letos z oktobrom že lahko imeli svoj konvikt v Ljubljani, t. j. poslopje z zemljiščem, ki bi ga bilo moči s primeroma majhnimi sltroški preurediti in opremiti v označeni namen. Akcija pa ni usipela, ker se je vabilu odzvalo le 28 oseb, ki so do konca novembra t. 1. vplačale skupno 19.800 Din. Te osebe so svoje prostovoljne doneske go= tovo že prebolele, kakor bi jih preboleli vsi drugi, če bi se odzvali vabilu. V svrho kontrole vsakega prizadetih navajamo imenoma darovane vsote po redu, kakor so dohajale, in sicer: dr. Fr. Derganc, Ljubljana, 1000 Din; Ciril Kopitar, Kandija pri Novem me« stu, 1000 Din; Pavel Plesničar, Ljubljana, 300 Din; Ivan Šmajdek, Št. Vid nad Ljub« ljano, 400 Din; Rudolf Knez, Ig«Studenec, 2000 Din; Anton Germek, Ježica, 300 Din; Josip Reichman, Brežice, 600 Din; Julij Slapšak, Moste, 100 Din; Andrej Rape, Ljub= ljana, 1000 Din; Alojzij Novak, Ljubljana, 1000 Din; Iva Kobalova, Ljubljana, 1000 Din; Anton Maslu Turje, 1000 Din; Ivan Bene« dičič, Mirna, 1000 Din; E. Gangl, Ljubljana, 1000 Din; Juraj Režek, Ljubljana, 1000 Din; Pavel Flere, Beograd, 1000 Din; Ivana Gor« šetova, Ljubljana, 900 Din; dr. St. Bevk, Ljubljana, 200 Din; Marija Rupnikova, Kam« nik, 1000 Din; dr. Simon Dolar, Kranj, 800 Din; Miroslav Zor, Ljubljana, 200 Din; Ivan Kocijančič, Ljubljana, 200 Din; Ana Klein« steinova, Polhov gradeč, 500 Din; Janko Vo« zel, Trebnje, 600 Din; Ernest Potrato. Ljub« ljana, 300 Din; Valerija Reitzeva, Bohinjska Srednja vas, 600 Din; Fran Merljak Ljub« ljana, 700 Din; Ivan Gasser, Ljubljana, 100
Din; skupaj 19.800 Din. Denar je naložen v Kmetski posojilnici ljubljanske okolice. Da« rovalci in darovalke naj javijo, kako naj po« rabimo darovane zneske: ali naj jih vrnemo njim ali naj jih nakažemo v namen, ki ga bami določijo. — Ljubljana, 1. decembra 1927. — Naslov: Pomožna akcija Učit. tisk.
— Uradni odloki. Šolski upravitelji do« bivajo dan za dnem odloke, ki so nejasni včasih celo konfuzni. Radi teh je mnogo ne« potrebnega pisarenja in zmešnjav, kar bi se lahko prihranilo, ako bi oblasti odloke, ki jih pošiljajo, temeljito pregledali pred odpoši« ljatvijo. Večkrat se vidi, da si same niso Tia jasnem, kaj hočejo. Upravitelji naj tekajo od tovariša do tovariša, ¡ili k šolskemu nad« zorniku po pojasnila. Koliko neprilik so de« lale n. p,r. samo statistične pole. Najprej se je reklo, da je razred naš razred, čez nekaj časa pa je bil naš razred že samo naše šol« sko leto in razred so ponižali v »odelenje« in narobe. Večkrat prihajajo odloki, ki so dvoumni (t. j. kadar si sami niso na jasnem), ki se navadno glasijo »v okviru obstoječih predpisov«. Ali ne bi mogli reči: po členu tem in tem je tako ali ni tako in zadeva bi bila rešena. Želimo od naših oblasti več jas« nosti!
1., 2. in 3. številka so izšle!
Tovariši-ce! Opozorite stariše in otroke, da javijo upravi naročbo!
—	Pri nekaterih sreskih prosvetnih od« delkih se razpasuje čimdalje bolj čudna na« vada, da se zahteva od šolskih upraviteljev rešitev posameznih odlokov v nemogočem terminu. Ne more se postaviti na stališče, da so mnoge šole na deželi in da ležijo te podeželske šole tudi v krogu podeželskih prometnih razmer ter prejemajo vsled tega upravitelji teh podeželskih šol odloke mno« go dni kasneje. — Tudi se ne morejo posta« viti na stališče današnjega upravitelja, ki je dandanes pravi suženj svojega poklica, z neštevilnimi dolžnostmi, a — takorekoč — brez vsakih pravic. Ves dan se mora ubijati s šolsko mladino v učni sobi, a ko uživa drugo učiteljstvo toli potreben odmor, mora šolski upravitelj v pisarno, da pregleda in reši po pošti dospele razne odloke, stati« stike itd., ki dandanes kar dežujejo, ker drug drugega tolmačijo, preklicujejo, spre« minjajo itd. itd. — Da mora tudi šolski upravitelj dobiti nekje čas za pripravo na pouk, kaj to mar odločujočim faktorjem. Na podlagi tega si lahko predstavlja vsak — tudi če ni upravitelj — razpoloženje šol« skega upravitelja v trenotku, ko čita n. pr. 24. novembra 1927. po odhodu pismonoše, ki je ravnokar prinesel pošto, da mora z ob« ratno pošto, najpozneje pa do 25. novem« bra t. 1. zanesljivo poročati o zadevi objav v smislu nove potniške tarife. Tozadevni odlok omenjenega prosvetnega oddelka nosi datum 15. novembra 1927; tozadevna ku« verta, s kojo se je imenovani odlok odpo« slal, kaže žig pošte Murska Sobota z datu« mom 21. novembra 1927 (?!?). Ali je potem čudno, če pride tak odlok šele 24. novembra v roke upravitelju kake podeželske šole?! Ako rabi odlok iz pisarne prosvetnega od« delka do poštnega urada 7 (reci sedem) dni, potem vendar ne smemo zameriti takemu odloku, ako pride do rok upravitelja kake podeželske šole šele 24. novembra; eno leto potovanja bi ne bilo preveč z ozirom na prej omenjeno razmerje. — Ravno pod isto kuverto pa je bil tudi drug odlok z istim datumom (15. novembra 1927), s kojim se zahteva določiti eno učno osebo, ki bo pre« davala učencem eno uro o Društvu narodov. Tudi o izvedbi tega ukaza je poročati do 25. novembra t. 1. (!?). Torej iz pisarne prosvet« nega oddelka do pošte je irabil tudi ta odlok od 15. novembra do 21. novembra 1927, t. j. 7 dni, v roke upravitelja pride 24. novembra 1927, čemur se gotovo ni čuditi z ozirom na prvotno njegovo 7=dnevno potovanje iz pi« sarne na pošto; šolski upravitelj pa naj se« daj dne 24. novembra 1927, t. j. pouka pro« sti četrtek, določi eno učno osebo, ki bo učencem predavala eno uro o Društvu na« rodov in o izvršbi tega naj poroča omenje« nemu prosvet. oddelku do 25. novembra 1927 (?!). Za praktične nastope na učiteljišču smo temo prejeli vsikdar toliko časa pred nastopom, da se je bilo mogoče na nastop tudi pripraviti V tem slučaju pa naj se pre« davanja kar iz žepa ali iz rokava stresavajo. Mi, podeželske pare, obžalujemo, da nam ni pri rokah toliko virov za predavanja, kakor v tem oziru srečnejšim tovarišem in tovari« šicam v mestu, namreč razne bogate knjiž« niče, čitalnice itd. Za tozadevni prevdarek potrebujemo torej prej več, kakor manj časa. Ali se nas hoče posili naprayiti manj točne in manj vestne?! Verujte, da bi bil mnogi izmed nas točnejši, vsaj v reševanju odlokov, kakor mu je to mogoče na pode« želski šoli. Vsi pa seveda ne moremo biti v mestu ali v kraju železniške postaje, četudi bi bil ta ali oni izmed nas bliže teh zaželje« nih krajev, če ne bi bil toliko nesrečen, da nima kakega strica ali tete na vplivnih me« stih. Prosimo torej nekoliko več obzirnosti!
—	Razširjenje šol. Pri Sv. Katarini, srez Kranj, se otvori dvorazredna osnovna šola. Na osnovni šoli Gorje, srez Kranj, se otvori vzporednica. Petrazredna osnovna šola na Muti se pretvori v šestrazredno osnovno šolo.
ŽIKA JE SAMO ENA!
Če hočete piti res dobro in ne predrago kavo, Zahtevajte izrecno ŽIKO. Pazite na to ime radi številnih ponaredb!
—	Priporočilo. Cen j. člane in šolska vodstva opozarjamo na današnji inserat tvrdke IGN. VOK, Ljubljana, katera ima splošno znano najboljše šivalne stroje v za« logi po ugodnih cenah in plačilnih pogojih. Več in inseratu.
—	Opozarjamo tovariše(ice) na inserat lekarne BAHOVEC, ki jo toplo priporoča« mo. — Enako naj se tovarišice in tovariši ozirajo pri nakupu in naročilih na tvrdke, ki inserirajo v »Učiteljskem Tovarišu«.
J	1.1	LI	MÛ **rogeriia, parfumer! a lllll Ljubljana, Sv. Petra c. 19
			
Samoizobraževalna akcija Pov. UJU.
IZ OSREDNJEGA IZOBRAŽEVALNEGA ODBORA.
Razposlali smo vsem krožkom prvo brošuro o liberalizmu. Vsak krožek in vsak društveni poročevalec je prejel istočasno natančna navodila, kako naj se podana snov razpravlja. S tem smo omogočili vsem krožkom, da začno z resnim izobraževalnim delom. Navodila so tako natančna in po« drobna, da je odvišna na tem mestu vsaka nadaljnja beseda pojasnjevanja. Naj ugo« tovimo samo to, da je po vsej tej pripravi vsako nadaljnje odlašanje nerazumljivo in neopravičljivo. Zlasti opozarjamo vse skii« catelje, da so odpadle sedaj vse morebitne težkoče tudi za nje in da nimajo druge na« loge, nego da nemudoma skličejo sestanke tudi povsod, kjer se to še ni storilo.
Ker nam še pet učiteljskih društev ni doposlalo niti poročila o ustanovljenih krož« kih, niti imen sklicateljev in števila na po« samezne krožke pripadajočih članov, smo dotičnim društvom poslali brošure in navo« dila naravnost na društvene predsednike, katere prosimo, da brošure takoj razdele ter v odborovi seji ustanove posamezne krožke in imenujejo njihove sklicatelje. Le če se ima v najkrajšem času vršiti društve« no zborovanje,!naj se počaka s tem nujnim delom do zborovanja.
Povdarjamo še enkrat, da sklicatelji ni« majo druge naloge, kot sklicati sestanek. Vse drugo se po navodilih uredi na sestan« ku samem. Kjerkoli bi bilo mogoče, naj sklicatelji razdele brošure še pred sestan« kom, tako da lahko vsakdo prečita doma določeno snov, o kateri se bo vršil na se« stanku razgovor. Sklicatelje prosimo tudi, da nam pobrani denar (3 Din "*za izvod) ta« koj nakažejo po priloženih poštnih polož« nicah.
Da olajšamo sklicateljem za prvi sesta« nek delo, sporočamo vsem tovarišem in to« varišicam, da je v smislu navodil prečitati za prvi del obravnave v krožku prvo, tretje, četrto in peto poglavje iz brošurice. Drugo poglavje ostane za drugi sestanek. Vsakdo naj si označi iz teh poglavij vsa ona mesta, ki se mu zde ali posebno važna, ali malo razumljiva, ali mogoče nepravilna in para« doksna. Vsa ta mesta se pri sestanku naj« prej porazgovore in pojasnijo, ter se potem šele preide k nadaljnjim navodilom.
Storjen je torej tako resen d sistemati« čen začetek. Prosimo vse tovarišice in, tova« riše, zlasti pa mlajše, da se poprimejo tega prepotrebnega dela z vsem ognjem in vso žilavostjo, in prepričani smo, da bo že drugi naš izobraževalni tečaj pokazal, da smo se tekom tekočega šolskega leta približali že lep korak stavljenemu si cilju.
—oio Učiteljska izobrazba:
11.	Vransko: Tamkajšnji krožek je zbo« roval prvič 9. novembra t. 1. Razpravljal je o organizacijskih vprašanjih UJU in o re« formi društvenega dela. Udeležncev 11.
12.	Vel. Lašče: Izobraževalni krožek je imel svoj prvi sestanek 13. novembra. Ob« ravnaval je razvoj liberalizma (po Kreku in Ušeničniku). Prihodnji sestanek,, se določi pri zborovanju v Ribnici.
TVRDKA F. IN I. GORIČAR, LJUBLJANA, SV. PETRA CESTA 29
priporoča cenj. učiteljstvu perilo za gospode in dame, lastnega izdelka, vseh vrst damsko in otroško konfekcijo, razno manufakturno blago za obleke in perilo, trikotažo, pletenine in druge modne predmete. Pri večjem nakupu olajšani plačilni pogoji!
Šolska reforma.
KROŽKI IN REFORMA VZGOJE IN POUKA.
Pedagoški krožki.
Nujno potrebne so nam krajevne za« jednice.
Že lansko leto so se jeli ustanavljati pe« dagoški krožki. Letos pa je naša učiteljska organizacija spoznala, da je samoizobrazba med učiteljstvom ena najvažnejših njenih nalog, in je sklenila, da se morajo v njenem področju ustanoviti po celi Sloveniji samo« izobraževalni krožki. Ti krožki naj bodo te« daj tudi tiste zajednice, v katerih se bo sno« val duh, ki bo prenovil našo šolo in po svoji družabni možnosti tudi duševnost naroda. Krožki so krajevne zajednice, vsi učitelji in učiteljice se lahko vsaj enkrat na mesec snidejo in se pogovorijo o stvareh, ki naj zanimajo vse posameznike stanu. Sestanki
po krožkih ne zahtevajo od članov ne stro« škov, ne drugi žrtev, poleg tega je pravo veselje, da se tovariši vidijo in porazgovo« rijo; pošten in naraven človek si zaželi druž« be v dobrem imenu.
Naloga krožkov.
Nekateri bodo ugovarjali, češ, da je treba člane seznaniti najprej z družboslov« jem in da bi bilo za sestanke preveč snovi, če bi pridružili še pedagogiko. Se več pa jih bo, ki jim bo družboslovje nepotrebno in se bodo želeli le pedagogike. Oboji se motijo. Nove vzgoje ni mogoče razumeti brez po« znanja družbe, ker je nova šola šola iz živ« ljenja, življenje pa nastaja, se razvija in ne« ha le v družbi; človek kot posameznik je le atom. Pripoznati pa moramo tudi, da jih je precej, ki dobro in natančno zaznavajo na« gonsko dogajanje v družbi, ki pa vendar ne poznajo pedagoške znanosti, najmanj pa so zmožni vzgojnega konkretnega učinkovanja. Krivično je omalovaževati družboslovje, kri« vično pa je tudi omalovaževati psihologijo otroka in pedagogiko. Le organska spojitev obojega nas bo usposobila za pravo pot.
Čas sestankov.
Nekoliko težje bo zaradi časa. Prilike same bodo povedale, kako naj si uredimo zaradi časa: ali naj govorimo eno uro o druž« boslovnih pojmih, eno pa o pedagoškem delu in ljudskem izobraževanju, ali pa en« krat o prvem, drugič pa o drugem. Ne bo dovolj, če se bodo sestanki vršili le vsaka dva meseca po enkrat, ker potrebe same bodo zahtevale, da se vršijo sestanki vsaj enkrat v mesecu. Sestanki, ki se zaradi za« sneženih potov niso mogli vršiti pozimi, naj se nadomestijo v poletnih časih.
Sicer pa ima organizacija v svojem pro« gramu tudi reformo šole, reforma šole pa more imeti svoj vir le v reformi duhov, v reformi učiteljske izobrazbe. Tudi drugače je reforma tako nujna, da ne smemo z njo prav nič odlašati. Čas si moramo poiskati. Povdarjam še enkrat, da morajo biti krožki delavnice novega pedagoškega duha.
(Konec prih.)
llflTFl TRHTNII/ Li«bljana,Sv.Petrac.25
IIUlLL lIlHIllIll Priporoča lepe zračne sobe.
Učiteljsko disciplinsko sodišče.
PRVE RAZSODBE PRED UČITELJSKIM DISCIPLINSKIM SODIŠČEM V LJUB« LJANI.
Disciplinsko sodišče, ki je bilo ustanov« ljeno s predzadnjo tozadevno uredbo, je začelo poslovati pred nekaj meseci. V obrav« navi je sedaj precej disciplinskih zadev in le želeti je, da pridejo vsi slučaji čim prej na vrsto, da ne bodo več viseli nad prizadetimi.
Po novi odredbi se poslovanje disci« plinskega sodišča ne bo bistveno izpreme« nilo. Važno bo le to, da bo predsedoval no* vemu disciplinskemu senatu jurist«sodnik.
Ker je bilo med učiteljstvom in v naših listih mnogo kritike radi nove disciplinske uredno še predno so se pokazali v praksi nedostatki odnosno vrline, naj podamo pre« gled disciplinskega postopanja.
Ko dospe ovadba zdper učitelja pred pristojno šolsko oblast, jo ta odstopi disci« plinskemu sodišču, ki skliče disciplinski se« nat na sejo. Ta zadevo prouči in presodi, če je takega značaja, da spada pred disci« plinsko sodišče. Če senat temu pritrdi, se uvede, ako je potrebno, nadaljnja preiskava, zaslišijo se po potrebi priče, da se zadeva popolnoma pojasni in točno ugotovi. To preiskavo vodi običajno sreski šolski nadzor« nik. Ko dospejo vsi zadevni spisi, se senat ponovno posvetuje in če spozna, da je za« deva popolno ugotovljena in vsestransko raziskana, jo izroči disciplinskemu obtožite« lju (vzet iz vrst pravnikov pri prosvetni upravi), da sestavi na podlagi iznešenih ob« dolžitev in izpovedb obtožnico. V ponovni seji se prečita obtožnica in nato dostavi ob« tožencu v svrho zagovora, ki ga mora podati v določenem roku pismeno disciplinskemu sodišču. Po dospelem zagovoru, katerega obravnava disciplinski senat, se povabijo še eventualne predlagane priče in razpiše kon« čna javna razprava, h kateri je povabljen toženec, morebitne priče, priglašeni žago« vornik (zmotno je naziranje učiteljstva, da je izvoljeni tov. zagovornik) ali branitelj, ki je lahko stanovski tovariš ali pa pravnik — advokat.
Ako ne priglasi obtoženec svojega za« govornika, mu ga dodeli disciplinsko sodišče ad ex offo določenih braniteljev.
Razpisana disciplinska obravnava je javna. Obtoženec sc brani pri razpravi sam, po predlaganih pričah in po svojem" brani« telju. Disciplinski fcožitelj zastopa obtožnico na podlagi iznešenih dejstev in zaslišanih prič. Ko je zasliševanje izvršeno in so podali svoje mišljenje disciplinski obtožtelj in bra« nitelj, se disciplinski senat posvetuje v tajni seji, na kar razglasi javno predsednik na podlagi glasovanja krivdo ali nekrivdo, ka« zen, odnosno oproščenje.
Za vsak disciplinski slučaj se izžreba od izvoljenih učiteljskih zastopnikov po en drug, ki posluje kot sodnik, kateremu so na razpolago vsi disciplinski spisi in mora pri« sostvovati vsem posvetovanjem in glavni razpravi.
Iz dosedanjih, v obravnavi se nahaja« jočih disciplinskih zadev je bilo nekaj umak« njenih, ker ni prave podlage, več pa je bilo dovršenih. V prvem slučaju je bil obtože« nec obsojen radi dokazanih pregreškov na







kazensko prestavitev v drug službeni kraj.
Nosi tudi vse stroške, ki niso majhni. Zad« nje razprave so končale z obsodbo, ki so imele za posledico ukor in v drugem slučaju premeščen je.
Z novim disciplinskim postopanjem je učiteljstvu zajamčeno nepristransko pasto« panje in objektivna sodba. Prepričani smo, da bodo s tem postopanjem zabranjene mnoge krivice, ki so se godile učiteljem. Na drugi strani pa bo temeljita in nepristrana preiskava, javna razprava in obsodba pri« vedla marsikaterega, ki se ne zaveda služ« bene in stanovske discipline, na pravo pot, kar bo v prid njemu samemu, šoli in celemu stanu.
Miklavž nai nosi
v hiše prijateljev narave tudi razveseljiva in koristna darila, kakor: specijalne g >jzarje, fine lovske in spor na čevlje, smuške čevlje. To bo veselja! Dobi se jih samo pri J. Brajcr, Ljubljana, Breg štev. 1.
Uiitellfki pravnik.
—§ Stanovanje in kurivo za učitelje.
Mariborski oblastni šolski odbor je rešil vprašanje kuriva in stanovanja za učitelj« stvo jako enostavno. Z dopisom štev. 44/10 od 29. oktobra 1927 naznanja, da je čl. 33. zakona z dne 23. julija 1919, s katerim ima vsak učitelj pravico do stanovanja in kuriva, ukinjen s čl. 252. uradniškega zakona. (Po tem členu prestanejo veljati vsi dosedanji zakoni za civilne državne uslužbence, vsi mi« nistri morajo to točno izvršiti, se po njem ravnati itd.). Glede 51. 7., točka f) uredbe o krajevnih šolskih odborih pa se postavlja na stališče odloka ministrstva prosvete O. N. br. 5546 z dne 29. avgusta 1927, da je dovo« ljena uporaba le v okviru obstoječih pred« pisov, kar ne pove seveda ničesar. Nekaj pomislekov. Zakon o civilnih uradnikih ve« lja za vso državo. V Srbiji so učitelji dobi« vali in še dobivajo drva in stanovanje po sprejetju činovniškega zakona, njim se ni ukinilo menda iradi tega, ker zapoveduje čl. 252., da morajo ministri in oblasti skrbeti, da se izvršuje, ampak radi tega ker so mne« nja, da te dajatve spadajo pod šolski zakon in se bodo na novo uredile z novim šolskim zakonom, do tedaj pa veljajo še stari preds pisi tudi naredba iz leta i919.! In drugi pri« mer. Tudi železničarji imajo pirosta stano« vanja. Nisem pa slišal do sedaj, da bi se jim Stanovanja odvzela, dasiravno so tudi oni državni uradniki. Več smiselnosti bi že bilo potrebno in pravilnega tolmačenja, ker do sedaj so se paragrafi tolmačili vedno le tako, da so bili učiteljstvu v kvar, nikdar pa ne v prid!
IV. SCHUMI — LJUBLJANA
Trgovina s kurivom. Vodstvo za preskrbo drv in premoga.
Telefon št. 2951 Dolenjska cesta Telefon št. 2951 Javnim nameščencem na desetmesečne obroke.
Osebne zadeve.
—i Na glasbeno šolo Glasbene Matice v Ljubljni so dodeljeni sledeči učitelji(ice): Marta Dolejš Ivana pedransberg, Karlo Je« raj, Marija Maher, Janko Ravnik, Vida Se« šek, Marija Švajgar, Josip Vedral, Slavko Osterc, Angela Trost, Vida Rudolf.
— Sprejem učiteljev abiturijentov v dr* žavno službo: Draga Vajevec pri Sv. Bar« bari na Halozah. Elizabeta Zavrtanek pri Sv. Lovrencu v Slov. goricah Vauhnik Košuta v Andrijance v Prekmurju, Kobilca Rudolf v Radovici.
—i Premeščeni sta učiteljici Danica Marolt in Angela Amb.rožič v Žagradec.
—i Amaliji Uršič, učiteljici v Gribljah je priznana stalnost v državni službi.
Največja izbira krasnih bluz in otroških obleke
KRIŠTOFIČ- BUČAR, LJUBLJANA, Stari trg.
Pevski zbor UJU učiteljstva.
—pev. Prihodnji pevski tečaj se bo vršil 8.,$., 10 in 11. decembra v Glasbeni Matici. Začetek 8. decembra ob 10. uri. Konec 11. decembra ob 12. uri. Naštudirajte pesmi in prinesite note s seboj! Točna udeležba dol ž« nost! — Odbor.
Oblačilnica za Slovenijo v Ljubljani, Miklošičeva 7
daje 'p. t. učiteljstvu blago na obroke po brezkon-kurenčnih cenah in brez vsakih pristojbin, le proti predložitvi legitimacije. Pri veliki izberi manufak-turnega blaga, najdete primerna darila za Miklavža, Božič in Novo leto.
Nove knjige.
—k Prirodne sle in njihova uporaba.
Spisal Pavel Flere; založila Učiteljska ti« skarna v Ljubljani. Cena 16 Din.
Knjiga je namenjena predvsem učen« cem višjih razredov osnovnih šol, bode pa prav dobro služila tudi učencem meščan« skih šol v ponaVljanje.
Ako le površno pregledamo vsebino te knjige, ki je okrašena s 50 podobami, opa« zimo takoj, da je spisana v zelo poljudnem in lahko razumljivem stilu, zato ni dvoma, da si bodo učenci, ki bodo uporabljali to knjigo, osvojili njeno bogato vsebino brez posebnega truda. — Knjiga je razdeljena v štiri glavne dele. Prvi del obsega sledeče točke: I. Kako gradimo dom. II. Kako se preskrbujemo z vodo. III. O kurjavi in kuhi. IV. O vremenu. V. Hudo vreme. VI. Kako
nastane zvok in kako se širi. Drugi del vse« buje: I. Pridobivanje, predelava in uporaba surovin. II. O posodah, ki jih rabimo v go« spodinjstvu. III. Naša hrana. IV. Obleka in obutev. V tretjem delu je opisano: I. Delo in preprosta delovna sredstva (enostavni stroji). II. O delu, ki ga opravljajo prirodne sile. III. Prometna sredstva. Četrti del go« vori: I. O svetlobnih učinkih. II. O glasbi. III. O uporabi elektrike v človeški omiki.
Kakor je razvidno iz gori navedene raz« delitve, ni knjiga pisana v obliki dosedanjih učnih knjig, temveč upošteva predvsem živ« ljenske skupine, ki so zelo važne za kon« centracijo pouka, o katerem se v zadnji dobi veliko razpravlja in se ga skuša uvesti v naše šole. Knjigo, prvo te vrste bode uči« teljstvo gotovo pozdravilo in jo s pridom uporabljalo.
—k Oton Župančič: »Pokoncu izpod korenin«. Založila Tiskovna zadruga v Ljub« ljani. Cena trdovezani, večbarvni slikanici s poštnino vred 37'50 Din. — Pod tem našlo« vom je izšla pri Tiskovni zadrugi v Ljub« ljani krasna slikanica za katero je priredil slovensko besedilo Oton Župančič.
Damam iz dežele je
posebno priporočljivo trajno kodranje in vodna ondulacija Separirani oddelek za specialno barvanje las, v vseh niansah, kakor tudi za izvrševanje vseh lasnih del se priporoča
Poročila:
+ OBČNI ZBOR MARIBORSKEGA SRESKEGA UČITELJSKEGA DRUŠTVA
se je vršil dne 12. novembra 1927.
Situacijsko poročilo. K poročilu o revi« zijii UJU poda tov. Godčeva podrobna ob« jasnila.
Glede novoimenovanega osnovnošol« skega referenta za Slovenijo je bil odposlan protest.
Poročila: a) O skupščinah v Kranju in Skopi ju poda kratko poročilo tov. predsed« nik Šijanec.
b)	O seji ožjega in širjega sosveta po« roča tov. Godčeva.
c)	O delovanju ped. krožka poroča tov. Vauda, ki kritizira način organiziranja teh krožkov.
d)	Poročila predsednika, blagajnika in tajnika se vzamejo na znanje, pregledovanje računov pa se preloži na prihodnje zboro« vanj¡e, ker se je izkazala potreba, da se še računi za lansko leto natančneje pregledajo.
Volitve. Izvoljen je bil sledeči odbor: Predsednik Bruno Rozbaud, namestnica tov. Godčeva, odborniki oziroma namestniki pa: Džura, Knaflič, Šeško, Vauda, Kožuhova, Verčkova in Ivanuš.
Članarina. Letna članarina se določi na 176 Din. Zaostalo članarino se izterja po« tom odvetnika.
Statistika. V obeh srezih je 139 učite« ljev(ic), od teh je organiziranih 125.
Udeležba. Občnega zbora se je udele« žilo 60 članov.
Slučajnosti ni bilo.
Prihodnje zborovanje bo 7. jan 1928.
I Podkrajiek frizer za dame in gospode, Ljubljana y Af e
Sv. Petra cesta 12.	■ K
Društvena zborovanja UJU.
Zborovanja krožkov:
—oio Oba šmarsko=rogaška izobražes valna krožka zborujeta v nedeljo, dne 4. de« cembra t. 1. ob 10. uri v Rogatcu. Razprav« ljalo se bo o zgodovinskem razvoju ,plem« stva in meščanstva. Predava tov. Jože Pahor.
—oio Sestanek samo|izobraževalnega krožka v Ljubljani bo v p^tek, dne 2. de« cembra ob 7. uri zvečer na šentjakobski šoli. Vršila se bo o zadnjem predavanju di« skusija, ki ima namen razčistiti pojme ter obeta biti tembolj zanimiva, ker se bo vsakdo lahko poprej poglobil v referat, ki je izšel med tem v posebni brošuri, ki se je razposlala vsem našim članom.
Vabila
== UČITELJSKO DRUŠTVO ZA MA» RENBERŠK1 OKRAJ zboruje v sredo, dne 7. decembra 1927 v Podvelki pri g. Kajserju ob 8. uri. Vzpored: 1. Zadnji zapisnik. 2. Dopisi. 3. Seja širjega sosveta v Celju dne 27. novembra 1927. Ref. tov. Hudales! 4. Zakaj Iv. Cankar biča učiteljstvo. Ref. tov. Terčak. 5. Delo v krožkih. Poročajo poverjeniki. 6. Reforma šole. Ref. Jurančič. 7. Izvenšolsko delo. Diskusija. 8. Slučajno« sti. — Pol ure pred zborovanjem se vrši seja odbora. — Odbor.
= UČITELJSKO DRUŠTVO ZA KO* ČEVSKI OKRAJ zboruje v sredo, dne 7. decembra 1927 ob 10. uri v Ribnici. Dnevni red: 1. Situacijsko poročilo. 2. Nadaljevanje L. Pibrovčevega referata o delovni šoli s praktičnim nastopom. 3. Razgovor o kme« tijsko nadaljevalnem šolstvu. 4. Samoizob« raževalna akcija. 5. Sprememba pravil UJU. 6. Slučajnosti.
= LJUBLJANSKO > UČITELJSKO DRUŠTVO zboruje dne 6. decembra t. 1. ob 8. uri dopoldne v telovadnici II. deške osnovne šole (na Grabnu). Dnevni red: 1. O delovni šoli predava tovariš Lužar. 2. Situ« acijsko poročilo. 3. Samoizobrazba. 4. Iz« venšolsko delo. 5. Slučajnosti.
= UČITELJSKO DRUŠTVO ZA NO« VOMEŠKI SREZ bo zborovalo v soboto 3. decembra 1927 ob 13. uri popoldne v No« vem mestu. Dnevni red: 1. Poročila. 2. Na« loga učiteljeva ob nalezljivih boleznih — po« roča sreski sanitetni referent dr. Viktor Gre« gorič. 3. Delovanje krožkov. 4. Slučajnosti.
= UČITELJSKO DRUŠTVO ZA LA* ŠKI OKRAJ zboruje v sredo 7. decembra t. L ob 8. uri v šoli na Zidanem mostu. Dnev« ni red: 1. Situacijsko poročilo. 2. Samoiz« obrazba. 3. Reforma šole: »Pravilno in ne« pravilno pojmovanje delovne šole«. Predava . tov. G. Šilih iz Celja. 4. Slučajnosti. Udelež« ba obvezna!
= OKRAJNO UČITELJSKO DRU« ŠTVO LJUBLJANSKO OKOLICE ima svoj redni letni občni zbor v ponedeljek 19. de« cembra t. I. ob 9Vi. uri v dvorani,Mestnega doma v Ljubljani z običajnim dnevnim re« dom. Poleg tega poročilo o seji širjega so« sveta in referat tov. Janka Grada: »Izven« šolsko delo učitelja« — Ob 8. uri odborova seja. — Odbor.
= UČITELJSKO DRUŠTVO ZA SREZ MURSKA SOBOTA ima svoj redni občni zbor v soboto dne 10. decembra 1927 v šoli v Murski Soboti. Začetek ob 930. Dnevni red je običajen. — Tajnik.
= UČITELJSKO DRUŠTVO ZA DOL« NJELENDAVSKI SREZ bo zborovalo ob vsakem vremenu dne 10. decembra t. 1. ob 10. uri v risalnici meščanske šole v Dolnji Lendavi. Predavali bodo: tov. sreski šolski nadzornik Cepuder, tov. Julij Kontler ter event. tov. L. Šinigoj. Pridite vsi. — Pred« sednik.
za petje, klavir, violino i. t. d. za šolo in dom
♦
Za naročilo zadošča dopisnica.
dobavlja po najnižji ceni
(Gg. učitelji poseben popust).
„MATIČNA KNJIGARNA"
LJUBLJANA.
+ CELJSKO UČITELJSKO DRUŠTVO
je zborovalo dne 5. novembra t. 1. v Celju.
Situacijsko poročilo. Tov. predsednik je očrtal nerazveseljive prilike, v katerih danes učiteljstvo in njegova stanovska organizacija vršita svoje naloge. Naglašal je važnost vzgojnega dela, ki naj ustvari novi rod, mo« ralno zdrav in usposobljen, da dvigne nivo današnjih naših prilik.
Statistika. Učiteljstva v okraju 164. Članstva v dkraju 160. Udeležencev 121.
Za nekatere točke zborovanj so še bili določeni stalni poročevalci. Delovna šola: tov. Kodrič. Kmetijska nadaljevalna šola: tov. Jankovič. Izvenšolsko deloi: tov. Hajn« šek.
Sklepi in predlogi. (Debaterji tov. Vo« lavšek, Voglar, Gobec in drugi).
1.	Poverjeništvo in centrala UJU naj storita potrebne korake, da novii učni načrti za osnovne šole ne obveljajo tudi za Slove« nijo, ker so tu osnovne šole višje organizi« rane in bi na njih nastala popolna desorga« nizacija vsled uvedbe istih, ki so sestavljeni na brzo roko in ne od preizkušenega učitelj« stva samega.
2.	Povdarjamo nezakonitost ukinjenja državne stanarine delu učiteljstva, ki mu je ta z dekretom priznana. Poverjeništvo naj se v tej zadevi posvetuje s svojim pravnim zastopnikom ter izbere enega izmed priza« detih šolskih upraviteljev, da vloži tožbo na Državni svet. Pravne stroške naj nosii orga« nizacija.
3.	Vprašanje stanovskih drugov v disci« plinskih sodiščih bi bilo rešeno najpripro« šteje in najdemokratičneje s tem, da bi imela prizadeta učna oseba za vsak disciplinski slučaj pravo nominirati strdkovnega druga po svobodni volji in po načelu enakopravno« sti obeh spolov.
4.	Predlagamo, da poverjeništvo čimprej pozove upravitelje šol v mariborski oblasti k skupnemu sestanku v Maribor, da se tam obravnavajo vprašanja šolskih upravnih poslov.
5.	Priznavamo tov. Grumu velike zaslu« ge in uspehe na našem gmotnem ozdravlje« nju. Smatramo za primerno, da objavi po« verjeništvo letni proračun in račun s potreb« nimi pojasnili vsaj teden dni pred zaseda« njem pokrajinske skupščine. Da bo pa to mogoče, mora biti sklicana skupščina pri« merno pozneje nego letos. Pojasnila naj bo« do taka, da bo na jasnem tudi tovariš, ki ni vešč knjigovodstva.
6.	Društva naj »Narodno Prosveto« red« no plačujejo, v ostalem pa gmotni položaj tega lista ni skupna zadeva, ampak stvar uprave in naročnikov. Zato ne sme biti krit eventualni deficit iz naše centralne blagajne.
7.	Morebitni reprezentančni banketi po« vodom državnih skupščin so popolnoma od« več. Reprezentirajmo se z resnim delom in takim nastopom, ki nam bo v ponos, ne pa v sramoto! Le po tem nas bo presojala jav« nost. Če pa kdo čuti potrebo po banketu, naj si ga plača sam.
8.	Protestiramo proti zahtevi Izvršnega odbora, ki hoče članarino tudi za nazaj, to je za one mesece, ko učitelj še ni bil član UJU. Taka zahteva bije v obraz najprimi« tivnejšemu pravnemu pojmovanju in bi bila povsod drugje nemogoča.
Predaval je društveni tajnik tov. Roš o svojem študijskem potovanju v Avstrijo, Češkoslovaško in Nemčijo, kjer se je zani« mal zlasti za način upoštevanja vzgojnih in učnih principov moderne delovne šole. Po« dal je mnogo zelo zanimivih metodičnih in drugih novosti ter splošnih vtisov.»
+ UČITELJSKO DRUŠTVO ZA POL. SREZ LJUTOMER = GORNJA RADGO«
NA. Omenjeno učiteljsko društvo je zbo= rovalo dne 15. oktobra 1927 v Radincih.
L Situacijsko poročilo:
a)	V srezu Ljutomer«Gornja Radgona je vsega učiteljstva 92, od teh je včlanjenih v našem društvu 77. Udeležencev pri zbo> rovanju je bilo 42.
b)	Poročilo o seji širjega sosveta pov. UJU Ljubljana ter o pokrajinski skupščini v Kranju poda tov. Mavric o glavni skup« ščini pa tov. Jurko in Ivajnšič.
c)	Zapisnik o zadnjem učiteljskem zbo« rovanju se prečita in odobri.
d)	Soglasno se sklene, da članstvo po« ravna društveno članarino najkasneje te« kom meseca decembra.
e)	Ravno tako se sklene, da se vabila z označenim obširnim dnevnim redom za učiteljska zborovanja razpošiljajo pismeno na vse šole v srezu.
f)	Nova pravila naše centrale UJU v Beogradu prevzame v pretres Križevska šola.
g)	Okrožnica UJU pov. Ljubljana o re« formi društvenega delovanja se odobri in vzame na znanje.
2.	Samoizobrazba:
a)	Nekaj krasnih misli o sartioizobrazbi učiteljstva nam je podala tov. Rusova, ki je posetila tečaj za samoizobrazbo učiteljstva. Njen stvarno začrtani referat je žel vse« stransko zanimanje in priznanje.
b)	Načrt o izvedbi pedagoških krožkov se preloži na prihodnje zborovanje.
3.	Šolska reforma:	•
a)	Tovariš Ivajnšič omenja, da se z raznimi neumestnimi odredbami krši često« krat temelj zakona. Navaja, da je novi učni načrt potom naredbe pomanjkljiv, ker ome« juje učno gradivo samo na štiri šolska leta, dočim je pri nas uzakonjena osemletna šol« ska doba. .
b)	Tovariš nadzornik poda poročilo o obravnavi o šolskih zamudah, o prošnjah za usposobljenostni izpit in dopust.
4.	Izvenšolsko delo:
a)	Okrožnica pov. UJU v Ljubljani o izvenšolskem delovanju se prečita, pretresa in odobri.
b)	Tov. Cujniku se poveri naloga, da do prihodnjega zborovanja sestavi statisti« ko o izvenšolskem delovanju vsega učitelj« stva v srezu. Tov. Cujnik se izvoli stalnim poročevalcem, ki bo v bodočem letu zašle« doval celokupno izvenšolsko delo učitelj« stva v srezu ter o tem poročal pri zboro« vanju.
5 Slučajnosti: Večina sklene, da se bo vršilo prihodnje zborovanje dne 10. decem« bra ob 10. uri v Gornji Radgoni.
Miroslava Leitgeb, Ljubljana, Jurčičey trg 3
Izdelovanje ročnih in strojnih vezenin. Predtiskarija — Zaloga DMC in vseh potrebščin za vezenje. —
+ NOVOMEŠKO UČITELJSKO DRU« ŠTVO je zborovalo dne 12. novembra 1927 v Novem mestu.
Statistika. V okraju je 140 učiteljstva. Članstva je 110. Udeležencev 45.
Situacijsko poročilo. Tovariš predsed« nik je poročal: a) O novi disciplinski uredbi za učiteljstvo(ice!); b) o stališču Učiteljske tisikarne napram UJU; c) o internih društve« nih zadevah. Pri posameznih točkah je bila prav živahna debata.
Samoizobrazba. Predsednik Pirnat je oddržal prelepo predavanje o Rapaliu in Ja= dranski straži. Krožki: Ustanovili so se štir« je krožki: 1. V Novem mestu za šole: Novo mesto, Prečna Šmihel, Birčna vas, Dolž. Laze, Gaberje, Stopiče, Brusnice, Št. Peter, Karteljevo, Podgrad, Valta vas, Orehovica; poverjenik tov. V. Pirnat, učit. v Novem me« stu. 2. V Trebnjem za šole: Trebnje, Nem« ška vas, Št. Lovrenc, Mirna, Mirna peč, Ča« tež, Dobrnič; poverjenik J. Novak, šolski upravitelj v Nemški vasi. 3. V Žužemberku za šole: Žužemberk, Dvor, Zagradec, Ajdo« vec, Sela p. Hinjah, Hinje, Ambrus, Sela p. Šumberku, Zvirče Topla Reber, Smuka, Šmihel p. Žužemberku; poverjenik F. Mer« var, šolski upravitelj v Žužemberku 4. V Toplicah pri Novem mestu za šole: Toplice, Sušice, Soteska, Poljane, Črmošnjice, Štale, Podstenice; poverjenik J. Jankovič, šolski upravitelj v Poljanah.
Izvenšolsko delo. Predsednik V. Pirnat je podal izčrpno poročilo o važnosti izven« šolskega dela ter udejstvovanju učiteljstva v posameznih gospodarskih in političnih or« ganizacijah. Članstvo je pristopilo k Jadran« ski straži, zaznajoč eminentno važnost te ' organizacije.
Slučajnosti. Osnoval se je odsek za pre« tres društvenih pravil. Sklenilo se je tudi, da se društvo na poziv jastrebarskega učitelj« skega društva udeleži spomladi skupnega zborovanja v Ozlju.
+ UČITELJSKO DRUŠTVO ZA ME= STO PTUJ IN PTUJSKI ŠOLSKI SREZ je zborovalo dne 12. novembra v Ptuju.
Situacijsko poročilo. Po otvoritvenem pozdravu ter sprejemu dveh novih članov, se je tovariš predsednik spominjal Rapalla, bodril tovariše in tovarišice k slogi in brat« stvu, nakar so se obravnavali flošli dopisi.
Kritičen referat je podal tov. Jančič k dopisu o izvenšolskem delu.
O samoizobraževalne mtečaju v Ljub« ljani je poročala tov. Mervičeva.
Krožki. Izmed krožkov, 6 po številu, je zboroval ptujski; tu je poročala tov. Mervi« čeva o delovni šoli iz tečaja v Mariboru.
Za glavnega poverjenika krožkov je bil izvoljen tov. Ivo Jančič.
Slučajnosti. Prihodnje zborovanje se do« loči za 14. januar 1928.
Statistika: V okraju je 148 učiteljev in učiteljic. Včlanjenih je 123 učiteljev in uči« teljic. Zborovanja se je udeležilo 78 članov.
MAH OGLASI
Mali oglasi, ki služijo v posredovalne in socialne namene občinstva, vsaka beseda 50 par. Najmanjši znesek Din 5 —.
LISIČJE, ZAJČJE IN VSE DRUGE KOŽE OD DIVJACIN
kupuje skozi celo leto in v vsaki količini ter zanesljivo dobro plača Zdravič, Ljubljana, Flori-janska ulica 9.
—v Ako hočeš doseči v petju lepe uspehe,
tedaj si nabavi Pregljeve pesmarice, ki prinašajo krasne in manj znane narodne pesmi.
1.	Nageljčki, Za srednjo stopnjo osnovnih šol. 66 pesmi. Trdo vezano. Cena Din 20.
2.	Nageljčki: Za višjo stopnjo osnovnih šol ter za nižje razrede meščanskih šol. 61 pesmi. Trdo vezano. Cena Din 26.
3.	30 troglasnih mladinskih zborov. I. del. Cena Din 18.
4.	30 troglasnih zborov II. del. Cena Din 22. Obe zadnji zbirki sta namenjeni višji stopnji
osnovnih šol in meščanskim ter srednjim šolam kakor tudi glasbenim zavodom.
Najboljši ocenjevalec teh pesmaric ie učitelj-stvo samo, ki se enodušno pohvalno izraža o njih.
MR.&AHOVEC
Priporoča se
RESTAVRACIJA HOTEL LLOYD
LJUBLJANA Dobra domača hrana. — Dobra postrežba, staj. in dolenjska vina. Sprejema abonente.
Za obilen obisk se priporča BUČAR FR. restavrater.
Damske kožuhovinaste plašče in jope ter vse modno krzno nudi tudi na obroke
Ludovik R0T
krznarstvo
LJUBLJANA, Mestni trg št. 9
Izdeluje kožuhovine, kupuje kože divjačine.
• fcfct * W~>
s r rane Lukič
1IIIIIIÜ1IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIIIIIIIIIIIIII jj Ljubljana S Stritarjeva ulica št. 9
¡*
s* u
Priporoča se
konfekcija in £ modna trgovina g

Najboljši in
najcenejši nakup za gospode v
posebnem oddelku tvrdke
A. Šinkovec nasi. K. Soss, Ljubljana.
Na debelo.	^gj	Na drobno.
Miklavža in Božič
Velika izbira bonbonov, čokolade, obeskov, keksov, lecta i. t d. pri

Josip Vitek * Ljubljana
Sv. Petra cesta it. 13.
PRAŠKE, DOMAČE, DUNAJSKE NOVOSTI!
MATE PLIVERIČ
BRIVEC, HOTEL „SLON"
LJUBLJANA, DUNAJSKA CESTA
se toplo priporoča cenj. učiteljstvu.
Volno, bombaž ^¿a°ielaPdolbiteepo
■■■■■^^^■■■■■■■B najnižjih cenah pri PRELOGU, LJUBLJANA, Stari trg 12, Židovska 4
.PLANINKA
1 «OAVUHl
C-A 7.
Kri čistilni in kri osvežujoči zdravilni čaj
„Planinka"
zdravi slabo prebavo, zaprtje tf-lesa, napihovanje, slabo delovanje čreves, izpuščaje, obolenja mokračne kisline, jeter, žolča in žolčni kamen. 1 paket 20 Din. Priporoča: lekarna BAHOVEC - LJUBLJANA Kongresni trg.
DAMAM PRIPOROČAMO
krasno izbiro najboljših pletenin. § %
s
\\\W
v \ %< ^
% X % % K
\ /j K % .

\\ * o
•r
T. EGER, LJUBLJANA
SV. PETRA CESTA S.
podporno društvo za slučaj smrti v Mariboru sprejema vse zdrave osebe nad |J>| 50 do 80 let stare in bivajoče v Sloveniji
I samo ie I 31. decembra 192/.
Podporna vsota znaša 2000dol6000 Din. Društvo šteje danes že okroglo 1000 članov. Zahtevajte takoj pristopno izjavo zastonj iz pisarne ,Ljudska samopomoč' v Mariboru, Aleksandrova cesta 45/11.
Priporoča se manufakturna trgovina
R. Miklauc
„pri Škofu"
Ljubljana
priporoča
svoje veliko skladišče čevljev
Sv. Petra cesta štev. 18
0SVALD D0BESC
Ljubljana
Pred Škofijo št. 15 r priporoča
svcslo bogato zalogo
raznega galanterijskega, drobnega in modnega blaga na drobno in debelo.
NOGAVBCE
. v veliki izberi,
Postrežba ločna. Cene nizke.
SLAVO KOLAR
UUBLIANA
ELEKTRO~ M ATE RI I Al»„
Najnižje cene! Solidna postrežba!
Lepa Miklavževa in božična darila, kakor ure, zlatnino, srebrnino in optične predmete kupite najboljše in v krasni izbiri pri
ED. ŠKOPEK, urar
Ljubljana, Mestni trg 8.
Popravila točno in solidno. Velika izbira!
Za Miklavža
si dovoljuje cenjeno občinstvo vljudno opozoriti na
veliko zalogo
galanterij skega blaga, igrač, otročjih vozičkov, ročnih torbic, listnic, aktovk, telovadnih, snežnih in domačih čevljevfgaloš, pletenin, perila, robcev, kravat, rokavic, nogavic, predmetov za krojače in šivilje, toaletnih potrebščin, mila, pudra itd.
F. M. SCHMIDT
Pred Škofijo 2 LJUBLJANA Lingarjeva 4
Veliko izbiro volnenih jopic, puloverjev, vsakovrstnih bluz, perila, kravat, vezenin, nogavic in rokavic ter zimskega perila priporoča po izredno nizkih cenah
IGNACIJ ŽARGI
LJUBLJANA, Sv. Petra c. 3 in 11.
■ ■■■■«■•■BkaBiiaa ■■■■■■ ahifcMKHaau ■
Šolski upravitelji!
Šolske zvezke in vse šolske potrebščine risarski in pisarniški papir vseh vrst kuverte, vsakovrstna peresa, črnilo in črnilni prašek, svinčnike, črne in barvane, risalna orodja, barvan papir za lepljenje i. t. d. dobite najceneje v papirnici
IV. GAJŠEK NASL.
LJUBLJANA
SV. PETRA ŠT. 2
TOVARNA PLETENIN
LJUBLJANA
Delavnice: Gruberjevo nabrežje št. 16 Trgovina: Pogačarjev trg „pri Solncu"
priporoča vse vrste v to stroko spadajočih del, kakor: Jopice za gospe, gospode in otroke, sweaterje, pulloverje, nogavice i. t. d. Istotako vsakovrstno perilo, kravate in modno blago. Stalne cene! P. n. gg. učitelji(ce) proti legitimaciji 5 "/„ popusta. Z velespoštovanjem
Solnčevo mehanično strojno pletenje.
Kam pa greš prijatelj!
Božič se bliža, grem kupit
,MARA'
čevlje, ker so najboljši in najcenejši, moderne oblike in najbolj primerno darilo
za božič in novo leto. -#-
Dobijo se
Sv. Petra cesta 30
v Ljubljani.
Kupujte vse
manufakturno blago
neposredno
pri dobavitelju
ker prihranite na denarju in času
na obroke,
katero Vam nudi najceneje
milil.,,
Ljubljana, Mestni trg 17/1.
Pazite na točen naslov!

Tvrdka
A. Persche
Ljubljana
Pred Škofijo št. 21
priporoča
vedno najnovejše v modnem blagu, dalje rokavice, nogavice in pletenine, kravate, moške srajce in trikotažo.
! Nizke cene!
Priporočamo tvrdke, ki inserirajo v našem listu.
Narodna knjigarna <uo.z.
knjigarna in trgovina s papirjem ter pisarniškimi in šolskimi potrebščinami
Ljubljana, Stritarjeva ulica št. 2
Oblastno dovoljena
razprodala
vsled opustitve trgovine. — Razprodaja bo trajala samo do srede februarja 1928. — Znatno znižane cene. — Ugodna prilika za knjižnice in druge interesente.
Priporoča se slavnemu občinstvu
salon za dame in gospode.
STANKO KELS1N
friseur
Ljubljana,
Pošljite oris noge in dostavijo se Vam zaželjeni čevlji.
Cene nizke.
Vprašajte z dopisnico in sklicujte se na to anonco:
Detajlna prodala Čevljev tvie
Ljabijana.Dunajska cesta 23 (dvoríxte)
Damski salon
s krasno izbiro vseh vrst klobukov lastnega izdelka in solidnimi cenami, kjer se dobijo tudi vse formice. Cenj. učiteljstvo dobi popust. Se priporoča
»
«
Pompadour
Ljubljana,Florijanska 3
><MHI))IIMMI»«ll><ll(l>»<M»lllll»ll>l»MMIIIII>l«l<llll»HI(«*«t«l
Ü O
•«•••••••••••t Z

K".....1
Najbolj prlporofljlvi se
M\\ ŠIVALNI SIJI
posebno za šolsko uporabo vsled lahkega teka. Pouk v vezenju in krpanju
perila brezplačen. Ugodne cene. Plačljivo tudi na obroke. Šolska vodstva dobe popust.
ignTvok
LJUBLJANA, Tavčarjeva ulica St. 7. NOVO MESTO, Glavni trg.

Tvornica učil in šolskih potrebščin, r.z.z o.j. v Ljubljani
sklicuje
POSEBNI OBČNI ZBOR
na dan 14. decembra 1927 ob 17. uri v prostorih Učiteljske tiskarne
v Ljubljani.
DNEVNI RED:
Likvidacija in razdružitev zadruge.
Ako bi pri tem občnem zboru ne bili zastopani dve tretjini zadružnikov, se skliče v zmislu čl. 35. zadr. pravil uro pozneje drug občni zbor, ki je brez ozira na udeležbo sklepčen s tričetrtinsko večino.
Upravni svet.
Naznanilo
otvoritve gostilne
na dvori Slu hotela ,Tratnik*, Sv. Petra c. 25, dne 27. nov. 1927 — kjer se bodo točila prvovrstna dalmatinska vina šibeniškega okraja iz lastnih vinogradov. Na drobno in debelo. Priporoča se za
obilni obisk ^ SUNARA.
Modroce, otomane, garniture, spalne divane, spalne fotelje in tapetniške izdelke nudi najceneje
Rudolf Radovan
tapetnlk
Ljubljana, Krekov trg št. 7,
(poleg Mestnega doma) Gg. učiteljem nudim ugodne plačilne pogoje!
Najlepši dobitek za šolarsko tombolo „Podmladka rdečega križa"
so posamezne številke ,Zvončka' o ki jih ima uprava UJU
na razpolago po znatno znižanih cenah. Cena posameznim številkam je
samo 1 Din (brez poštnine).
Tovariši(ce), poslužite se ugodne prilike, dokler je čas! Naj ne bo nobene
tombole na šoli brez ZVONČKA!
■ ' *».
Nove šolske tiskovine Anton Skof
Elektro - tvrdka
A. VERBAJS
Telefon 2867.	Ček. račun 11.355.
LJubljana, Gosposvetska c,13
Zaloga vsega v elektrotehnično stroko spa-dajočega materijala kakor tudi likal, svetilnih
teles, žarnic itd. Radio sestavni deli.	Elektrozon aparati.
Priznano najnižje cene, prvovrstno blago.
Najboljše in najcenejše
si bodete preskrbeli različno božično blago v delikatesni in specerijski trgovini
FR. KH AM
LJubljana, nasproti hotela „Union**.
Ugodnost!
Damske galoše . .	70 Din
Moške galoše ...	75 Din
Damski snežni čevlji	100 Din
Moški snežni čevlji .	110 Din
Mestni trg 26 Stritarjeva ulica 3
Vsakdo naj se prepriča kako prvovrstne kvalitete so letošnja
VINA
pri
KOŠAKU
KREKOV TRG.
Vino prvih vinogradnikov.
Uradno potrjene nove tiskovine za obravnavanje Solarsklh izostankov (neopravičenih zamud) na podlagi uredbe o krajev. Sol. odborih je založila Učiteljska tiskarna in sicer:
1.	Poziv šol. upraviteljstva.
2.	Poročilo šol. upraviteljstva o neopravi-
čenih zamudah (z vložno polo).
3.	Opomin krajevnega šol. odbora.
4.	Vabilo krajevnega šol. odbora.
5.	Svarilo krajevnega šol. odbora.
6.	Kazenski odlok krajevnega šol. odbora.
A /|> A /p	/p
Ljubljana
Pred Škofijo št. 16
priporoča svojo
igrač za Miklavža in okraskov za božična drevesa ter drugo galanterijo.