PRIMORSKI DNEYNIK KAULC1 glasilo OSVOBODILNE FRONTE SLOVENSKEGA NARODA ZA TRŽA&KO Poštnina plačana v gotovini Spedizione in abbon. post. 1. gr. TRST, torek 19. februarja 1951 OZEMLJE Cena 15 lir nasprotujejo !^ostojnosti Trsta evi fno omenili kle-Ve v ^!mstično Potika-tWne„„L u1 s Poročilom cen-KP ™ Tr. PoudariJ'e- Ki je ponovno ^stornn.. - b0rbe za sa- Medtem našega mesta. s'e ,j ,pa so bili objavljeni ‘ten !ntar^ italijan- \ morejo biti izraz potreb trža-I škega prebivalstva. Zato eni in drugi ne vidijo m nočejo videti gospodarskih in socialnih nujnosti tržaških delovnih {^množic sploh, še manj pa'borbe tržaških Slovencev za dosego narodnostne enakopravnosti še posebej. ODGOVOR TREH ZAHODNIH VLAD GLEDE KONFERENCE ŠTIRIH Hlamestnihl naj bi se sestali S. marca v Parizu zunanji ministri pa pozneje v lH/ashMonu Namestniki M vseboval naj bi se dogovorili o dnevnem redu razgovorov, ki naj tudi vprašanje oborožitve in *br^yTkeaa Usk°- Upa ^jim fiile!rle t,e? trudi, da bi POtvarin^3 je temu tisku ^trebno7 171 skrivanje JVošboijši ‘ar>ma~rL 0d'JOK0r na to .nam bo dal kratek nth vpmšani’ ka' ttelnea tv nam Poročila centi c korniteja nakazuje. Predvxr,a'n‘ ^°mite KP je I P°n^trrt<^groglas^p>za prvo in mdkrvrt-i- ^^td.zai pot Za de- I Glavno .geslo, ne bode--mogli m vreDre,č7T:t**uftrv>šnp‘ rediti ide svojemu sentimentalizmu in svojo službo tujim interesom prikrivajo. z dema-goškimi frazami. PrL,tem se iredentisti še posebej zavedajo, dg se jiln jzmikdjtT tla pod nogami, naHar ne Znajo storiti drugega kot —f ' počenjati n°čue terorističneiriteentate. Toda, rtftJ* bombe Cgredenti-stov, nti ^škvad-rističfc-- teror kominfofjnistov, kiUe od žad-njega njihovegri Stkonarp.snvi oglastn^za javnea J‘w m normalizacijo sfce rrl Zl^enfa angloameri- p^T fceoa oz™ifa- notstj cont Zab*evo P° voliv-0T!amP„i3anske vlade; &0-^ifi aj ar°dnih pravic tr-e«„?Ue7lCew in njihova ™1*kito Vraw,°st z itdli- J>o^Prebivalstvom, itd Centralneaa komi-dalje u tem °kVi- ^iui ® Trsta V PeV ^ JUon dosti !Uteresi obeh dr- \^rZtena °be 00Sp°- preprečittyjspešne’ borbe tržaškega ljudstva za rešitev vseh perečih vprašanj, ki so v resničnem interesu našega mesta. Ta borba je pravična in prav zato dajg našemu delovnemu človeku tisto moč, da bo v njej zmagal in samostojnost svojega Trsta dosegel. LONDON, 19. — Sovjetski zunanji minister Višinski je danes sprejel v presledkih francoskega, angleškega in a-meriškega predstavnika v Moskvi, ki so mu izročili odgovor treh zahodnih vlad na zadnjo sovjetsko noto o predlagani konferenci štirih. Francoska nota je bila objavljena pozno ponoči. Ta obžaluje, da zadnja sovjetska nota od 5. februarja 1951 ponavlja netočne izjave glede politike in namenov Francije, ZDA in nemške zvezne republike. Sovjetske obtožbe so brez podlage. Najprej je treba ugotoviti vzroke sedanje mednarodne napetosti. Jasno je, da nemško vprašanje in doprinos Nemčije k obrambi zahodne Evrope nista vira sedanje napetosti. Francoska vlada poudarja, da v zahodni Nemčiji ne obstoje vojaške sile, dejansko pa ob-stoji oborožitev sovjetskega bloka, ki se ogurazširila na si- avstrijske mirovne pogodbe le, ki so jih postavili v vzhodni Nemčiji. Kakor je francoska vlada že izjavila v svoji noti od 22. decembra, izhaja težka mednarodna napetost v prvi vrsti vsled obnašanje vlade ZSSR po vojni. Sovjetska vlada je omenila obrambne načrte zahodnih evropskih držav in ZDA. Za sovjetsko vlado bi morel. b.ti jasno prav tako kot je to za iavno mnenje, da ob obstoječi oborožitvi bloka ZSSR, zahodne države nimajo druge izbire za zajamčenjp svoje varnosti, kot da podvzamejo tozadevne ukrepe in s tem zmanjšajo veliko razliko med vojaškimi silami v svetu. Francoska vlada ima namen razpravljati na zasedanju štirih ministrov o resničnih vzrokih sedanje napetosti. Zaradi tega_ je treba izdelati odgovarjajoči dnevni red konference. Vlada ZSSR se je izrekla pripravljeno razpravljati razen o =£= Nemčiji tudi o drugih vprašanjih in je posebno položila pažnjo na vprašanje oborožitve. Francoska vlada upa, da vlada ZSSR ni nasprotna temu, da bi zastopniki štirih vlad pripravili’ med predhodnimi razgovori dnevni red. v kateri bi bilo vključeno tudi vprašanje višine sedanje oborožitve in | vprašanja glede Nemčije in avstrijske mirovne pogodbe. Na Predhodni konferenci bi določili dnevni red za razpravljanje o teh m drugih vprašanjih, ki bi jih pozneje sporazumno vključili. Ge je sovjetska vlada sporazumna o zgornjih načelih, bi bilo mogoče sklicati predhodno konferenco namestnikov v Parizu dne 5. marca. Ge bodo na prihodnji konferenci namestnikov našli primerne temelje za konferenco zunanjih ministrov, svetuje francoska vlada, da bi se ministri za zunanje zadeve Francije. ZDA. Velike Britani- je in Sovjetske zveze sestali v Washingtonu. Dan za to konferenco bi predlagali namestniki. Francoska vlada zaključuje svojo noto s trditvijo, da bi te predloge sprejele tudi vlade ZDA in Anglije. Bevin zapusti! kliniko LONDON, 19. — Zunanji minister Bevin je danes zapustil kliniko, kjer se je zdravil in je odpotoval na južno obalo Anglije v Eastboume, kjer bo nadaljeval svoje zdravljenje. Domnevajo, da ga bo v zunanjem ministrstvu še nadalje nadomeščal Attlee. V političnih krogih izjavljajo, da ie mogoče, da bo Bevin, ki b0 prihodnji mesec imel 70 let, odstopil po predvideni konferenci štirih. Obsodba sindikata železničarjev v ZDA WASHINGTON, 19 .— Zvezni sodnik je danes obsodil sindikat železničarjev na globo 75.000 dolarjev zaradi njegove odgovornosti mi zadnji stavki. Predstavniki sindikata so na veliko presenečenje sodišča in vlade izjavil, da je sindikat kriv. komisije Skupna seja za dobre usluge in odbora za skupne ukrepe NEW YORK. 19. — Danes sta imela komisija za dobre usluge in odbor za skupne ukrepe skupno sejo, na kateri so sklenili, da bo komisija za dobre usluge za Korejo stalno poročala o svojem delu odboru za skupne ukrepe. Prva naloga komisije za dobre usluge bo, da stopi v poluradni stik s pekinško vlado. Uradno so javili da se bo Varnostni svet sestal v sredo zvečer, da razpravlja o kašmir-skerm vpraš.anju. Medtem javljajo, da sta Velika Britanija in ZDA pripravili resolucijo, ki predvideva spravo med Indijo in Pakistanom glede tega vprašanja. tVASHINGTON, 19. — Na podlagi statističnega urada je znašalo prebivalstvo ZDA letos v januarju vštevši vojake, ki so v službi izven meja 153.085.000 duš. Od 1. aprila 1950 je prebivalstvo narastlo za 1.953.000. Hesmlseluosi fiOHUnformouslie o pripravah Jugoslavije za napad Izjave maršala Tita predstavnikom Zveze borcev - Sklepi petega plenarnega zasedanja CK K P Slovenije in CK KP Srbije - Proslava 378. obletnice mučeniške smrti Matije Guboa v Stubici 1 Uri. ki se dopol- BEOGRAD, 19. — Maršal Tito je dane* sprejel delegacija s kongresa Zveze bivših borcev Srbije, ki se je zaključil včeraj. Delegatom je med drugim izjavil, kakor poroča AFP; «Bud-nost in odločnost vsega jugoslovanskega ljudstva sta najboljše jamstvo za njegovo nepremagljivost, kajti združeno Ijucfctvo, ki branj svojt pridobitve, ne more biti premagano*. Nato je maršal Tito poudaril nesmiselnost trditev komimfor-mistične propagande, da se Ju. goslavija pripravlja na napad proti svojim sosedom ali ptroti Sovjetski zvezi. Poudaril je tudi, da mora Zveza bivših borcev še bolj razviti svojte delovanje. da pripravi obrambo države proti morebitnemu napadu. «Budnost in odločnost tr, tem vsega jugoslovanskega ljudstva bosta dalj misliti sovražniku, preden 'bi se odločil za napad*, je zaključil maršal Tito. Na konferenci bivših srbskih borcev se v poročilu Slobodana Nemešiča poudarja potreba, da se do največje mere dvigne budnost borcev im prebivalstva pred l>revratn o de- [ javnostjo; ki jo organizirajo sosedne kominfonnisitične države. Poselbna pažnja se mora posvetiti obmejnim področjem, kjer je to delovanje večje. Navzoči so bili tudi člani politbiroja KPJ Moža Pijade in Blagqje Nešfcovič. V Ljubljani je bilo 16. in 17. t. m. V. plenarno zasedanje centralnega komiteja Komunistične partije Slovenije. Na dnevnem redu sta bili poročili o nalogah partije na področju sindikatov ter vprašanja ljudske centralm komite ^ Poloi tudi v seda- ir, a^U t!S*e dosledne Sft fen to množic, in do-. Veneprav zadržanje tiska, ki spričo C tCravičenih zahtev ,n*i^°d0kne, ital;7'Jansfce ab-janskega ki oa Jih i - —Jtliki ---- }apitaliZna ^skega * /ntere- Komlrt mter, ne NEW YORK, 19. — Kljub temu, da je zaenkrat malo ver. jetno, da bi se ZSSR umaknila iz OZN, še vedno trdijo nekateri kiogi v Lake Successu da bi bilo to mogoče. Na sploš no sodijo, da je nova izjava dopisniku ((Pravde* važna, ven. dar pa ni ne povsem novo dej stvo v sporu med obema blokoma. Mnenja so, da se s tem ne bo spremenil sedanji položaj. V Indiji še ni padla nobena uradna izjava glede zadnjih Stalinovih besed. Intervju sta kot prva komentirala ((Indian News Chronicle* in «Hindu-stan Times*. Prvi pravi v svojem dolgem članku: ((Prepričani moremo biti o eni stvari: ((Vsak poskus, s katerim bi osmešili rusko ponudbo za razpravljanje o miru na konferenci za okroglo mizo, bo sprejet s splošnim obsojanjem. Takega poskusa ne bi odobravale azijske dižave, ki zaradi številnih vzi okov nočejo vojne* ((Hir.dustan Times* pa piše: ((Kakršna koli naj bo propagandna vrednost Stalinovih izjav, je jasno, da njen polemični značaj ne doprinaša k stvari miru v sedanjem trenutku mednarodne napetosti. Dejstvo, da Stalin ne misli, da je nova svetovna vojna neizbežna, je treba pozdraviti. Toda če je treba ohraniti mir, se ie treba za to truditi, razpravljati o vseh nasprotjih z razumevanjem in prizanesljivostjo, ne pa nadaljevati z obsežnim in grenkim nasprotovanjem, ki ne prepričuje sveta in r.-e strank, ki pri tem razpravljanju sodelujejo. Prizadete sile bi stori-,, najbolje, če bi manj govo-s tem Preprečile nove obdolžltve*. Paiiški tisk se tudi danes še vedno peča s Stalinovimi izjavami. Zlasti poudarjajo tri važne Stalinove namene: I. potreba notranje propagande v ZSSR, pri njenih zaveznikih ir. podpornikih v Evropi in Aziji želja, da ne bi preprečil pogajanj za bližnjo konferenco štirih. To razlagajo z dejstvom, da Stalirj ni omenil oborožitve Nemčije in Evrope, 3. zagotovilo sovjetskih miroljubnih na-menov. Tudi angleški tisk še dalje komentira Stalinove izjave. «Times» pravi, da je intervju slabo priporočilo za konferenco štirih namestnikov in da se to je morda Stalin odločil za izjavo zaradi nedeljskih volitev v ZSSR. «Times» nadaljuje da ta intervju ne zapira vrat za rešitev katerega koli vprašanja. Vendar pa potrjujejo opazke glede korejskega vprašanja obstoj moralnega in političnega prepada med ZSSR in zahodom. Z zahodne strani bi bili potrebni konkretni predlogi za rešitev nemškega in drugih vprašanj na konferenci štirih in r.e nova vprašanja* zaključuje list. «Daily Telegraph* pravi, da nimajo Stalinove besede namena ublažiti sedanjo hladno, vojno, temveč odgovoriti na rastoče nezadovoljstvo v sovjetskih satelitskih državah. «Dai-ly Herald* pa piše, da je težko verovati, d» bi Rusi odkrito želeli sklicanje štiričlanske konference. «Mogoče je sklepati, da voditelji ZSSR ne žele te konference in se trudijo, da bi napravili vse, s čimer bi dosegli pri zahodnih silah zavrnitev predloga za to konferenco. Tudi oba newyorška najvažnejša časopisa pišeta v svojih uvodnikih, o tej novi Stalinovi potezi. «New York Herald Tribune* pravi, da je Stalin vedno prevzel za javnost nalogo, da se je izjavlja v prid miru, medtem ko so imeli njegovi podrejeni nalogo držati podžiga-;oče govore in praktično dela-za razširjenje vpliva ZSSR. «New York Times* pravi, da je mogoče komentirati Stalinov intervju p° odmevih v zahodnih prestolnicah na številne načine. V njegovi izjavi je mogoče ugotoviti, da je vojna neizbežna ali pa narobe, da ima ZSSR namen zapustiti QZN ali pa ne, da Stalin govori tako zaradi svoje moči ali svoje šibkosti, ali pa da grozi, pro-ali opominja. Najbolj zanimivo je vprašanje pri tem, če imajo v Kremlju načrte, katerih posledica bi bila vojna, "ojna ni neizbežna, vendar če ne bodo dogodki spremenili svoje poti, bi lahko do nje prišlo. Obtožba Moskve proti Angliji dokazuje, da igrajo v ZSSR nevarno igro. «New York Times* zakliučuje; ((Dokler ne bosta Moskya in njen blok pričela voditi miroljubno politiko, se moramo pripravljati za voj-no in ne smemo dovoliti, da bi nas razdelile besede z dvojnim pomenom in razne lažne kampanje ^ mir. prosvete. Po obširni in temeljite razpravi o obeh poročilih je plenum sprejel sklepe o nalogah Partije na področju sindikalnih organizacij in sklepe o ljudsko prosvetnem delu Partije. Na petem plenarnem zaseda, nju centralnega koraiteta KP SVbijč s5 ■poudarili ertotnoot srbskega naroda in ostalih narodov Jugoslavije, ki so p pravljenj braniti svobodo neodvisnost svoje države pred napadalno in imperialistično politiko Sovjetske zveze in njenih satelitov. Dalje so se tudi poudarili uspehi Partije pri izpolnitvi določenih nalog. Danes so svečar.o proslavili 378. obletnico prve vstaje hrvaških in slovenskih kmetov proti nasilju fevdalcev, ki se je zaključila z uničenjem kmečke vojske. Proslava je bila v hr-vatskem mestecu Stubica pri Zagrebu, ki je rojstni kraj vodje kmečkih upornikov Matije Gubca, ki so ga leta 1573 usmrtili v Zagrebu, potem ko so ga kronali z železno razbeljeno krono. Pri proslavi te zgodovinske obletnice so bili razen drugih navzoči tudi člani jugoslovan ske vlade, minister dr. Pavle Gregorič in člani vlade in centralnega komiteja KP Hrvat-ske. Minister Gregorič je govoril zbranemu prebivalstvu in je izjavil, da svobodnjaški duh borbe za boljše in lepše življenje, ki je vodil Matijo Gubca še vedno živi v jugoslovanskih narodih in se kaže še posebno danes, ko jugoslovanski narodi stojijo na braniku svoje svobode in neodvisnosti. Svoboda in neodvisnost Jugoslavije sta o-groženi, čeprav želijo jugoslovanski narodi živeti v miru ir.' prijateljstvu z vsemi narodi. Gregorič je poudaril, da borbe za mir ne smemo razumeti kot čakanje prekrižanih rok, ali bo napadalec napadel ali ne. Ta borba pomeni v prvi vrsti zbiranje vseh sil za odpor proti napadalcu, ki ga mora za vsakim grmom čakati smrt. Nova albanska izzivanja proti Jugoslaviji ki. i ih je izvolila glavna skupščina OZN. Letos so zastopane v svetu Belgija, Kanada, Cile, Kitajska, C SR, Francija, Indija, Iran, Mehika, Pakistan, Peru, Filipini, Poljska, Švedska, SZ, Velika Britanija, ZDA in Urugvaj. Na dnevne i redu so med drugim: Svei ovni gospodarski položaj, proso ,m, 0 tehnični po. ~ • -.( jgo spodarski razvoj in pomoč nezadostno razvitim državam, poročilo mednarodne barke za razvoj in. obnovo, prisilno delo, pravice sindikatov, položaj povratnikov iz koncentracijskih taborišč, beguncev in apolidov, gospodarska pomoč Koreji ter položaj Španije v nedržavnih organizacijah. Plevenove preglavice zaradi volivne reforme T lada bo pri glasovanju o novem voliv-nem zakonu postavila vprašanje zaupnice VIAREGGIO. 19. — V tukajšnjih ladjedelnicah gradijo deset vlačilcev, ki jih je naročila Sovjetska zveza. PARIZ, 19 — Opazovalci so mnenja, da bo ta teden zelo važen, če že ne odločilen za fran. cosko vlado. Rešiti se mora namreč vprašanje volivne re. forme, glede katere so ljudski republikanci v sporu z radikali in z desnico Prvi so predložili svoj načrt, ki temelji na večin, skem sistemu in jutri se bo mo. rala posebna parlamentarna komisija izreči o tem. Jutri bo ministrski svet pooblastil Ple-vena, da postavt vprašanje za. upnice, in se zdi, da bo ministrski predsednik pozval svoje kolege, naj s iprevzamejo svoj del odgovornosti. Ge se bodo nekateri ministri ločili od večine, bo nastala kriza z vsemi posledicami, kakor je izjavil minister za provosodje Mayer na kongresu radikalne stranke. Kritičen dan bo v četrtek, ko se bo v oarodlnd skupščini začela razprava o načrtu za volivno reformo. Vprašanje reforme obstoja že od pretekle jeseni, ne da bi glede tega dosegli kak sporazum. Zadnje volitve so bile leta 1946 na podlagi proporcionalnega sistema. Tedaj je izšla komunistična stranka iz volitev najmočnejša. Dobila je 13 mandatov od skupnih 619. Ostali mandati so porazdeljeni med razne stranke, tako da vsa ta leta niso mogli nikoli sestaviti dokaj stalne koalicijske vlade. Nobeng francoska vlada, ki so si ta leta sledile v Franciji, n; bila na oblaisti več kakor 13 mesecev. V okviru splošne protikomunistične politike so se vladne stranke tako kakor v Italiji sporazumele za nov volivni sistem, ki naj bi jim oškodoval komunistično stranko. Toda sedaj je praktično vsaka stranka predložila svoj sistem, ki naj bi ji omogočil čim večje število mandatov. Minister za proračun Edgar Faure, ki nadomešča finančnega ministra Petscheja, je predlagal ustanovitev fonda za u-stalitev cen. Protinapad sil OZN na srednjem bojišču Mac Arthurjeva vojska zopet pred Hoengsongom - Nič novega na ostalih bojiščih ■ ZDA pristale na angleško stališče glede 38. vzp. ? TIRANA, 19. — Albanske ob. lasti nadaljujejo z izzivanjem vojnohujskaiko gonjo proti Jugoslaviji ter po svojem tisku in radiu obtožujejo Jugoslavijo tega, kar same delajo. Tako ;ie albanska telegrafska agenci. ;a znova javila, da «Titova fašistična klika sistematično nadaljuje svoja oborožena izzivanja proti severni albanski meji*. Seveda dodaja tudi, da se lo del* po nalogu dnjenil angloameriških gospodarjev*. Vse to kaže, da so moskov-ki gospodarji dali nalogo svojim satelitom, naj ustvarjajo pretveze za novo vpjnohujska-ško kampanjo proti Jugoslaviji. S tem tudi jasno dokazujejo, kako velik je prepad med njihovimi lep0 zvenečimi besedami o miru in njihovimi dejanji. TOKIO, 19. . Zdi se, pa je za. enkrat konec kitajske protiofenzive na srednjem bojišču. Po teden dni dolgih bojih so se kitajske in severnokorejske čete umaknile z bojišča, kjer so pustile, opremo in živila. Danes so mogle tako sile OZN, ne da bi naletele na kakšen joseberj odpor, napredovati iz Wonjuja v Kyongan in so še oddaljene 5 km od Hoengson-£a. ki leži 16 km severno od mesta ,Wonju. Prav tako so sile OZN napredovale za 7 km po področju, ki je oddaljeno 16 km severno od Chechona, Dri tem so naletele le na šibek odpor na tem gorskem področju pokritim s snegom. S tem se je zmanjšal pritisk na važno mesto Checon, ie bilo pred dnevi tako o-groženo. Na vzhodnem krilu srednjega bojišča je prišlo tu-do bojev nekaj 10 km severno od Yongwola. Na zapahu pa je neka izvidnica sile OZN prekoračila reko Han. Doslej so sile OZN ponovno dosegle južni del toka te re- ke. Portoriški oddelki so naleteli na odpor 13 km vzhodno od Seula. Na vzhodni obali so Južr.o-korejci zasedli položaje severno od Kangnunga, 28. km južno od 38. vzporednika. Letalstvo pa poroča, da so veletrd-niave z oporišča Okinawe bombardirale, štiri mostove, dve cestni središči in druge cilje ter pri tem vrgle 180 bomb. 13 km severnozahodno od Yongdungpoja pa je ameriško letalstvo napadlo sovražnikove oddelke. General Ridgway, poveljnik osme armade je danes iziavi-1, da so sovražnikove čete prekinile vsak stik s silami OZN na srednjem bojišču. Pokazal je tudi tok, ki so ga pustili kitajski vojaki severno od Ka-myangjanga. Dejal je, da ea ta vojni plen preseneča. Ugotovil; so. da so med zadnjim napadom številni Kitajci nosili loke. General Ridgway je še povedal. da zaenkrat nima posebnih skrbi zaradi 38. vzporedni- Andr e Gide v 82. letu starosti XII. zasedanje gosp. insoc. svefa OZN LAKE SUCCESS. 19. — Dva. najsto zasedanje gospodarskega in socialnega sveta OZN se bo začelo v Santiago v Cile 20. t. m. Trajalo bo približno štiri tedne, Ta svet šteje 18 članov, PARIZ, 19. — Nocoj je umrl veliki in svetovno znani francoski pisatelj Andrč Gide v starosti 82 let. Andre Gide je bil rojen leta 1869 v Parizu. Njegov oče je bil univerzitetni profesor prava v Grenoblu, njegov brat Charles Gide pa je bil znameniti ekonomist in ideolog zadružništva. Začel je pisati leta 1891, toda prvi dve njegovi knjigi pesmi nista bili skoro niti opaženi, dokler ni odšel leta 1893 v Alžir, kjer je preživel dve leti. Po vrnitvi v Francijo je napisal več knjig, toda slaven je postal šele leta 1902 s svojio knjigo «Immoralistey>. Zelo znana je knjiga «Cory-don», ki je vzbudila velik škandal in zgražanje, ker obravnava v njej seksualni nagon. Leta 1926 je odpotoval v I Afriko, v Kongo, o čemer je napisal dve knjigi ((Potovanje v Kongos in, ((Povratek iz Gada*, v katerih je obsodil brutalne kolonialne metode imperialističnih držav in postal svetovno znan. Gide je postal iz humanitarista vnet pristaš komunizma ter mnogo polemiziral s klerikalnimi pisatelji. Leta 1935 pa je odpotoval v ZSSR, od koder se je vrnil zelo razočaran, o čemer piše v svoji knjigi ePOVRATEK IZ ZSSR*. Leta 1939 je začel izdajati svoj časopis ((JOURNAL*, ki Pa ni redno izhajal. Po vojni je napisal le nekaj člankov v raznih literarnih revijah; leta 1947 pa je dobil Nobelovo nagrado za literaturo. Najbolj znana njegova dela so prevedena tudi v slovenščino, hrvaščino in srbščino. ka. Dejal je. da je njegov namen čimveč porušiti in prizadeti sovražniku kar največie izgube. Kakor danes izjavljajo v londonskih krogih, naj bi ZDA dale razumeti Angliji, da so pripravljene sprejeti angleško stališče, po katerem bi se morale sile OZN ustaviti na 38. vzporedniku. Tega dejstva anr gleski uradni krogi nočejo komentirati in samo izjavljajo, da se vedno velja Attleejeva izja-va pred 10 dnevi v spodnji zbornici. Takrat se je izjavil za ustavitev sil OŽN na 38. vzporedniku. Danes je obiskal korejsko bojišče poveljnik ameriških suhozemnih čet general Marc Clark. Obiskal je neko izpostavljeno mesto sil OZN preko reke Han, prav pred ruševinami Seula. General Clark je razpravljal potem z generalom Ridgwayem, poveljnikom osme armade. Mija zahteva od ZDA 300 milijonov dolarjev za oborožitev ISTAMBUL, 19. — Danes se je nadaljevalo delo konference ameriških diplomatskih pred' stavnikov. Domnevajo, da bodo danes razpravljali o arabskih vprašanjih. Danes ali jutri bodo razpravljali tudi o angleško - francosko - ameriški izjavi o spoštovanju ozemeljske nedotakljivosti držav Srednjega vzhoda. V soboto Pa so med priporočila konference vpisali tudi okrepitev vojaške in gospodarske pomoči Turčiji, Grčiji in Iranu. Kakor poroča turški list «Vatan», je turška vlada med zadnjimi turško - ameriškimi razgovori v Ankari zaprosila ameriško vlado nadaljnjo pomoč za milijardo turških lir, kar odgovarja 300 miliionom dolarjev, in to za opremo in moderniziranje tuiške vojske. Najrazličnejše so oblike, tiste strupene kampanje, ki jo vodijo v Istri danes sovražni, ki Jugoslavije in Objektivno tudi sovražniki Italije v zvezi z opUranjem za Italijo. To op-tiranje so namreč izkoristili za priložnost, da bi v ljudstvo Istre vnesli nezadovoljstvo in iz tega nekaj prrofitirali, & čimer bi se dalo dokazati, da Istra ni jugoslovanska. Pri tem je treba še posebej omeniti kpminformovsko tržaško podružnico, ki počenja vse, da bi oslabila enotnost istrske, ga ljudstva ter s tem koristila ZSSR, ki pripravlja napad. Ti sovražni elementi bi hoteli sprovocirati Jugoslavijo, da stori nekaj, za kar bi jo obdolžili, da krši sporazum od 23. decembra 1950. ■Zlasti so zanimive podrobnosti te sovražne kampanje, ker kažejo s kakšno perfid. nostjo so začeli izvajati svoj peklenski načrt, ki je šel za tem, da bi škodil dobrim odnosom med obema sosednima državama. Iz Trsta so n. pr. prihajale na izlet v Istro skupine iredentistov in raznih sumljivih elementov, ki so izrabljali jugoslovansko gostoljubnost. Fsi ti dizletnikh) so nenehno poudarjali, kako se v Trstu ((odlično živin, nosili so s seboj večje ali manjše pakete s toaletnim milom, rižem, poma-rančami itd. Te pakete so puščali v Pazinu, Rovinju in drugod, kjer so pač bili, češ da to njim ni potrebno, kajti «u Italiji je tega vsega več kat preveč*. Skratka; hoteli so napraviti vtis, kako se v Italiji in v Trstu mnogo boljše živi in kako je neumno ostati v Jugoslaviji, Istočasno s to «na-zorno» propagando so radijske •postaje in tisk kampanjo dopolnjevali s svojimi dodatki. Drugi Primer; pod firmo «Lloyd Triestinon so iredentisti poslali iz Trsta v Rovinj številne pakete in jih — kar je zanimivo — naslovili predvsem na ženske. Očitno naj bi bile ženske tiste, ki naj bi'delovale na svoje može, -naj odidejo v Italijo. V paketih, težkih po 10 kg, je bilo 'milo, sladkor, riž, limoni, t. j. vse tisto, česar Jugoslavija nima preveč zaradi težav v graditvi. Vse to je bilo zabeljeno še s geslom o vojni, ki bo po njihovem mnenju zajela samo Jugoslavijo. Iz tega gesla naj bi ljudje izvajali logične sklepe. Zanimiva je v zvezi s to vojno tale podrobnost: v nekaterih vaseh so poskušali neki agenti delovati na mladince Hrvate, ki niso še odšli služit svojo vojaško obvezo. Nagovarjali so jih. naj pristopijo v baptistično vero, ceš da ta vera prepoveduje’ svojim vernikom nošenje o-nožja in potemtakem tudi sodelovanje v vojni. Agitacija pa iC šla še dalje; V Jugoslaviji te vere ne priznavajo in če bo prišlo do vojne se bo treba boriti, medtem pa se v Italiji ta vera spoštuje in tam zara-di tega ni potrebno izpolnjevati vomške obveznosti. Kakor vidimo, so bile metode za ustvarjanje zmede med istrskim ljudstvom različ ne. Ni težko ugotoviti, da kampanja, ki so jo sovražniki Jugoslavije . kominformovsko iredentistična koalicija v Tr-podvzel; v korist optira da bi prisilili Jugoslavijo, da se briga tudi za zapadno mejo, temveč da bi škodovala tudi italijanski obrambi. Zato kominformisti hujskajo italijansko vlado na sovraštvo proti Jugoslaviji in N.ermi je zahteval, naj Italija interne-, nira v coni B, kjer jugoslovan* ske o lasti «kršijo» mednarodne zakone, a ravnatelj rimske ((L’Unita», bivši fašist, Pietro. Ingrao je obtoževal vlado za* radi sodelovanja z Jugošla* vijo. Toda, ne gre samo za to, da se ustvari teren za dobre goz spodarske odnose, ki so mogoči zaradi vzajemnega izpopolnjevanja jugoslovanskega in italijanskega gospodarstva. Gre predvsem zato, da se pod pogoji, ko ZSR preti z napadom vsem tistim, ki se ne želijo pokoriti njeni hegemoniji, likvidira vse tisto sporno, kar bi sicer ZSSR mogla izkoristiti. Prav zato konvenira Ital liji, da živi z Jugoslavijo v dobrih odnosih in da takšne odnose poglablja. Toda iz vsega, kar smo povedali izhaja, da je kampanja tržaških iredentističnih šovinistov in novih fašistov in de-mokristjanskega tiska nasprotna uradni politiki italijanske vlade. S tem kažejo, da jim ni do resnosti trenutka, v kal terem je Evropa. To naj bi o Rimu v interesu politike, ki jo je italijanska vlada pravilno poprijela, upoštevali. (Po ((Vjesniku* - Zagreb)! Japonska industrija prehaja v ameriške roke stu nJd za Italijo, nima nobene zveze z duhom določbe o op-tiranju p decembrskem sporazumu Italija - Jugoslavija. Optiranje je le krinka za ka. tero se je ta sovražna koalici. ja skrila. Načrt Kominforma je prt tem popolnoma jasen: zanašati razprtijo v odnose med Italijo in Jugoslavijo. To. da postavlja se vprašanje: ali tisti drugi del koalicije . tržn. ški iredentisti, med katerimi se zdi, da je večina demokristjanov, pomaga, s svojimi strupenimi izbruhi uradni rimski politiki? Z drugimi besedami; Ali naj vidimo stališče Rima v tej iredentistični I propagandi? Konec januarja je na seji komisije za zunanjo politiko v italijanski poslanski zbornici grof Sforza izjavil, da je Italija za politiko sporazuma z Jugoslavijo ter dejal, da za rešitev tržaškega vprašanja položaj se ni dozorel, a ob podpisu decemberškega sporazuma je Sforza dejal, da je ta sporazum dokaz medsebojnega razumevanja in da vsebuje potrebne elemente sodelovanja in miru. Rekel je tudi, da je podpisovanje tega sporazuma zanj najbolj TOKIO, 19. — Po vesteh iz japonskih do ero obveščenih krogov sta se vladi ZDA in Japonske sporazumeli s posebnim dogovorom. da bodo ZDA daie Japonski po sklenitvi mirovne pogodbe vso finančno, materialno in tehnično pomoč z namenom. da koordinirajo japonsko industrijsko dejavnost z vojaškimi napori ZDA. Po izjavah istih krogov je Jošida izjavil Dullesu, da bi Japonska z dvema milijardama pomoči mogla dvigniti proizvodnjo svoje industrije na višino iz leta 1942. Pravijo, da predstavniki obeh držav izpo-polnujejo načrt, po katerem bodo dosegli koordinacijo industrije obeh držav. Poudarjajo nadalje, da bosta finančni minister Haja-to Ikeda in svetovalec ministrskega predsednika Sirarn odpotovala v kratkem v Wasbin.gton z namenom. da tam razpravljata o podrobnostih tega načrta ki bi ga začeli uresničevati po podpisu mirovne pogodbe. Japonska vlada je že obvestila ZDA, da bi bilo mogoče ob zadostni fmanoni pomoči in dobavi surovin povečati japonsko proizvodnjo premoga na 10 milijonov ton, proizvodnjo j-ek-la pa oa 4 na 10 milijonov ton letno. Obenem bd "povečali proizvodnjo železa in aluminija. Kakor je izjavil danes japonski finančni minister Hajato Ikeda, ima japonska vlada namen prodati neki ameriški družbi važno orožarno japonske mornarice v Kure. Minister je dodal, da bi ta družba pc-tem po 15 letih to orožarno ponovno prodala Japonski. Ameriška družba _ ima naanen zgraditi v tej orožarni dive velikanski ci-ternski ladji po 60.000 ton in 10 cistern po 50.000 don. Ameriška družba ponuja za to orožarno 650.000 dolarjev, čeprav je vredna 4 milijone dolarjev. Finančni minister je izjavil, da vprašanje cem> nima pomena ob sedanjih pogojih. Orožarna v Kuri je na listi japonski industrijskih naprav, namenjenih za reparacije. Sedaj tam popravljajo angleške in avstralske vojne ladje. V Camberrj so zaključili včeraj tristransko konferenco, katere namen je bij pripraviti mirovno pogodbo z Japonsko. Na konferenci so bili prisotni Trumanov izredni odposlanec John Fosfor Dulles. avstralski zuna-nj; minister Percy Spender in novozelandski zunanji minister Doige. Izjave gen, Collinsa WASHINGTON, 19. — Vodja ameriškega glavnega stana general Laivton Collins je danes poročal pred senatnima komisijama za zunanje zadeve in vojaške sile. Izjavil je, da je treba zgraditi v Zahodni Evropi močno vojsko, s katero bo mogoče preprečiti napad in s tem preprečiti novo svetovno vojno. Odhod štirih novih ameriških divizij v Evropo je potreben za zgraditev te vojske, poudaril je potrebo, da bi vojaške sile podprlo taktično letalstvo, brez česar bi bilo nemo- ASUNCION, 19. — Novi jugoslovanski opolnomočeni minister v Paragvaju Marijan Stilinovič je predložil svoje poverilnice predsedniku Chavezu. Navzoč je bil paragvajski zunanji minister Bernardo Ocampos. je izvršil od vojne pa do danes. Takšno stališče rimske vlade se strinja s stališčem beograjske vlade. Tovariša Tito in Kardelj sta dala podobne izjave ter poudarila, da je potrebno rešiti vse tisto, kar se med Italijo in Jugoslavijo rešiti da, ne pta načenjati tistih vprašanj, ki za rešitev še niso zrela (tržaško vprašanje). Torej: uradna politika obeh vlad je za ustvarjanje boljših odnosen; med obema državama. Toda tisto, kar izhaja iz kampanje italijanskih iredentistov v zvezi z optiranjem, nasprotuje v svojem bistvu duhu italijanske uradne politike. Medtem ko rimska vlada poudarja potrebo razširitve dobrih odnosov, zastruplja iredentistična gonja te odnose in skuša razbijati zaupanje med obema državama. Napad ZSSR ne preti samo Jugoslaviji, temveč tudi Italiji. Kominformovsko delovanje v Italiji gre v smeri nev-traliziranja Italije, ki naj bi postala nesposobna za obrambo. Kominformisti pa delajo tudi na tenu da bi dobre odnose med Jugoslavijo in Italijo onemogočili ne samo, la, da se jg nemogoče obraniti napadu suhozemskih čet brez močnih suhozemskih sil. O-bramba Zahodne Evrope je mogoča le ob izpremenitvi načrta, ki bi vseboval uporabo vseh orožij modeme vojne. Collins je dodal, da je francoski general Juin zelo dober vojak. Nato je moral Collins odgovorit^ na številna vprašanja senatorja Wherryja, ki je, kot znano, predložil republikansko resolucijo proti pošiljanju nadaljnjih čet v Evropo. Poveljnik ameriške mornarice admira' Sherman je tudi poročal pred obema komisijama ameriškega senata. Sherman je izjavil, da morajo ZDA izbirati med dvema dejstvoma: 1. pravočasno poslati čete in leta, la in vojne ladje v Evropo. 2. umakniti se, zapustiti svoje zaveznike in se pozneje boriti sami z majhnimi možnostmi uspeha. Admiral je dodal: «Mnenja sem, da nam prva odločitev nu, di možnosti, po katerih bi mogli preživeti in bi s tem dobili večje možnosti, da premagamo sile, ki nam groze in da preprečimo novo svetovno vojno*. LONDON, 19. — Železničarji londonskih sindikalnih organizacij so napovedali za nedeljo trajanie ** W doloelli foinacimor za 15. februarja t. j. je bil sestavljen koordinacijski odbor za proslavo prvega maja 1951. Pri sestavi so sodelovale sledeče organizacije s svojimi delegati: Zveza enotnih razrednih sindikatov STO: Pe-tronio Bortolo in Žerjal Edo; SIAU: Laurenti Eugenio in Boltar Edoardo; KP STO: Sorta Giordano, Race Boris in Turk Danilo; ASIZZ: Škabar Marica in Nives Tomasi; ZAM: Počkar Rožica; Zveza partizanov STO: Černe Ljubo in Grižančič Josip; OF: Kocjam-čič Valerija in Stoka Franc; Zveza političnih preganjancev: dr. Dekleva Jože; Zveza vojnih invalidov: Pečar Ser-sU; Zveza enotnih razrednih sindikatov za Istro: Gregoro-vič Milo; ZDTV: Pertot Stanko in Stergar Miloš; Sioven-sko-hrvatska prosvetna zveza: Presl Miro in Boštjančič Karel; Enotni razredni sindikati industrijskih delavcev: Magli-ca Mario in Larish Giordano; Enotni razredni sindikati mešanih strok: Pernarčič Ludvik. Predsedstvo in tajništvo odbora sestavljajo tovariši: Pe-tronio Bortolo, Turk Danilo, Sorta Giordano, Race Boris, Škabar Marica in Strgar Miloš. Naročniki morajo sporočit ukinitve vedno 1. ali 15. dne v mesecu, in sicer 15 dni pred rokom, od katerega dalje ne mislijo več prejemati lista. UPRAVA Iz Skednja Zapustil nas je Josip TuI Včeraj popoldne ob 15 je zatisnil svoje trudne oči v starosti 83 let Josip Tut, Kot mladenič se je preselil iz Mačkovelj v Skedenj in je kot nadarjen in delaven človek dobil delovno mesto v ladjedelnici Sv. Marka kjer je bil kovač. Kmalu nato je zaradi svoje podjetnosti in poštenosti postal v svojem oddelku vodja, spoštovali so ga vsi, ki so ga poznali, posebno pa delavci, ki jim je načeloval. Bil je član vseh škedenjskih društev od Sokola do Ljudske knjižnice in NJEGOV JE BIL TUDI PRVI GOLDINAR ZA ZIDANJE NARODNEGA DOMA V TRSTU. Ni bilo veselice in predstave brez njega in njegova vratc so bila vedno odprta Za potrebe slovenskega naroda. V času fašizma je bil kustos vseh narodnih in socialnih dokumentov ter svetinj škedenjskih društev. V času narodnoosvobodilne borbe je bila njegova hiša varno zatočišče vseh aktivistov Us borcev. Bila je pravi partizanski bunker. Tako je dokončal pot naš Josip in zatisnil je svoje vedno smehljajoče se oči v zavesti, da je kot sin slovenskega naroda dovršil svojo dolžnost Počivaj v miru, dragi Jože, v domači zemlji! Na sestankih OF se razpravlja tudi o vseh krajevnih vprašanjih Sestanka v Sesljanu se je udeležilo tudi več ljudi, ki sicer niso naši politični pristaši Na sestanku OF v Vižovljah 28. januarja so člani sklenili, naj se čimprej skliče širši sestanek v Sesljanu za spodnje vasi naše občine. Tak sestanek je bil v nedeljo, ko se je v dvorani gostilne Legiša kljub dežju zbralo lepo število udeležencev. Ker je zvedel, da se bo razpravljalo o važnih občinskih zadevah, je prišel na sestanek tudi nabrežinski župan. Kralj, nismo pa opazili občinskih svetovalcev Ljudske fronte, ki so bili verjetno zadržani zaradi drugih opravkov in bolezni. Tov. Furlan je za boljše razumevanje občinske politike, ki je bila glavna točka dnevnega reda, spregovoril o političnih dogodkih v svetu, zlasti onih na Daljnem vzhodu, kjer se odraža politika blokov in interesnih sfen in s tem napetosti, ostra nasprotja in krvavo obračunavanje. To vpliva tudi na dogajanje pri nas. Govoril le o zapostavljanju interesov delovnega ljudstva, kar se vse odraža v nizkih mezdah, draginji, iz državnega proračuna in državnih podpor za gospodarstvo tukajšnje zemlje. Iz poročila smo razbrali glavne postavke izdatkov, kjer nas obtežujejo osebni izdatki (policija, uradništvo) za okrog 5 milijard ali 30 odst. (33.000 o-seb ali 35 odst. vseh dela sposobnih, samo v Trstu nad 3600), javna dela, (6 milijard), gradnja ladjevja (219 milijard) podpora krajevnim, upravnim telesom (1,7 mil.) itd., vseh izdatkov okrog 16 milijard. V kritje teh izdatkov prispeva najvišji delež delovno ljudstvo, ker so posredni davki (trošarina, pristojbine) narastli 6 in Pol krat več od neposrednih (od 1.1938 dalje prvi povečani 39 krat, drrugi 6 krat). Ta davčna politika velja tudi za našo občino. Predvsem pa pade v oči poglavje državne podpore za našo občino ki doseže doslej nad 1 milijardo lir. Tov. Furlan je naštel glavna izvršena dela, iz česar so navzoči razbrali, koliko od teh je v prilog gospodarstvu domačinov. Sledila je diskusija, v katero je prvi posegel župan in zagovarjal občinsko upravo, češ da spada vse navedeno pretežno v prenešen delokrog občine in zato ona pri tem ne odloča, pač pa da se je trudila, da bi občini čimbolj pomagala. Iz nadaljnjih izvajanj tov. Furlana je bilo razvidno, da je občina zanemarjala mnoga vprašanja, ki so življenjskega pomena in se premalo zavzemala za pravilno uporabo državnih finančnih sredstev. Diskusija je zajela vojno škodo, obnovo po fašizmu požganih domov, ceste, vodovod, šole, stanovanjske hiše itd.. Posebno živa je bila diskusija ob vprašanju jusarstva. VI-žovci tožijo, da se ta skupna zadeva rešuje zelo sumljivo. Tudi tukaj je župan zagovarjal občino in sebe Končno je bilo načeto vprašanje odcepitve Devina od nabrežinske občine, ki je izzvalo živahno diskusijo, v katero je poseglo več navzočih, med temi tudi župan in dr. Dekleva ki sta prikazala to zadevo od njene pozitivne in predvsem negativne strani — tako kot jo vidijo vsi pošteni in uvidevni Slovenci in priporočajo, da se v teh prilikah ta namera opusti Spet je treba podrčtati nujno potrebo po takih sestankih. Iz Skednja 0 krajevnih potrebah so govorili na sestanku OF tov, ki spadajo zaradi propagande, ki jo izvajajo in pa za radi svojih dejanj v tabor vojnih hujskačev in sovražnikov miru. Poleg važnih političnih vprašanj pa so se tovariši dotaknili tudi gospodarskih problemov. Zlasti so se zavzeli za popravilo Ulice Sor.cini, po kateri vozi avtobus. Ljudje, ki potujejo na tej avtobusni progi, morajo namreč imeti dobre živce, da lahko prenašajo vse neprijetne sunke, katere povzročajo neštevilne kotanje v cestnem tlaku. Cas je, da se občinska uprava spomni in se odloči ?a takojšnje popravilo te ceste. Nadalje so govorili o Ulici Ronchetto, ki je občina in tehnični urad nočeta razširiti, čeprav je najbolj prikladna za zvezo predmestja na tem predelu s centrom mesta. Nujno potrebno je tudi zgraditi lokalno javno kopališče. Vse le in še številne druge probleme, ki jih. občinska uprava ne vidi, ali bolje noče videti, je tre ba rešiti v interesu škedenj-skega prebivalstva, saj so davki, ki jih plačujemo prav tako dobrodošli občinski blagajni kat od ostalih občanov. Seja glavnega sveta ASIZZ ; SLAVA PADU BORKI! | Žiqon Godina Viktorija Vnedleljo ob 9 je bilana sedežu v Ulici R. Manna setja glavnega sveta ASIZZ. Glavno pomočilo o izvršenem delu ter o bcdtočih nalogah, kj jih bodb morale žene še rešiti, je podala tov. Al-ma Reschitz. Njenemu poročilu je sledila zelo živahna in bogata diskusija, h 'kateri se je javilo več tovarišic, ki so obravnavale vprašanje bodočih volitev, vprašanje borbe za obstoj in razvoj slovenske šole na našem ozemlju, vprašanje deta žena Istrskega okrožja, vprašanje izboljšanja delovnih in življenjskih pogojev žen delavk, vprašanje stanovanjske krize, vprašanje sodelovanja antifašističnih žena v OF ter njihov prispevek k dostojni proslavitvi desete obletnice njene ustanovitve.' Po zaključeni diskusiji so članice glavnega sveta ASIZZ sprejele več važnih sklepov, med katerimi je 'bil najvažnejši in najbolj aktualen sklepo organiziranju proslav v počastitev praznika vseh žena - 8. marca. Ob odobravanju vseh navzočih je bil sprejet predlog, da se pozovejo vse žene delavke kot tudi vse demokratično prebivalstvo našega ozemljg v borbo za dosego priznanja 8. marca kot praznika, za katerega morajo vse žene delavke prejeti plačilo. Rodila se je v Trstu 20. februarja 1894, kjer je bila otroška vrtnarica. Leta 1929 je zaradi fašističnega pregon njanja zbežala v Jugoslavijo. Za časa NOB je bila terenska aktivistka v Ljubljani. 12. XII. 1944 je bila aretirana ter isto noč umrla med mučenjem v ljubljanskih zaporih. Ob obletnici njenega rojstva se jo hvaležni spominjamo in jo bomo ohranili v trajnem spominu. Pred dnevi je bil mr.ožični sestanek Osvobodilne fronte za sektor Skedenj. Po izčrpnem političnem poročilu, ki ga je podal tov. Cilenšek o razvoju dogodkov v svetu, zlasti pa o situaciji pri nas, se je razvila diskusija o važnih politično-gospodarskih problemih, ki zanimajo domače prebivalstvo. Prisotni so med drugim povedali, kako je določenim ljudem za razširjenje vojne psihoze; med temi so v prvih vrstah tudi tukajšnji kcrninfomnisii, ki ob vsaki priliki groze demokratičnim ljudem, ki se ne strinjajo z njihovo vo.inohuj-skaško in protijugoslovansko politiko s skorajšnjim prihodom rdeče armade, češ da bo tedaj nastopil čas za obračunavanje. Navzoči «o obsodili tako početje in poudarili nujnost razkrinkavanja takšnih elemen- OKROG IGRALNICE V MILJAH Kot j.e našim čitateljem že znano je bila po- dolgih pogajanjih dns 14- novembra 1950 končno sklenjena in podpisana nova delovna pogcdba za pekovske delavce, katere c’oločbe prav gotovo niso mogle zadovoljiti prizadetih delavcev. Omenjena delovna pogodba je namreč vsebovala tudi člene, ki so v mnogcčsm pcslrbrali položaj pekovskih delavcev; predvsem sta bila v r.-aspmtju z interesi pekovskih delavcev čler-a 1. in 3 delovne pogrebe. Da bi bila vsaj začasno preprečena škoda, ki bi jo z uveljavljenjem omenjenih členov utrpeli pekovski delavci, je združenje pekov obljubilo, da ne bo uveljavilo omenjenih členov, dokler r;e bo rešeno vprašanje rekvalifikacije vseh pekovskih delavcev ter vprašanje novega načina izplačevanja mezd prizadetim delavcem. Nov nrčin izplačevanja naj bi namreč rešil vnrašanie vs^h thtih d lav-cev, ki bi bili z b dbč’'m spora- zumom o rekvalif kaciji po. j stavljeni na nižjo stopnjo in ki htevajo predstavniki Enotnega razrednega sindikate pekovskih delavcev, da se vključi v nov sporazum glede prilagoditve plač za pekovske delavce posebna izjava, ki.raj ščiti interese vseh pekovskih delavcev. V primeru, da bi se združenje pekov uprlo sprejeti spora um s to izjavo, daje glavni odbor tajništvu Enotnega razrednega sindikata pekovskih delavcem polnomočje, da novega sporazuma ne p dpiše. Vsi dobro vemo, v kako težkem položaju se danes nahajajo fudi tržaški pekovski d lav. ci, vsem je prav tako z-lo dobro zna’* o, koliko vztrajne borbe je bilo potrebno, da so si pekovski delavci zagotovili novo delovno pogodbo, ki pa še od daleč ne rešuje vseh nj hevih upravičenih zahtev. Sedaj jim grozi celo nevarnost, da bo no sporazumu o j-eV rtfjkacjji delavcev večje število pekovskih delavcev izgubilo naslov specializiranih delavcev ter bo stopilo v vrste kvalifikaciranih deiavcev, kar pomeni, da brdo prejemali tako tudi mnogo nižje plače. Da takšnega sporazuma Enotni razredni s n-’i-kat pekovskih delavcev ne more podpisati je povsem razumljivo Isti sporazum so pa že podpisali Enotni sindikati in Delavska zbornica. Kdo torej brard m ščiti inte, - se delavskega razreda? Delavska zbor. nica in Enotni sindikati, ki so omenjeni sporazum že podpisali čeprav vedo, da gre na škodo interesov pekovsHh delavcev, ali pa E- otni razredni sindikat, ki bo podp'sal le tak sporazum, ki bo prsdvid val zaščito interesov pekovskih delavcev brez izjeme? Pekovski delavci lahko tudi na Um primeru vidijp,, kdo je njihov resnični zpščpnik h) komu so mar njihovi interesi. Miljtt-Mnnte Carin lo so želje tamkajšnjih kominformistov Podla laž klerikalnega lista o predstav nikn SILF v miljskem občinskem svetu Iz Sempolaia Pogreb Ivana Grudna V so oto popoldne smo pokopan 74letnoga Ivana Grudna, po domače «fz ta nove hiše», ki je podlegel možganski kapi. Točno pred 8 meseci je umrla njegova žena, kar ga je precej potrlo a vendar je ohranil svojo čvrstost Ta kraška grča ni poznal bolehanja in betežnosti. Vse svoje življenje je delal tn se trudil. Z dvanajstim letom je odšel v kamnolom, kjer je nepretrgoma kamnaril do lanskega leta. Malone vsa delovna leta je delal pri tvrdki Caha-rija. Zaradi svoje vestnosti, razumnosti in strokovne sposobnosti je bil ta poštenjak splošno prilhtbljen in spoštovan, kar je pričala izredno velika udeležba prijateljev in znancev pri pogrebu. Golih rok sta s svojo ženo začela gospodariti in si s prid-nostj0 zgradila lep dom. kjer je bila dolgo let znana gostilna, in vzgojila štiri otroke, od katerih sta 2 hčerki poročeni v Jugoslaviji, najmlajša hčerka in sin sta na domu. Svoj pogled m svet in življenje je pokojni izpričal s svojim sodelovanjem v narod-no-osvobodilni borbi, kjer je bil med drugim tudi med prvimi član; tajnega krajevnega odbora OF, kjer sta z mladino delovala s pokojnim tudi priletnim Al. Lupincem. Se Pred dobrim tednom nam je pomagal pri zbiranju spominov iz te borbe. Dobremu očetu in zavednemu borcu za pravice delovnega ljudstva naj bo lahka domača grudo, na katero je bil tako navezan, preostalim pa naše sožalje Žeparske V baru »Trieste mia» v Ul. Ghega so neznanci ukradli iz suknje denarnico z 2.000 lirami ter osebnimi listinami 27 letnemu Veleski Bilatu iz Ulice Mirti 5. Aldu Crdelu iz Ulice Molln a vento 48 pa so iz* maknili denarnico v tramvaju »a progi fit. 5 Z denarnico mu je lagir.llo tudi 8.000 lir gotovine ter razni dokumenti. Na dnevn- m r> du jesenskega zasedanja miljrkega obč nskega sveta je kot zadnja točka Ustanovitev igral ice pri Sv. Jeme. ju (Milje) Verjetno bodo o tej zadevi razpravljali na prihodnji seji, ker so ostale t čke že izčrpali na dosedanjih sejah. Zato je potrebno, da o stvari obvestimo našo javnost in opišemo, kolikor nam je zna"0. Skupina tržaških in milare skih ' apitalistov hoče vložiti svoj kapital za ustanovitev igralnice, ali «casind» v upanju, da bi igralnica nesla mastne dobičke 2e pred nekaj leti so Se širile govorice, da bodo ustanovili tako stvar v Rezijanu ali v Grad"žu, pa so jim šli načrti po vodi. Zdaj poskušajo v M;l’ah, zato je na dnevrem redu tudi ta t°čka. Za dovoljenje Pa je potrebno, da glasu-ieta za predlog najmanj dve tretjini občinskih svetovalcev. Zainteresirani kapU-listi so S" obrnili na miljski občinski svet, kier imajo večino komin. formisti, v uoar.ju, da bodo s svojim predlogom uspeli ker računajo na podporo miljski’’ kominformistov, katerim so ob. ijub;’i letno visoke in mastne dobičke. — več milijonov lir v prid občinske uprave Seveda niso naleteli na gluha uš-sa in praviio da so miliakj komin-formistični vodite] ij navdušeni za to stvar Za vzgled so jim verjetno Benetke, kjer je župan tudi kominformist in ima jo znano igralnico. Ne vemo, če bo nredlog odo. brep ali ne, vsekakor bi to bilo veliko zlo za miljsko občine in vse naše ozeml’e. čeprav bi morda imela od tega nekaj denarnih dohodkov Take igralnice so središča pohujšania, umorov, škandalov, propasti. zl°či nov Cela premoženj« zapravijo strastni Igralci v eni sami. noči. tu se zbirajo mednarodni sleparii, razpečevalci mamil itd. Takega žarišča vsega zleaa res ne potrebujemo v naših krajih, ker je nemoralno in škodljivo. Ce bo predlog odobren. bodo r,osiii vgo odgovornost mil iški komnformisti in kdor jim bo pomag, 1 Vest o tem *0 pri-esle 15 t m. tudi «Le Ultime Notizie» ki so zadevo izrabile za blaterije svetovalca Ljudske fronte v miljskem občinskem svetu in za laži in klevete na račun Ju goslaviie. To je pač njihovo -ovinarska mor"l", da si izm š ljajo izjave it' podtikajo sumljiva mnenja na r~čun svoRh noTtičnib nesnro‘nikov «L-Ultime Notizie« namreč (mapo. vedujejo«. da bo občinski svetovalec Ljudske fronte glasoval ugodno za predlog, češ do bi ustanovitev igralnice prinedn »rožnate izglede za Jugoslavijo, ker bi se tja stekali dinarji, ki bi jih nato pošiljali v Italijo za kritje 7 milijard lir, ki jih dolguje Jugoslavija Italiji«. Take «kolobocije», ki so jo spravile skupaj «Le Ultime No-tizie«, sploh ne moremo razumeti Samemu člankarju ni bilo jasno v glavi, izrabil je le priliko za klevetanje Jugoslavije. Glede dolga 7 milijard lir, pa mu svetujemo naj prelista finančne italijanske liste in ministrska poročila v Rimu ter naj se snomr.i, da mora Italija plačati Jugoslaviji še vojno odškodnino in je Italija dolžnik bi morali p0 tem prejeti prav isto plačo, kot so jo prejemali doslej. Zal združenje pekov teh svojih obljub ni držalo, prišlo je do novih pogajanj v zvezj s vprašanjem prilagoditve mezd; seveda so bile pri tem pozabljene vse obljube glede čler.ov delovne pogodbe, ki so na škodo interesov pekovskih delavcev. Tako se je ustvaril za pekovske delavce povsem nov položaj; obstaja namreč nevarnost, da ge število specializiranih delavcev zniža ter da se v nasprotju s tem poviša število kvalificiranih delavcev, kar pomeni z drugo bes do, da bi bil odslej naprej mnogo večie število delavcev, ki bi prejemali nižje plače od dosedanjih. Po vsem razumljivo jr: jasno je, da se je Enotni razredni sin- Jugoslavije, ne pa obratno. Kar se pa tiče prerokovanj I dikat pekovskih delavcev z vso o stališču svetovalca Ljudske ‘ fronte glede igralnice, naj «Le Ultime Notizie« pošljejo na prihodnjo sejo svojega urednika, da bo točr.-o informiran o njegovemu stališču v tem po- gledu. Za poldrugi milijon cigaret v dvojnem dnu avtomobila KOLEDAR ^hdaiidce - 'žčiM - Ifladio- Torek 28. februarja Stanislava. Gojslav Sonce vzide ob 7.01, zatone ob 17.38. Dolžina dneva 10.37. Luna vzide ob 16.04, zatone ob Jutri, sreda 21. februarja Eleonora, Cudomil Lipa zelenela je.. Lipa zelenela jc, tam v dišečem gaju, s cvetjem me posipala, djal sem, da sem v raju. Veje raztezavala k nebu je visoko, meni pa je do srca segala globoko. Sedaj pa je revica skoro ovenela, cvetje, perje zeleno zima ji je vzela. Spavaj, draga ljubica! Večno ne boš spala, nova pomlad zelena novi cvet bo gnala. Pa boš zopet lipica v senco nas vabila, dragim svojim srčeca žalostna hladila. OF Danes: okrajni tajniki imajo običajno sejo na sedežu Ul. R. Manna 29 ob 11.30; v Skednju, seja izvršilnega odbora za IV. okraj na sedežu ob 20. uri; v Škofijah, Plavjah m Borštu, seje krajevnih odborov v običajnih prostorih ob 19.30; v Skednju, seja komisije za zbiranje podatkov ob 18. uri na sedežu. V četriek 22. t. m.: v Stramarju ob 20. uri sestanek odbora v običajnih prostorih; v Dolini in Borštu ob 19.30 masovni sestanki v običajnih prostorih; center mesta in VOM - II. okraj ob 20. uri masovni sestanek na sedežu Ul. Rugge-ro Manna 29; Sv. Ivan - II. okraj ob 20. uri politično predavanje v prostorih stadiona, Strada di Guardiella 7. V soboto 23. t. m.: v Plavjah ob 19.30 masovni sestanek v običajnih prostorih. PROSVETNA DRUŠTVA Prosvetno društvo »Lonjer-Katinara« bo imelo v četrtek 1. marca 1951 ob 20. uri v svojih prostorih občni zbor z običajnim dnevnim redom. Vabimo članstvo na polno-število udeležbo. Odbor Pevski zbor ((Slavko Skam-perlen pri Sv. Ivanu bo po hrekihitv; pevskih vaj zaradi bolezni zborovodje in mnogih pevcev, začel zopet z rednimi vajami v petek 23. t. m. Prosimo vse pevke in pevce, da se vaje udeleže v polnem številu. Po vaji važen razgovor. Na štivanskem bloku pri Devinu so v soboto ustavili ameriški avtomobil znamke »Mercedes«, ki ga je vozil 40-letni Giuseppe Devetta iz Ul. Guardiella 176. Kakor kaže, so policijski agentje že prej zasumili, da vozi Devetta s svojim «Mercedesom» po nedovoljenih poteh it.' so pri preiskavi res našli številne skrivne predale, primerne za tihotapljenje raznovrstnega blaga. Odkrilj so dvojno dno in pripravne udol. bine pri sedežih, vse natlačeno z ameriškimi cigaretami v vrednosti poldrugega milijona lir. Zaplenjenih je bilo 76 kg cigaret, medtem ko je bil Devetta pridržan ter uvedena nadaljnja preiskava. odločnostjo uprl, da bi podpisal sporazum, ki bi Pridvide- p0gk0db® 1*0 d®lu val uresničitev takih določb na ; škodo interesov prizadetih de-! Osemintridesetletni Bruno lavcev. Glavni odbor je na svo- | Falconea iz Ulice Eremo 105 si ji zadnji seji sklenil, naj za-1 je včeraj v mizarski delavnici Prebiranje smeti v rižarni tudi za okolico nehigiensko Beda in zaskrbljenost v begunskem taborišču - najboljši odgovor na lažnivo propagando, ki izvablja ljudi iz njihovih domov Pred dnevi je prišla v naše uredništva nekaj žena. ki so nag prosile, da objavimo naslednje: Te dni je tržaška občina dovolila nekemu podjetju, ki se ukvarja z zbiranjem odpadkov v smeteh, da izkoristi v ta no men skladišča v rižarni pri Sv Soboti. Gre za 60 kamionov smeti, ki so nagrmadene v navedenih skladiščih, kjer je zaposleno na desetine žensk pri prebiranju smeti, ki širijo neprijeten smrad v okolici. Prebivalci navedene cone prosijo, da bi občina preklica la svoje dovoljenje omenjene mu podjetju, posebno še. ake se upošteva, da se nahaja v bU šini neka važna tvomica teste nin ter biuališče beguncev. O benem prosijo, da ukrene urad za zdravstvo vse potrebno, posebno ker se bližamo toplejšim dnevom, bo naveden o stanje gotovo neznosno. Mislimo, de mm ugled Trsta zahteva, da sr zadeva ne zavleče ter da se ukrene čim prej vse potrebne Ker se nam je zdela naved« na pritožba zanimanja vredna smo ge na mestu sami prepr* čali o zadevi in resnici na ljv bo moramo priznati, da je pr* tožba popolnoma upravičena Ni bilo težko našemu kronistu najti navedena skladišča. Cim je stopil na koncu, begunskega taborišča na dvorišče, ga je preko luž, ki jih je napravil dež, že od daleč »pozdravil* smrad in ga tako dovedel d* rektno skozi vrata označena s številko tri v velikansko skl« dišče, kjer je stalo več kamio nov, naloženih s smetmi. “ Cela grmada smeti pa je bila ra* metana na tleh. kjer so ženske, zavite v stare cunje, ma> Ijivo brskale ter odbirale p* pir, cunje in druge odpadke, Iri jih tvomice dajo v zopetno predelavo. Skozi vrata so prihajali kamioni, naloženi s tržaškimi smetmi v vrečah, odhajali pa so drugi, ki so vozili prebrane smeti v Zavije. Ne vemo ali se je higijenski urad kdaj od bliže zanimal za zadevo Higiensko se nem zdi nepra vilno, da se tik skladišča iara-io po blatu in nesnagi begunski otroci. Miši in podgane, ki švigajo po kotih na dvorišču, obiščejo gotovo tudi vsa stanovanja v bližini. Smatramo, da ni treba pisati, kakšne so lahko posledice teh »obiskov* Ironija usode je nanesla, da je našega kronista ustavil pri izhodu dežurni begunec, češ da po pravilih taborišča ne pusti nikogar skozi navedena vrata na prosto. Kaj kmalu je u-Videl, da ima opravka s pra- vim Tržačanom in veliko je bilo njegovo začudenje, ko mu je ta odgovoril v hrvaščini. Takoj ga je zanimalo, ali jg bil v Jugoslaviji itd. V pogovoru mu je povedal, da je v taborišču okrog tisoč beguncev in da s« selijo večinoma v Kanado in Avstralijo. Ob pogledu na notranje dvorišče se nudi kaj žalostna slika; povsod razobešene cunje m perilo, povsod bledi in zamiš-lieni obrazi, na katerih se čita neka odsotnost in zaskrbljenost. Tja bi bilo treba poslati na ogled one, ki še verjamejo lažnivi propagandi in ki po nepotrebnem zapuščajo svoje kraje, kier so imeli delo in človeka vredno življenje. Med pogovorom ie švignil mimo črn luksuzni avto poveljnika taborišča — pravi kontrast opisani bedi. Ker je bilo našemu kronistu dovolj, se j® poslovil, ter odšel. Na ovinku med rižarno in klavnico je še slišal sledeče besede ene izmed dveh mimoidočih ženic-»Grem vedno raje sredi ceste, ker imam vtis, da se bo zid zdai zrušil«. Res ne vemo, kaj bo c navedenim zidom ob prvi bolj močni tržaški burii. Naibr-že ga niti podirati ne bo treba. Pač pa bo treba odpeljati gradbeni material, ki ga ne bo tako malo. poškodoval sredinec in prstanec leve roke, tako da so mu morali v bolnici odrezati po en člen vsakega prsta. Rane se mu bodo zacelile v 15 dneh. 13. letni dijak Alberto Rosen, holz iz Ulice Foscolo 3 si je pri telovadbi zvil zapestje in se potolkel po desnem komolcu, i Zdraviti se bo moral 7 do 20 j dni. Rosenholz se je pobil pri padcu z usnjenega konja, medtem ko se je uril v telovadnici Ulici Pascoli DAROVI IN PRISPEVKI Turk Ivan v Trstu daruje za Dijaško Matico 2.000 lir. Obvestilo Kmečke zveze v Trstu Avtomobilska nesreče brez brvi in žrtev Avtomobili, ki jih tudi v Trstu ne manjka, zahtevajo ponekod že Pri najmanjšem karam-bolu svojo žrtev, mnogokrat pa izstopijo potniki jz motoriziranega zaboja celi ir.1 zdravi, ako-ravno se je ta strahotno zavrtel pod cesto in pomolil v zrak vsa štiri kolesa. Nekaj takega se je pripetilo v nedeljo ponoči 27-letnemu dr. Lionellu Morgani iz Ulice Set-tefontane 19 in njegovi ženi, ki sta se peljala s »Topoli nom« iz mesta proti Barkovljam. V bližini tamkajšnjega pokopališča je drobnemu vozilo spodletelo r:a mokri cesti, tako da je zadelo v rob pločnika in se prekopicnilo. Toda potnika sta se izmotala iz nerodnega položaja brez praske in tudi zaradi malenkostnih poškodb na vozilu se nista mogla pritoževati. Nič manj sreče ni imel angleški častnik, ki je v nedeljo popoldne drvel z avtomobilom v smeri od Debelega rta proti Trstu. Med vožnjo se je za. letel v obcestni zid in od tu dalje je vozilo zašlo še v obcestni jarek. Pri nesreči je ostal častnik nepoškodovan, le avtomobil, znamke «Alfa Romeo«, se je dodobra polomil Sostanovalci in njihove neprijetnosti Do neznosnosti naveličana skupnega bivanja v istem stanovanju sta se v Ulici S, Fran-cesco 34 sprla 32-letni Antonio Sergovich jn hišna gospodinja 60-letna Katarina Illich. Pri tem je Sergovicha podprla njegova žena Marija, Ill chevi pa je pri kočila na p m fi 31-letna hčerka Carmen Spor se je po-tem zaključil s tem, da so Ser-govichevo morali pospremiti v bolnico zaradi nekaterih bunk ki bodo splahnele v nekij dneh. Prepirljivci so bili povabljeni na policijo zaradi morebitne tožbe. Obveščamo vse kmetovalce dvolastnike, ki posedujejo zemljišča v coni B STO, da morajo v tekočem mesecu februarju obnoviti dvolastniško izkaznico. Za vse potrebne informacije in navodila naj se prizadeti kmetovalci obrnejo na Kmečko zvezo v Trstu, Ul. Fabio Fil-zi 10-I. Izleti PDT V nedeljo 4. marca bo smučarski izlet na Snežnik ali Cmi vrh. Vpisovanje do četrtka 22. februarja pri ZDTV, Ul. Machiavelli 13, telefon 29-936 do četrtka med 17 in 19. uro. Pionirji iz Centra, Skorklje, Grete in Rojana, pridite k vajam Ža telovadbo za prvi maj v sredo 21. t. m. ob 18. uri v Ul. R. Manna 29. NOČNA SLUŽBA LEKARN Creraito, Ul. Roma 15; Al Lloyd, Ul, Deirorologio 6; Si-gnori, Trg Ospedale 8; Croce Veirde, Ul. : Settefontane 39; Gmeinefr, Ul. Giuiia 14; Hara-baglia v Barkovljah im Nicoli v Skednju imajo stalno nočno službo. TRŽAŠKA BORZA Zlati šterling 9150-9250, papirnati šterling 1750-1780, dolar 718-722, telegrafski dolar 722-724, švicarski frank 169-170. francoski frank 180-185, avstrijski šiling 23:50-24. Stroj mu je odtrgal prst Na prvi kirurgični oddelek splošne bolnice so sprejeli včeraj zjutTaj 27-letnega Milena Cavano iz Ulice Media 17. kateremu je odtrgal del mezinca leve roke. Kakor je Cavana pripovedoval, mu je prst odbila napeta vzmet v železniških delavnicah r.-a glavni postaji. Zaradi poškodbe se bo moral zdraviti 15 dni. tffoifp in citaltp Primoliki dnetmikt I. javna produkcija glasbene šole v Trslu Sporočamo vsem staršem naših gojencev kakor tudi vsem onim, ki se zanimajo za napredek naše mladine na glasbenem polju, da bo v sredo, 21. februarja ob 20. uri v dvorani Ljudskega doma (Avditorij) vhod v Ul. Teatro Romano javna produkcija gojencev naše šole. Nastopiti bodo gojenci iz klavirskega, violinskega in solopevskega oddelka. Spored obsega predvsem skladbe slovenskih mladih skladateljev. Vstop je prost. Sklad za zimsko pomoč Objavljamo tretji seznam da. rovalcev za zimsko pomoč: Šolsko ravnateljstvo v Rojanu (učitelji) 17.300 lir, Van Singer & C.c 5000, ravnateljstvo slovenske šole na O.JČinah (učitelji) 8.650, ravnaiel stv0 šole »Paolo Veronese« 13.781, ravnateljstvo šole ((Bergman« 7.373. Angelini in Bemirdon 6.000. teritorialni inšpektorat poljedelstva 9.990, Italijanska misija 17.600, A. Ribi & C.c (vodstvo in osebje) 6.300, CIL FIT (vodstvo in osebje) 5.112, A. Barbi (vodstvo in osebje) 4.800, prireditev »Vecchia Trie-ste» 90.740, Komunist:čna partija STO 50.000, Rauber & C. (oodjetie in osebje) 8 500, E P elani 2.000, Istra Trst 2.400, M. Verdar.i 200, G. Glorin 200, Consorzio Industr ale F ammi-feri 2.400, Alitta in Gallina 1.400. šola »G. Bronner« (učitelji) 1.550, tvrdka Botter; 1.200. R Ferrari s 900 N N. 100. R Debrevi 135. N. N. 300. Doslej nabrana vsota znaša 2.370.632 lir. Vsem polagamo na srce, da se ovlasilo s svofimi prispevki, da dokažejo svojo socialno solidarnost do onih, ki so nepreskrbljeni in ki s svojimi revnimi družbami trpijo pomanjkanje. Prispevki za sklad za zimsko pomoč se sprejemajo v vseh bamcah in pri »UPI«, U. S. Pel-lico 6. r RADIO I JtUuOSL. CONE TRSTA (Oddaja na srednjih valovih 212.4 m ali 1412 kc) Torek 20. februarja 1951 6.30: Jutranja glasba. 6.45: poročila v ital. 7.00: Napoved časa-poročila v slov. 7.15: Jutranja glasba. 12.00: Opoldanski koncert: p. I. Čajkovski: Fantazija za klavir in orkester v G-duru. 12.30: Igra orkester Marek - Weber. 12.45: Poročila v ital. 13.00: Napoved časa - poročila v slov. 13.15: Poje Beniamino Gigli. 13.45: Glasba no željah (ital.). 14.30: Pregled tiska v ital. 14.45: Pregled tiska v slovenščini. 17.30: Politične aktualnosti (ital.). 17.40: Igra orkester Ke-telby. 18.00: Ljudska univerza (ital.). 18,15: Črnske duhovne pesmi. 18.45: Poročila v hrvaščini. 19.00: Glasbena medigra. 19.15: Poročila v ital. 19.30: Napoved časa - poročila v slov. 19.45: Kulturni pregled (slov.). 2P.O0: Simfonični koncert: Antonio Vivaldi: ((Koncert v a-molu za godalni orkester«. Lutfwig van Beethoven: ((Simfonija št. 9», Edvard Lalo: Španska simfonija«. 22.00: Lahka ln plesna glasba. 22.45: Ildebran-do Pizzetti: Trije spevi mladi zaročenki. 23.00: Zadnja poročila v ital. 23.05: Zadnja poročila v slov. 23.10: Objava dnevnega sporeda za naslednji dan’(v ital. in slov.). 23.15: Plesni motivi za lahko noč. 23.30: Zaključek RADIO TRST II. Torek 20. februarja 1951 7.15: Napoved časa in poročila. 7.30: Jutranja glasba. 8.30: Za- ključek jutranje oddaje. 11.30: Za vsakoga nekaj. 12.00: Novi svet. 12.10: Lahki in za- bavni orkestri. 12.45: Napoved časa in poročila. 13.00: Glasba po željah. 14.00: Poročila. 14.15: Dnevni pregled tiska. 14.30: Zaključek opoldanske oddaje. 17.30: Plesna glasba. 18.00: Glas Amerike. 18.15: Martucci: Kon- cert v b-molu. 18.50: Dva bisera violinske umetnosti. 19.00: Ma- mica pripoveduje. 19.15: Operne arije ln uverture. 19.45: Najjoved časa in poročila. 20.00: Pestra glasba. 20.30: Okno v svet. 20.45 Lahka glasba. 21.00: Vzori mladini: Življenje in delo slovenskega pesnika Valentina Vodnika, nato: Glasba iz revi) in zabavišč. 22.00: Beethoven: Simfonija št 2 v d-duru. 22.29: Brahms: Rapsodija za alt. 22.42: Večerne melodije. 23.00: Hanson: Koncert za orgle, godala in harfo. 23.15' Na-noved časa in poročila. 23 30-Polnočna glasba. 24.00: Zaključek večerne oddaje. RADIO TRST 1. Torek 20. februarja 1951 12.00: Valčki, polke in mazur- ke. 13.00: Poročila. 13.25: Slavni glasovi. 14.00: Tretja stran. 14.20 Razna glasba. 14.30: Soored BBC. 15.00: Borza, zaključek. 17.30: Glas Amerike. 18.00: U-vodna beseda k operi: «Nuern-beršk mojstri pevci«, Giulio 18.35: Ritmi uspehov. 18.50: Tu in tarr. po svetu. 19.30: P, občinstvo - korespondenca Tultja Kezicha. 19.40: Pole Se-rafino Bimbo. 20.00: Poročilo in onanje večernih sporedov. 20,15: Aktualnosti. 20.30: «Lucia dl Lammermoor«, opera G. Donizet-tija. 22.25: Herb Kern in njegova glasbena skupina. 22.40: Komorna glasba, pianist IVilhem Kempff: Bach: francoska suita st. 5, Beethoven: Sonata St. 24. op. 78. 23.10: Poročila. 23.20: Različnosti. 23.30: Plesna glasba. v nedeljo v Avditoriju Dramska družina z Opčin je v nedeljo popoldne ponovi* na Kontovelu mladinsko H! «Petrčkove poslednje sanjfS Igra je bila na dostojni viši* Dvorana je bila natrpan« *■ činstva, ki je bilo s predsta'” zelo zadovoljno in je ob cu igre nagradilo igralce močnimi aplavzi. »Petrčkove poslednje bodo Openci ponovili v ne#i“ popoldne v Avditoriju. Gledališče Verdi Danes ob 20.30 tretja P* stava opere «11 Campiello« mana Wolf-Ferrarija za_ "J r.ente «B» (parter in r.enie «r>» vparter in abonente «A» (galerije L# pevci kot v prejšnjih Pre”L. vah; dirigira Umberto Berm toni. Jutri ob 20. uri prva stava opere «Nuernberški stri pevci« Riharda "?a“neL| Abonenti «B» (parter in 1®*” abonenti «C» (galerije). V r.ih vlogah: Avgusto Beuf, na Rizzieri, Mario Binci, T«”‘ riano Stabile in Mano -masini. Zbor je pripravil Mz, fo Fanfani, koreografijo ff'. Bronzi, režijo Demonico na. Dirigent Robert F. Detd KINO Rossetti. 21.00: «Black and te« revija v dveh dejanjim ^ Excelsior. 15.45: ((Madeleinin*^ na ljubezen«, Ann Tott, Desny. . p Nazionale. 15.30: »Pravici Je doščeno« Andre Coyatte._-j, Arcobaleno. 15.30: «Goreča str^ Fenice. 16.30: aBarbablu in govih šest žena«, Totd. (, Filodrammatico. 16.00: »Muk«'' Nazzari. Alabarda. 16.00: ((Oktobrsko-bilo«, Glenn Ford v barv j Armonia. 15.30: »Zalju*™ mrtvege mesta«, Mac Crea. Garibaldi. 15.00: »General«^] spektor«, Danny Kaye. film. ^ Ideale. 15.00: »Otočje v Jean Marais, -igčav**1 Impero. 16.00: ((Strelci Pui G. Madison. jj, Kino ob morju. Danes Italia. 14.30: »Sanjal sem d’ž»- Savona. 15.00: «Vrni se Lassi«, v barvah. Viale. 16.00: »Nočni preK valcl«. , .aijfi. Vittorio Veneto. 15.15: «L3 sin«, P. Lavvford. Azzurro. 14.30: «Rdeče s*® , John Wayyne. Belvedere. 16.00: »Za , vrati«. (F Marconi. 15.30: «L.tubezett krovom«, v barvah. ---ut’' Massimo. 16.00: ((Noetova < Novo Cine. 16.00: «KUcJ,-. Clark Gable, Loretta Odeon. 16.00: «Toto išče \ nje«. w Radio. 15.30: «Norec gre na no«. nrie*ri Vittoria. 14.00: «Devica v ska«, Ingrid Bergman. Venezia. «Kalifornija», u Durbin. 1 fctit N »Dl 20. februarja 1951 DIJAŠKE ŠPORTNE TEKME Podružnica uredništva in uprave Primorskega dnevnika v Gorici - DL Silvio Pellico IjlL nadst. - Telefon 11-32 Rešitvi goriškega gospodarstva PoiU)C'so",lllll kajti o tem jt da, Wreeena odločilna besedila 7 obst°ieče stanje uza-^kšne 3,0 raiši preglejmo, braVno 0 Posledice nove u-kaj . Politične razmejitve in Pravile P°trebtlo> da bi se cd-'HeinJl sPl°šno ljudsko korist V Prebivalstva, hio j??21 s tem naj primerjanju u*°tovitve lista «11 v> ki se je pred due- la 1 in nakazal nekate-terifn ^arska vprašanja, ka-i® dodajal tudi svojo N, ‘ bvsti, ]jjran nekatere ne pravil-50 v članku evidentne, jjjv, (j5'V.mr>r netočna ugotovi-c ttaifi-^lkanski most zgra-khiejjj ’ mesto da bi bil !f9|!>ia Povedal, da ga je * Ita, POkoirla Avstrija in Hj. 1)a Po prvi svetovni 5«l (C10 Popravila. Na stran ie bj]° tr(Htev, da podeželje, jN mL,!drezano 06 mesta- b blae zadostiti Potrčih 11 heui«)a 3mo> da po doka- Nbo k lienosti te naved‘ %i, treba daleč. Dovolj je ^i»arj a ^ tovarna pohištva £ C,ardel J« v Kromber-priključitvi in sol?5 naPravi najmoder-Pa^lnice v 120 urah. Ta C H d, J., nujkrajšem času ^ bodft , predvidevanj?!! še Tlm ko 1x3(10 pri" bfe « JS*« modeme Sin Jedili kotlarno, na- SlJ* bo ♦SPalnico v 80 urah. hJ?1i!vost!V!rna delala z vso »delali po vsakih 35 minut. b ^ja in ?e. ^daj jedra bin skusajmo ugotovi- IbNarst;86 izboljšal težak M ’M dela Pol?žai predvsem l ^Oric; ivalstva, ki ži-bezs. i - - k %st Mle^j"aibo'i obžuti Pot 23 obstoječe sta- , --jo možnosti ob. b ^egs 3a na osnovi ki J ^-ažurna. Morda Nr« Postavi, n0V sporazum' V^l a?,' n°va določila in bS?kor )p ,nosti trgovanja. C4 ^šitev , tr5nutno edina v>iti *-v- k, bi lahko v iz-It ^ J', Prispevala pred-\Vr*jtVl tukajšnjega V'b X v »tem času U|d 8°sP°darstvu no-23 nadaljnji razvoj. «11 Gazzettinos je tudi mnenja, da bi izmenjava blaga med obmejnim prebivalstvom rešila goriško gospodarstvo. Ne vemo pa, če se zaveda, da kaj takega ni mogoče v pogojih sedanjega zatiranja slovenskega ljudstva v goriški in videmski pokrajini, kjer je slovenščina neuraden jezik, slovenske šole nepriznane, oziroma jih sploh ni itd., itd.. krompirja in 15 kg zelja. Vsem darovalcem najlepša hvala. ]>arovi Za Dijaško Matico so darova li: Cotič Frančiška, mati padlega partizana iz Poljan: Grebenc Marija iz GoricP 6000 lir; N. N. iz Gorice 400 lir; N. N. iz Tržiča 200 lir; vesela družba v Sesljanu 7650 lir; N. N. iz Ste-verjana 3000 lir; y Stamirežu pa so darovali v ista namen: Tabaj Cecilija 12 feg krompirja; Plesničar Ana 1Q kg; Tomšič Alojzija 5 kg- Marušič Stanko 12 kg krompirja; Pavlin 12 kg| Nedeljske nogometne tekme V nedeljo popoldne se je na nogometnem igrišču v Roman-su srečala štandreška Juventi na B z ekipo Romans. Juven-tina B se je te tekme udeležila v močnejšem sestavu. Tek. ma je bila zelo zanimiva. Obe er-ajstorici sta se kljub slabemu vremenu in terenu odlično izkazali. Tekma se je zaključila z neodločenim izidom 2-2. Po nedeljskem počitku se bo Juventina A v starem sestavu prihodnjo nedeljo srečala v Pradamar-u pri Vidmu s tamkajšnjo enajstorico »Serenissi-ma». Ker je «Serenissima» ena izmed prvih v lestvici prve divizije, upamo, da se bo Juventina na to tekmo dobro pripravila. Juventina B bo v nedeljo temovala v Krmir.u proti Cor-monese B. V nedeljo ponoči so se tatovi vtihotapili v vežo stanovanja 52-letnega Zanettija Dominika iz Ul. Rabatta 9 in mu odpeljali kolo, ki ga je tam običajno puščal čez noč. Kolo je bilo vredno okrog 15.000 lir. Tatvino je Zanetti prijavil policiji, ki je že pričela s preiskavo. Četrti retini občni zbor 8PD zadnjem ietu je društvo pridobilo 40 članov Člani Slovenskega planinskega društva y Gorici so se v nedeljo 18. t. m. dopoldne zbrali na svojem četrtem letoetn občnem zboru. V okusn0 okrašeni dvorani v restavraciji «Pn Zvezdii« je zbor otvoril predsednik SPD Nande Rolih teir nato podal po- Peč pri Gorici ročilo o delovanju diruštva v letu 1950. SPD je. lansko leto, kljub neštetim težkočam, organiziralo 16 izletov a skupno udeležbo 654 članov. Izbira izletniških toč je po razmejitvi zelo skromna i*x so morali planinci v letih po priključitvi večkrat ponoviti enake izlete. Novost za goriške planince sta letos predstavljala izleta na Colliane in prehod Pramollo Odbor si je prizadeval da bi ugodil želji članov p:o izletih v tujino, predvsem v bližnjo Jugoslavijo. Toda pri tem je naletel na številne zapreke predvsem pri pristojnih oblasteh za-izdajamje kolektivnih potnih listov, Kljub temu Pa je SPD poskrbelo, da se je lansko leto 15 članov udeležilo mednarodnih tekem v Planici in dva člana otvoritve planin,ske koče na Trstelju. Dobro bi bilo, da bi si člani, ki, želijo na izlete v tujino, preskrbeli osetonP potne liste. Ob zaključku svojega poro; čila je predsednik še pchvailil aktivnost članov iz Pod,gore in Standreža in se odbornikom zahvalil za sodelovanje. Za predsednikom je spregovorila odbornica mladinskega odseka SPD Nada Komjanc. Poročala je o nalogah, ki jih je mladinski odsek sprejel ob svoji ustanovitvi lansko leto ter o delu, ki ga je izvršil v kratki dobi svojega obstoja. Povedala je, da so mladi planinci lamsko leto osnovali obširen načrt, ki ga pa, kljub vsej podpori SPD niso mogli uresničiti. Mladini je lani uspelo organizirati samo en izlet, in sicer na Quar-nan, s katerim so bili vsi udeleženci zelo zadovoljni. Ob zaključku je izrazila upanje, da bo delovanj mladinskega odseka v novem letu uspešnejše. Sledilo je poročilo blagajnika Bernarda Bratuža o izdatkih in prejemkih društva. Dohodki društva so se lansko leto znatno zvišali. Temu j« predvsem pripomogla članarina 40 novih članov, ks jih je društvo pridobilo v zadnjem letu. Sledilo je poročilo gospodarja Petra Čermelja o inventarju društva. Nato je spregovoril še preglednik računov dr. Vladimir Baša, ki je tudi cfoi razrešnico staremu odboru. Sledile so volitve, Z veliko večino so člani zopet izvolili na predsedniško mesto Roliha in mu tako izika-zali svoje zaupanje. Od 24 kandidatov so bili v odbor izvoljeni dr. Vladim-ir Baša, Bernard Bratuž, Bregant Ivam. dr. Brezigar Slavica, Čermelj Peter, Delpin Janko, Doktorič Emil, Gravner Franc, dr. Kocijančič Cvetko, Komjanc Nada, Kumar Karlo in Nanut Danilo. K V četrtek 15. februarja t. 1.1 je bilo na dvorišču in v telo vadnici Novega doma y Ulici Randaccio prvo poskusno tekmovanje v lahki atletiki med moštvom liceja, višje gimnazije in učiteljišča. Prvi dan je tekmovanje obsegalo dve panogi: štafetni tek in skok v višino. Iz obeh srečanj je izšlo zmagovito moštvo liceja, dočim je v posameznem plasmanu zmagal v skoku v višino Jelen, dijak učiteljišča. Moramo pa ugotovili, da tekmovalci niso bili dobro pripravljeni za to srečanje in bi bili lahko uspehi boljši; saj je lani na prazniku 1. maja v So-vodnjah preskočil Jelen 161 cm, dočim se je tu ustavil na 145, to jp celih 16 cm manj. Tudi Bavcon in Ravnik bi lahko zboljšala lasten skok. V ostalem pa niso bile reprezentance dobro sestavljene, zlasti na liceju. Rezultati so naslednji; Štafetni tek (6 moštev); licej: 6 točk, višja gimnazija; 4 točke, učiteljišče; 2 točki. Skok v višino: (na podlagi absolutnih uspehov) licej: 58-5 točk, učiteljišče: 52 točk, višja gimnazija: 49,5 točk, (na podla, gi rednih učencev, senjorjev in junjorjev) licej; 58,5 točk, višja gimnazija: 37,5 točk, učitelji, šče 3Q točk na podlagi junior-jev) licej; 39 točk, višja gimnazija: 32 točk, učiteljišče: 10 točk. 1 Rezultati posameznikov: 1. Jelen (učiteljišče) 145 cm (ia* ven), 2. Bavcon (višja gimn.); 145 cm (izven), 3. Ravnik I (licej) 145 cm, 4. Sfiligoj (licej); 140 cm, 5. Lovrečič (licej) 140 cm, 6. Zavadlav (učiteljišče) 135 cm (senior), 7. Bednariki (višja gimn.) 135 cm, 8. Deve« tak (učiteljišče) 135 cm (se. nior), 9. Jarc (višja gimn.) 135 cm, 10. Šuligoj (višja gimn.) 135 cm, 11. Vrtovec Jože (licej) 130 cm, 12. Ravnik II (višja gimn.) 130-cm, 13. Feri (učiteljišče) 130 cm, 14. Herakovič (višja gimn.) 13Q cm, 15. Kranjec (licei) 130 cm senior 16; Uršič (učiteljišče) 125 cm. 17. Bolčina (učiteljišče) 120 cm, 18; Cotar (licej) 115 cm. Ta teden pa bodo še poskusne tekme V metu krogle in yj odbojki. OSEBNO IZKAZNICO j« včeraj izgubila 60-letna Šuligoj por. Capella Ivanka z Ra-štela št. 7. Izgubo je prijavili policiji. KINO VERDI, 17: «Ropar Musoll* no», S. Mangano. VITTOR1A, 17: «Varietejski luči», C. del Poggios. CENTRALE, 17: »Zgodba « zgubljeni ženski«. MODERNO, 17: «Mornar Haw»j M. Montez. EDEN, 17: ((Tihotapstvo * Sangaju«, G. Raft. Koncert slušateljev Akademije za glasbo iz Ljubljane Po dolgem presledku smo imeli v Kopru priliko poslušati kar dva koncerta. Prvega v soboto 17. februarja in drugega takoj naslednji dan. Dočim je imel prvi koncert večji poudarek na muzikalnem uveljavljanju posameznikov, so na drugem nastopili ansambli. Na prvem koncertu so se nam predstavili študentje Akademije za glasbo s pestrim komornim programom. Glede na pestrost izbira programa ni bila ravno najboljša. Pokazali pa so, da so se potrudili približati se tistim smotrom, ki jih je pred njih postavila tehnična zmogljivost in občutje. Prva točka je bila Komarjev koncertni duet za flavto in klavir. Komar je eden izmed najmlajših slovenskih skladateljev, ki si je v Skrjančevi kompozicijski šoli izbrusil glasbeni jezik in se v grajenju koncertnega dueta naslonil na sonatni stavek. Po vzorcu svojega učitelja prof. Škerjanca, ga je pobarval z izborom impresionističnih barvnih sredstev. To je njegovo prvo večje delo, s katerim se je uveljavil kot skladatelj. Flavtist Boris Čampa se je lahko pokazal v svoji pravi umetniški intuitivnosti, ki je lastna vsakemu izvajalcu posebej. Poustvaritev tega dela zahteva zrelega umetnika, in temu je tov. Čampa popolnoma odgovarjal. S svojo igro je priklenil publiko tudi violinist R°k Klopčič. Zaigral je v klasičnem slogu napisano Beethovnovo «Romanco« ra violino. Ta skladba ima še precej ostalin tiste prave čiste klasike, katere zastopnika sta bila Haydn in Mozart Zgrajena je v mirnem, obenem pa virtuoznem stilu, ki pa zahteva tudi precej briljantne igre: Klopčič je v izvajanju »Romance« dosegel uspeh. Močno občuteno, obenem pa precej sveže nam je zaigral klarinetist Marijan Kodelja von Webrov Koncertino. Lep in jasen je njegov ton, intonacija čista in igra sigurna, le pri nekaterih hitrih pasusih je preveč zabrisal čisto in sicer umerjeno igro. To je pripisati utrujenosti. Čelist Gorazd Grafenauer nam je zaigral Matzovo »Melodijo« in oCapriccio«. Ta skladba hrvaškega skladatelja prof. Matza je v prvem delu grajena v mirnem koralnem tonu. aCapriccio« pa je lep° kontrapunktično obdelan s temo zagorskega kola. Tehnično je skladba zahtevna in jo je čelist precej dobro podaL Violinist Ciril Veronek je z XI. stavkom iz Bruchovega violinskega koncerta pokazal dobro igro, ki pa za enkrat teži bolj k tehnični prizadevnosti kot pa k resnični čustvenosti, ki jo skladatelj v tem delu zahteva. Pianistka Nada Verbič nam je zaigrala dve Brahmsovi skladbi. Njena igra je bila precizna, vendar premalo poglobljena. V drugem delu koncerta je nastopil še baritonist Janez Triller Zapel nam je dve pesmi. Njegov glas je svež, pozna se mu pa, da je šele začetnik. V zadnjem delu koncerta smo slišali I. stavek iz Men-delssohnovega klavirskega tria, pri katerem so sodelovali Veronek, Grafenauer in Lukčeva. Njihova igra je bila dobra, manjka jim le še boljše vigra-nosti. PZSHPZ gre javna zahvala za organiziranje takih in podobnih prireditev. V nedeljo pa smo slišali združeni godbi JA iz Ljubljane in Ilirske Bistrice. Poročilo o tem koncertu bomo prinesli v jutrišnji številki. Gašperlin. Obvestilo 2ivilske nakaznice za mesec marec 1951 izdaja Istrska banka d.d. Koper od 21.11. do vključno 30.11. t. 1. po naslednjem vrstnem redu; 1) Dne 21. in 22.11. za predlagatelje, ki so vložili zahtevnice pri mestnem ljudskem odboru Koper. 2) Dne 23.11. za predlagatelje, ki so vložili zahtevnice pri mestnem ljudskem odboru I-zola. 3) Dne 24.11. za predlagatelje, ki so vložili zahtevnice pri mestnem ljudskem odboru Piran in Portorož. 4) Dne 26., 27. in 28.11. za predlagatelje, ki so vložili zahtevnice pri okrajnem ljudskem odboru Koper. Roki m vrstni red so brezpogojno obvezni, proti nediscipliniranim se bo postopalo. Vsi predlagatelji zahtevnic morajo dostaviti pooblastila u-pravičencev za dvig potrošniških nakaznic. Opozarjamo, da ob dvigu potrošniških nakaznic predložite vse nedostavljene sezname nam v potrditev, sicer izkaznic ne bomo izdali. Istrska banka d. d. Podružnica uredništva Primorskega dnevnika v Kopru - Gl. Cesare Battisti 2 - Telefon 70 Pm konferenca IM za koprski okraj V kmečkih delovnih zadrugah je delovalo 17 študijskih krožkov V nedeljo 18. t. m. je bila v Izoli okrajna konferenca Zveze antifašistične mladine koprskega okraja. Kakor hitro so se zbrali vsi delegati, ki so bili izvoljeni na preteklih mladinskih volitvah v osnovne odbore ZAM, je tov. Joško De Bernard1 otvoril zborovanje in pozdravil navzoče delegate, sekretarja okrajnega komiteja Karla Prijona, predstavnika mladine v JA tov. Diiiča, članico glavnega odbora LMS tov. Tilko Pirnat in druge povabljence. Nato so delegati izvolili delovno predsedstvo, volivno in druge komisije. Predstavnik mladine y JA je konferenco pozdravil in med drugim podčrtal, da ima mladina v JA skupne cilje z mladino Istrskega okrožja, ki se izraža predvsem v prizadevanju za kul-tumo-ideološki dvig članov, v pomoči ljudstvu pri gradnji, pri obdelovanju zemljišč kmečkim delovnim zadrugam itd. Dalje je dejal, da je mladina v JA v lanskem letu pomagala na vseh področjih naše dejav- Pozdravom je sledil politično organizacijski referat, ki ga je podal tov. Aldo Retronio, predsednik okrajnega komiteja ZAM. V svojem izvajanju je poudaril, da je mladina imela V lanskem letu 228 študijskih sestankov, 36 mladincev je obiskovalo tečaj Ljudske tehnike, 114 mladincev je bilo v šoferski šoli, pod bkliljem Ljudske tehnike pa je sodelovalo 410 mladincev in mladink. Mladinska organizacija je skrbela tudi za drug«, tečaje, kot na primer za sindikalnega, katerega je o-biskovalo 47 članov, v raznih drugih pa je bilo vključenih 112 mladincev. Tudi po vaseh so bili organizirani razni tečaji, ki so vključevali več tisoč mladincev in mladink. V kmečkih delovnih zadrugah je delovalo 17 študijskih krožkov, kjer so proučevali marksistično literaturo 1873 mladincev in mladink koprskega okraja je bilo na izletih v FLRJ. Mladina je priredila 107 reprezentativnih prireditev in ustanovila dve folklorni skupini, ki imata nosti, da bj se tudi v Istrskem , 36 članov. V raznih čitalnih okrožju čimprej zgradili vsi objekti, ki jih predvideva enoletni gospodarski plan. Lani so delale mladinske brigade JA na gradnji nove ceste Križišče-Rižana, na melioracijskih delih ob Dragonji in Sečjolah in na sličnih delih v dolini reke Mirne. Prav take bo mladina, ki je v vrstah JA tudi letos dala 1 rai g kultumo-prosvetnih pri- krožkih je sodelovalo 446 mla dincev, ustanovljenih je bilo 13 dramskih družin, trije mladinski godbeni krožki z 42 člani itd.. Tovariš Aldo je nato pohvalil nekatere vaške mladinske aktive, kot na primer aktiv pri Sv. Antonu, ki je organizi- vse od sebe, da bo med njihovo in mladino Istrskega okrožja čim tesnejše sodelovanje pri vseh delih. Tov. Dilič je konferenci želel najbolje uspehe, in še večje na konkretnem delu po terenu. Konferenco je pozdravila tudi delegacija aktiva mladine Rudnika iz Sečjol. Mladi rudarji so stopali po dvorani v delavskih oblekah z značilno svetilko na pokrivalu, kar je vzbudilo vihar vzklikanja mladim rudarjem. Pozdravili so konferenco, ji želeli mnogo u-spehov in obljubili, da bo njihov mladinski aktiv kakor vedno vztrajno delal za izpolnitev planskih nalog. reditev, aktiv Puče, kj je imel 5 nastopov, Ankaran 10, Glem 3, Boršt 3, Santoma 3, Nova vas 5. Dobro so se izkazale tudi slovenske šole in dijaški domovi v Kopru, Portorožu in Pomorski tehnikum v Piranu. Pohvaliti je tudi treba mladinske aktiye v Marezigah. Dekanih in Ankaranu, ki so ustanovili folklorne skupine in pridno vadijo. Mladinski aktiv v Šmarjah pa je vključil 60 članov mladine v svoje prosvetno društvo. Pri ustanavljanju godbenih krožkov pa so se izkazali aktivi v Kortah, Vanganelu in Cežarjih-Pobegih, kjer vsi trije prav dobro delujejo, poleg listov, k' jih dobivajo red- ni naročniki, je bilo lansko leto prodanih 54.000 izvodov mladinskih časopisov. Na fizkul-turni nastop v Kopru, na krajevnih nastopih in drugod je nastopilo nad 3200 mladincev in mladink. Nato je tov. Pe-tronio nakazal naloge mladinske organizacije v tem letu in pozval mladino da zastavi vse sile £a uresničitev letošnjega enoletnega gospodarskega pla-la. Po referatu je konferenco pozdravilo še nekaj delegacij in članica biroja GOLMS tov. Tilka Pirnat, ki je v svojem govoru obrazložila delovanje LMS in nakazala nekatere naloge v zvezi s sodelovanjem osnovnih mladinskih odborov z okrajnim komitejem mladine. Poudarila je povezavo istrske mladine z mladino Slovenije in Jugoslavije sploh, ki bo prišla najbolj do izraza zopet letos v aprilu, ko bo mladinska brigada iz koprskega okraja odšla na gradnjo mladinske proge Doboj-Banjaluka. Po živahni diskusiji, v kateri so delegati razpravljali o preteklem in bodočem delu je bil izvoljen 29 članski okrajni odbor ZAM, nato so pa bili sprejeti sklepi, o katerih bomo spregovorili v eni izmed prihodnjih številk. Vu-jo Žene se pripravljajo na 8. marec Naše žene so bile že v veliki osvobodilni vojni ob strani mož in fantov jn se borile za svobodo in enakopravnost Ce je bila kdaj v zgodovini člove. štva žena r.a tako odločilnem prelomu, je bila prav v narodnoosvobodilni vojni. Tista štiri leta se je borila za zdrobitev suženjskih verig, ki so jo ukle-pale toliko stoletij in jo odločno odrivale od vsega udejstvovanja v javnem življenju Zmagala je ob strani mož in fantov in si tako priborila dvojno svobodo. Danes se žene prav tako borijo za izgradnjo socializma ne samo materialno, ampak tudi miselno. 2ene — borke za izgradnjo socializma in za izgradnjo novega -človeka s socialistično miselnostjo se zelo dobro zavedajo svoje velike vloge. Njihovo sodelovanje v uradih ljudske oblasti, pri us‘a_ novah človečanskega značaja,, na prostovoljnem delu itd. je dokaz, kako odločno .so posegle v razvoj človeštva. Te dni So žene začele s pripravami za praznovanje svojega največjega praznika 8. mar. ca Tako se žene zadružnice in druge v Pučah učijo daljše igre. s katero bodo tisti dan nastopile. Prav tako so začele z delom za predstavo žene v Šmarjah. Tudi v Kopru, Izoli ir: Piranu se žene aktivno pripravljajo. Savudrija Mizarska zadruga ima vzoren kolekriv Mizarska zadruga, ki je ‘bila ustanovljena že leta 1949, se je kmaliu razvila v močno delovno skupino. Od začetnih 8 članov je danes v delavnici 20 članov skupno z vajenci. Zadruga dela po naročilu planske komisije iz Buj, ki je, ko je videla dobre uspehe, nabavila zadrugi zelo potreben stroj. Tega bo zadruga odplačevala z delovnim zaslužkom. Tajnik zadruge tov. Spartaco Pelicon je v 23 dneh sam sestavil stroj za oblanje, ki stane zadrugo le 15.000 din. Ce bi ta prodaji bi stal najmanj 550.000 dim Te dni bodo vsi stroji nameščeni v novem, nalašč za to zgrajenem prostoru. S tem bo omogočeno, da bodo cene izdelkom lahko še bolj znižali. Vsi člani te zadruge delajo po normah, ki jih je postavil odbor zadruge v sporazumu s sindikalno organizacijo. Načrt za leto 1951 obsega 15.000 delovnih ur za izdelavo oken in vrat. Nadalje bodo izdelali v tekočem letu 20 poročnih sob, 20 popolnih kuhinj in napravili še 5000 ur za razna druga dela. Vsi vajenci obiskuje jo tečaj za izpopolnjevanje jezika, ki ga prirejo SIAU v Medegiji. Delavci imajo tudi vsako sredo redne sestanke. Zadnje tri mesece je ta delovni kolektiv na- stroj morali nabaviti v prosti | pravil 350 prostovoljnih ur. PVČE - koStabona Pokrili smo sedež krajevnega ljudskega odbora V soboto ao imeli naši delavci, kri so zaposleni na gradnji sedeža KLO, pomembno svečanost, Imeli so «likof», slavili so pokritje bodočega sedeža KLO. Ob tej priliki moramo povedati, dla je db nedavnega vodilo dlela na tem objetku okrajno gradbeno podjetje »Constructorn, ki se pa ni dovolj zanimalo, da bi stavbo čimprej dogradili in da bi tako imel naš KLO čimprej svoj sedež. Za rad; tega so se dela zavlekla, čeprav bi morala biti stavba že pod streho ob koncu decembra preteklega leta. Da se prejšnje podjetje «Com-struetor«, ki je bilo decembra likvidirano, ni dovoli zanimalo za čimprejšnjo zgraditev našega gedeža, je več dokazov. Prvi je v tem, da ni takoj v začetku normiralo dela. zaradi česar so pozneje nastale težave, ko je bilo treba delavce prepričati, da bi delali po normah. Naši delavci, Id so bili tu zaposleni, niso niti delavci niti kmetje in zairadi tega nimajo takšne zavesti, kakršno imajo stalni delavci v tovarnah, rudnikih itd. Ob tej nenadni spremembi, ki j« imela svoje posledice tudi pri izplačevanju, je med delavci nastalo nezadovoljstvo in je storilnost dela deloma padla. Nove metode dela, po normah, ni vsak ddavec razumel. Podjetje nj delavcev prepričalo, da je z normiranim delom omogočena hitrejša graditev, kajti vsak delavec stremi tu d j za tem. da normo prekorači, kar mu prinese povečane dohodke. Toda pri tem je podjetje postavilo prenizke norme in se je zavedlo šele pri izplačevanju, ko je moralo delavcem izplačati vsote, ki niso odgovarjale storjenemu delu. Tedaj pa je nastala v normah zopet spre- memba. Namesto nizkih bi- le norme sedaj previ>oke. To je prav tako vplivalo na delavno storilnost in mnogi delavci so tedaj tud; zapuščali gradbišče. Del0 je pa zaostajalo. Tedaj bi morala priskočiti na pomoč frontna organizacija z mobilizacijo delovne sile. Toda frontna organizacija, niti KLO se zato nista zmenila. To je razvidno že iz tega, da so člani frontne organizacije prispevali le 324 ur prostovoljnega dela; Morda bo kdo dejal, da fromtov-ci ne bi imeli dela, ker se na zidar-flto delo vsakdo ne spozna. Pripomnit; moramo, da so morali mnogokrat zidarji opravljati težaška dela in to samo zaradi nepravilr,e koordinacije. Mar ni vse to zaviralo hitrejše izgradnje stavbe? Kljub vsem tem nepravilno-slim. katerim so se pridružile še druge težave, bodisi z nabavo gradbenega materiala, pripravljanjem kamenja v kamnolomu itd., je danes stavba pod streho. To pa je zasluga zaved. nih delavcev, ki se niso menilj za drugo, kakor za delo. Naj-bcij zavedni delavci, ki so bili od začetka gradnje do danes na gradbišču vedno požrtvovalni in delavni so: Ivam Baruca (Bam) iz Planjav, Anton Ne-mac (Polončič) iz Brečov in Viktor Goja iz Hrvatinov. Ti imajo največ zaslug, da je bodoči sedež KLO Puče-Koš+abona že pod streho. Ne smemo se zadovoljiti s®« mo s tem kar smo povedali, temveč moramo stremeti za tetn, da se dosedanjim napakam in pomanjkljivostim izognemo m popravimo, kajti le tako bo naše delo uspešno in sedež našega KLO pa čimprej zgrajena PUC AN. T-v-anj HfT »r JUu tvetotmi vAjtU 6otcjjl&rla so ^ °der achtundvlerzl8 Mann.’** € komisn , % ft-_ ’ 3e odvrnil enoletni prostovoljec, «kako ^n' konj »li °***ninštirldeeet mo*. bi ti to naredil, ko bi moral zapreti deset enoletnikov? Ne glej tako bedasto, ključar vojašnice! — Zaprl bi jih dvajset, deset pa bi jih pustil, bimbo. Jezesmarija, da sem jaz vojni minister, bi ti že pokazal! Ali poznaš nauk, da je vpadni kot enak odbojnemu? Samo nekaj te prosim: Pokaži mi trdno točko v vesolju, pa bom vzdignil celo zemljo s teboj vred, tl otročaj!* Profos Je debelo pogledal, se otresel In zaloputnil vrata. «Na profosu se najbolje vidi,* je govoril enoletni prostovoljec, «kako vojna služba posurovi človeka. Gotovo je bil naš profos, preden je nastopil vojaško službo, mlad človek z Ideali, nežen In sočuten z vsakim, zagovornik nesrečnikov, ki jih Je opravičeval pri tepežu zavoljo dekleta na proščenju v domačem kraju. Ni dvoma, da so ga vsi cenili, toda zdaj .. Moj bog, kako bi ga jaz rad usekal po gobcu in ga vrgel na glavo v latrino! Tudi to je, prijatelj, dokaz posurovelosti pri vojaški obrti*. Zapel je: *Ni se bala niti vraga, vtem jo je sretal kanonir...» -Dragi prijatelj,* je razlagal dalje, «če opazujemo vse to v merilu naše ljube monarhije, vidimo, da je z njo prav tako kakor s stricem Puškina, o katerem je Puškin zapisal, da je stric crkotlna: evzdlhatl in misliti za sebe, kdaj pa vrag pobere tebe!» Zopet so zarožljali ključi v vratih in profos Je na hodniku prižigal petrolejko. «Zarek luči v temi!* je vpil enoletni prostovoljec, »prosveta prihaja v armado! Lahko noč, gospod profos, pozdravite vse šarže in sanjajte kaj lepega! Morda o tem, da ste mi že vrnili tistih pet kron, ki sem vam jih dal, da bi mi kupili cigaret, in ki ste jih zapili na moje zdravje! Sladko spite, pošast!* Bilo je slišati, da profos nekaj mrmra o jutrišnjem regi mentsraportu. Enoletni prostovoljec je rekel, ko sta bila zopet sama «Za jutrišnji raport se morava dobro naspati. Hočem vam samo prav kratko povedati, kako je v polku. Polkovnik Schro der ne mara stotnika Wenzla, stotnik Sagner. ki vodi šolo enoletnih prostovoljcev, vidi v Schroderju pravi tip vojaka, četudi se polkovnik Schroder ničesar tako ne boji kakor tega. da bi moral na fronto. Sagner je pretkan lisjak in ne vidi rad — tako kakor Schroder — rezervnih častnikov- Pravi o njih, da so civilne reve. Na enoletne prostovoljce gleda kakor na divje živali, iz katerih je treba napraviti vojaške stroje jim prišiti zvezdice ter Jih poslati na fronto, da bodo padli namesto aktivnih častnikov, katere je treba ohraniti za pleme.* »Sploh,* je dejal enoletni prostovoljec, skrivajoč se pod odejo, »vse smrdi v armadi po gnilobi. Ni več junakov, am pak samo klavna živina in mesarji v generalnih štabih. In na konge se bo vse spuntalo in to bo lepa zmeda. Lahko noč!* Enoletni prostovoljec Je utihnil, potem se je začel vrteti pod odejo in je vprašal: «Splte, tovariš?* «Ne,» je odgovoril Svejk na drugi postelji, »premišljujem.* »O čem premišljujete, tovariš?* Objava KOPER. — OchfcleK za notranje zadeve pri Okrožnem ljudskem odboru za Istro je iz. dal odredbo, da se podaljša ve. ljavnost osebnih izkaznic do 31. 12. 1953. Obenem jih morajo vsi imetniki dati žigosati. Žigosanje bodo vršilg posebne ko misije p0 krajevnih ljudskih odborih do 30, aprila 1951. fiww!»ini»«nHiMimiMiiiii«imimnmnnnnmmnimnnnini|j| »O veliki srebrni svetinji za hrabrost, ki jo je dobil neki mizar iz Vavrove ulice na Vinohradih, neki Mlekec, ker je bil prvi, ki mu je pri njegovem polku v začetku vojne odtrgala granata nogo. Dobil je umetno nogo in se je začel povsod bahati s svojo svetinjo, češ da je sploh prvi pohabljenec pri polku. Nekoč je prišel v kavarno «Apollo» na Vinohradih in tam se je sprl z mesarji, ki so mu nazadnje odtrgali umetno nogo in ga z njo udarili po glavi. Tisti, ki mu jo je odtrgal, ni vedel, da je to umetna noga, in se je tako ustrašil, da je omedlel. Na stražnici so Mlekcu nogo spet pridelali, toda od takrat je bil Mlekec na svojo veliko srebrno svetinjo jezen ter jo je nesel v zastavljalnico, tam pa so ga zadržali s sve. tinjo vred. In posebno častno sodišče za vojne invalide ga je obsodilo v to, da se mu odvzame srebrna svetinja, in povrh so ga še obsodili na zgubo noge ...» »Kako to?» «Docela preprosto. Nekega dne je prišla k njemu komN sija ter mu sporočila, da ni vreden, nositi umetno nogo; in odpeli so mu jo ter odnesli.* »Ali pa,» je nadaljeval Svejk, »to je tudi špas, če dobijo svojci nekoga, ki je padel v vojni, kar nenadoma takšno svetinjo z dopisom, da se jim ta svetinja podeljuje, da bi jo obesili na kakem važnem kraju. V Božetjehovi ulici na Vyšehradu je neki razkačen oče, ki je mislil, da se delajo uradi iz njega norca, obesil svetinjo na stranišče in policaj, ki je uporabljal isto stranišče, ga je ovadil zaradi veleizdaje. In tako Jo je ta revež pošteno skupil.* (NodaDtvomje Medi.I 20. februarja ŠPORTNI DNEVNIK V NEDELJO V PIRANU telovadni dvoboj TRST-BEOGRAD Zvečer istega dne bo v pira nsKem gledališču aKa-demija s sodelovanjem Beograjčanov in Tržačanov Na približno 3000 metrov dolgi progi so se v nedeljo natekli in navoziti naši kolesarji na prvem letošnjem bicikli-stičnem krosu, ki ga je organizira) «Velo Club Triesten. Niso mačje solze teči z železnim konjičem na pobočjih Boschet. ta ob stalnem pranju dežja ter blatnih stezah, se nato po podobni poti peljati navzdol na kolesu itd. itd. In vendar so naši kolesarji vse to premagali in privozili živi in zdravi do cilja. Nedeljski zmagovalec je znani koprski reprezentant Della Santa, ki je pokazal oti vseh tekmovalcev največjo sposobnost za progo take vrste. 36” za njim je prispel A-pclionio, zatem pa Grio, Pecchiari, Coretti, Fontano*., Rinal-di, Javornik in še druga znana imena tržaških kolesarjev. 30. junija in 1. juii|a na Dunaju tekmovanja za „Srednje evropski pokal" Naš časopis, ki stalno zasleduje delo odsekov ZDTV, se mora večkrat oglasiti z vestmi o delovanju telovadnega odseka, ki pod vodstvom Miloša Stergarja vidno napreduje. Naš telovadni odsek, oziroma bolje rečeno naši orodni telovadci in telovadke, se vestno pripravljajo za tekmo, ki jo bodo imeli v nedeljo 25. t. m. z odličnimi telovadci športnega društva Železničarja iz Beograda. Prvima dvema tekmama, to je proti Mariboru, kjer je Trst zmagal in proti Trbovljam oziroma Jesenicam, kjer je Trst izgubil, sle- j di končno najtežja tekma za naše orodne telovadce in telo- j vadke, to je proti močnemu j Beogradu. Zal še niso znana imena tekmovalcev Beograda, vendar vemo, da je v vrsti nekaj boljših jugoslovanskih tekmovalcev in tekmovalk. Naši vrsti bosta nastopili v isti postavi kot do sedaj, le pri dekletih bo morda manjkala odlična Bavčerjeva, ki jo je influenca priklenila že dalj časa v posteljo. Brez nje bo j ženska vrsta precej šibka in! verjetno ne bo mogla ostro konkurirati Beograjčankam, ki i-! moio v svoji vrsti odlične akrc-batinje, ki jim premeti, sklopke in drugo ne delajo preglavic. Moška vrsta bo nastopila, vsaj po sedanjem stanju sodeč, popolna. Telovadci so vestno trenirali in verjetno bodo pokazali nemajhen napredek od zadnje tekme. Vse te tekme pa so za naše telovadce le dober trening, kajti edino tu lahko izvedejo svoje vaje do konca in na primernih orodjih. Znano je, in to smo že stokrat in stokrat navedli, da naši telovadci ne morejo trenirati kakor bi hoteli. Toda z boljšim vremenom se bodo preselili na letno telovadišče in ta- SMlČAtSJE V teku na 10 km Na Črnem vrhu je organiziralo v nedeljo «Planinsko društvo« smučarske tekme v teku za triletni prehodni pokal Mirka Pavloviča, dolgoletnega zaslužnega člana in funkciongr-ja Planinskega društva, ki je umrl lansko leto. Proga je bila dolga 10 km, na njej pa je preizkusilo svoje moči dvajset tekmovalcev iz Kopra in Trsta Zmagal je Koprčan Martinuz-zi v 39’, pred Mihaličem (prav-tako Proteter, Koper), ki je za progo rabil 41T5”, Micheluz-zijem. Tometom, Meneghettijem in drugimi. Za to leto je osvojilo pokal društvo «Proleter» iz Kopra, ki ie nabralo 65 točk; drugo ((Planinsko društvo« 23, Sv. Ana 22, Sv. Ivan 15. I ko svoje vaje znatno izpopol-I nili. Jasno je, da bodo morali te-] lovadci in telovadke povrniti te obiske. V poletnih mesecih bodo najbrže gostovali v Mariboru in Beogradu in razna pisma so že dospela na ZDTV z vabili za tekme. Tekma z beograjskim telovadnim društvom bo v Piranu in sicer v telovadnici tamkajšnjega Pomorskega tehnikuma, medtem ko bo zvečer v gledališču v Piranu telovadna akademija s pestrim sporedom, kjer j bosta nastopili obe vrsti. Beo-\ grajčani bodo nastopili tudi z [ nekaterimi posebnimi točkami, } medtem ko bodo Tržačani na-| stopili z vajami «Po jezeru...« j in mladinskimi prostimi vajami za 1. maj. Za tekmo vlada veliko pričakovanje in prav verjetno je, da bo občinstvo napolnilo do zadnjega kotička prostorno gledališče v Piranu, kjer bo kakor smo že omenili telovadna akademija z začetkom ob 18. M. D. HOCiOiUETNA PRVENSTVA ZDTV tržaška skupina Mnogo dežja, Brez težav Montebello-Mezgec 5-1 (0-3) Montebello je v nedeljo poda bo njegova zmaga v Colo zopet drugi HOLMENKOLLEN, 18. — Na včerajšnjem slalomu, s katerim so otvorili mednarodni teden v Holmenkollenu, je zmagal Norvežan Sten Eriksen. Na drugo mesto se je plasiral Ženo Colo, ki se je menda letos aboniral na druga mesta. BENETKE, 18. Danes so se končale konference delegatov evropskih držav, na katerih so prišli do sporazumov, ki bodo olajšali nadaljnje delo. Med drugim so določili način tekmovanja za »Srednjevropski pokal«; bil je sprejet italijanski predlog, ki pravi, naj bi se eno moštvo Jugoslavije in Italije ter dve er.ajstorici Avstrije sestali to poletje na Dunaju. Določili so že tudi datum: 30. junij ter 1. julij. Ako bi pa bil dne 29. junija v Avstriji praznik, bi prenesli prvi dan tekmovanja na ta termin. V prvem dnevu bodo odigrali elL minacijske igre, zadnji dan pa bi bil namenjen finalnim tekmam med zmagovalkama, kot tudi med premaganima ekipama. Predhodno se je sestaj odbor za «Rimetov pokal«, to je odbor za pripravo svetovnega prvenstva. Sejo je vodil sam Rimet. Odbor je pretresal pravilnik, ki ga je predložila švicarska delegacija in, ki bo, razen nekaterih malenkosti, katere so bile dodane med diskusijo, predložen v odobritev izvršilnemu odboru FIFE, ki se bo ses*al 1. in 2. aprila letošnjega leta v Madridu. Pravilnik predvideva sličen način tekmovanja kot so ga prakticirali v Riu, razlika je le v tem, da ne bo pripuščena v finale samo ena, marveč prvi dve ekipi vsake skupine. Na zaključna tekmovanja bo pripu-ščenih tudi to pot 16 moštev. gometnih moštev. «Rapid» je premagal »Avstrijo« s 5:3. Tekma je veljala za Sindelarjev pokal. ŠPANIJA - ŠVICA: 6-3 (2-1) Svetovno prvenstvo v bicikhstičnem krosu LUKSEMBURG, 18. — Nad petnajst tisoč gledalcev je gledalo drugo svetovno prvenstvo v biciklističnem krosu. Proga je bila izredno težka. Francozi so ponovno dokazali, da je ta specialiteta docela njihova domena, saj so zavzeli vsa prva štiri mesta, doma pa pustili svojega prvaka Jeana Robiča, ki bi verjetno tudi letos lahko zmagal. Tehnični izidi: 1) Rondeaux (Fr.) 1 ura 4’57”; 2) Dufraisse (Fr.) 1 ura 6’58”; 3) Jodet (Fr.) 1 ura 8’46”; 4) Meunier (Fr.) 1 ura 8’59”. Sledijo: Bren (Švica), Kirchen (Luks.), Fantin (Švica), Jokobs (Luks.), Meier (Švica), Mala-brocca (Italija). Rapid-Avstrija 5:3 DUNAJ, 18. — Danes je bil na Dunaju derby med dvema izmed najboljših avstrijskih no- H 0 K K J Usoden M la Jugoslavijo ZUERICH, 18. — Na svetovno prvenstvo v hokeju na ledu, ki bo v Parizu od 9. do 17. marca, se je prijavilo trinajst ekip. Pri žrebu so bile razdeljene takole: Skupina A: Kanada, ZDA, Švedska, Švica, Finska, Norveška, Anglija. Skupina B: Jugoslavija, Belgija, Francija, Italija, Astrija, Holandska. Jugoslovansko moštvo je imelo izredno naklonjen žreb. Vsi najmočnejši tekmovalci so namreč uvrščeni v prvo skupino. IZIDI *Sam pdoria-At»' »uta »Fiorentina-Genoa Inter--Napo!i »Roma-Juvenlus Lazio-*Udtnese »Bologna-Lucchese »Cotno-Novara *Pro Patria-Padova Mi lan-Palenno Torino-Triestina NESREČA NIKDAR NE POČIVA 2-1 1-0 4-8 3-0 3-2 2-0 2-1 1-0 9-0 1-0 kazal. prvenstvu tržaške skupine zaslužena, saj je magal z izidom, ki ne dopušča nikakih dvomov, vedno požrtvovalne in borbene igralce Mezgeca. Zal je nedeljsko tekmo močno oviral dež, ki je naklonil igralcem nemalo muk, kakor da bi ne zadostovalo že normalno izgubljanje masti, ki je v zvezi z vsakokratno prvenstveno tekmo. Prve minute pripadajo Mezgecu, vendar Montebello kmalu uredi svoje vrste. Prvi gol v šesti minuti. Oster strel Mor-sellija z levega krila vratar Mezgeca ni ubranil. V 23’ poveča število v korist Monte-bella Burini, vendar njegova zasluga ni tako zelo velika, ker je poslal v mrežo samo enajstmetrovko. Pet minut kasneje je zadnjikrat v prvem polčasu odpotovala žoga na center. Iz gneče, je prišla Parovelu v glavo nesrečna ideja, da bi vrnil žogo lastnemu vratarju. Ta je ni mogel vlovitj in tako se je odkotalila v mrežo. Schrotf v 5* drugega polčasa S tekme sedemnajstih golov k temu še slab dan vratarja domačinov, je zmaga obrazložena in tudi opravičena. Prvi si utrejo pot do uspeha igralci Opčin, kar Pa gostov ne demoralizira; v 29’ so izenačili, nekaj minut zatem prišli v vodstvo in pred kraj polčasa še zaokrožili svojo prednost s tretjim golom. V drugem delu igre Skednju «maširja» ne dela več tako brezhibno kot poprej. V prvi in peti minuti sicer povečajo število golov na pet, vendar TORINO-TRIESTINA 1:0 (0:0) j Uravnovešeni igri bi ustrezal neodločen izid j LES T V I C A Miilnn 24 18 4 2 74 27 40 Juventus 24 16 5 3 70 26 37 Inter 24 16 5 3 64 32 37 Lazio 24 12 6 6 42 29 30 Como 24 12 4 8 37 39 28 Fiorentina 24 U 5 8 32 25 27 Bologna 24 10 6 S 33 32 26 Napoti 24 9 6 9 49 34 24 Palermo 24 10 4 10 39 38 24 Atatania 24 8 6 10 35 39 22 Pro Patria 24 7 7 10 32 51 21 Sampdor. 24 7 7 10 27 46 21 Udimese 23 7 7 10 27 36 20 Torino 24 6 8 10 29 41 20 Padova 24 8 3 n 35 46 19 Triestina 24 7 5 12 33 47 19 Roma 24 6 5 13 35 45 17 Novara 23 6 4 13 33 49 16 Genoa 24 4 7 13 27 46 15 Lucchese 24 4 7 13 17 34 15 TOTOCALCIO 111 121 111 2211 Poraz Juventusa. Udinese in še nekaj drugih presenečenj ni zadostovalo, da bi dobitki tudi to pot ne bili majhni. Samo v Benečijah in na STO je v prometu nad 80 listkov, ki imajo trinajst točk ter 2500 onih, ki se ponašajo z dvanajst. Bolje so se odrezali oni, ki so igrali na konjskih stavah «Totip». Neka Valeria Giorgi iz Trsta je dobila cel milijon in pol lir. Do 31’ minute drugega polčasa je šlo dobro; človek je imel vtis, kot bi se vsi igralci in z njimi vred tudi publika pomirili s salamonsko delitvijo. Igra, ki je namreč popreje bila borbena, živahna — čeprav je pri vsem tem tehnična plat še. pala — se je docela pomirila «Dosti smo se natrudili, za ko-likor nas plačajo«, so si mislili igralci. Gol, ki j’e Torinu prinesel zmago, se je izcimil iz akcije, ki je bila videti docela nedolžna. Rosen je dodal Picchiju, ki je ostro, brez obotavljanja streljal. Nuciari ie žogo sicer ujel, pa mu je zaradi jakosti .strela izpadla rok. Sessa je skušal odrešiti nevarnosti bližino svojega svetišča, vendar žoge ni poslal dalj kot do meje šestnajstine trškega prostora, oo koder jo je Frizzi z vso «komodnostjo» poslal na sprehod v mrežo. Za si izpuliti lase! Toliko jih je prestal Nuciari in ravno iz najbanalnejše nevarnosti je pri-šej gol. Pravzaprav v vsej igri ni bilo preveč hudega, r.e za enega ne za drugega vratarja. Sele v 21’ so se nasprotniki nekoliko pomirili in prišlo je do prve nevarne poteze, vendar je Frizzi žogo poslal nekoliko previsoko. Potem v 30 minuti Ploeger, za njim zopet Frizzi in še drugi, bj ob bolj preciznem streljanju mogoče tudi razorožili sigurnega branilca svojih vrat - Nuciarija. Tudi Tržačani med tem časom niso češenj zobali. Benegas in Pison bosta gotova imela zaslugo pri prezgodnji osivitvi But. tarellija. V drugem delu še vedno u. ravnovešenost. V 23’ j’e Boscolo s krila poslal žogo mimo vrat. Pritekel je Pison vendar mu je v smešno lahki poziciji nle" znani škrat tako ponesrečeno zaobrnil nogo, da je žogo, ki so jo gledalci naježenih las že videli v mreži, poslal daleč za go]. Roke v glavi zaradi obupa, kakšen vzklik soigralca r.a Pi-sonov račun, a vse prepozno. «Urca zgubljena, rre povrne se nobena«, pravi ljudska modrost. Par minut za tem je Nuciari z intuicijo poslal v kor-ner Frizzijev strel z razdalje dveh metrov! Potem pa gol, o ksterem smo že govorili. Brez pomoči. Tržačani so iskali zaman poti, ki bi peljala do uspeha, premalo je bilo pet. najst minut, da bi jo našli. Triestina je tokrat zaigrala diskretno. Nuciari zopet dober; postalo nam bo že dolgočasno, da mu nikdar ne moremo prebrati nekaj levitov, da je najmanjša ocena, ki mu j0 lahko zapišemo - dober. A pred njim ir. pred Grossom, klobuk z gla. ve. Nihče ne ve povedati niti enega njunega greha, kar j'e pri tako nevoščljivem današnjem svetu bolj edinstvena kot redka stvar. Sessa kot vedno požrtvovalen, Redolfi -zadosten, Gianni-ni je bil tokrat na višini svoje naloge, Ciccarelli zadovoljiv. V napadu je bil zopet nad so-tovariši Boscolo, za njim pride koristni Ispiro, Berregas, Pison, ter Petagna so včasih' bili nevarni in nekajkrat pirav dobro «manipulirali» z žogo. Vratar Mezgeca v akciji. je s tem bilo konec njih teritorialne nadmoči. Morda niso zaradi utrujenosti mogli igrati več tako dobro, morda pa se jim tudi ni zdelo vredno trošiti energij za nasprotnika, od katerega so jih ločili kar štirje goli. Do konca potem brezkoristno in brezciljno nabijanje, pri katerem so bili domačini uspešni še dvakrat, erj gol pa je nosil pečat Skednja. Sedemnajst Sv. Just-Nabrežina 17-0 Tretja igra, ki so jo odigrali v nedeljo, se je končala z naravnost katastrofalnim izidom: 17:0. Zaslužila bi mesto v analih, kjer so opisani čudeži današnjih dni. Teoretično bi morala biti vsakih pet minut mreža zatresena od razpoloženih igralcev Sv. Justa. Pri celi stvari je brez dvoma najbolj trpel ubogi časopisni kronist, ki naj bi si zapisal vsakokrat ime krivca, ki je tako neka-valirsko višal številke. Lahko pa rečemo eno: pravi športnik raje izgubi s 17:0, kot Pa bi ostal doma. V tiem zaslužijo fantje iz Nabrežine polno hvalo. Nihče ni padel učen z neba. Ce letos ni šlo po sreči, bo morda drugo leto bolje. Samo ne zapustiti nečastno Mi j nega polja! ° LESTVICA; Montebello «• točk. Mezgec 16, Sv. I Opčine 15, Skedenj 13, pija 6, Nabrežina 5, Kontov | 2. Okrožno prvenstvu Polet-Uirija 3:1 (1:0) Rezultat je popolnoma vilen irj prikaže realno v nost ene in druge ekipe. Pjjjj je neštetokrat nevarno ogr preko svojih naPacia'ceV^,' nova vrata, vendar je v P -delu prodrl samo enkrat: _- _ — • otvoril rella je v 25 min. DO« rijo golov. Tudi drugi ime istega igralca. Zadrjk prevarili Bana v 27’, n®^' Ilirčani v protinapadu t? kasneje postavili dokonc® tekme. Skedenj B-Sesljan 1:0 ^ Skedenjčar.4 so si vtep!j glavo, da bodo zmagali ; posebnih težkoč. Zato so ,! prvem golu premikali po da šču, kot nekdo, ki ve, zanj drugi: mislili so.^da ^ goli padli sami od ne-- ^ ga mnenja niso bili Ld ljana, . ki so zagrizeno dali dobršen del tekme. ali df dar jim dobra obramba goče tudi nesreča, ni Izenačiti. Olimpija B - Montebello ® (1:0) Rezultat je verna slW ki je potekla ob neizme napadih obeh rasI>rDn0yflt! Štrukelj je v začetku _ z enajstmetrovko svojo ^ storico v vodstvo; izenaC Combi n, ki je iz ug°d«% zicije poslal v mrežo, P° vji je pri akciji imelo °P pet igralcev. Sv. Ivan-Devin 5:0 Zmaga Sv. Ivana je bibdj čakovati in ne predstavliap ’ rej nobenega presenečen)3' ^ leg tega, da je bil te ^ mnogo boljši, je tokrat ^ nu pripomogla do J uspeha še nesreča Devn j je moral igrati večji de z desetimi možmi. V m polčasu zmagovalci nis° sirali. LESTVICA: Polet 19 Tli a Montebello B 16, Sv. ^ Skedenj B 12, Ilirija 10. 9, Olimpija B 5, Devin 'i da četrti gol za Montebello, nato pa je vrsta na Mezgecu, ki po Generuttiju zabije svoj častni gol. Nato še Mitri v 15’ in bilo je konec. Igralci so se kot blatne maškare pomikali po igrišču, le močna volja jih je še držala pokonci. Sodnik Cravagna je odrešil nadaljnih muk sebe in vseh dvaindvajset igralcev, ko je končno odžvi-žgal konec. Nekaj o moštvih: Montebello je bil na višini svojega glasu in v moštvu ni bilo izrazitih slabih točk. Mezgec je imel svojega najboljšega moža v vratarju Del Contu, ki je kljub temu, da je spustil v mrežo kar pet strelov, bil najboljši igralec Mezgeca. Nepričakovano, a zasluženo Skedenj-Opčine 6-4 (3-1) Tudi tej igri je kumoval dež ki mu seveda blato sledi kot logična posledica. Mlada in poletna, enajstorica Skednja je nadvladala domačine in s tem postavila na glavo prognoze, ki so videle v Opencih sigurne zmagovalce. Poraza je bilo v veliki meri krivo blatno igrišče, ki ni dopustilo tehnično boljšim Opencem dobroznanih akcij, ki so jim tako često prinašale točke. Skedenj je imel v nedeljo na igrišču enajst razpoloženih igralcev; če dodamo ISTRSKA SKUPINA Aurora odvzela točko Arrigonijj Najtežje pričakovana tekma med Auroro in Arrigonijem se je končala z neodločenim -rezultatom: 1:1. Obe moštvi sta Arrigcm Piran Aurora 13 Meduza 14 Buje 13 Novi grad 13 Brtonigla 12 Umag 14 Strunjan 13 Novi grad ter Brtonigla sta bila kaznovana z odvzemom ene oziroma dveh točk zaradi neopravičenega izostanka na tekmi. O Rezultati okrožnega prvenstva Istre: Rdeča zvezda-Nardone 2:1, Aurora B-Partizan 3:0, Meduza-B-Piran B 3:0, Arrlgom B-Am-pelea 3:1, Soline-Strunjan B 6:0. LESTVICA: Nardone 22 točk, Rdeča zvezda 17, Soline in Arrigoni B 15, Aurora B in Meduza B 14, Ampelea in Partizan 6, Piran B in Strunjan B 3. imeli nekaj prilik, da bi izid izpremenili in je med drugim tudi sodnik spregledal jasno enajstmetrovko, kljub temu pa je izid realen. Do konca tekmovanja morajo odigrati istrska moštva le še dve, nekatera tri tekme; treba se je zato sprijazniti z usodo in čestitati Arrigoniju, novemu prvaku istrskega prvenstva, kajti velikih sprememb več ne bo. Kljub nedeljskemu delnemu neuspehu je Arrigoni pokazal v tem prvensb^j leč najboljšo igro in )e jjj kovati, da bo krasi) dre5e(r; cev tega moštva tud1 grb-znak prvaka STO. . _4J>I Strunjan je zares ključiti častno letošnje stvo. O tem priča ga nad Novim gradom, f delili točki, Meduza Pa 1 magala Umag z 2:0. Enajstorica Aurore V JUBILEJNO KNJIGO PIŽE P. A. OGAREV Mogočen je bil vtis himne delavcev vsega sveta v tistih snežnih višinah. «Sužnji iz prekletstva» so razgibali tudi ljudstvo na teh zapadnih mejah. Tudi tu se bije boj za svobodo. sDo osnov stari svet nasilja razrušimo«, je odmevalo globoko doli v temne grape Benečije in Brd. Pred razhodom je že starejša žena, aktivistka s Kobariškega, dala duška svoji navdušenosti z besedami; ((Mi vidimo pred sabo en sam cilj; rdečo zvezdo, ki nam sveti in nas vodi po borbeni poti do naše svobode, do ustanovitve naše nove in svobodne Jugoslavije.s Močne so bile te besede, kot je bila močna im odločna volja aktivistov OF, ki so se razhajali polni novih moči na vse strani Benečije, Brd m Kobariškega. DOPISNIŠKO DELO AKTIVISTOV OF Povezava komisije za agitacijo in propagando s terenom je bila zelo aktivna. Uspelo nam je navezati dopisniške stike celo s tistimi vasmi Tolminskega in Kobariškega, kjer je imel okupator svoje postojanke. Tako je iz Tolmina dopisovala tov. Stanislava, iz Žabč pri Tolminu tov. Marjanca, iz Idrskega pri Kobaridu Slika iz Slovenske Benečije pomladi 1945 tov. Planinka, iz Čadrga in okolice tov. Tončka, iz Bovca tov. Slovan. Bili pa so tudi drugi dopisniki, tako v Ajbi pri Kanalu, v Ročinju, v Kobari. du, ki so sproti obveščali o vseh sovražnikovih namerah in drugih dogodkih. Zdi se mi, da ne bi bilo prav, če ne bi povedal, kako je OF vzgajala naše ljudi tudi v tem delu. Prve dopise, ki jih je prejeta naša komisija, smo pregledali in jih ocenili. Na vse smo vsakemu posamezniku tudi odgovarjali, dali navodila in spodbude. Kmalu se je ‘pokazal uspeh, d opisov je bilo vedno več. Nekateri dopisniki so se zahvaljevali za spodbudo. Navajamo nekaj primerov; Dopisnica, fc{ je bila tudi tajnica SPZZ, je pisala: ((Tako rada pišem in če drugače ne najdem časa, vzamem papir in svinčnik s seboj na polje in tam med oddihom napišem tisto, kar mora javnost izvedeti. Prosim, da ml še nadalje prikazujete napake in pogreške, ker mi boste s tem veliko pomagali». Druga dopisnica je takole pisala; «Kjerkoli morem, pomagam narodu v tej borbi. Ce Vam ni nerodno, prosim, da mi še pišete in daste navodil. To mi bo pomagalo, da bom še kaj več in boljšega napisala. V vasi sem tudi nabrala 1000 lir za sklad ((Partizanskega dnevnikas, ki je zelo priljubljen, le škoda, da ga tako malo dobimo». Tretja pa se je takole zahvalila; KHvala za navodila In spodbudo. Vedite, da moja glavica ni učena, zato napiše le kar zna«. Dva dopisnika smo imeli tudi med samimi domačini — Benečani. Velika škoda, da so se originali izgubili. Bilo bi zanimivo, če bi danes lahko ponatisnili njihovo vsebino. Takrat sem v nekem poročilu zapisal, da naše propa. gandno delo ie daje svoje sa dove. V naši borbi odkrivamo tudi ljudske talente, ki bodo v svobodi spregovorili — z novo besedo o novem življenju. KMALU BOMO SLI V DOLINO Aktivisti OF smo bili v dnevnih stikih z operativnim štabom za Zapadno Primorsko. To je bilo potrebno, da smo bili obveščeni o gibanju sovražnika. Tako sem se neki dan več časa ustavil na štabu, da se pogovorim o zadnjih vojaških uspehih. Komandant tov. kapetan Branko mi je dal sledeče podatke; Dne 17. aprila je patrola 8 mož Beneškega bataljona napadla pri vasi Briščiki v Na-diški dolini sovražni kamion s prikolico poln republikancev. Pobili so 25 republikancev, pet pa je bilo ranjenih. Patrola ni imela nobene izgube. V noči med 17. in 18. aprilom je skupina 4 mož miner, sko sabotažnega voda položila mino na progi Čedad — Videm. Ko je privozil vlak je mina eksplodirala . Lokomotiva je bila hudo poškodovana, 6 vagonov iztirjenih in trije od osebja ranjeni. Pri vasi Platišče je 14 tovarišev prvega bataljona napadlo kozaško kolono 37 mož z dve- ma vozovoma in 10 konji. Uspeh akcije je bil: dva Kozaka mrtva, 6 ranjenih, trije konji ubiti, štirje P° zaplenjeni. Da dokažejo moč in pogum borcev Jugoslovanske armade, je v noči med 20. in 21. aprilom patrola Beneškega bataljona vdrla v središče Čedada in tam napadla vojašnico gasilcev. Ujela je 12 gasilcev, članov UNPA in zaplenila 23 vojaških odej, 10 plaščev, 3 kolesa in 9 opasačev. Ob slovesu mi je tov. kapetan ves zadovoljen dejal: «Do sedaj so nam nekaj nagajali samo Še na Breginjskem. Zadnja uspela akcija pa je pokazala, da imamo tudi tam mi iniciativo v rokah. Naši borci so Kozake spodili tudi od tam in so se baje umaknili v Čedad. Moji borci komaj čakajo, da jih pošljem v napad. S pesmijo borbe, vzkliki Titu in Rdeči armadi jurišajo. Sovražnik ne vzdrži več naših napadov, povsod beži, a če ne beži, se udaja. Kmalu bomo šli v dolino«. SVOBODA PRIHAJA! Ves razvoj dogodkov je ka- —..... i _______ zal, da se zares bliža tisti t>e-liki dan, ko bomo v resnici šli v dolino. Veliki uspehi zaveznikov na vseh frontah, v Jugoslaviji pa prav tako nevzdržno in odločno napredovanje partizanov povsod, so dali slutiti, da res ni več daleč dan zmage. Nekako teden dni pred zlomom nacifašističnih armad, sva s tov, Venturinijem dobila nalogo, da greva v Senle-nardsko dolino in tam poživiva ter poveževa vse OF odbo. re, V treh vaseh sva nalogo že opravila, ko je prišla novica, da se iz Čedada pomikajo velike sile Nemcev in Kozakov. Se vidim domačinko — Bene. čanko, ki nama je naročevala naj se čimprej zopet oglasiva z navodili. Bila je tajnica vaškega OF odbora. Seveda sva morala opustiti najino delo in se umakniti v skrivališče. Tam sva prebila v bunkerju, ki sva ga sama napravila iz ga-brovih rant, cele štiri dni. Vse naokoli je bilo polno Nemcev in Kozakov. Večkrat so krogle sikale prav v bližini najinega skrivališča. Kako sva takrat opazovala prebujajočo naravo po cele ure, ne bom nikoli pozabil. Prav tako se je prebujalo v notranjosti naju obeh kot tisto brstje, ki sva ga cele ure gledala, kako nalahko in previdno se odvijajo lističi, katere so sončni žarki prav tako nalahko in nežno božali s svojo gorko-to ter jih budili v življenje. Najin stalni obiskovalec je bil palček, ki je od časa do časa pritrčal po grapi in se smukal skozi vejevje. Obsedel je na korenini in ves začuden zrl v najin bunker, kot bi hotel reči: ((Le kaj delata tam že več dni«. Ko se je naveličal ,je zatrepal z repčkom in naju pozdravil z glasnim: «Zrik, žrik. žrik», ter odletel. Tudi kukavica se je že oglašala v grmovju pod Sv. Pavlom. Res je prišla pomlad in svc. boda. Kar čez noč so izginili Nemci in Kozaki. Milan naju je prišel obvestiti, da sovražnikov ni več v bližini. Poslovila sva se od dobre družine in odšla na sedež. Tam me je že čakalo pismo, na) se takoj javim na točki, da bom odšel na «Partizanski dnevnikn. Tako povabilo je dobila tudi tov. Živa, zato sva odpotovala skupaj. Kmalu sva bila pri Kuščarjih, od koder sva nadaljevala pot proti Soški dolini. 30. aprila zvečer sva bila že v osvobojenem Tolminu, ki je ves žarel v lučih in zastavah. Od tam sva se odpefjala v Go. rico in nato v — osvobojeni Trst. NISMO VAS POZABILI Ob 10. obletnici OF se tako živo spominjam vseh aktivistov, ki so delovali v Benečiji, da mi je skoro težko, ker nismo več skupaj. Spominjam se dobrih ljudi Benečanov, Tonija iz Ravni, Milana iz Podgo-re, Kališa iz Laziča, njegovega strica mutastega Jožeta, mladega kurirja iz Bordonov, obeh mladink v Tajpani, ki sta me neki večer tako zadelali v seno, da bi se bil kmalu zadušil. Spominjam se preproste in zaupljive tovarišice iz Klodiča, ki me je prosila, naj ji pomagam napisati v slovenščini pismo za partizana Joškota, ki ga je rada videla. Spominjam se vseh dobrih ljudi na Golem Brdu, Altani, Srednji}’ tonem, Kostnah, rinacu. Topolovcu, Ce. “ Krasu, Brezjah, Erbcča h nasu, Podvršču, in še kjer so nas vedno rad* mali. Tako lepo s m° *. j pogovorili. Občutili & smo si blizu, da etlo! Osvobodilna fronta o m loto. Tista beseda, k A govorili, je bila in ie ja v. seda nas vseh. Ta be? vc je v krvi, čutimo jo, ( pretaka po naših H 'j# Tržaški zgodovinar 0 da so Slovenci let® UvatšUj sali z velikanskimi c ^ gladko steno glavni $1) Triglava tc-le be£ )' J slovenskemu Tngia , jjfTd Danes je v grbu naše ke Slovenije. Pod j Triglava, ki 0f,!J 1« to. rita veliki začetnici (.,v začenjali našo bor ■ v$e t začetnici sta osvoj s^ef ' i začenjali našo borbo. )SVO}‘l' štene ljudi na Slovenski BenečiJ1, ~c.rc~ ':) Slovenski BenečiJ1, QSyc'-' a Gorici in Sl°ver} _'„, leot na Fronta je dane*sefi. beseda v srcih nas d„e . • 1_: rti 1 •„«U UREDNIŠTVO: ULICA MONTECCHl, St. 6, UL nad. — Telefon štev. »3-80» Id »4-63«. — Poštni predal 382. — UPRAVA: ULICA SV. FRANČIŠKA St. 20. — Telefonska St. 73-38. OGLASI: od 8.30-12 in od 15-18 Tel. 73-38. Cene oglasov: Za vsak mm višine v širini 1 stolpca: trgovski 60. finančno-upravni 100, osmrtnice 90 Ur. Za FLRJ: Za vsak mm širine I stolpca za vse vrste oglasov po 10 din. Odg. urednik STANISLAV RENKO. — Tiska Tržaški tiskarski zavod. _ Ponruž.: Gorica. Ul. S. Pelltco l-II., Tel. 11-32 • Koper, Ul. Battisti 301a-I, Tel. 70. NAROČNINA: Cona A: mesečna 260, Četrtletna 750, polletna 1400, celoletna 2600 Ur; Poštni tekoCl raCun za STO-ZVU: Zaiožmšl-o tržaškega tiska, Trst 11.5374. — Ljubljana, Tyrševa 34 • teL 20-09, tekoCi račun pri Komunah/l banki v Ljubljani izbrisati, ker ju ^ mogoče. Postali s p' vseh in nam kažeta 5 šem vsakdanjem < ^ j kom Kajuhom fe{e- „ j Osvobodilna frontLvsod M «Kjerkoli ste, P°u +0? vami moj pozdrav ■ ^ ......... U & s ,3 etao cona B: Izvod 3, mesečno 70 din; FLRJ: izvod 4.50. mese Za Jugoslavijo: Agencija demokratičnega inozemsk«®* 6-1-90332-7. — Izdaja Založništvo tržaškega tiska D-‘ J.Z0.Z- ❖ Ur. t % Si 4.