O; KATOLJSK CERKVEN LIST. • Danica« izhaja vsak petek na celi poli in velja po pošti za celo leto 4 gl. 20 kr.. za pol leta 2 gl. 20 kr.. za «*etert leta 1 gl. 20 kr. V tiskarni sprejemana za celo leto H gl. 60 kr.. za ' t leta 1 gl. 80 kr.. za 14 leta 90 kr.. ako zadene na ta dan praznik, izide »Danica« dan poprej. Tečaj XUX. V L j u b l j a n i, 28. velikega srpana 1896. List 35. Zahvala in slava Mariji. Zahvale spev iz sere nam sili. V nadzemski svet vesel kipi. Na slavo materi Mariji Krepko navdušen se glasi Pozdravljena nebes Kraljica! 0. slava Ti, stvarjenja kras! Ti naša moč, radost in sreča, Terpinom nam vedriš obraz. Naj nam grozč pogubni časi, Brez tolažila nismo mi. Ti vselej nam zavetje varno In bramba vsem najboljša si. Dovolj zahvale, o Marija Ti nismo zmožni dati zdaj, Pomozi pa, da k Tebi prišli V veselje rajsko bi kedaj. Nezgode vsake gori prosti, Slavili bomo Te serčno, Da petja hvalnega odmeval Nebeški dom na veke bo. J. P. Belostenaki. Poročilo veleč. g. kanonika Flis-a o duhovskem društva »duhovniki molivei sv. Kešnj. Telesa" pri pervem evharističuem shodu v Ljubljani 30. julija 1896. (Dalje.) Kaj lepo iu pohvalno izražajo se sv. Oče Leon XIII. o tej družbi v lastnoročno podpisanem pismu, ktero so poslali glavnemu vodju S. A. za nemške dežele dne 20. aprila 1896: glasi se tako-le: (Glej „Zg. Danico11 št. 31.) Ta prelepi „Breve" je v več ozirih jako zanimiv in spodbuden za nas: pervič zato. ker se sv. Oče sami vesele te družbe 'singulari nos jticun-ditate affecerunt) in so prepričani, da ni boljšega pripomočka za življenje, ako hoče biti v resnici kerščansko, kakor Zakrament ljubezni Jezusove. (Nihil etenim existimamus sive efficacius ad ex-citandos animos ad sobrie justeijue vivendum . .) Drugič sv. Oče priznajo, da je ta družba času jako primerna. (. . pietatem hoe maxime tempore provehi et amplificari cernimus). Tretjič, od vednega češčenja pričakujejo mnogo sadu za preganjano sv. Cerkev, ako toliko tisuč moli in prosi Jezusa, naj ji v zadregi pomaga . . (va je Gospod Bog poklical v večnost, namreč gospoda dekana Kožuha in župnika Mesarja. Bog jima daj plačilo, da Ga gledata od obličja do obličja, katerega sta, akoravno bolehna in priletna, molila skritega v presvetem Zakramentu. Kako jima je bila ta družba pri sercu, kaže to. da je eden nju. ko je bil opomnjen zarad pošiljati e libela. lepo prosil, naj se ne izbriše iz družbe, ker bo vse natanjčno opravljal, kolikor mu bo bolezen dopustila. N\-kaj težav dela libel, vzdiguje se napuh, zakaj bi moral odgovor dajati vsak mesec o spolnovanji družbene dolžnosti. Toda ta libel je bi<»*;> »T»- iNim luu lainus.« »Tel«*1 Bo«r hvalimo.« — Pač z veselo — hvaležnim sercem duhovnik po preteku petdesetih let, ki jih je preživel v mašniškem stanu, zapoje „Te Deum laudamus"'. spominjajoč se neštevilnih dobrot, ki jih je v teh letih prejemal od Boga kot poseben varovane^ Gospodov. In tega var- s' va mu je bilo treba — brez njega bi ničesar ne dosegel. Saj je Gospod rekel, razpošiljajoč svoje apo stole: »Jaz vas pošljem kakor ovce med volkove." D t pa ovca med volkovi ne le živa ostane, ampak da tudi kaj delati more. da more celo volkove nekako v ovce spremeniti, k temu je pač treba čudežne pomoči Božje. In duhovnik v svojem življenji spoznava, kako natanjčno spolnuje njegov Božji Uče-nik dano obljubo: »Glejte, jaz sem z vami vse dni d . konca sveta." Na podlagi te misli je v lepem cerkvenem govoru preč. g. dekan Mežnarec pri zlati maši preč. g. Jožefa Kerčona. župnika in duh. svetnika v Predosljih dne 2 avg. prav lahko umevno in v serce segajoče razkazoval, zakaj posebno danes pri zlati maši gosp. zlatomašnik in z njim vsa fara druži svoj glas. in poje: »Te Deum laudamus!" ..Dobrot, ktere je gosp. zlatomašnik v petdesetih letih od (iospoda sprejemal, in vseh del v povikšanje B- žje časti in zveliča nje duš, ki jih je gosp. zlato-zlitomašnik v petdesetih letih dopolnil, pravi g pridigar. pač ne morem sedajle v pol ure vseh našteti. P«i saj je vam, njegovim farmanom. zlatomašnikovo delovanje v Gospodovem vinogradu dosti znano, ker ste že nad 30 iet priče njegovega duhovskega delovanja. Kolikokrat mu je bila pri težavnem delu pomoč Božja najbližja, ve najbolje sam gosp zlatomašnik. Sad pa. kterega je g zlatomašnik dosegel s svojim trudom, znan je le Bogu, zapisan je v bukvah življenja — mi se danes le pridružimo hval-nninu spevu g zlatomašnika. in z nj:m kličemo: Te Deum laudamus' Hvala Bogu za obilo pomoč, ki jo je skazoval g. zlatomašniku. in z njim vsej fari. Gospod mu je ohranil življenje, med tem ko drugih njegovih sošolcev, ki so bili videti trdnejši, ni več; Gr spod je blagoslovil njegovo delo na prižnici. v spo-vednici. v šoli, pri bolniški postelji, pri umirajočih; Gospod mu je navdal posebno ljubezen do Marije, rečem otroško zaupanje do nje. da je med vernimi Slovenci kot vnet častilec Marijin širil njeno čast posebno s Šmarnicami. kterih je več spisal Gospod mu je pomagal, da je vkljub temu, da niti farna cerkev, še manj pa podružnice nimajo dosti premoženja. vender po modrem gospodarstvu vse cerkve te fare tako lično prenovil, dve podružnici razun zvonikov, ki sta stara ostala, na novo sezidal, in posebno lansko leto farno cerkev sv. Siksta po okusnem prenovljenji spremenil v zares veličastno hišo Božjo. Res prijetno je iznenaden človek, ki stopi v lepo vašo cerkev. Globoko pomenljive so vse slike, pomenljivi spet posebno vsi okraski v prezbiteriju. kteri vsi opazovalca spominjajo neskončnega zaklada, ki je tukaj med nami — presv. Rešnjega Telesa Za vse to, in zraven za vse tisto, kar je gosp. zlatomašnik s pomočjo Božjo še dosegel, in o čemur le Bog sam ve. gre danes Gospodu hvalni spev rTe Deum laudamus". — Tako nekako je govoril preč. g. dekan. Da pa farmam tudi res vedo ceniti dobrote, ki jih jim je Gospod po gosp. zlatomašniku delil skozi 32 let. in da se s svojim duhovnim očetom veselijo dneva njegove zlate maše, pokazali so tudi v djanji. Pripeljali so obilno mlajev, med njimi 14 velikanskih, da je bil prostor pred župniščem in do cerkve kaj krasno ozaljšan. z mlaji, papeževimi, cesarskimi, narodnimi in habsburškimi zastavami kar obsejan. Tudi iz zvonikovih lin so vihrale štiri večje zastave: papeževa, narodna, cesarska in habsburška. V saboto na večer pred slavnostnim dnevom zbere se cela frara pred župniščem, velik prostor bil je kar natlačen zbranega ljudstva. Nekak začetek vse slavnosti napravi seveda mogočni strel iz topičev, kteremu je kakor odmev odgovarjal zopet strel na Suhi in v Britofu. Rakete so visoko švigale v zrak, od časa do časa pa je umetalni ogenj razsvetlil temno noč. Razvije se dolga vrsta šoli odraslih dečkov. nosečih svitle lampijone v raznih barvah. Ta ognjeni sprevod pomika se po cesti nekoliko na okoli, potem pa se zopet vrne pred župnišče. Postavijo se v kolo, sredi med nje pa stopijo domači pevci, ki zapojo g zlatomašniku v čast tri lepe pesmice Na izražene želje pride g. zlatomašnik pred župnišče, starejši ključar farne cerkve pa se mu zahvali v imenu cele fare za skrbno vodstvo fare skozi 32 let. izražajoč veselje vse fare nad današnjim dnevom in željo, naj milostni Bog ohrani tudi še po zlati maši gospoda zlatomašnika fari sv. Siksta še mnogo mnogo let! Ko je že vsa večerna slavnost minula, je pa še dolgo v noč stolp farne cerkve, obsejan z nebrojnimi lučicami. razsvitljeval nočno tmino. (Dalje sledi J Iz Bohinja. Kako srečna je fara, kako srečen celi kraj, ki ima novomašnika! Saj se pa tudi po pravici vesele domačini nove maše svojega rojaka, ker zopet je jeden iz njih srede postal vreden biti posredovalec med njimi in med Bogom. V tem oziru je letos posebno srečna bohinjska dolina, ki ima hkrati tri novomašnike v svoji sredi. Pervi g Luka Preželj, doma iz Boh. Bistrice; zaradi bolehnosti ni mogel imeti slovesne nove sv maše, ampak je koj drugi dan potem, ko je bil posvečen, stopil v Ljubljani k oltarju in Bogu daroval pravo živo Jagnje Božje. Sedaj je ta gospod doma in upamo, da se bo nekoliko okrepčal, kar mu Bog daj! — Drugi novomašnik, tudi iz Boh. Bistrice doma, je zapel novo mašo dne 2. avg. v Srednji Vasi in to je g Janez Smukavec. Hudo je prej ta dan lilo in silno smo bili v skerbeh za vreme prihodnjega dne Pa nagloma se je preve-drilo in v soboto zvečer, ko se je novomašnik pripeljal v Srednjo Vas. je bil lep jasen večer. Srednja Vas je bila kaj lepo ozaljšana. Štirje slavoloki s pomenljivimi napisi so Bohinjcem kazali pomen nove maše; mnogo zastav je plapolalo v lahnem vetriču in krepko je odmeval strel iz možnarjev po dolini. Tudi lepa cerkev je bila prav lično in čedno ozaljšana — V nedeljo ob 10. uri pomikal se je dolg sprevod svatov od župnišča k cerkvi mej slovesnim pritrkavanjem in streljanjem Ko je novomašnik na pomoč poklical sv. Duha, stopil je veleč. g. župnik gorjanski Janez Ažman na prižnico in je v njemu lastni, poljudni in jedernati besedi razlagal rek sv. pisma: »Niste vi mene poklicali, ampak jaz sem vas poklical" Obemil je ta rek na novomašnika, kterega je Bog po mnogih skušnjah pripeljal v ta vzvišeni stan, a tudi splošno podal je nekaj lepih misli o du-hovskem poklicu Po pridigi je bilo darovanje za novomašnika in potem sv. maša, pri kteri je novomaš-niku streglo 12 duhovnikov in bogoslovcev. Po sv. maši pa je novomašnik podelil ljudem še novomaš-niški blagoslov in potem pomikal se je sprevod zopet nazaj v župnišče. Popoludne ob 3. uri so bile pete litanije in potem so se zopet svatje malo po veselili ter slednjič veseli razšli domov. — Čez teden dnij t. j. 9. avg pa je pristopil tretji Bohinjec k oltarju Gospodovemu g Janez Godec, doma iz Boh Bistrice. Že tako kra«na bistriška cerkev je bila za ta slovesni dan primerno ozaljšana, pot od župnišča do cerkve obsejena s smerečicami, od cerkve do doma novomašnikovega pa več slavolokov in mlajev. Malo je sicer hotel nagajati dež, a sile vendar le ni bilo. — Po odpetem „Veni Sanctea stopil je na priž-nico č. g. F. S Finžgar, nekdanji bistriški kapelan, sedaj kapelan na Jesenicah in v zbranih besedah pokazal je vzvišenost stanu kterega si je novomaš-nik izvolil, a tudi njegove težtve. Po darovanju je novomašnik med obilno azistencijo čversto pel novo mašo. Po sv. maši podali so se svatje na dom no-vomašnikov. ki je bil praznično in prav lepo ozaljšan. V hladni lopi sedli s<_ gostje h kosilu. Napivalo se je novomašniku, njegovemu očetu, papežu škofu, cesarju, domovini itd. Verli pevski zbor domačih pevcev, ki je tudi v cerkvi dobro izveršil svojo nalogo, zabaval je goste s krasnimi domačimi pesmi. Po lita-nijah so pa prišli proti večeru gostje iz Cirknega, ki so se ravno napotili gledat si krasni Bohinj Domači in cirkniški pevci so se združili in skupno zapeli več narodnih pesnij. Tako je hitro, prehitro potekel čas zabave in gostje so se podali k sladkemu počitku. — Vsem trem gg. novomašnikom - Bohinjcem pa želimo naj bi dolgo vspešno in krepko delovali v vinogradu Gospodovem, da bi učakali svoje zlate maše in bi šli potem po zasluženo plačilo v nebesa» Razgled po svetu. Nemčija. Princ Maks, o kterem je že poročala „ Danica" v zadnji številki, opravil je l avgusta svojo novo mašo v kraljevi kapeli. Da je bila kapela, zlasti oltar v njej. krasno ozaljšana v ta namen, tega ni treba še posebej puvdarjati. Prelepe slovesnosti so se vdeležili skoro vsi člani kraljeve hiše. Vdeležili so se jo tudi škof ajhstetski. apostolski vikar saksonski, škof dr. Wahl, veliko katoliških duhovnikov, zastopniki katoliškega plemstva in drugi dostojanstveniki. Vsega skupaj so izdali 300 vstopnic Kraljevi novomašnik Maks se je oblekel v zakristiji v lepo belo inašno obleko, ktero mu je stkala kraljica sama, in tako spremljan od obilne in visoke azistence stopil je novomašnik pred oltar Gospodov. Po evangeliju je imel škof dr. Wahl slavnostni govor na novomaš-nika in visoke goste. Rekel je med drugim, da se je princ ravnal po besedah sv. pisma: „Kteri izmed vas hoče zidati stolp, ta naj se vsede. premišljuje, koliko, stane, in če bo mogel do konca prignati." Tako je tudi mladi princ dobro popred premislil predno je stopil pred stariše s to izjavo, da hoče postati duhovnik; storil ta sklep popolnoma prostovoljno, brez kakega vpliva od druge strani, poslušen samo glasu in klicu Božjemu." Ko je škof potem mojsterski slikal razmerje med duhovnikom in ljudstvom ; ko je popis ival dolžnosti duhovnikove do ljudstva in narobe, pristavil je konečno: BVisoki princ-novomašnik blagoslovite tedaj s svojim novo-mašnim blagoslovom Nj. veličanstvo, kralja - očeta, kteri Vam je slednjič vendar le dovolil mašniški stan če tudi po nekem obotavljanju; blagoslovite ga, naj ga Bog ohrani pri dolgem življenju še zdravega in krepkega. Blagoslovite tudi kraljico-mater. ktere sercč je vedno gorko bilo za Vas in ktera Vam je s sol' zami v očeh tkala današnjo masno obleko Blagoslovite tudi vse svoje bližnje in daljne sorounike. vso svojo kraljevo hišo. naj cvete in vspeva. Blagoslovite vse zbrane goste. Blagoslovite saksonsko ljudstvo in njegovo domovino; blagoslovite to hišo Božjo, v kteri je pred 84 leti član Vaše hiše. škof Klemen Wenceslaj, opravil pervo daritev. In konečno prosim Vašega novomašnega blagoslova za se in za celo duhovščino!" Tako se je tudi zgodilo. Med sv mašo je princ Maks obhajal vse člane kraljeve hiše Po sv. maši je je dal novomašni blagoslov naj pervo kralju in kraljici. potem posameznim članom kraljeve hiše in slednjič vsem pričujočim. Slovesnost je terpela dve uri. Zvunaj cerkve na cesti je mnogobrojno občinstvo v špalirju pozdravljalo presrečne visoke svate. Velika čast, največje dostojanstvo za človeka na tem svetu je. ako je kraljevi sin. sploh član kraljeve hiše. Tu je v zvezi z najvišjo osebo v deržavi — s kraljem samim. A večja čast za duhovnika pa je, da je služabnik Gospodov. Kajti tu je dan za dnevom v zvezi z najvišjim Kraljem - Bogom samim. In to je duhovnikov največja sreča pravi ponos najlepša dika najslajše veselje, da so služabniki Jezu sovi. In te časti ne dajo za milijone sveta Nespametno je in naravnost neprijateljski. mladega človeka odvračevati od semenišča; češ škoda za te, da bi postal duhovnik; tvoji talenti se dajo drugje bolje porabiti itd. . . . Torej škoda bi bila sramotno, nečastno bi bilo služiti najvišjemu Gospodu! - — O liberalni svet, kako si slep! S Prjedora. (Zahvala in poterdilo.i Hvala Bogu! Z veliko hvaležnostjo smo prejeli blagodušne inilo-dare 74 gld. — sedemdeset i štiri goldinarje za novo cerkev sv. Jožefa — sv. Družine nazareške. Gospod Bog Vam in vsem dobrotnikom te velepotrebne cerkve plačaj tisočerno! V veliki stiski in potrebi smo. ker dozidava in doveršuje se zvonik cerkve sv. Jožefa. Iskreno se opravljajo in se bodo opravljale molitve za vse dobrotnike, za Vas in v namene Vaše. :n sicer od Velikega do Malega Šmarna; opravljale se bodo tu sv. maše še osobito za dobrotnike in dobrotnice te cerkve, koji pomagajo, da se to sv delo dov.-rši In to bode pomoglo. da se koristna in dobrodelna podjetja v Sloveniji, osobito v slavni škofiji ljubljanski, pospešijo, vmnože. napredujejo in obilne dobre sadove donašajo. v kar bodeta pomogla Marija Devica in sv. Jožef! Hvaležni: Rimo katoliški župni ured sv. Josipa u Prjedoru; dne 15 avg. 1896. J. Anton Babic, župnik. Br. Alphons Marija, cerkveni odbornik i oskerbitelj. Zgodovina samostana Marjanah 111. (Dalje. — Piše P. E. D. Trapist v Marianhill u.) Čez kake 3 mesece pride vstanovitelj te naselbine nekega večera v Dun-brody in pove s solznimi očmi, da ne more več po magati. Škof, ki ni sicer tudi v najtežavnejšem položaju izgubil ravnotežja, je bil pri tem poročilu ves potert. „NajveČje delo, katero sem kot škof v južni Afriki izveršil, je to, da sem poklical Trapiste." je rekel škof. „toda to delo presega moje moči! Hotel sera imeti misijonarjev, ki ne bodo toliko z besedo učili, temveč veliko bolj z dejanjem; toda ne smem se veseliti vašega delovanja, temveč vas moram pustiti, da greste, kamor hočete--Solze zaduše nadaljne besede plemenitemu škofu. Jedel in pil ni ničesa, le jokal je na razvalinah misijonskih na-čertov. kakor nekdaj prerok Jeremija v Jeruzalemu. — Na tako žalostni način je bila pogodba preter-gana, in P. Franc bi smel oditi s svojimi brati takoj v Evropo; kljub neznosnemu položaju ni hotel dopustiti. da bi šla vsa stvar "O vodi Toda, peklenska kača se je še enkrat zagnala proti neustrašenim bojevnikom Kristusovim. Trije francoski duhovniki, ki sicer niso bili Trapisti. temveč so hoteli le biti deležni pri vstanovitvi misijona. če bi šlo vse po sreči. — skušali so brate razdvojiti; kajti kakor hitro je krušni oče »škofi mertev. gredo otroci narazen. Vsi bratje bi bili. ne glede na „Marijo-zvezdou, kjer bi jih gotovo z največjim veseljem vsprejeli. po francoskih samostanih ljubeznjivo vsprejeti. Kolika skušnjava za brate, ki so videli pred seboj vedno terpljenje in pritergovanje, — če ostanejo tu; v drugem slučaju pa. če odidejo. — sicer ne ravno prijetno, vendar mirno in brezskerbno življenje! Tudi v tej kritični uri ni izgubil P. Franc zaupanja v Boga. Da bi zabeli zdaj zidati. — na to delo niti misliti ni bilo Treba je bilo napraviti več prostora in porovati s korenino drevje, germovje in ternje (kdor je bil kedaj v južni Afriki, že ve. kaj se to pravi.i in nekaj vsaditi, ker jedila so pohajala Zdaj je šlo vse. s P. Francom na čelu. oboroženo s sekirami in drugim orodjem med »krasne" ternjeve gozdove. Skozi devet mesecev se je glasilo vsak dan povelje .Goščavje iztrebiti!" Ko so že precejšnji kos gozda iztrebili, so preorali in nasejali žita Komaj je pa pognalo. — ni padla nobena kapljica dežja na sesušena tla, — in žito se je posušilo. — Nekaj so vendar dosegli z umetnim škropljenjem. — toda še tisto so hotele požreti razne živali, zlasti opice, katerih se je nabrala kar cela vojska okrog obdelane zemlje. Kdor je znal streljati, je moral vzeti puško in iti nad opice, kdor pa ni bil strelec, je vzel nekak boben in sel okrog polja na sprehod. „Ko smo jih že c*-le kupe nastreljali," je pripovedoval n**ki pater, ki je bil tudi zraven „in so noč in dan tam okoli razbijali, — se je na stotine opic petdeset korakov od nas po vejah igralo, kakor bi se nam posmeh«.vale u Čez <1 ve leti 1187!» — Hi i so poklicali P Fr; nca prt-d g- n»Talni kapitelj v Pariz, da bi poročal o novi vstanovitvi. Ko je pojasnil, kake razmere vladajo v l»unbrody. izvil se je obetom vzklik obžalovanja in sočutja, in svetovali so P. Francu, naj Dunbrody ost a vi. Toda P Frane je hotel še jedno leto posku-šiti. če bi bilo mogoče Dunbrodv ohraniti pri življenju Potem je potoval po Nemčiji. Avstriji. Švici in drugo«!, povsod nabiral potrebnih pomočkov in zbiral novincev N- č in dan je bil na potovanju, da bi dob.l kruha svojim otrokom v Dunbrodv Med tem so &e Trapisti v Afriki neprestano trudili Trebili so gozde zalivali p«'Ija ker že leto dnij ni deževalo. - dokler jim ni voda pošla. da. cel«', za pitno vodo jim je predlo. Celo drugo leto ni padlo toliko dežja, da bi se napolnila orehova lupina Vse. kar so hoteli, da bi vzrastlo. morali so umetno zalivati, in še tisto, kadar je pognalo, razjedi i so merčesi Tri tedne so hodili vsi na vse zgodaj na velik travnik, kjer je bilo kakih 30 oralov obdelane zemlje in sejali razne vrste sadov, kakor turšico. ječmen, in tudi kakih pet kilogramov fižola. In vse to delo in setev ni toliko rodila, da bi jeden sam Trapist imel svojo že itak bomo večerjo ob jed-nem postnem dnevu Leta 1882. je prišel P. Franc zopet pred generalni kapitelj in poročal, kako se bratom godi. z»daj je pa padla kocka o Dunbrody-ju; očetje so namreč sklenili, da berzojavnim potom odpravijo opatijo Dun-brody. Dne 31. avgusta leta 1882 je prišla odločilna berzojavka v Dunbrody. Večina bratov je bilo veselih, ker prepričani so bili, da slabše ne more biti nikjer. Gotovo je vodila previdnost Božja Trapiste, da jih je prej šola terpljenja izučila, da pozneje na njim določenem kraju pridobe zmago Božjo; danes ne dvomi nihče več o tem Dan za dnem je prešel samo v tem, da so stvari spravljali, zavijali in v zaboje devali; res, brezupen položaj je bil to; vsi so bili žalostni in poterti. Slednjič pride vendar dan 4 novembra. Tega dne namreč so odšli zjutraj ob treh Trapisti iz Dunbrody-ja. Nebo je pretakalo solze, ktere jim je celo leto odrekovalo. — za slovo; ves dopoldan namreč, korakali so peš do bližnje postaje, deževalo je neprenehoma: ko so pa stopili na železnico, prenehalo je deževati. „Z Bogom Dunbrody!" vzdihnil je marsikdo Res, oškropljen si bil s potom in s solzami resnično apostoljskih mož. ki niso prišli v Afriko iskat zlata. ne. temveč neumerljivih duš! Ali bodemo pač videli dozoreti setev, ali se bodemo veselili lepih sadov? Ne vemo. ali toliko nam je znano, ga se ne prelije nobena kapljica znoja, nobena solza za stvar Božjo brez sadu! — Trapisti so bili v Dun-brodyju od li). julija 1. 1879 do 24. novembra leta 1882. (Dalje nasl.) I. Bratovske zadeve molitvenega apostol i stv a. Nameni za mesec veliki serpan (avgust.) 1896. (Spis poterjen od sv. Očeta.) a) Glavni namen: Misij on na Islandiji. b) Posebni nameni: 27. Sv. Jožef Kalas. Požertvovalno delovanje za rešitev mladine, ki je v veliki nevarnosti. 2*.) Sv. Avguštin. Spreobernenje onih. ki so poslali žertva krivili naukov in nenravnosli. Skerbip«»lne matere. Obvarovanje pred osIepljenj«m. Vzgojitelji in in učitelji mladine. 29.) Obglavllenje sv. Janeza Kerst. Avstrijski kat. shod. Leonova in Correzova družba. Duhovniki in ».bhajanci Ho. > Nedelja angeljev varuhov. Itoza Limanska. — Po mnogih krajih žalostne razmere Sol in slabih časopisov Zadeve inštitutov. HI.) Sv. Rajmund. Stanu primerno oskerbovanje. Neker-ščeni otroci. Vse že poslane pa še ne vslišane zadeve. 1'dje apo-stoljstva molitve in bratovšrive Jezusovega Serca, in sicer <>ni. ki so umerli v avgustu in b«ska duhovščina. Nevarno bolni tega mesca. H.) Sv. Anton kida In tovariši. Pokristijanenje Jap«»nske Resničn«. spreobernenje h Kristusu in Njegovi Cerkvi takoimeno-vanih olikanih krog«»v 4.) S?. Rozila. Odvernitev kuge nenravnosti. — Bedno stanje srednjega stanu. Dekliške družbe. Zadolžene družine. IL Br&tovske zadeve N. 1). Qosp6 presv. Jezusov. Serca. V molitev priporočeni: Na milostljive priprošnje N. lj. G. presv. Jezusovega Serca, sv Jožefa, sv. Nikolaja, ss. Hermagora in Fortunata, naših angeljev rarhov in vseh naših patronov Bog dobrotno odverni od naše dežele poboje, umore in samomore, odpad in brezverstvo, prešeš.o-vanje in vse nečistosti, sovraštva, preklinjevanja in vse pošastne pregrehe. — Da bi Bog dal lepo vreme, vzlasti di bi se m< gla mrva v lepem spraviti. — Zahvale. V skerbi sem bil namreč, bom li srečno prebil druiji tečaJ letošnjega šolskega leta ali ne. Obernil sem se torej zaupljivo k sv. Jožefu in Mariji Devici z obljubo, da hočem opraviti devet-dnevnico in v »Danici« naznaniti, ako bodem uslišan. Bil sem uslišan in naznanjam to v »Danici.« Čast in hvala torej Mariji Devici in sv Jožefu ' B. L . dijak ljublj. gvmn. Pred nekaj časom sem bila zelo nevarno bolana; obernila sem se do N Lj. Gospe presv. Serca s prošnjo in zaterdilom. da hočem v »Danici« razglasiti, ako mi sprosi zopet zdravje. Bes se je zgodilo tako: na priprošnjo X. Lj. (iospe presv. Serca sem popolnoma ozdravela ; zato naj bo hvaljena na veke N. Lj. Gospa presv. Serca" V Ljubljani. 20. avg. 189.). J G. Podpisana se tem potom zahvaljujem X. Lj. Gospej presv. Serca za dobljeno zdravje. Močno sem zbolela na nogah, terpela velike bolečine, rabila zdravila — pa ni nir pomagalo. Pišem neki osebi v Ljubljano naj mi preskerbi potrebnih zdravil; a do tir na oseba mi odpiše, da me mora zdravnik sam videti, samih zdravi' ne kaže pošiljati Ve pa. pravi, za neko drugo zdravilo: priporo] čila me je naši ljubi Gospej presvetega Serca ter opravljala devet dnevnico za moje ozdravljenje, če je Božja volja. Čez nekaj časa potem sem res popolnoma ozdravela, tako da ne čutim nobenih bolečin več Štejem si v svojo p-ijetno dolžnost, da to očitno naznanim v »Danici« v povzdi»o časti in slave Marijine. Žužemberk, dne 23 avg. M. G. Xeki šolarček je bil na smertni postelji. Vsi so že obupali nad njegovim ozdravljenjem. Z vsem zaupanjem se zatečemo zadnji pot k X. Lj. Gospej presv. Serca — in glej. ne brez vspeha' Šolarček je popolnoma ozdravel in zdaj se ves zdrav veseli šolskih počitnic M. K. Podpisana sem storila obljubo, da bom precej v »Danici« razglasila, ako bom rešena velike nesreče, ktera mi je pretila. Res sem bila rešena' Zato danes to obljubo spolnujem s terdnim prepričanjem, da sem to milost zadobila od presv. Serca Jezusovega. na mogočno priprošnjo N. Lj. Gospe dobrega sv«;ta. sv. Jožefa. sv. Antona Padovanskega, čudodelnega svetnika v vseh nadlogah in sv. Alojzija. V Škofji Loki. 19. avg. M. J Listek za raznoterosti. Katoliška družba ima prihodnji torek, dne 1. septembra na Rožniku sveto mašo za žive in umerle družbenike zjutraj ob pol 6. z darovanjem za uboge podpirane od Vinoencijeve družbe. Pastirski list so izdali pred kratkem kerški knezoškof dr. Jož. Kahn, v kterem z navdušenjem in prepričevalno besedo govore Koroščem o volitvah, ktere se imajo veršiti za koroški deželni zbor. Tu povdarjajo mnogo rečij: vestna dolžnost vsacega katoličana je. da se vdeleži volitev, ker je na enem glasu pogosto veliko ležeče, kteri poslane^ bo izvoljen. Poslanci pa delajo postave; te so ali cerkvene ali proti-cerkvene. kakoršen je poslanec Zato naj volijo le verne katoličane za poslance Kteri so taki. poznate jih" pravijo Jahko na jednem znamenju: povprašujte ali kaj spolnujejo svoje verske dolžnosti. ali hodijo k Božji službi, k sv. maši, ali posvečujejo praznike, ali sprejemajo sv. zakramente? Na tem bodete lahko spoznali, ali je ta ali oni. ki se vam za poslanca ponuja, veren kristjan ali ne - To še tedaj nt vse. če kdo pravi: jaz zoper vero nimam nič: jaz jo visoko čislatn itd .. to še ni cel katoličan Katekizem pravi, da vera samo v sercu ne zadostuje, temveč treba jo je tudi v dejanju kazati, in jo. če treba. /. besedo odločno spoznavati t. j. po Božjih in cerkvenih zapovedih živeti. Takim ljudem, ki nalašč nočejo po Božjih in cerkvenih zapovedih pa tudi ne verjamo, če terdijo: vera nam je sveta stvar, zoper vero nimam nič itd. . . Kako jo bo čislal, če jo prav nič ne spolnuje. Čisla jo pač morebiti zara li lastnega dobička ali iz strahu pred lastno škodo — čisla jo pri svojih podložnih; te hoče imeti verne, zato da mu ne kradejo, da ga ne goljufajo, da mu zvesto služijo, vere sarne na sebi gotovo ne čisla če je ne spolnuje v dejanju Torej dosleden mora biti zna čajen človek! Knezoškof konečno v svojem pastirskem listu priporočajo vernikom molitev za srečen iziti važnih volitev: ukazujejo svojim duhovnikom, da naj v ta namen izpostavijo sv. Kešnje Telo . sploh priporočajo na volilni dan molitev sv. rožnega ven<-a v cerkvi ali domači hiši. da bi Bog blagoslovil trud za dobre volitve. — Liberalci seveda strašno rohnč in se jeze pene zaradi teh naredb knezoškofovih kakor so kranjski liberalci svoj čas zoper našega škofa, ker so ob času volitev v kranjski deželni zbor ukazali izpostaviti sv. R. Telo in priporočali molitev. Ta bi bila lepa. ko bi morali katol. škofje brezverne liberalce vprašati, kdaj sm^jo izpostaviti sv K* Telo. kdaj pa ne! Kam bi prišli s cerkvenim življenjem, če bi se škofje in duhovniki ozirali na njihova kri tikovanja! V bogoslovno semenišče ljubljansko so doslej na novo sprejetij naslednji abiturijenti gg. Barle Ivan iz Šenčurja, Čop Anton iz Breznice. Jane Peter z Križev, Kolbezen Leopold iz Čemomlja. Kraker Josip iz Starega Loga, Kralj Franoe iz Strug. Legat Kvgen iz Zagorja, Majdič France iz Čemšenika. Oeepek Josip iz Zagorja, Ogrizek Jakob iz Slavine. Plahutnik Ivan iz Ljubljane, Rebol France iz Preddvora. Skubic Anton iz Liooglava. Sušnik Matevž iz Trate. Terškan Štefan iz Sostra. Zabret Valentin iz Predoselj. Ljubite resnico! Skušen jetniški duhovnik pripoveduje : Pred nekaj leti je prišel mlad tergovec, ko je bil dostal triletno kazen, k meni po slovo. Iz Ber lina je bil doma in je imel tam mlado ženo in jed nega otroka „Kaj naj pa počnem V", me je pogostokrat vprašal ; še enkrat ga opmnim. naj ljubi resnieo in ima vedno zapovedi Božje pred očmi Ali zopet me zaveme, da ne more nikjer dobiti službe, če pove resnico, da je namreč zaradi goljufije bil tri leta v ječi. Vendar mi po dolgem prigovarjanji obljubi, da bode govoril resnico. Več let pozneje me obišče gosposko oblečen človek, v katerem sem spoznal prejšnjega kaznjenca; — pripoveduje mi sledeče: „ Veleč gospod * Precej po svojem prihodu v Berlin se oglasim pri slovečem tergovcu in ga poprosim službe Pokažem mu prejšnja svoja odlična spričevala, ktera je skerbno pregledal. Kar me vpraša: rKje pa ste bili zadnje tri leta V Serce mi jame glasno utripati. toda odkritoserčno odgovorim: „V kaznilnici s.-m bil!" — »Zakaj so Vas kaznovali?" - „ Za voljo goljufije." — „Kako se upate kar očitno fovedati. ko lahko veste da se pri takih okcliščimh ne b«deva veliko razgovarjala?" — rTamošnji duhovnik mi je svetoval, naj vedno resnico govorim, in jaz sem mu obljubil.- -- „Xo. ali ste pa tudi obljubili duhovniku." odgovori tergovec. rda bodete odslej zvesti in p.'šteni v svojem poklicu v1 rTako je tudi to sem obljubil * Stari gospod mi ponudi rok«» in r hči*: _Ker ste jedno obljubo deržali in po-vedali resni«... Vam verujem, da bodete i drugo in zvesto služili " — In kar drugi p«> cele tedne iščejo, sem našel j.i/ takoj. — ker sem resnico govoril " Tako mi je pripovedoval kaznjenec, ki živi sedaj v jako ugodnih ra/mniah Pa naj zdaj še kdo reče. čh kaj vn!|aj«» oni vsakdanji izgovori: „Moral ali mo rala sem se zlagali; morala sem drugače povedati, kak«»r je rns. čh ne bi pa ne bil prodal ali prodala, čh nn bi pa nn dobil te službe itd.. Ne! govori vselej resnico' Vsaka laž bodisi v šali bodisi v resnici — je grnh; govori vselej resnico, ah pa molči, in ljudje se bodo zanesli na Tvojo besedo rekoč: „Kes je. kar pravi, ta se ne laže!-4 Člani avstr. vladarske hiše, iskreni častilci najsv. Zakramenta Ana Avstrijska, habsburška princezinja. jh vstanovila na Francoskem pervi samostan večnega in slovesnega češčenja Jezusa v najsv. Zakramentu Zgodilo sh je pa to tako le: Grozno je terpela Francoska proti koncu 16 in v začetku 17. stoletja vsi.d nastalih verskih in meščanskih bojev. Mogočni tedanji minister, kardinal Richelieu ir. Rišelje) je sicer p« miril in ponižal republikanske kalvmske hu-genr te in nemirne deržavne velikaše Po njegovi in po kralja Ludovika XIII smerti 1164ii pa je zopet deržavi prikip^Ia nevarnost do verhunca — ker je zadivjala divja in usodna verska in meščanska vojna, ki je lepo kraljestvo pripravila prav do skrajnega r«-ba silnega prepada Takrat je vladala pobožna kra lji'-a Ana A vstrijska v imenu svojega mladoletnega sina Ludovika XIV. Videla je. da je stolno mesto Pariz v kervavem uporu, da pustošijo pokrajine kal-vinski hiigenotL da se vse verskn jn meščanske vezi raztergane. — in ona je bila tu s svojimi svetovalci, ne da bi vedela, kako bi splošno pogubo zabranila; sprevidela je. da 'u ne izda vsa človeška modrost in vladai>ka moč prav nič. V tej skrajni potrebi se ol»*T!i»' Ana d«» mogočnega Vladarja nebes in zemlje in Mu ljubi, da je pripravljena vse storiti, kar bode njenemu spovedniku razodel Ta. jako razsvetljeni mož. je dobil naročilo, naj moli in prosi Boga razsvetljenja. kaj bi Njegovo pravičnost potolažilo, za grnhe ljudstva zadostilo in priklicalo Njegov«> usmiljenje kraljestvu in zlasti glavnemu mestu Po več-dnnvni molitvi sh služabnik Božji ni mogel iznebiti misli »Vstanoviti se mora družba duhovnih devic, ki naj bi noč in dan neprestano skozi leto častile in molile najsv. Zakrament v duhu pokore in pričele prošnje v zadoščenje za storjene pregrehe in hudobije. To vstanovo naj bi posvetila kraljica blaginji Francoske in naj bi osebno z vervico krog vratu in gorečo svečo v roki otvorila s slovesno molitvijo pred najsv. Zakramentom to sveto molitveno službo 14 — Pobožna kraljica je iz celega serca to obljubila in izročila svojemu spovedniku potrebna sredstva, da obljubo kolikor mogoče hitro izverši. Vstanova se se je res napravila; samostansko poslopje in novo posvečeno poslopje so izročili blaženi Matildi od najsv Zakramenta in petim benediktinkam. in na določeni dan, 12. 3., v četertek 1 1654 se je pričelo z veliko slovesnostjo vedno češčenje, katero, kakor je bilo sklenjeno, je otvorila kraljica sama v spremstvu svojih deižavnikov. padla v prah pred Kralja vseh kraljev in ga ponižno molila. In glej — viharni dogodki ki so pripravljali vsi deželi grozen strah, so prenehali skoro ravno takrat, ko se je pričelo vedno češčenje. Še tisti mesec se podverže uporno glavno mesto njeni vladi, in kmalu za njim tudi drugi deli kraljestva, tako da je že drugo leto mladi kralj Ludovik XIV tako mirno in neovirano vladal, kakor bi ne bil nikdar v njegovem kraljestvu kedaj mir kaljen Tako molijo še dandanes karmeličanke po noči in po dnevi sv. Rešnje Telo. in sicer iz tega namena, da bi zadostovale Jezusu vsa razžaljenja. ki se Mu gode z različnimi grehi, zlasti v tem Zakramentu in odvernile jezo Božje, ki jo kliče nad se hudobija človeška. In nobenega drugega namena tudi nima vedno bolj se razširjajoče ponočno češčenje najsv. Zakramenta In ako zgodovina priča o velikih sadovih in vspehih tega češčenja. smemo za terdno upati, da tudi v današnjih burnih in nravno propadlih časih ta molitev no bo — zastonj! Sramota za keršsansko Evropo. Časniki dan na dan poročajo, kako strašno se zopet preganjajo kri-stijani po Turčiji. Neki misijonar s Krete dolži na ravnost evropske velesile, da so krive strašnega prelivanja kervi kakor se sedaj godi na otoku Kreti in Armeniji. Ko bi bile te jedine, ter jedna drugi zaupale. bi Turčini mirovali. Iz Kaneje na Kreti poroča omenjeni misijonar, da so na binkoštno nedeljo Ma-homedanci grozno pomorili 30 kristjanov. Dva so umirajoča prenesli v ondotni kapucinski samostan. Jeden izmed njih je imel toliko ran. da je bil podoben sv. mučencu Sebastijanu. druzega j • krogla zadela prav blizu katol cerkve. Na večer binkošt-nega praznika je bila vsa okolica, kanejska veliko pogorišče. — Kristjanov so pomorili na tisoče. — Iz Armenije poroča višji cerkveni dostojanstvenik: Cerkve in samostani so požgani in razderti; sv križ in evangelij v tla poteptan: kristjani v vePki množici po-rnorjeni. žene in otroci v sužnost