Leto LXVIIi /oStnioa platana » gotovini V Ljubljani, v četrtek, dn« 25. aprila 1940 Stev. 94 a Cena 2 din Naročnina ntcsefno 25 Din, za inozemstvo 40 Din — nedeljska izdaja celoletno 96 Din, za inozemstvo 120 Din Uredniitvo je t Kopitarjevi uL 6/111 VENEC Čekovni rafnn Ljubljana številka 10.630 is 10.>4V*a inserate. U pravu kopitar jeva niiea itevilka 6. telefoni uredništva in apraves 40-01, 40-02, 4-stajo. Po poročilih z norveškega bojišča prihajajo vlaki v Stockholm z veliko zamudo, ker so mnoge telefonske zveze med .švedsko in Norveško zaradi snežnih žametov pretrgane. Angleško vojno poročilo London, 24. aprila, t. Reuter. Vojno ministrstvo objavlja o bojih na Norveškem naslednje vojno poročilo: Nemci šo protinapad, o katerem je bil govor v včerajšnjem vojnem poročilu, izvedli z mogočnim številom nemških čet, ki so jih izkrcali v Trondhjemu iz tovornih ladij. Po daljših bojih so naše čete prodrle in so [>oložai spet izravnale v prejšnje- stanje. Drugih važnejših dogodkov na bojiščih ni bilo. Nemško vo'no poročilo Berlin, 24. aprila. AA. DNB: Današnje poročilo nemškega vrhovnega poveljstva se glasi: Pred Narvikom so se pojavile nove angleške liojne enote, vendar dozda j niso napadle. Severno od Trondhjema so nemške čete po krajši borbi zavzele Stenkjer, ki Zemljevid k bojem okrog Trondhjema in nad Oslom. na sovražne borbe s na sovražne čete, je so- leži na skrajni severni točki Trondhjem fjoruu. Ujetih je bilo 80 vojakov. Pri Bergenu je bil napad postojanke. Pri Stavangru so končale tem, da je bil izveden napad ki so štele za dva polka. Pri Inirbah delovalo tudi letalstvo. Nemške čete so severno od Osla strle odpor sovražnika. Nemškim četam, ki operirajo v teh krajih, prihajajo neprestano nove okrepitve. Angleški letalski napad na Oslo se ni posrečil. Nemška letala so izvedla nove polete na vzhodno angleško obalo, iu sicer nad Orkncv-skim otočjem, nato pa nad zahodno norveško obalo. Ti napadi so bili v pr.i vrsti namenjeni proti angleškim prevoznim ladjam. Razen tegu je nemško letalstvo pri Namsosu poškodovalo sovražni rušilec. Zadeta je bila tudi transportna ladja pred A n d a 1 s n e-som. Tu je bil zadet tudi en rušilec. Razen tega je bila zadeta sovražna transportna ladja nu vhodu v Moldcfjord. Nu kopnem so nemška letala bombardirala železniške profje. postaje in sovražnikove prevoze. V zahodnem bojiču ni bilo pomembnih dogodkov. Ponoči jc bilo /bito nad otokom Svit eno sovražno letalo. Prav tako sta bili južno od Bidenhofna zbiti dve sovražni letali. Srdite letalske borbe je No rve/anom posrečilo Hobr.) utrditi ^voie Ste ■ stoji, da se , ..... ...... . -irditi svoje postojanke pri Stenkjeru. Poročila pruvijo, du so začeli zavezniki takoj po izkrcanju zelo naglo prodirati. Toda kasneje so postale operacije počasnejše, ker so bili Nemci v premoči zaradi podpore svojih pomorskih sil v Trond-hjem-fjordu. , Nemci so uporabljali te svoje enote nc samo za premeščanje čet na posamezne ogrožene točke na obali, temveč veekrnt s svojimi topovi podprle tudi akcijo čet na Angleški letalski napadi na Syit in na norveška pristanišča London, 24 aprila, t. Reuter, Angleški bombniki so spet večkrat zaporedno napadli letališče v Stavangerju, kjer sedi okrog 20 nemških letal. Bombe so zadele in je večje število nemških letal poškodovanih. Letališče ii vse preluknjano, tako da je pristajanje in odlet nemogoč. Angleški bombniki so napadali z navpičnimi padci. Angleški bombniki so napadli tudi letališče v Kristjansandu, kjer so uspešno metali bombe in povzročili na letališču požare. Protiletalska zapora od strani nemškega protiletalskega topništva je bila brezuspešna Samo dve angleški letali se nista vrnili na svoja oporišča London, 24. aprila. AA. Reuler: V minuli noči so po vesteh z merodajneira inesla angleški bombniki prvič napadli nemška letalska oporišča v osln-škem fjordu. Posebno so bila napadena letališča v Fornebu in Hjerlerju. Istočasno je bil izvršen napad na dansko letališče v Albomu. Povsod so napravila ansjleška lptaln veliko SUodn Eno angleško letalo se ni vrnilo v svoje opori*" Angleška letala so bombardirala tudi letališče v Fornebu. Tamkaj so napadla tudi dve nemški prevozni ladji in so jih bombardirala, na to pa s strojnicami z višine 00 m obstreljevala. Danes je bil četrti letalski napad na dansko letališče Aalborg. Nemška protiletalska obramba je z vso silo nastopila, toda brezuspešno. Zadetih je bilo več letalskih lop. London, 24 aprila. AA. Reuter: Kakor je že bilo objavljeno so angleška letala napadla na nemško letališče na Westerlandu in na otoku Syltu. Pri tem pohodu so angleška letala snoči potopila dve patrolni ladji. Službeno sporočilo letalskega ministrstva potriuje poročilo o snočnjem napadu in pravi, da je angleško letalstvo izvedlo še vrsto drugih napadov, ki so bile v prvi vrsti naperjene proti tistim oporiščem, ki se jih sovražnik poslužuje za podpiranje svojih dejanj na Norveškem. Sporočilo pravi da je bilo bombardiranje Westerlanda in Sylta zelo uspešno. Bombe so padale na hangarje, kakor tudi na operacijski prostor letališča. Nedvomno 60 ugotovili težko eksplozijo in več požarov Britanske letalske sile so naletele severno od Sylla na več patrolnih ladij, ki so streljale na bombnike. Toda britanski letalci so takoj napadli ladje in potopili dve med njimi. (Nadaljevanje na 2. strani)' Hrvati hočejo Jugoslavijo! Zagrebški Obzor prinaša članek, kjer se bavi z znanima izjavama dr. Mačka in dr. Krnjeviča, ki sta jih oba dala francoskemu listu »Tribune des nationsc. Nato pa pravi: »Po teh dveh izjavah dr. Mačka in dr. Krnjeviča sodimo, da ne bo nihče več dvomil, da Hrvati vedo, da je za njihov obstanek in napredek najmočnejše jamstvo federalna Jugoslavija v najširšem smislu besede. Tistim srbskim in hrvatskim separatistom pa mislimo, da je dovolj tolmača nekaj najnovejših dogodkov, da jih mineva vsaka volja za kako amputacijo, ki hi ne ostala amputacija, temveč hi se spremenila v parcelacijo. Vemo, da se je v naših krajih, kjer so se Hrvati 20 let bojevali za svoj narodni in fizični obstanek, globoko zajedlo napačno prepričanje, češ da je vsaka oblast, najsi bi bila tudi lastna, že vnaprej nesimpatična. Vemo, da naša banska oblast v teli težkih 6 mesecih zime in lakote, vojne in draginje, začetne organizacije in duševne pre-orientacije, ni mogla delali čudežev. Vendar je treba vsak dan vsakemu pristašu in vsakemu Srbu ter Hrvatu ponavljati: Bodimo veseli, ako s složnimi močmi iz te težke evropske vojne rešimo svoje narode in državo! To je totalitarna vojna v Evropi, ki se ne vodi le na fronti, marveč tudi v ozadju, zaradi česar morajo vsi sodelovati. Upamo, da bosta ti izjavi dr. Mačka in dr. Krnjeviča v tem smislu imeli tudi močan vpliv na najširje sloje.< Hrvatski Dnevnik o koncentraciji V uvodnem članku, ki govori o zunanjih raz-altrah, se v drugem delu »Hrvatski Dnevnik« spušča na notranje razmere ter pravi: »Tudi akcija za koncentracijo vsieh političnih sil, ki jo opažamo v vseh balkanskih državah, ima svojo podlago v želji, da se dvigne duh prebivalstva ter da se okrepi duhovna sila zoper vsakršen morebitni poizkus, da bi se vojni zapletljaji razširili tudi na balkanske države. Razpoloženje za tako koncentracijo opažamo tudi v enem delu javnega mnenja. Nekatere srbske stranke si prizadevajo izrabiti to razpoloženje ter priti do večjega vpliva. Vendar pa pri tem njihovi prvaki pozabljajo, da njihove izjave, ki večkrat zadevajo narodno občutljivost, nikakor niso sposobne nič pripomoči, da bi se položaj v tem smislu razvijal. Zlasti neumerjene so njihove izjave o vprašanjih, ki prizadevajo hrvatski narod. Sicer res skušajo ublažiti ton svojih izjav, vendar vsaka njihova izjava dokazuje, da je njihova stara miselnost ostala nespremenjena. Vse te njihove izjave so tudi takrat, ko naj bi pomirljivo delovale, tako sestavljene, da vzbujajo ali ogorčenje ali pa nezaupanje. Zdi se, kakor da bi ti politiki pozabili, da so stari časi minili in da Hrvati niso več v položaju takih, ki naj bi morali potrpežljivo prenašati krivice in zapostavljanja. Danes je hrvatski narod tako močan, da se more uspešno upirati vsakemu poskusu, ki bi hotel preprečiti normalen razvoj naših medsebojnih odnosov in zbiranje hrvatske narodne sile zaradi notranje okrepitve domovine in zaradi normalizova-nja odnošajev z drugimi narodi te državne skupnosti. Še večl Hrvati celo zahtevajo, naj se njihov vpliv tudi na skupne zadeve še bolj občuti, ker 60 pri tem enako zainteresirani Hrvati kakor JSrbi. Te zadeve lahko imamo za skupne samo v toliko, v kolikor je v skupnem interesu, da se kot taki opravljaj?. Kakor hitro pa so predmet skupnega interesa, je jasno, da tudi Hrvatom pripada pravica soodločevanja, zakaj, kjer ni soodločevanja, tam tudi ni soodgovornosti. Poleg skupnih interesov pa so tudi še posebni interesi. Brez pomena je pričakovati, da bi Hrvati popustili v svojih posebnih interesih z izgovorom varstva skupnih interesov, ker bodo zares skupni interesi zavarovani brez ozira na to, ali hočejo pri njihovem varovanju sodelovati znani strankarski prvaki ter s tem okrepiti položaj svojih strank ne le za zdaj, temveč tudi za prihodnje.« ■ Občinske volitve na Hrvatskem n Belgrajsko Vreme prinaša iz Zagreba politično razmišljanje o razpisanih občinskih volitvah na Hrvatskem. Med drugim pravi list, da ni nobenega dvoma, da bo HSS obdržala na Hrvatskem vse svoje postojanke. Nato pa pravi: »Politični krogi naglašajo, da so postojanke HSS trdne ter da se maloštevilni nezadovoljneži v podeželskih občinah nikakor ne bodo mogli uveljavili. Zunaj HSS bo mogoče postaviti kandidate le v srbskih krajih. Zdi se, da bodo pristaši JRZ v teh krajih želeli sodelovati z drugimi skupinami, da bi bilo delovanje v občinah bolj uspešno. Ce pa bi druge skupine ne holele sodelovati v duhu sporazuma s Hrvati, bodo pristaši JRZ v srbskih krajih šli samostojno na volišče. Tudi SDS bo postavila svoje liste le v srbskih krajih, med tem ko bo v mešanih krajih postavila svoje liste skupaj s HSS kot SDK. Ker bo tukaj nastopala tudi JRZ, bo to v Liki, Baniji. Kordunu in Slavoniji ter ponekod v Dalmaciji zelo zanimiv volivni boj. Razen HSS, JRZ, SDS in nekaterih neodvisnih srbskih skupin v teh krajih nihče drugi ne prihaja v poštev. da bi postavljal svoje liste. Po splošni sodbi JNS, zboraši in borbaši nikjer na Hrvatskem ne morejo samostojno postaviti svojih samostojnih list. Končno list naglaša, da javne volitve ne Hrvatskem nimajo večje važnosti, ker so Hrvati že leta 1035 ln 1938 pri javnih volitvah odločno nastopali. Socialisti o frankovcik Socialistične »Radničke Novine« prinašajo člančič, ki v njem pišejo: »Moč frankovcev je po mestih. Ti so zasedli vsa važnejša mesta v upravi in gospodarstvu. Po tej poti izvajajo svoj vpliv na široke ljudske množice. Ni jih mogoče zame-niti že zaradi tega ne, ker med hrvatsko inteligenco ni dovoli pristašev sedanjega političnega kurza. Moč frankovcev na univerzi v Zagrebu je tudi faktor, ki ga ni treba podcenjevati. Sad teh razmer je vprašanje v Zagrebu, nai bi se čim prej izvedle volitve. S podeželjem bi HSS odnesla relativno večino ter dobila čas.c Kakor pa dogodki pričajo, bodo volitve le v podeželskih občinah, med tem ko bodo po mestih občinski zaslopi imenovani. Sodimo, da imamo prav. če napoved tega socialističnega lista v toliko spopolnimo ter rečomo: Niti po hrvatskih mestih niti po hrvatskem podeželju socialisti in marksisti ne bi mogli priti v poete v. Bolgarski in hrvatski akademiki Zagreb, 24. aprila, b. Univerzitetna organizacija HSS bo v sodelovanju z bolgarskimi dijaki priredila slovesno akademijo v čast Aleksandra Stam-bulinskccnu in drugih borcev bolgarskega kmetskega gibanja. Akademija bo 3. maja oo 8.30 v dvorani Matice hrvaških obrtnikov. Ta akademija je posebno aktualna z ozirom na izjavo, katero je dal dr. Maček te dni o odnosih med Bolgarijo in Jugoslavijo. Ta akademija mora biti manifestacija bratstva hrvatskega in bolgarskega naroda. Fronta slovenskih akademikov zoper komuniste Združena akademska mladina vnovič vrgla komuniste iz univerze Ljubljana, 24. aprila. Včeraj smo poročali o blamaži, ki jo je doživela še preostala peščica komunističnih razgrajačev na slovenski univerzi, ko jih je spontani val združenih narodno zavednih akademikov vrgel iz svobodnih tal slovenske univerze na Kongresni trg. Strahopetni in slabi, so v'svoji naivni taktiki mislili, da se jim bo danes posrečila protidržavna demonstracija, ker katoliških akademikov zaradi pogreba njiliovega tovariša ne bo na univerzi. Pa so vendarle bili takoj na mestu in še drugi z njimi. Obup nad polomom svoje nemoči so komunistični defetisti danes klaverno izrazili v svojem letaku. Ko pa so se pokazali prvi letaki, je od vseh strani začela vreti na univerzo narodna akademska mladina, ki so vsi skupno napolnili univerzitetno avlo. Kakih 40 komunistov, ki so se med tem nabrali na akademskih tleh v parku pred univerzo, si v avlo ni upalo. Medtem so organi univerze zaklenili univerzitetna vrata. Ta trenutek so hoteli izrabiti zunaj stoječi komunisti za nov po6kus včeraj spodletelih protidržavnih demonstracij. Toda množica slovenskih akademikov, ki je bila zaklenjena v avli, si je v hipu znala pomagati, pritisnila je na univerzitetno dvorišče, od tam sloverjenik 6. skup. splošnega oddelka v prometnem ministrstvu za svetnika 5. skup. na ljubljansko železn. ravnateljstvo. Belgrajske novice Belgrad, 24. aprila, m. Trgovinsko ministrstvo je sklicalo prvo sejo posvetovalnega odbora za usnjarsko industrijo za 27. april. Na njej bodo razpravljali o ustanovitvi posebne osrednje organizacije usnjarske industrije. Belgrad, 24. aprila, m. V Kragujevcu je po« poldne umri bivši trgovec Dragotin Jevtič, oče bivšega predsednika vlade Bogoljuba Jevtiča. Pokojnik se je svojčas tudi pečal s politiko ter je bil v. Kragujevcu med ustanovitelji radikalne stranke. Zagrebške novice Zagreb, 24. aprila, b. »Correspondentia Cro-atia«, ki je bila pred par tedni prevedena na več evropskih jezikov, je začasno ustavljena, ker je moral njen glavni izdajatelj Luka Fertilič za dalj časa oditi iz Zagreba. Avto in motorno kolo Ljubljana, 24. aprila. Nocoj okoli pol sedmih je od cerkve sv. Petra po Šentpeterski cesti vozil avto. Ko je že skoraj prevozil križišče v Fiignerjevi ulici, je od Tabora po desni 6trani Fiignerjeve ulice privozilo motorno kolo, k) ga je vodil čevljarski mojster Šolar Franc. Motorno kolo se je zaletelo v avtomobil ter ga odrinilo na levo stran šentpetereke ceste. Pri tem je kolo razbilo šipe na avtomobilu ter pokvečilo vrata. Motorist je padel ter obležal. Reševalci so ga brž odpeljali v bolnišnico. Bil je nezavesten tel se še pozno zvečer m zavedel, dasi ni imel vidnih zunanjih poškodb, razen nekaj odrgnin. Tudi šofer je bil od drobcev šip popraskan po licu in vratu. K sreči je imel na avtu taka stekla, ki se takoj raz-lete v drobce ter ne napravljajo hujših ran. Hrvatsko zborovanje v Subotici bo »Hrvatski Dnevnike prinaša izjavo voditelja subotiških pristašev HSS, Josipa Vukoviča, ki je dejal: »Svojim volivcem na izrecno željo in po nalogu predsednika dr. Mačka, sporočam, da bo zborovanje v Subotici, ki je bilo odloženo, čim prej sklicano. Zborovanje bo čez kake 4 ali 5 tednov. Ta predsednikov sklep je napravil veliko navdušenje pri bačko-baranjskih Hrvatih, ker kaže, da naš voditelj zelo dobro in premišljeno odstranjuje vse ovire. Ta sklep jasno govori. Zato kličem Hrvate v Bački in Baranji, naj se že sedaj prijavljajo, potrebna navodila bodo pozneje dobili od mene, ko jih bom pred zborovanjem še obiskal.« Eksplozija v angleški tovarni Lcpidgon, 24. aprila, t. Reuter V kemični tovarni v Billingham on Tes6 je prišlo do hude eksplozije, ki je zahtevala 3 smrtne žrtve, 19 delavccv pa je bilo ranjenih. Skoda, ki jo je eksplozija t»-> pravila, je v tehničnem oziru mala. Chlorodont - zobna past a penečti ali ne fi&ieča se fi Pomirjenje na jugovzhodu ## i Glasovi iz Italije, Nemčije in Anglije govorijo, da je napetost na Balkanu odjenjala Italijanski glasovi Rim, 24. apr. t. >Exchange Telegraph«: Italijanski tisk objavlja izjave, ki jih ie jugoslovanski pravosodni minister dr. Lazar Markovič dal ob priliki svojega obiska na Madžarskem nekemu sotrudniku madžarskega tiskovnega urada. »M e s s a g e r o« piše v zvezi s temi izjavami med drugim sledeče: »Eljen Magyarorszagk — Živela Madžarska 1 — S .tem pozdravom se je iz Budimpešte poslovil jugoslovanski pravosodni minister. Komaj je dr. Markovič odšel, že se je razširila novica, da pride v kratkem na obisk tudi trgovinski minister dr. Andres. Te obiske razlagajo v Belgradu tako, da želita Jugoslavija in Madžarska podrobnostno proučiti medsebojne gospodarske odnošaje v zvezi z vojnimi dogodki. Tudi »R c s t o del Carlino« piše o zaj>o-rednih obiskih jugoslovanskih ministrov v madžarski prestolici. Pomen teh obiskov prihaja v pravo luč še le, ako pomislimo, da od zadnje svetovne vojne dalje do danes ni bilo nobenih neposrednih stikov med člani jugoslovanske in madžarske vlade. Najnovejši dogodki na jugovzhodu Evrope dokazujejo, da se je na tem prostoru n a -selilo bolj mirno ozračje. Nervoznost je nastala zaradi mnogih vznemirljivih govoric, ki so nastale kot posledica dogodkov na Norveškem.« »S t a m p a« poroča iz Balkana, da ie vznemirjenje, ki je prejšnji teden zavladalo celo v Budimpešti, sedaj popolnoma izginilo in se prikazujejo znamenja, da bo napetost odnehala. N e-111 i r je prenehal predvsem tudi jk> raznih poluradnih objavah, ki so ugotovile, da Balkan in Madžarska ne bosta potegnjena v sedanje vojno trenje. Tudi razni ukrepi jugoslovanske vlade za notranjo utrditev so rodili pomirjenje. Prav tako pomirljivo je vplival jugoslovanski tisk, ki je ugotovil, da gospodarska pogajanja s Sovjetsko Rusijo jugoslovanske politike v ničemer ne bodo spremenila. »Stampa« jx>roča nadalje iz Berlina, da so tamkaj liierodajni krogi izjavili, da so govorice o »t a k o j ni c n o v a n i h ne m š k i h namenih na jugovzhodu« 1 a Londonski glas »N e u e Ziircher Z e i t u n g« objavlja o namenih Italije naslednje zanimivo poročilo svojega londonskega dopisnika: Angleško javno mnenje odobrava izjavo francoskega ministrskega predsednika, da je Francija pripravljena, da se z Italijo pogaja in sporazume. Vendar pa nihče od le izjave ne pričakuje, da bi vplivala na odnošaje med Italijo in zahodnima velesilama. Pričakovanja, ki jih glede Italije goji Laval in njegov krog, tukaj ne jemljejo resno. Angleška vlada je bila v stikih z italijansko vlado mnogo pozneje, kakor ti francoski državniki, zato pa so tudi zelo redki tisti ljudje, ki si glede zadržanja Mussolinija še delajo kakšne utvare. Pri tem pa tudi v Londonu verjamejo, da Mussolini, dober in moder politik in diplomatski računar kot je, 'previdno in skrbno tehta vse, kar govori za vstop Italije v vojno, in kar govori proti temu. V Londonu nihče ne mara prerokovati glede »italijanskih namenov na Balkanu« Razne domneve, ki so zadnjih štirinajst dni krožile, se opirajo v glavnem le na namigovanja, tipanja in grožnje propagandnih agentov na Balkanu. Mnogi opazovalci so mnenja, da se Italija od teh govoric jasno ne opredeli samo zaradi tega, ker meni, da ji samo taktična skupnost z nemško politiko daje možnost, da na Balkanu svoje gospodarske koristi spravi v sklad z nemškimi. Zopet drugi so prepričani, da bi bila tudi Italija, v primeru, da bi se bil Nemčiji njen nastop na Norveškem v polni meri posrečil, poskusila, čeprav v manjšem obsegu posnemati v ozemljih, ki spadajo pod njeno vplivno območje. V Rimu gotovo niso spregledali, da bi spričo zadržanja Anglije, njene vlade in njenega javnega mnenja, takšen italijanski, poskus smatrali kot zelo drzno in tvegano podjetje. Tukaj ni mogoče izvedeti, koliko so resnična poročila, objavljena v angleškem tisku, da bi zavezniki Anglije in Francije nastopili proti vsaki kršitvi neodvisnosti in nedotakljivosti Jugoslavije. Morda so ta poročila od uradnih mest navdihnjena. Brez dvoma pa je resnično, da so bili zadnje dni temeljiti posveti med Anglijo, Francijo in Turčijo. Angleški listi so zadnje dni v podrobnostih razpravljali o morebitnem izidu vojne med Italijo in zaveznikoma Anglijo in Francijo. Tudi italijanski tisk se je s tem vprašanjem bavil. Razume se, da so angleški listi prišli do popolnoma drugih zaključkov kakor pa italijanski izvedenci. Londonski listi menijo, da bi zmaga narodnega socializma, ki jo je Mussolini v svoji brzojavni čestitki k Hitlerjevemu rojstnemu dnevu tako iskreno želel, ... ,. To izhaja iz glasov, ki prihajajo iz Italije same posredno in neposredno. Sicer se merodajni krogi v Londonu ne zibljejo v sanjah, da bi mogla kaj kmalu nastati kakšna napetost med Italijo in Nemčijo, vendar pa (o ne pomeni, da bi Angleži iz Italije same ne dobili takšnih poročil, ki jim dajejo pravico, da gledajo na italijansko politiko popolnoma z drugega gledišča, kakor pa jo razlagajo uradni pisci v velikem italijanskem tisku. Glas iz Nemčije Budimpešta, 24. aprila, t. Polslužbeni list »Pester L1 o v objavlja posnetek članka berlinskega »Berliner Borsenzeitung«, kot dokaz za to, da je napetost na jugovzhodu znatno popustila in da ie nastopilo spet pomirjeno ozračje. Nemški časopis namreč med drugim piše: »Pretekli teden se ie na jugovzhodu Evrope začel kot najnemirnejši teden sploh, odkar je pričela vojna. Toda končal se je z znatnim p o -m i r j e n j e m. Sjjorazum med štirimi obalnimi državami Donave (Madžarska, Romunija, Jugosla- vija, Grčija) je bil od vseh sprejet kot resen poskus, da se odženejo temni oblaki neurja. Nadalj-ni ukrepi v smislu utrditve nevtralnosti so bili predpisi, ki so jih izdali proti trošenju neresničnih govoric. K temu je treba dodati še dejstvo, da se v Jugoslaviji, v Romuniji in na Madžarskem notranje zadeve vedno bolj utrjujejo, kar je prišlo jasno do izraza v govoru madžarskega ministrskega predsednika grofa Telekyja in v nadaljneni povoljneni razvoju odnošajev med Srbi in Hrvati kakor tudi v 6pravi med romunskim kraljem in desničarsko opozicijo. Brez fiomena tudi niso bili obiski jugoslovanskih ministrov na Madžarskem. Z znanim stališčem Nemčije glede miru v jugovzhodni Evropi je skladno tudi nedvoumno zadržanje Italije v vseh vprašanjih, ki tičejo Sredozemlja in Balkana. Vsa ta dejstva so v preteklem tednu v znatni meri olajšala napetosti.« »Izkušnje Poljske in Finske« — tako nadaljuje berlinski list — »so zahodnim velesilam v jugovzhodni Evropi odvzele mnogo vpliva. Položaj so tamkaj začeli presojati mnogo bolj stvarno in hladno. I'o vseli južuo-vzliodnih prestolirah in v Turčiji dobro vedo, da bi na vsak poskus zahodnih velesil, da na jugovzhodu Evrope ponovijo poskus bočnega napada, kot so ga imeli pred očmi na Skandinavskem, ne samo Nemčija odgovorila z bliskovitim nastopom, marveč bi tudi drugi dve velesili, ki sta na miru na Balkanu in-teresirani. namreč Italija in Sovjetija, takoj pokazali odpor. Zato ni verjetno, da bi bila danes katera koli jugovzhodna država voljna, sprožiti vprašanje Črnega morja. Dar-d a n e I ali rečne plovbe po Donavi. Vrhovni vojni svet v Parizu in »novi odseki zapletijajev« London, dne 24 aprila, b. Službeno poročilo o zasedanju vrhovnega zavezniškega vojnega sveta v Parizu sicer ne pove mnogo, vendar so kljub temu v Londonu zaznali še nekaj ppedinosti. Po mišljenju vrhovnega voj-r; nega sveta je položaj na Balkanu sedaj manj napet, toda v temelju ni nič spremenjen. Po poročilih diplomatskega sotrudnika >1 i mesu« (ii morebitni nemški neuspeh v Norveški mogel za|ieljati Nemčijo, da se razmahne proti jugovzhodu, mogoče na temelju kakega načrta, ki je napravljen v zvezi z drugimi. Načrt zavezniške obrambe njihovih prijateljev na Balkanu in na drugi strani Dardanel so temeljih) razpravljali z ozirom nu vse mogoče možnosti razvoju. Rim, 24. aprila, b. Sklepi včerajšnjega sestanka vrhovnega vojnega svetu zaveznikov predstavljajo |io informacijah italijanskih lis*o/ potrdilo, da se Pariz in London pripravljata, da rešita politična in vojna vprašanja, ki so odločilna za nudaljni razvoj vojne, v skladu s cilji, kutere želita doseči s sedanjim sporom. V zvezi s tem postavljajo italijanski listi vprašanje, na kateri strani je mogoče pričakovati novih zapletljajev, ki bi dali povod za razširitev vojne. Švedska, Nizozemska in Belgija na eni strani piedstavljajo nevaren odsek vojne napetosti. poskusite 1 — 2 ASPIRIN (BAŠE^ tablete Ni drugega zdravila po Imenu .Aspirin", temveč edino-la ..B a y er" • jev Aspirin. Ojl nj. po< 1 k 176)1 od JI Ilt l«m Kako angleški lisi presoja položaj Madžarske in Romunije Ameriški poslanik na Madžarskem poziva svoje državljane, naj se vrnejo domov London, 24. aprila. Reuter. Glasilo ministra za domini one »Yorkshire Post« objavlja, kakor pravi, iz dobro poučenega vira, da se nemški narodni socializem trudi, da bi na Madžarskem in v Romuniji mogel pripomagati do spremembe v osebi vladarjev. List trdi, da je admiral H o r t h y dane« na Madžarskem edina ovira za večji razmah madžarskih narodnih socialistov, ki bi, ako bi prišli na vlado, takoj spremenili zunanjepolitično smer madžarske politike, med tem ko je v Romuniji kralj Karol velika ovira za razvoj desničarskih gibanj, lei so, kakor se je to pokazalo pri »Železni gardi«, izkazala kot prijateljsko vdana Nemčiji. Romunskemu vladarju da zamerijo, da je dovolil, da je bil ustreljen voditelj »Železne garde« Codreanu, čeprav je prej v Berchtesgadenu obljubil, da ne bo ustreljen. Narodni socialisti iščejo sedaj načinov, da pripravijo admirala Horthyja in kralja Karola, da bi odstopila, ker bi to v mnogem olajšalo takšen razvoj notranjepolitičnih prilik, ki bi bil ugoden za cilje narodnega socializma. Budimpešta, 24. aprila. AA. MTI. Nekateri tuji listi so bjavili govorico, da je ameriško poslaništvo v Budimpešti pozvalo vse ameriške podanike, ki bivajo na Madžarskem, da nujno zapuste Madžarsko. Neki tuji listi so razlagali ta poziv tako, da postaja položaj na Madžarskem izredno resen. Na merodajciem mestu izjavljajo, da ameriško j>o-slaništvo v Budimpešti ni storilo nič drugega, kot da je obvestilo ameriške podanike enako kakor lani, naj sami presodijo ali je potrebno vrniti se v vedinjetie države, ko še obstojajo prevozna sredstva. Ameriško poslaništvo je imelo s tem namen z ozirom na sedanje mednarodne razmere opozoriti ameriške državljane, naj ostanejo na Madžarskem samo oni, ki imajo za to važne razloge. Nedotakljive svetinje »Osservatore Romano« priobčuje daljše izvlečke i z pridige, ki jo je imel nionakovski nadškof kardinal Faulhaber, znan po svojen« neomajnem pogumu v najtežjih okoliščinah. V tej pridigi je dejal Faulhaber, da je ena najtežjih zmot, da je državna oblast neodvisna od Boga in njegovih postav. Med državnim in osebnim pravom, med pravicami družine in države, med narodom in mednarodnim pravom so sveti in nedotakljivi odnosi, ki jih je treba brezpogojno spoštovati, če naj se človeška družba ne razruši. Najbolj svete so pravice in osebne vrednote družine. Svoboda vere in nravstvenega prepričanja je nedotakljiva. Država sme zahtevati žrtev gmotnih dobrin in življenja, nikakor pa ne sme delati sile dušam in njihovemu večnemu blagru. Krščanska družinska vzgoja nujno pospešuje resnično blaginjo države, ker navaja k vestnemu in veselemu izpolnjevanju državljanskih dolžnosti. Taka vzgoja pa, ki popolnoma prezira našo večno domovino, mora državi sami prinesti le najbolj grenke sadove. Zmota o absolutni vsemogočnosti države ni samo škodljiva za mirno soživljenje narodov, ampak za vsak narod sam. Mimo in pravično življenje narodov je mogoče samo na podlagi priznanja prirodnega prava. Na kon-ou je dejal kardinal: »Rimski škof, ki je naj-vačja nravstvena avtoriteta sveta, je izpre-govoril. Mi smo njegove besede poslušali in v njih spoznali Kristusa. Papež je dvignil troročno svečo in zaklical: »Lumen Chri«ti!« Mi pa odgovarjamo na to: »Deo gratias, Dco »ratiaslc Angleško-sovjetska trgovinska pogajanja London, 24. aprila, b. Bnttler je v parlamentu odgovoril na predlog za obnovitev angleško - sovjetskih trgovinskih poga jan j, katere je nedavno začel ruski veleposlanik Majski: Angleška vlada polaga veliko važnost takim predlogom, kako hi mogla najboljše prilagoditi svojo gospodarsko politiko za nadaljevanje svojih vojnih naporov. Vsaka trgovinska pogodba, sklenjena z nevtralno državo, mora biti v skladu s sedanjim vojnim položajem in ne sme dovoljevati zalaganja sovražnika s potrebnimi proizvodi. Angleška vlada je z ozirom na to obvestila Sovjete. da morajo pri izdelavi predlogov imeti pred očmi te načela. Ni še določen dan odhoda angleškega veleposlanika v Moskvo, ki se nahaja sedaj na dopustu v Angliji. Vojna na morju Dve bitki v Kattegatu? Stockholm, 24. apr. b. Tukajšnji tisk in radio javljata o dveh bitkah, ki se vrše v Kattegatu med vojnimi ladjami in letali blizu švedske obale. Angleški rušilci so napadli nemške transportne trgovske ladje na potu v Norveško. Švedsko prebivalstvo mesta Usholmen je videlo več kot 10 britanskih in nemških rušilcev. ki so s polno paro manevrirali. V borbi so opazili tudi letala. Angleških ladij na Jadranu ni bilo London, 24. aprila, t. Reuter. Na merodajnih mestih izjavljajo, da so italijanska poročila o nekih pogajanjih med Italijo in Anglijo za dokončno ureditev vprašanja nadzorstva nad pomorskim tihotapstvom. Takšnih pogajanj ni. pravijo v Londonu in so poročila o njih neprijetna ter zlona- merna. Prav tako ni res, da bi bile angleške vojne ladje zaustavljale italijanske trgovske ladje na Jadranskem morju. Do sedaj nobena italijanska ladja niti kakšna druga ni bila zaustavljena na Jadranu in angleško vojno brodovje tamkaj ni delovalo. Zatorej v Londonu ne razumejo, čemu italijanski tisk piše. da lio italijanska vlada v Londonu protestirala proti delovanju angleških pomorskih nadzornih edinic. Potopljene ladje London, 24. aprila. A A. Reuter: Angleška podmornica je torpedirala neko nemško petrolejsko ladjo, ki je imela 9000 ton. Nemška ladja se je hitro potopila. Poveljnik podmornice je stalno gledal na poveljnika nemške ladje. Ko je bil poveljnik nemške ladje prisiljen skočiti v morje, so ga Angleži rešili in odpeljali v podmornici. London, 24-. aprila. AA. Reuter: Angleška ladja »Norfolk* (1909 ton) je zadela na mino in se potopila blizu jugovzhodne angleške obale. Pri eksploziji sta se dva moruarja ubila, osem jih je pa bilo ranjenih. Nemško letalo strelja na italijanski parnik Gibraltar, 2. aprila. A A. Havas: V bližini jugo-zapadne angleške obali je nemško letalo s strojnico streljalo na italijansko ladjo »11 a l o Bal-b oVeč članov posadke je bilo laže ranjenih. Angleške vojne ladje lovijo 14 nemških parnikov Singapore, 24. aprila, t. Reuter. Angleške bojne ladje križarijo med nizozemskim otočjem v vzhodni Indiji, ker so dobile poročilo, da se je 14 nemških trgovskih ladij z dragocenim tovorom, namenjenim v Vladivostok, zateklo v neko pristanišče na Javi. Angleži bi radi te ladje zajeli ali pa jih uničili. Anglija 2 milijona pod orožjem London, 24. aprila, t. Reuter. Na merodajnem mestu poročajo, da ima angleški imperij sedaj skupno 2 milijona mož pod orožjem. Pri tem ni všteto moštvo, ki služi v vojni in v trgovinski mornarici kakor tudi ne moštvo letalstva. Kaj bo z Grenlandijo Londgon, 24. aprila. AA. Havas: Liberalni poslanec Mander je vprašal v spodnjem domu, kaj bo z bodočnostjo Groenlandije. Poslanec je namreč vprašal, če misli Chamberlain dati izjavo glede tega vprašanja Državni podtajnik Buttler jc izjavil: Položaj Groenlandije, ki ga je sprožila nemška zasedba Danske, proučujeta sedaj britanska in kanadska vlada. Strogi letoviški predpisi v Nemčiji Berlin, 24. aprila, t. Berlinska radiopostaja razglaša strožje predpise o dopustih in zabavnih potovanjih. Zabavna potovanja so prepovedana. Letovanja v zdraviliščih so dovoljena samo proti zdravniškemu dokazu, da je zdravljenje potrebno. Ti predpisi so bili izdani, pravi radiopostaja, ker so zaradi vojne nemške državne železnice preveč obremenjene in ne morejo prevažati civilnega prebivalstva v tistem številu, kot je bilo mogoče v mirnem času. Jugoslavija bo z Moskvo govorila samo o gospodarstvu Bukarešta, 24. apr. b. Jugoslovanska trgovska delegacija, ki potuje v Moskvo, se je en dan zadržala v Bukarešti in včeraj ob 8 nadaljevala pot v Moskvo. Ob priliki bivanja delegacije v Bukarešti je jugoslovanski poslanik g. Dučič v čast delegatom priredil kosilo. Vodja jugoslovanske delegacije, bivši minister Djordjevič, je dal ob tej priliki izjavo: Jugoslovanska delegacija potuje v Moskvo, da uredi gospodarske odnose med Jugoslavijo in Sovjetsko Rusijo. Jaz se nameravam sestati najprej s predstavnikom sovjetske vlade Molotovom. Naše delo bo izključno go--oodarskega značaja. Če Sovjetska Rusija in Jugoslavija hočeta, imata vse možnosti za izmenjavo mnogoštevilnih, posebno poljedelskih proizvodov. Jugoslavija bi v prvi vrsti izvažala iz Rusije mineralna olja, uvažala pa bo v Rusijo svinje in tobak. Mnenje v Berlinu Berlin, 24. apr. b. V Berlinu izjavljajo in tudi tisk poudarja, da «o zadovoljni z jugoslovansko-sovjetskimi pogajanji, ki se sedaj vrše v Moskvi. Citira se pisanje jugoslovanskega tiska o značaju teh fiogajanj-i. Poudarja se, da ni nobena tajnost, da imajo trgovinska pogajanja s Sovjetsko Rusijo tudi svoj politični značaj Ali je Slovenska Kmetijska zbornica za navijanje žitnih cen »Slovenec« z dne 17. aprilu je prinesel pod naslovom »Konferenca o prehrani« poročilo, v katerem dobesedno navaja tudi sprejeto resolucijo. Ena točka te resolucije se glasi: »Ker kmet dosedaj ni prejemal |>olne cene zu svoje pridelke zahteva konferenca, da se v bodoče (podčrtali mi) kmetu proizvajalcu zavarujejo pravične iu rentabilne cene za njegove proizvode in da se z nikakršnimi merami ne ovira dvig cen kmetijskim proizvodom.« Ta točke resolucije je dvignila mnogo prahu pri »Jutru«. Ker sem se konference udeležil kot zastopnik Kmetijske zbornice, smatram za svojo dolžnost, da Zadevo še enkrat pojasnim. »Jutro« ni zadovoljno niti z jasno formulirano resolucijo, ki jo je sprejel zbornični svet na svojem rednem zasedanju 2«. aprila, in ki jo je tudi »Jutro« objavilo dne 2t. aprila. Sprašuje se, kako je mogel zlvornični delegat soglašati s tako resolucijo in dali ne igra Kmetijska zbornica dvolične vloge. »Jlitrov« poročevalec ni prisostvoval konferenci v Belgradu, zato seveda ne more vedeti kako se jc razpravljalo in v kakšnem smislu je bila resolucija sprejeta. O dosedanji politiki žitnega režima s katerim se slovenska Kmetijska zbornica seveda nikakor ne more strinjati, se na tej konferenci sploh ni razpravljalo. Jc pa n -dvomno, da e naša Kmetijska zbornica ne more strinjati s položajem, ki je nastal v zadnjem času na žitnem trgu, medtem ko so vsi majhni proizvajalci že ob žetvi prodali ves svoj pridelek po prav nizkih cenah. Sta pa r!ve ruzlični stvari: sedanji žitni režim in pa pravične cene, ki naj jih dobi kmet. Stališče Kmetijske zbornice je — kakor rečeno — bilo dovolj jasno formulirano v resoluciji z dne 20. aprila, ki je bila poslana vsem merodajnim činiteljem. V njej Kmetijska zbornica kot zastopnica kmečkega stanu zahteva za vse kmetijske pridelke ne izvzem.ši žitarice, rentabilne cene, toda te cene mornjo biti stabilne. da dobi iste cene majhen kmet. ki je prisiljen prodati takoj ob žetvi, kakor io dobe večji producenti. Vsaka možnost špekulacije mora biti preprečena. S cenami morajo iti v skladu cene drugih kmečkih pridelkov, zlasti živine. To povsem jasno stališče Kmetijske zbornice v ničemer ne nasprotuje prej citirani točki resolucije, ki je bila sprejeta na konferenci v Belgradu. To stališče zbornice je v toliko bolj pravilno, ko se prav v zadnjem času pripravljajo razne uredbe in odloki, ki naj bi z uvedbo brezmesnih dni in z drugimi ukrepi potiskali cene živinorejskim proizvodom, ki so za večino slovenskih kmetov edini vir dohod- Cene moke v Sloveniji Kralj, banska uprava je odobrila mlinarjem, da smejo prodajati pšenično moko št. 6 največ 80 din nad ceno za 100 kg pšenice, ako je srednji uradni tečaj na novosadski borzi do din 250 ali nižji, moka št. 4 ob enakih pogojih višja za 50 din, moka št. 2 pa nadaljnjih 20 din za 100 kg moke. Pri srednjem uradnem tečaju pšenice na novosadski borzi iznad 250 din za 100 kg sme biti cena moke št. 6 za največ 90 din pri 100 kg moke nad tečajem pšenice, cena nadaljnjih boljših vrst moke pa v istem iznosu višja, kakor zgoraj. Cena drobnih otrobov sme biti največ polovična cena moke št. 6, cena belih otrobov in krmilne moke pa za največ 20 din pri 100 kg višja od te. Slovensko zadružno gibanje v letu 1939 »Narodni gospodar«, glasilo Zadružne zveze v Ljubljani, prinaša naslednje podatke g. Antona Kralja o slov. zadružnem gibanju v lanskem letu: Lanskega leta je bilo na področju Slovenije, t. j. na območju okrožnih sodišč v Ljubljani, Novem mestu, Celju, Mariboru in Murski Soboti ustanovljenih skupno 70 novih gospodarskih zadrug, za 22 več kakor v letu 1938, ko jih je bilo ustanovljenih 48. Največ zadrug je bilo lani osnovanih v okolišu okrožnega sodišča v Ljubljani, namreč 29, od tega samo v mestu Ljubljani 12. V okolišu okrožnega sodišča v Mariboru jih je bilo osnovanih 18, v Celju 13, v Murski Soboti 6 in v Novem mestu 4. Po predmetu poslovanja pripadajo nove zadruge naslednjim skupinam: 18 je kreditnih zadrug (3 v okolišu registrskega sodišča v Ljubljani, 2 v Celju, 10 v Mariboru in 3 v Murski Soboti). Mlekarska zadruga je bila ustanovljena 1 (v okolišu registrskega sodišča v Ljubljani; živinorejska nobena: kmetijske strojne zadruge 4 (2 Ljubljana, 1 Novo mesto in 1 Maribor); zadružne elektrarne 3 (1 Celqe, 1 Maribor, 1 Murska Sobota); vinarska zadruga 1 (Maribor); vodovodne 5 (2 Ljubljana, 2 Celje, 1 Maribor); nabavne in prodajne zadruge 13 (8 Ljubljana, 1 Novo mesto, 1 Celje, 1 Maribor, 2 Murska Sobota); stavbinske 18 (11 Ljubljana, 1 Novo mesto, 4 Celje, 2 Maribor); obrtne 2 (1 Ljubljana, 1 Celje); razne 3 (1 Novo mesto, 2 Celje); osrednje 2 (1 Ljubljana, 1 Maribor). Da je med novimi zadrugami razmeroma mnogo (18) kreditnih zadrug, je pripisovati okolnosti, da se je lani pojavila novi vrsta kreditnih zadrug, namreč agrarne kreditne zadruge, katerih je bilo osnovanih 12 (v okolišu mariborskega okrožnega sodišča 9, v Murski Soboti pa 3). Te nove zadruge imajo namen, da pomagajo malim ljudem s pomočjo javnih sredstev priti do zemlje. V likvidacijo je leta 1939 stopilo 27 zadrug, dočim je v letu 1938 likvidacijo napovedalo 24 zadrug. Največ zadrug je stopilo v likvidacijo v okolišu ljubljanskega okrožnega sodišča, namreč 12, 5 v Nevem mestu, 3 v Celju in 7 v Mariboru. Zadruge, ki so likvidirale, pripadajo sledečim skupinam: 2 kreditni zadrugi, 1 mlekarska, 3 živinorejske, 1 strojna, 1 zadružna elektrarna, 1 vinarska, 7 nabavnih in prodajnih, 2 stavbinski, 3 obrtne, 3 razne zadruge in 1 osrednja. Konkurz ni bil lani napovedan pri nobeni zadrugi. Izbrisanih iz zadružnega registra je bilo lani 19 zadrug in sicer v okolišu okrožnega sodišča v Ljubljani 9 zadrug, v Novem mestu 8, v Maribo-ru 2. Med izbrisanimi zadrugami je 1 mlekarska zadruga, 4 živinorejske, 2 zadružni elektrarni, 1 vi- kov. Stalno govorimo danes v potrebi povečanja kmetijske produkcije. Kako naj to dosežemo, če pa cene dostikrat ne dosežejo niti stvarnih proizvajalnih stroškov, da o plačilu za kmetovo delo sploh ne govorimo. Kot že rečeno nisem glusovul proti resoluciji, vendar ta resolucija ni bila tako mišljena kot jo razlaga »Jutro«, Zahtevajo se pravične cene, ki naj jih dobi kmet. Na konferenci se je dalje govorilo o bodoči žetvi in o organizaciji preskrbe hrane za drugo leto in to prav zato, da se ne ponovi to kar se je zgodilo letos, da je mali kmet moral prodati svoje pridelke ob žetvi izpod vsake cene, sedaj pa ko imajo zaloge v rokah špekulanti, se pa cene navijajo. Kmetu je treba dati pravične cene in proti pravičnim cenam ne more biti nihče, treba je pa seveda onemogočiti špekulacijo. I)a se je razpravljalo res v tem smislu in do je bila resolucija res tako mišljena ,je dokaz, da Kmetijske zbornice drugih banovin, ki prav tako uvažajo žito in ki imajo glede žitnega režima iste intesere kot mi, niso glasovale proti, tako zbornice iz drinske, moravske, vardarske, vrbaske in zetske binovine. Tudi 'o. da zastopnik Saveza nabavnih zadrug državnih uradnikov g. Vučurevič ni glasoval proti, je dokaz za moje trditve. On je celo naglasil, da se potrošniki ne protivijo visokim cenam kmetijskih proizvodov, če te cene res koristijo malemu kmetu. Konferenci je prisostvoval dalje tudi Hrvat dr. Tot, bivši direktor Gospodarske sloge, ki tudi ni glasoval pnvi resoluciji. Zanesljive informacije pa imamo, da dr. Tot trenutno išče 2000 vagonov pšenice za banovino Hrvatsko. Tudi to je dokaz, da je bila resolucija mišljena tako kot navajam. Da se je govorilo o cenah, ki naj jih dobi mali kmet in to oh bodoči žetvi (saj za letos je mali kmet že zdavnaj vse prodal) je dokaz, da resolucija izrecno pravi »v bodoče«. Direkcija za prehrano naj se v bodoče pojavi na trgu takoj ob žetvi in pokupi od proizvajalcev zaloge po pravičnih cenah, ne pa da kupuje pozneje od posrednikov. In če bo Direkcija pokupila dovolj žita od kmetov, čeprav po pravičnih in rentabilnih cenah, bo ona gospodar žitnega trga preko vsega leta, in do nenaravnega dviga žilnih cen. kot se je to zgodilo letos, ne bo moglo priti. Tako se je govorilo na konferenci in v tem smislu je naša zbornica soglašala z resolucijo. Če jo pa kdo napačno in drugače tolmači, ali če novosadska Kmetijska zbornica skuša sedaj to resolucijo izkoristiti, zato pa ne morem biti odgovoren ne jaz, ne Kmetijska zbornica, ki sem jo zastopal. — Inž. Suhadolc Jože, tajnik Kmetijske zbornice. narska, 2 nabavni ln prodajni, 2 stavbinski, S obrtnih in 2 razni zadrugi. Po končani svetovni vojni kaže gibanje zadružništva v Sloveniji sledečo sliko: Vpisi Likvi- Leto novih zadr. dacija Konkurzi Izbrisi 1919 50 20 0 9 1920 110 23 0 17 1921 74 35 0 21 1922 52 21 0 25 1923 43 23 0 31 1924 • 58 31 0 20 1925 51 27 2 16 1926 81 30 3 32 1927 46 28 3 27 1928 66 30 2 27 1929 80 19 2 46 1930 81 27 1 32 1931 288 27 1 10 1932 71 25 4 23 1933 53 25 3 13 1934 45 26 2 22 1935 48 21 0 27 1936 52 31 0 22 1937 60 23 0 31 1938 48 24 1 123 1939 70 27 0 19 1527 543 24 593 Naredba o prijavljanju konj ▼ nekaterih okrajih. Zaradi preprečitve tihotapstva konj in zaradi zaščite državnoobrambnih in narodno gospodarskih koristi je izdal ban naše banovine g. dr. Marko Natlačen naredbo, ki velja za okraje: Ljubljana, Logatec, Kočevje, Novo mesto, Črnomelj, Krško in Brežice. Po tej naredbi, po kateri morajo vsi lastniki konj prijaviti v teh okrajih svoje konje svoji občini. Predpisana je točna prijava. Tudi morajo lastniki javiti vsako posestno izpremembo v 48 urih pristojni občini. Prekršni se kaznujejo z globo od 10 do 1000 dinarjev, oz. če se globa ne plača v določenem času, z zaporom 1 do 20 dni. S kaznijo se kaznuje ne glede na to, ali spada dejanje pod odredbe drugih kazenskih predpisov, kdor tihotapi konje čez državno mejo, kdor to poskuša ali kdor drugemu pri tihotapstvu konj kakor koli pomaga, daje tihotapcem s konji stanovanje ali skrivališče ali daje prostore ali skrivališča za konje, namenjene za tihotapstvo. Izprememba uredbe o maksimiranju obrestne mere. Z uredbo ministrskega sveta je bila izpre-menjena uredba o maksimiranju obrestne mere v odst. 2, čl. 3 in novo besedilo se glasi takole: Denarni zavod ki je na osnovi reeskonta meničnih terjatev kreditiral drug denarni zavod, a je potem v smislu uredbe o likvidaciji kmetskih dolgov v reeskont sprejete menice kot kmetske odstopil Priv. agrarni banki, ne more zavodu, ki je neposredno kreditiral kmeta, zaračunavati višjo obrestno mero kot 5 odstotkov. Izprememba v statistiki dela. Doslej je Osrednji urad vodil statistiko svojih zavarovancev kakor tudi druge statistike v 28 poklicnih skupinah, v bodoče pa se bo statistika po navodilu ministra za socialno politiko vodila v 24 skupinah, ki so razdeljene v: prvi dve skupini tvorila prvotno proizvodnjo, od 3. do 18. so predelovalne industrije in obrti, od 17. do 24. pa so usluge in končno še skupina za razne pridobitne poklice. Rekonstrukcija državna ceste (kozi Vransko za 20 maj je razpisana prva licitacija za rekonstrukcijo drž. ceste št. 50 skozi Vransko (od km 48.750 do km 50.000). Proračunska vsota 718391, Osmi vzorčni sejm t Plovdivu bo leto« od 29. aprila do 12. maja. Borze Dne 24, aprila. Denar Ameriški dolar 55.— Nemška marka 14.70—14.90 Devizni promet je znašal na zagrebški borzi 7763—370 din, na belgrajski 10.73 milij din. Prometa v efektih je bilo na belgrajski borzi 1.2 milij. dinarjev. Ljubljana — uradni tečaji: London, 1 frnt....... , 155.40— 158.60 Pariz, 100 frankov t t , 87.80— 90.10 Newyork, 100 dolarjev . . , » . 4425.00—4485.C0 Ženeva, 100 frankov . i ,, , 995.00—1005.00 Amsterdam, 100 gold. , . , , » 2348.50—2386.50 Bruselj, 100 belg 744.00— 756.00 Ljubljana — svobodno tržišče: London, 1 funt . . , , , , , , 192.00— 195.20 Pariz, 100 frankov . . < > » , 108.54— 110.84 Newyork 100 dolarjev . 4 j , 5480 00—5520.00 Ženeva, 100 frankov . . , , , > 1228,18—1238.18 Amsterdam, 100 gold. , , , , , 2900.55—2938.55 Bruselj, 100 belg 918.88— 930.88 Ljubljana — zasebni kliring: Berlin, 1 marka 14.70— 14.90 Zagreb — zasebni kliring: Solun, 100 drahem 30.— blago Belgrad • — zasebni kliring: Solun, 100 drahem « i » « < . 29.90— 30.60 Sofija, 100 din . , , , i , s 97.20— 98.80 Curih. Belgrad 10, Pariz 889, London 15.69, Newyork 446, Bruselj 75, Milan 22.45, Madrid 45, Amsterdam 236.75, Brelin 178, Stockhom 106, Sofija 5.50 ponudba, Budimpešta 79.5 ponudba, Atene 3.20 ponudba, Carigrad 3.20 ponudba, Bukarešta 2.30 ponudba, Helsingfors 8.50 ponudba, Buenos-Aires 103 ponuba. Žitni trg Novi Sad. Pšenica: bačka okol. Novi Sad, gor. bačka, sremska, slavonska in gor. banaška SP( Znani nemški športni strokovnjak dr. Carl Diem je napravil posebno razpredelnico, ki nam pokaže koliko športnih prostorov bi moralo imeti vsako mesto, ki ima 100.000 prebivalcev. Naša Ljubljana ima okoli 80.000 prebivalcev. Zato bi bilo treba od teh številk, ki jih je izračunal dr. Diem eno petino odšteti, potem bi pa dobili pravilno število športnih prostorov, ki bi jih morala imeti Ljubljana, da bi zadostila modernim zahtevam za današnjo telesno vzgojo mladine. Dr. Diem je napravil račun za tri najvažnejša vežbališča; in sicer za igrišča, gimnastične dvorane in zimska plavališča. Pogoji gotovo niso za' vsa rnešta enaki, ker je treba pri tem upoštevati toplino podnebja, višino izobrazbe in blagostanja, način zaposlenja ljudi in ulično. Vendar tega dr. Diem ne jemlje v poštev. Dr. Diem je računal koliko šiiortnih igrišč bi moralo imeti mesto s 100.000 prebivalci na podlagi naslednjih številk: 1. Skupno število igralcev, to je vseh športnikov v mestu, ki se bavijo z vežbanjem in igranjem. 2. Število igralcev ene skupine, to je število igralcev, ki lahko istočasno vežbajo na enem igrišču. 3. Število izmenjav, to je število, ki nam pokaže koliko skupin igralcev se lahko izmenja na igrišču v tednu dni. Otroška igrišča Ker pa je polreba pri otrokih od 2. do 10. leta za igro in gibanje večja kakor pri odraslih (preko 10 let), zato računa otroška igrišča posebej, igrišča za odrasle pa spet posebej. Po statističnih podatkih pride približno na 100.000 prebivalcev v mestu 15.000 otrok. Vsak otrok mora imeti v igri povprečno 10 kvadratnih metrov prostora. Normalna otroška igrišča so velika približno 5000 kvadratnih metrov. Po tem računu se torej na enem igrišču istočasno lahko igra 500 otrok. Otroci, ki še ne hodijo v šolo, uporabljajo igrišče na dan 2 uri, oni pa, ki hodi jo v šolo. pa po eno uro. Tako se torej na enem igrišču lahko vsak dan zvrsti trikrat po 500 otrok. Po tem računu bi torej moralo imeti vsako mesto s 100.000 prebivalci 10 otroških igrišč, velikih po 5000 kv. metrov. Ljubljana bi torej po tem računu morala imeti 8 otroških igrišč, Maribor 3, Celje pa 1. Športna igrišča Število športnikov od 10 leta naprej v mestu s 100.000 prebivalci, računa na 25.000. Osebe od 10. do 17. leta bi se vse morale bavili s športom, od 17. do 20. leta 70%, od 20. do 30. leta 40%, od 30. do 40. leta 15%, starejši pa sploh niso računani. Vsak športnik rabi približno 133 kvadr. m prostora. Za mlajše zadostuje tudi 50 k v. metrov; odrasli n. pr. pri nogometu že rabijo celo po 350 kv. m za vsakega igralca. Vzemimo, da je normalno igrišče veliko 200.000 kv. m (100 X200 metrov). Na takem igrišču torej lahko istočasno vadi 150 športnikov. Število igralcev ene skupine je 150. Mladina in starejši imajo pravico najmanj na dvakratni trening na teden vsakokrat po 2 uri. Vzeli bomo pa za vsakega športnika le skupno 3 ure na teden. Med onimi 25.000, ki prihajajo vpoštev, je 10.000 šolo obveznikov, 15.000 pa onih, ki so že v službah. Poslednji lahko uporabljajo igrišča samo takrat kadar so prosti, kar je treba seveda tudi vpoštevati. Čez teden izvzemši soboto lahko vadijo približno od 19 do 21 zvečer, ob sobotah pa od 18 do 20. V nedeljah pa od 8 do 12 in od i5 do 21. To da skupaj 24 ur vežbanja. Če vsakemu igralcu dajemo po tri ure pravice do igre, se morajo ti igralci torej osemkrat izmenjati. Šoloobvezni lahko uporabljajo ista igrišča ob drugem času. Popoldne od 15 do 19. ob solatah od 14 do 18. To je spet 24 ur vežbanja in tudi 8 skupin, ki se menjujejo. Dopoldne so igrišča nn razpolago za redno šolsko telovadbo. V tem primeru je torej tako športno igrišče izkoriščeno do zadnjega. To pa je mogoče le pri peščenih igriščih, ne pa na travnatih igriščih. Ta igrišča se ne morejo uporabljati brez prenehanja. Zato bomo računali, da se na peščenih igriščih lahko menjajo skupine osemkrat, nn trav- 255—257, bačka ladja Tisa 257—259. — Rž: bačka 202—204, — Koruza: bač. par. Indjija 191—193, bač. par. Vršac 190—192. — Ostalo nespremenjeno. Tendenca lahka. Promet srednji. Sombor. Pšenica: bačka okol. Novi Sad, sred. bačka, gor. bač. in bač. okol. Sombor 248 do 250; sremska 246—248, ;už. banaška 243—245, gor. banaška 248—250, bač. ladja Tisa la in 2a 254—256. — 0 v e s ; bački 192—194; srem. in slavonski 193 do 195. — Rž- bačka 198—200. — Ječmen nespremenjen, koruza: bačka 195—198 — Moka: bačka Og Ogg 365—385; 2 345—365 ; 5 325—345; 6 305 do 325; 7 275—295; 8 180—185. — Ostalo nespremenjeno. Promet slab. Vrednostni papirji Volna Skoda: v Ljubljani 427.50—429.50 v Zagrebu 426 —427 v Belgradu 429 —430 Ljubljana. Državni papirji: 7% investicijsko posojilo 98.25—99.25, agrarji 51—52, voj. škoda promt-na 427.50—429.50, begluške obveznice 74.75—76, dalm. agrarji 67.50—69, 8% Blerovo posojilo 99 do 100, 7%Blerovo posojilo 90—91, 7% posojilo Drž. hip. banka 100—101.75, 7% stab. posojilo 93—95.50. — Delnice: Narodna banka 7900—8000, Trboveljska 235—245. Zagreb. Državni papirji: 7% invest. posojilo 97—99 (99), agrarji 52 blago, vojna škoda promptna 426—427, dalm. agrarji 66 denar, 4% severni agrarji 50 denar, 8% Blerovo posojilo 99 denar, 7% posojilo Drž hip. banke 101 denar. — Delnice: Priv. agrarna banka 180 blago, Trboveljska 234—235 (235), Gutman 52—60, Sladk. tov, Osijek 200—210 (200, 205), Isis 31 denar. Belgrad, Državni papirji: 7% investicijsko posojilo 98.50 denar, vojna škoda promptna 429—430 (429), belguške obveznice 74.75—75.25 (75), dalm. agrarji 66.75—67 (676), 6% šumske obveznice 66—68 (68.50), 7% Blerovo posojilo 90—90,75, 7% posojilo Drž. hip, banke 102 denar. — Delnice: Narodna banka 7900 denar (8000), Priv. atfrarna banka 183—185 (187, 183), natih pa le po petkrat. Po tem računu bi moralo biti 12 peščenih igrišč in 20 travnatih igrišč. Dvorane za gimnastiko Skupno število telovadcev znaša približno 30 tisoč na 100 tisoč prebivalcev. Od teh jih je spet nekaj več kot polovica, ki služijo, ostali so pa še šoloobvezniki. Pri tem so vzete v račun vse osebe od 6. do 17. let starosti 100%, do 20. leta 70%, do 30. leta 40%, do 40. leta pa 15%. Število telovadcev ene skupine je 40; ti lahko hkrati telovadijo v dvorani, ki je velika 12X20 m. Po istem računu kakor zgoraj glede športnih igrišč bi dobili, da mora imeti vsako mesto 54 takih gimnastičnih dvoran. Zimska plavališča Skupno število plavačev je pri 100.000 prebivalcih 32.000. Pri tem sodi dr. Diem, da se osebe do 17. leta starosti udeležujejo 100%, do 20. leta 70%. do 30. leta 60%, do 40. leta 30%, do 50. lela 20%, do 60. leta pa 10%. število plavačev v eni skupini je lahko 50, v normalnem pokritem plavališču, ki ima vodne površine 200 k v. m (10X20 kv. m). Vsak plavač ima pravico pol ure na teden uporabljati plava-lišče. Po istem računu kakor zgoraj, bi dobili, da je potrebno za mesto, ki ima 100.000 prebivalcev, 3.8 plavališč, kar pomeni, da je treba na vsakih 30.000 prebivalcev imeti po 1 plavališče. To zahtevo po športnih prostorih je, smo zgoraj povedali, postavil nemški strokovnjak dr. Diem. Če primerjamo naše razmere z zahtevami, ki jih postavlja dr. Diem, in ki jih mora po njegovem imeti vsako moderno mesto, bomo videli kako daleč je Ljubljana še zaostala v tem pogledu. Zahteve dr. Diema se zdijo na prvi pogled močno pretirane. Prepričani pa smo, da bi bili vsi ljubljanski športniki od srca veseli, če bi imela Ljubljana vsaj polovico tega kar smatra dt, Diem za nujno potrebno. Priprave za ustanovitev Slovenske zimsko-športne zveze je v soboto sklican sestanek vseh klubov in pod-zvez iz Slovenije v Ljubljano. Da bodo klubi bolje informirani, je razposlal akcijski odbor predlog pravil vsem klubom na proučitev. Ker bodo odposlana pravila na odobrenje oblastem v tisti sti-lizaciji, kot bo odobril sobotni sestanek, je važno, da se ga udeleže vsi. da bodo pravila pravi izraz volje večine vseh klubov. V želji, da se nudi priliko vsem za spoznanje pravega mišljenja klubov, je povabil akcijski odbor na sestanek tudi pripravljalni odbor pri GZSP in upa, da bo mogoče napraviti pravila, ki bodo ustrezala vsem stvarnim in športnim potrebam. Sestanek bo v kavarni »Emona«, damska soba, točno ob 20. Tudi na Jesenicah imajo sestanek Pred uradnim sestankom za ustanovitev Slovenske zimsko-športne zveze, ki je, kakor poročamo zgoraj, sklican za soboto v Ljubljani, je Gorenjska zimsko-športna podzveza smatrala za potrebno sklicati še poseben sestanek, ki bo že nocoj na Jesenicah, v kavarni Čop. Na tem sestanku gorenjskih smučarjev bodo sklepali najprej o udeležbi gorenjskih klubov na ljubljanskem sestanku, drugič o nadaljevanju započetega dela za ustanovitev Slovenske zimsko-športne zveze z ozirom na resolucijo z dne 7. aprila in končno — kakor zahteva to red — tudi o slučajnostih. Tak je razpis. Poleg razpisa pa beremo spet veliko in dolgo tirado visokoletečih besedi in fraz, tako kakor običajno. »Gorenjci se bodo borili do končne zmago in zato gledajo z zaupanjem v bodočnost, saj bo vsaka odvrnitev od upravičenih predlogov in zahtev naletela na odločen odpor vseh gorenjskih smučarjev.« Slišimo — toda ne vemo,'morda nismo zadostno poučeni —, da nekaterim agilniin in stvarnim delavcem na Gorenjskem vse te čve-karije že davno presedajo in da se jim zde neumne. Bomo videli, kaj bodo napravili nocoj. Koliko športnih igrišč bi moralo imeti mesto z 100.000 prebivalci R Razstava osnutkov za fSlovenski dom' Razsodišče javnega natečaja za izdelavo osnutkov za »Slovenski dom«, ki ga bo gradila zadruga »Lastni dom« v Ljubljani, je že objavilo uspeh natečaja in razdelitev osmih nagrad med 18 predloženih načrtov. V sredo ob 11 dopoldne pa je bila v dvorani Akademskega doma na Miklošičevi cesti štev. 5 odprta tudi razstava vseh 18 osnutkov za »Slovenski domc. Navzoči so bili načelnik zadruge »Lastni donit, senator dr. Franc Kulovec in člani načelstva zadruge; predsednik Prosvetne zveze univ. prof. dr. Franc Lukman, ravnatelj Bemec Bogomil, ravnatelj Prosvetne zveze Vinko Zor in za ZFO dr. Blatnik. V imenu strokovnega razsodišča je raztolmačil navzočim posamezne načrte inž. arh. Platnar Josip. Velik gradbeni program V veliki dvorani je dobil vsak osnutek prostor na posebni mizi. V sredi so razstavljeni nagrajeni osnutki, katerih je osem, ob straneh pa nenagrajeni. Naloga, ki so jo morali opraviti projektanti, ni bila lahka, saj so se morali ravnati najprej po regulacijskih navodilih, ki jih je postavila mestna občina ljubljanska, dalje pa tudi po razsežneni gradbenem programu, ki ga je razpisalo razsodišče natečaja. Glavne naloge gradbenega programa so zahtevale, naj bo »Slovenski dom< skupno domovanje najrazličnejših central slovenskih katoliških organizacij. Doni torej ni namenjen ljubljanskim krajevnim društvom. Nadalje naj bi pod njegovo streho našle potrebne prostore vse potrebne naprave in dvorane radio-oddajnega studia Radia Ljubljane. Poleg vsega tega naj bi imel dom tudi nekaj lokalov za oddajo v najem, hkrati pa naj bi kakor koli bil spomenik največjemu slovenskemu prosvetnemu delavcu, velikemu dr. Janezu Ev. Kreku. Različne skupine prostorov V podrobnejši razdelitvi prostorov je gradbeni načrt določal v kleti banovinsko vinsko klet, kjer bi prodajali pristna vina banovinskih šol. Hkrati naj bi bila tam tudi majhna pivnica, ki bi postregla tudi z mrzlim prigrizkom. V domu bi morala dobiti prostore gospodinjska šola z veliko kuhinjo, ki bi bila sposobna kuhati za številne tečajnike, ki bi bili nastanjeni v domu. Oddajni prostori za Radio Ljubljano zahtevajo tri študije, med njimi veliko koncertno dvorano, dalje vse upravne prostore za Radio Ljubljano, vse številne manjše prostore za namestitev tehničnih naprav. V domu ne sme niti manjkati velika javna predavalnica z 200 sedeži in 50 stojišči. Svoje prostore dobi tudi Ljudska knjižnica, ki bo dobila še posebno čitalnico. Precej podrobnega dela so zahtevale razvrstitve pisarn posameznih organizacij, poleg tega pa je bilo treba še med vse te najrazličnejše panoge stisniti še stanovanje za upravitelja in za hišnika. S tem seveda program še ni bil izčrpan, ampak so arhitekti morali urediti še obsežne šolske prostore za 50 tečajnikov in še večje spalnice za 100 tečajnikov. Za vaditelje FO je bila namenjena velika telovadnica in soba za gimnastične vaje. Razumljivo je, da tako velika stavba, v kateri bo vedno toliko različnih tečajnikov, ne more biti brez kapele in pa zakristije, za katero so morali arhitekti tudi še najti primerno lego. Najvažnejši osnutki Prvi trije nagrajeni osnutki so točno sledili gradbenemu programu, zaradi česar so tudi zazidali vse stavbišče do višine prvega nadstropja. Prav tako določajo načrti v Kolodvorski ulici še trakt, visok 5 nadstropij, v Tavčarjevi ulici pa le 3 nadstropja visok trakt. Četrti nagrajeni osnutek se je umaknil celotni zazidavi stavbišča in je ustvaril dvoje na Kolodvorsko ulico odprtih dvorišč, iz katerih mu pada svetloba v spodnje etaže. RADENSKO KOPALIŠČE BB^^^P po naravni ogljikovi kislini najmoč-nejše ▼ Jugoslav ji in edino kopa-^^^r lišče te vrste v Sloveniji zdravi z uspehom bolezni srca, ledvic, živ-cev, jeter, žolča, želodca, notranjih žlez in spolne motnje, odprto od 12. maja! Maj, junij - 10 dni Din 700-— do 850"—. Vse vra čunano (pension, zdravnik, kopelji, kopališke takse). Moderni komfort, tekoča voda, godba, dancing, kavarna, ton-kino, tenis itd. • Obširne prospekte do bite na zahtevo pri PUTNIKU ali naravnost od uprave kopališča SLATINA RADENCI. Direktni vagon iz, Ltufoliane, Beoerada in Zagreba do __samega kopališča! Na te tri prečne trakte pa postavlja od prvega nadstropja naprej trakt, ki gre vzporedno s Kolodvorsko ulico. Ta trakt, ki sega do višine petega nadstropja, premosti torej dvorišča. Prvi trije nagrajeni osnutki skušajo ugodno rešiti reprezentativno vežo, iz katere je po raznih stopniščih dostop v višja nadstropja. 1'rvi trije so tudi izstavili spomenik dr. Janezu Ev. Kreku v vezo. Prvi nagrajeni načrt pa ima v kleteh in pritličju in prvem nadstropju tudi dobro razsvetljavo in ventilacijo za stranske jirostore, dočim drugi in tretji nagrajeni načrt v teh etažah v stranskih prostorih že segata po umetni razsvetljavi in po umetni ventilaciji. Prav tako so prvi trije načrti in deloma tudi četrti zelo dobro rešili razdelitev posameznih skupin prostorov in organizacijo prometa. Seveda so tudi drugi nagrajeni načrti pokazali mnogo dobrih misli, vendar so se že v večji meri oddaljili od začrtanega programa. — Najbolj temeljito je to storil osiiutek pod geslom >Več zraka«, ki je kar po svoje prikrojil program in postavil na stavbišču samostojno stoječ devetnadstropni nebotičnik, držeč se načela, naj bodo javna poslopja v mestih samostojna in vedno obdana s parki. Ta rešitev seveda ni izvedljiva, ker bistveno posega v celotni zamisli na sosednje parcele. Omogoča |>a prav gotovo najlepši spomenik dr. Jan. Ev. Kreku. Razstava načrtov je zelo poučna in zanimiva, saj dokazuje, da imamo Slovenci veliko število sposobnih arhitektov, ki se z vnemo lotijo tudi najbolj kočljivih nalog. Razstava bo odprta vsak dan od 8 zjutraj do ti popoldne. Odprta bo le še v soboto in vabimo zato vse, ki se zanimajo za »Slovenski domc in za delo naših arhitektov, nnj si to razstavo ogledajo. Na razstavi tolmači posamezne načrte obiskovalcem gradbeni tehnik g. Škofic Frane. 2e stoletja zdravi ROGAŠKA SLATINA s čudodelno močjo svojih zdravilnih vrelcev razne bolezni želodca, črev, jeter, rumenice, žolčnih kamnov, izmene snovi, debelušnosti, ledvic, mehurja, sladkorno bolezen itd. Znana stroga dijetična kuhinja. • Krasno športno kopališče. • Idealno okrevališče. • Pred in po sezoni znatni popusti. Zdravljenje poleti in pozimi. Informacije daje ravnateljstvo zdravilišča R0GHŠKH SLRTINH Novi župnik in dekan v Kočevja Novi kočevski župnik in dekan gosp. Peter Flajnik se l>o te dni jjoslovil od lepe št. rtiper-ske župnije, da jirevzame dušno pastirstvo na novem službenem mestu. Kdor |>ozna od bliže razmere v Kočevju, ve, koliko modrosti in preudarnosti, koliko gorečnosti in delavnosti mora imeti duhovnik, da bo kos svoji težki nalogi. Gospod Peter Flajnik je s svojim dosedanjim dušnopastirskim delom dokazal, da mil je Prevzvišeni mirno lahko zaupal vodstvo obširne kočevske župnije in dekanije. Ko je leti 1917 zapustil kot mlati duhovnik ljubljansko semenišče, je bil nastavljen za kaplana v veliki župniji Leskovec na i>olenjskem. Kmalu je zaslovel kot izlioren cerkven govornik, goreč za božjo čast in za duše. Po petih letih plodo-nosnega dela je nastopil novo službeno mesto kot kaplan v Kočevju. Tam se je s svojim delom in z nepristransko prijaznostjo vsem tako prikupil, da so si ga po smrti g. kanonika-de-kana Erkerja kar sjjlošno želeli verniki za župnika in duhovniki zu dekanu, kar je pač najlepše spričevalo, da je v Kočevju hodil po pavih potih. lz Kočevja je g. Peter Flajnik bil prestavljen za kajilana v Trebnje, kjer je ostal dve leti. Od lela 1927 pa do sedaj je bil v št. Ru-pertu, na jprej šest let kot kajilan in potem skoraj sedem let kot župnik. Vsak župnik v št. Rupertu je razmerah prisiljen, da se bavi z gospodarstvom. Tudi g. rlajnik je to storil. Vendar pa j>ri tem ni zanemarjal pravega dušnega past;rstva. Neumorno je delovni v cerkvi, na prižnici, v spoved-nici; bil je pač voditelj Marijinih družb. Zlasti se je brigal za moško mladino. Pogosto je vodil duhovne vaje za fante, ne le doma, ampak tudi v sosednjih župnijah. Tudi prosvetno tlelo mu je bilo zelo jiri srcu. Zato razumemo, da je njegovim župljanom težko, ko se ihhio morali posloviti od svojega gorečega dušnega pastirja. G. Peter Flajnik je bil na župniji v Kočevju instaliran včeraj. Obenem je bil imenovan tudi za dekana in duhovnega svetnika. Prihodnjo nedeljo pa l>o nastopil svojo novo 'službo. Na novem tako odgovornem mestu želimo župniku in dekanu Petru Flajniku obilo božjega blagoslova! | f Anton Bdcc | Dne 21. aprila je umrl v visoki starosti 83 let v St. Vidu nad Ljubljano Anton Belec, eden izmed zadnjih posebno znamenitih zastopnikov našega versko gosjx>darskega gibanja ob koncu 19. in ob po-četku 20 stoletja. Prav do zadnjih let je ohranil 6vežo«t duha in ono mirno preudarnost, ki mu je rodila v bogatem življenju toliko lepih sadov, Klepareke obrti se je izučil pri očetu v Št. Vidu in se spopolnil na potovanjih, ki so ga popeljala v Nemčijo, Italijo, Švico, Francijo, Anglijo, Belgijo, Norveško in Dansko Pokril je 300 zvonikov in cerkev v Sloveniji in drugod. Njegovo praktično usmerjeni duh in pa niegova pripravljenost drugim pomagati, sta ga napotila tudi na druga polja skoro neizčrjjne delavnosti. Prvo njegovo delo sc jc pričelo v šentviški čitalnici (1869—1892), pri Kat. rokodelskem društvu je deloval 35 let. Cerkveni ključar je bil 32 let, 30 let je deloval v gasilskih vrstah, 29 let je bil predsednik Kmetijske podružnice. Šentviški občini je županoval 20 let, 19 let je bil načelnik Okrajnega cestnega odbora ljublian-ske okolice. Ustanovil je poleg drugih Kmetijsko 6trojno zadrugo in Mizarsko zadrugo v St. Vidu. Med soustanovitelje in najodličnejše člane ga štejejo Ljudska posojilnica, Vzajemna zavarovalnica in Hranilnica kmečkih občin v Ljubljani. Sodeloval je tudi pri dobrodelnih napravah. Od 1. 1895 je sodeloval pri Društvu za zanemarjeno in os;rolelo mlad,'no v ljubljanskem okraju, od 1 1917 pri Škofijskem društvu za varstvo sirot kateremu je odstopil I. 1919 proti nizki odmerjeni odškodnini »Rokodelski dom« in »Staro šolo« za zavetišče. Velik je njegov delež pri zgradbi ponosnega šolskega poslopja v St. Vidu, zadnje njegovo delo je tudi Zdravstveni dom. Vse to in še \'6e drugo — V6cga ne morejo zajeti tc skromne vrsticc — je pač mogel izvršiti, ker je b:l vse svoje dolgo življenje tako neizmerno vztrajen in vseskozi poštenjak In kljub vsej tej ogromni zaposlenosti je bil ves čas svoji družini najboljši mož in oče. S svojo družico gospo Josipino je vzgojil 7 otrok, od katerih še žive sin Karel in hčerki Tončka in Ivica. Vsi, ki smo ga poznali, mu ohran;mo trajen spomin, na mnogih kamnih pa ostane zapisano: »Ko jc bil Anton Belec načelnik .!« Nai mu sveti večna luč! Žalujočim naše globoko sožalje! Gasilci skačejo s padalom Svet izgubi vsako leto ogromne vrednosti zaradi gozdnih požarov. V zadnjih letih je bila zaradi gozdnih požarov najbolj prizadeta Severna Amerika. Zato ni čudno, da »Forest Service (gozdna služba) temeljito razmišlja, kako bi omejili gozdne požare in kako bi bilo najuspešnejše gasiti ogenj v gozdu. Zdaj so ubrali tole pot pri gašenju gozdnih požarov: najprej pošljejo v zrak letala, ki ugotove mesto, kjer je požar izbruhnil. Nato prično letala metati gasilne bombe, ki se napolnjene s kemičnimi snovmi, katere ugonabljajo plamene. Toda na kraju samem so potrebni ljudje, sicer tudi gasilne bombe ne pomagajo dosti. Kako spraviti hitro ljudi na kraj požara, ki leži včasih sredi ogromnih, komaj dostopnih gozdov» To je mogoče samo s pomočjo padal. Takšen skok je vsekakor precej nevarna in tvegana reč, toda Amerikanci so že izvežbali precej gasilcev s padali. Padala za to svrho so večja kakor običajna, zato tudi človek počasneje pada proti zemlji. Ska- kalec, ki je oblečen v obleko iz azbesta, si med padanjem lahko pomaga s kretnjami, tako da vsaj približno sam izbere mesto, kjer bo prišel v do-tiko z zemljo. Ako bi skakalec padel na drevo, je poskrbljeno, da se lahko z nekaj kretnjami oprosti padala sam pa spleza po vrvi navzdol. Tu se šele prične njegovo pravo delo, ki obstoji v glavnem v tem, da položi na pravih mestih gasilne bombe ali pa razstreljuje drevesa, da bi tako očistil primeren pas. čez katerega se ogenj ne bo mogel širili. Gasilec s padalom, to je zdaj nov poklic v Severni Ameriki. — Dolžnost vsako žene jo, da pazi na redno stolico, ki jo doseže z naravno »Pranz-Joscfovo« grenko votlo, ako jo jemlje vsak dan v manjši množini. Prava »Franz-Josofova« voda deluje milo, prijetno, naglo in zanesljivo. Ogt. reg. S. br. 3M74/95. Dr. V. Meriol: Alkoholizem in zdravje (Predavanje na treznostnem zborovanju.) Ker alkohol pivcem slabi telo in jim jemlje odpornost, zato pivci hitreje obole in podlčžejo marsikateri bolezni. Znano je, da alkoholizem zelo pospešuje jetiko, ki je že sima na sebi veliko zlo za človeštvo. V primerih epidemij nalezljivih bolezni, posebno griže, hripe ali trebušnega legarja, se večkrat širijo glasovi: le pijte alkoholne pijače, pa ne boste oboleli! Statistika in zdravniki pa na podlagi skušenj govore popolnoma drugače. Alkohol prav nič ne preprečuje okužitve in obolenja na nalezljivih boleznih, nasprotno vsled oslabitve telesa obolenje še pospešuje. Posebno je znano, da alkoholiki v mnogo večjem odstotku j>odležejo nalezljivim boleznim kakor trezni ljudje, kar ni prav nič čudnega, če upoštevamo, da imajo pivci degenerirane in oslabljene telesne organe, posebno srce. Ze Kraepelin je ugotovil, da je alkohol v največji meri kriv, da se tako širijo tudi spolne bolezni Tri četrtine V6eh okuženj nastopi pod vplivom alkohola. Alkohol draži spolne instinkte, zaduši vse moralične ugovore, uspava čut odgovornosti. Nesrečni fant ali dekle pa trpita za dolga leta ali celo vse življenje. V državah, kjer je več abslVientov kot pri nas, eo opazili pri raznih bolniških blagajnah, da imajo posebno v srednji in visoki starostni dobi mnogo več bolezenskih dni pivci kakor pa abstinenti. Bolniške blagajne bi 6i prihranile vsaj polovico vseh izdatkov za zdravljenje, ako bi vsi zavarovanci postali abetinentje. S tem bi 6e blagajne v precejšnji meri razbremenile ter bi tako lažje zadostile drugim potrebam. Zato so po celem svetu bolniške blagajne prvoboriteljice za pobijanje alkoholizma in za uvedbo splošne abstinence. Če pripovedujete to ljudem, se kmalu dobi kdo, ki omenja tega ali onega znanca, ki je kljub uživa- nju alkohola dočakal primeroma krepak visoko starost kljub stalnem uživanju alkoholnih pijač, se ima za to zahvaliti ne alkoholu, ampak v prvi vrsti svoji telesni konstituciji. Tudi pri takih ljudeh najdemo zdravniki po smrti pri obdukciji velike alkoholne okvare raznih telesnih organov. Splošno vzeto, se bo trezen človek, katerega telo ni oslabljeno vsled alkohola, vedno z večjim uspehom obranil bolezni in jih prebolel kot pa alkoholik. Seveda se to ne nanaša samo na eno osebo, ampak na splošno. Poleg teh direktnih posledic na telesu pivcev vidimo zdravniki dan za dnem indirektne žrtve alkohola in pijanosti. Posebno ob nedeljah in praznikih prihajajo ali pa dovažajo v naše bolnice mnoge žrtve pobojev in pretepov, ki jih je povzročil alkohol. Najboljši prijatelji se razgreti od alkohola ste-pejo in medsebojno koljejo ali celo ubijajo. Od alkohola pijani ljudje povzročajo mnogoštevilne prometne nesreče, zato ni čudno, da se po mnogih državah zahteva, da so šoferji, železničarji, piloti in drugo prometno osobje abstinenti. Prav radi mnogih prometnih nesreč, povzročenih po alkoholikih, je uvedena preiskava krvi na alkohol. Posebno pa škodujejo alkoholne pijače otrokom. Nežnejši organi otrok trpe še veliko bolj kakor organi odraslih, ne govoreč o tem, da se otroci nahajajo v razvojni dobi in da jim ravno alkohol zadržuje rast in ovira pravilen razvoj. Radi škodljivega delovanja alkohola so otroci, ki uživajo alkoholne pijače, v šoli raztreseni, nepazljivi in 6labo napredujejo. V rasti zaostajajo za drugimi, nealko-holiziranimi otroci. Kljub temu je v naši ožji domovini mnogo krajev, kjer starši dajejo otrokom redno vsak dan alkoholne pijače; kljub temu se dobe očetje, ki komaj par let starega 6ina pustijo piti alkohol iz njihovega kozarca, češ, »da se bo navadil, da ga bo lahko prenesel, ko bo starejši«, pri tem pa ne pomislijo, kako delajo iz lastnih otrok bodoče pijance in delemrzneže Uživanje alkoholnih pijač, pa nai bo to vino, žganje ali pivo, vzame otrokom radi škodiuveita učinka aikohoia na okusno živčevje vsako željo po mleku in drugih redilnih snoveh, in zalo ni čudno, da taki otroci še bolj propadajo. Prav tako je grda razvada, če starši kupujejo slabotnim otrokom železno vino, češ da se bo otrok okrepil. Železo je že res telesu potrebno, alkohol v vinu pa mu samo škoduje. Naravnost strašne so okvare, ki jih povzroča uživanje alkohola na spolne stanice in dedno snov. Te okvare se ne tičejo samo ene 06ebe, samo pijanca ali stalnega pivca alkoholnih pijač, ampak tudi njihovega potomstva. V zarodnih slanicah, v dedni snovi leži bodočnost prihajajočih pokolenj (generacij), celega naroda. Ugotovljeno je (Bezzola), da je v dobi, ko ljudje največ in splošno pijo (pred-pust, trgatev) največ 6početij slaboumnih otrok in idiotov. Ogromna narodna škoda, ki jo je povzročila lanskoletna preobilna letina vina in žganja, napravljenega v davka prosti žganjekuhi, ko so f» cele tedne in tedne v marsikateri vasi samo pili in pili, dokler niso zvrnili zadnjega kozarca, ta ogrorrna škoda za zdravje prebivalstva in potomstva se bo šele pokazala v bližnji in daljni bodočnosti. Mnogo otrok pijancev kmalu po rojstvu umre radi prirojene življenjske slabosti, drugi pa 60 navadno slabotni, božjastni, telesno in duševno malo odporni in nagneni k pijanosti. Znano je, da se mnoge lastnosti in nagnenja in celo nekatere bolezni podedujejo. Duševne in telesne lastnosti potomcev so v veliki meri edvisne od duševnih in telesnih lastnosti prednikov. Ako so starši zdravi in niso dedno obremenjeni, tedaj je pričakovati da bodo tudi otroci zdravi in normalno razviti. Ako pa so starši bolni ali dedno obremenjeni, je zelo verjetno, da bodo taki tudi njihovi otroci. Jabolko ne pade daleč od drevesa. Pijanec rodi pijanca, je bilo znano že v starem veku. Potomci pijancev podedujejo od prednikov poleg drugih lastnosti tudi nagnenost k pitju, ki imajo slabši organizem, ki lažje oboli in podleže raznim boleznim, posebno jetiki. Čim več pijejo sedaj starši, tem več bo med njihovimi potomci bebcev ali drugače duševno in živčno bolnih, tem več jih bo imelo telesne hibe, tem več jih bo pijancev. Tako hirajo družine vdane pitju, tako propadajo narodi, če je prebivalstvo po večini vdano alkoholizmu. Celi narodi so radi tega že izumrli. Prvotnih prebivalcev Amerike in Avstralije skoro ni več- uničilo jih je žganjepilje, kateremu so jih priučili belci, mnogokrat z uničevalnim namenom. Po vseh teh ugotovitvah je jasno, da je alkohol največji nasprotnik zdravja posameznikov in cclega naroda, da je alkoholizem nevarna bolezen, ki žali-bog tudi v našem narodu povzroča ogromno škodo. V povojnih letih opažamo da naš narod nima več tistega narodnega prirastka, ki ga jc imel še ncd.avno pred 6vetovno vojno, ko se jc rodilo letno po 30 in več otrok na 1000 prebivalcev Sedaj se ta številka suče okrog 20 živorojenih na 1000 prebivalcev V tem pogledu smo sicer še nekaj na boljšem kot narodi na zahodu Evrope, vendar mnogo na slabšem kot ostali Jugoslovani. Ne morem sc otresti strahu, da bo v bodčnosti to še slabše. Ravnatelj Higijenskcga zavoda dr. Pire na6 v svojih knjigah in člankih že več let opozarja na to porazno dejstvo. Med tem pa število duševno bolnih v naš:h duševnih bolnicah raste. Radi velikega števila manj sposobnih otrok je bila v Sloveniji odprta cela vrsta pomožnih šol. Število bebcev raste posebno v vinorodnih krajih, kjer sc pije vino mesto mleka in vode In kaj je krivo temu nazadovanju v prirastku, kaj je krivo temu povečanemu številu bobcev in duševno bolnih, kdo je kriv tolikim pretepom in njihovim žrtvam? V največji meri alkohol. Ker poznamo vzrok nesreče posameznika in na-narodnega propadanja, ali nc bomo takoj predvzeli vseh mer, da preprečimo bodoče nesreče, da zavremo kolo narodnega voza. ki drvi v propast? Logika nam govori- To se razume samo ob sebi! Dejansko stanie pa nam govori drugače: Zelo malo se dela, da bi se omejilo ali preprečilo to največje narodno zlo. (Dalje.) novice, Koledar Četrtek, dne 25. aprila: Marko, evangelist; Er-min, mučenec. Petek, dne 26. aprila: Mati božja dobrega sveta. Klet in Marcelin, škof, mučenec. Novi grobovi "j- V Devici Mariji v Puščavi je pokosila smrt ndado, komaj 2<1 letno hčerko tamkajšnjega uglednega posestnika gospodično Jožico Lamprcht. Blago mladenko bodo položili k počitku jutri, v peter ter bo pogreb ob 10 dopoldne iz hiše žalosti na Kumnu št. 35, v lamo cerkev, po pogrebni službi božji pa na pokopališče v Pušča' o. Svetila ji večna luč, svojcem naše globoko sožalje! Osebne novice — Imenovana sta za uradniška pripravnika po § 15-3 uradniškega zakona diplomirana pravnika Anton O m a h e n pri pošti Ljubljana II., in Janez D o n a č pri pošti Ljubljana I. PLETENINE . TRIKOTAŽA. ALOJZIJ P O T11A T O PHEJ JO S. KUNC A C O. LJUBLJANA • MIKLOŠIČEVA CE8TA_ — Razpisana služba zdravnika. Kraljevska banska uprava dravske banovine v Ljubljani razpisuje službo banovinskega zdravnika združene zdravstvene občine Fara pri Koslclu (okraj kočevski). Prosilci morajo imeti pogoje za sprejem v banovinsko službo v smislu § 3. zakona o uradnikih v zvezi s čl. 1. pravilnika o službenih razmerjih, ustanavljanju mest in prejemkih banovinskih uslužbencev dravske banovine ter dovršeno zdravniško pripravljalno dobo — in vsaj šest mesecev bolnične prakse iz porodništva in ginekologije. Prošnje naj se vlože pri kraljevski banski upravi dravske banovine v Ljubljani do 15. maja 1910. — Osrednji urad zn zavarovanje delavcev v Zagrebu razpihuje natečaj za pogodbenega pomožnega zdravnika v zdravilišču Kasindol pri Sarajevu. Natečaj je objavljen v Službenih novinah kraljevine Jugoslavije v Belgradu, v Narodnih novinah v Zagrebu in v Službenem listu kralj, brniške uprave v Ljubljani. Podrobnejši jvogoji se lahko dobe pri Osrednjem uradu za zavarovanje delavcev, Zagreb. Miha-novičeva ulica 3, soba 32b in 313. Botri in botrce! Vsa birmska darila: krasne molitvenike, rožne vence, mir-tine venčke, trakove itd. kupite po najnižji ceni v trgovini Podružnice Jugoslovanske knjigarne v Kranju (sodnija) — Poziv vojnim prostovoljcem. V nedeljo 28. t. m ob II dopoldne se odkrije na rojstni hiši na Blejski Dobravi spominska plošča pokojnemu tovarišu Mihi Čopu, vojnemu prostovoljcu i/, balkanske vojne. Vabimo članstvo, du se v čim večjem številu udeleži te svečanosti. Odhod iz Ljubljane — glavni kolodvor v nedeljo zjutraj ob 7.03. — Uprava. — Nedeljski izlet v Županovo jamo in na Turjak — prijave Putnik. — Da boste stalno zdravi, je potrebno, da redno pijete Radensko, ki deluje proti_ boleznim ledvic, srca, proli kamnom, sklerozi, sečni kislini in podobno. Radenska vam ohrani zdravje in mladostno svežost. JCaj jpKovite.? Vsekakor imate prav: naša mladina ne zna več peti naših lepili narodnih pesmi, pač ]>a ima usta polna raznih neumnih »šlager-jev«, pa še te poje po večini napačno. Glavno krivdo za to žalostno dejstvo nosi nedvomno današnji učni načrt srednjih in meščanskih šol, ki sicer zahteva nacionalno vzgojo, za pouk petja pa predvideva le eno tedensko uro in še to samo v L in II. razredu. V višjih razredih, kjer se zlasti dekliški glasovi šele razvijejo v svojo pravo lepoto in v svoj pravi obseg, je petje izobčeno. Ali se potem čudite, da ostane našim bodočim materam tako malo naših krasnih pesmi v srcu in spominu? Da je stvar še bolj brezupna, zahteva učni načrt toliko teorije, da se otroci tudi ob največji prizadevnosti predmetnega učitelja ne morejo naučiti več kot le skromno število pesmic. Če bi imeli nižji razredi vsaj dve tedenski uri petja, bi še nekako šlo. Tako pa smete računati na letno največ 35 učnih ur. Vprašajte, prosim, poljubnega pevovodja katerega koli naših priznanih zborov, kaj more doseči v tem času pri svojih pevcih, odraslih ljudeh, ki so vsi muzikalni in notolni, ki prihajajo prostovoljno k njemu in ki imajo tudi ves potreben material na razpolago. Odgovor vas bo presenetil. Zborno pelje, ki je tudi skrčeno na naj-skromnejši čas, je suženj javnih nastopov. Ti se izvajajo sicer v veliko veselje in ponos staršev in raznih poslušalcev, izvajajočim otrokom pa dajo poleg lepega spomina bore malo praktičnega za življenje. In vendar naj bi slej ko prej veljal izrek; »Ne za iolo, za življenje se učimo!* — V Službenem listu kraljevske banske uprave dravske banovine od 24. t. m. je objavljena »Odločba o carinjenju blaga iz st. 171 in 177 uvozne carinske tarife, če je prispelo v železnih sodih«, dalje »Spremembe in dopolnitve v taksnem in pristoj-binskem pravilniku«, »Pravilnik o povračilu potnih stroškov državnih rudarskih uslužbencev za službena potovanja ob stroških privatne stranke po določbah rudarskih zakonov«, »Naredba kr. banske uprave dravske banovine o prijavljanju konj na območju srezov Ljubljana, Logatec, Kočevje, Novo mesto, Črnomelj, Krško in Brežice« in »Odločba o maksimiranju cene za modro galico« — V Polhov Gradec, Lučne in Poljansko dolino v nedeljo s Putnikom. — Garantol in vodotopno steklo za vlaganje jajc v Drogeriji Gregorič, kr. dvorni dobavitelj. Ljubljana, Prešernova ulica 5. — O prehrani. Koloidalno stanje, t. i. stopnja disperzivnosti imu po dokazih modernega znanstva velik vpliv na prebavljivost hrane. Naravno koloidalno stanje mleka je ohranjeno v »Brucu«, otroški mlečni moki. — Pri zaprtju, motnji v prebavi — vzemite zjutraj še na prazen želodec eu kozarec naravne >Franz-Joscf< grenčice. — Muzejskemu društvu za politična okraja Krško in Brežice v Krškem so darovali spodaj navedeni gospodje odn. podjetja za adaptacijo muzejskega poslopja in nakup muzejskih predmetov sledeče zneske odn. darila: Gospod Bonač Franc, ve-leindustrijalcc iz Ljubljane, 1000 din in poklonil prekrasno galerijo slik rodbine Mosconov iz gradu Pišece. G Nikolaj vit. pl Gutmannsthan-Benvenuti iz Novega mesta svojo muzejsko zbirko. G. Kal'n Savel, tovarnar v Mokronogu, 500 din, g. Jakil Vence, industrijalec, Krmelj, 500 din, veletrgovec Engelsberger Rupert iz Krškega 300, tovarna »Bratje Piatnik«, Radeče, 200, ing. arh. Žnuderl Bernard iz Rajhenburga 200, tovarna »Jugotanin« v Sevnici 200, dr. Arthur Hoschek, tovarnar v Sevnici 200, Kolinska tovarna hranil v Ljubljani 100, tovarna »Peta« d. z o. z. iz Radeč 100, Delniška družba pivovarne »Union« v Ljubljani 100, Henrik Francka sinovi, Zagreb, 1000, »Mostar« tvornica laka i boja iz Zagreba 100, »Bala«, jugosl. tvornice gume i obuče d d. Borovo, 100, g. Rdger Ivan, ravnatelj zavarovalnice »Sava« iz Ljubljane 100, g. Golia Gustav, odvetnik v Krškem, 100, g. Klemenčič Alojz, advokat iz Brežic, 100, Kopitarna »Winkle« v Sevnici 100, g. Ogorevc M., tovarnar iz Gro6uplja, 50, »Metla« d. d. v Ljubljani 50, Tvornica žeste i pijanke v Savskem Marofu din 50. Neumann S. nasl. mehanična tkaonica v Čakovcu 50, »Jugolana« tkalnica na Črnučah 30, Siegel & drug, industrija platnenih izdelkov v Ljubljani 50. dr. Kobal Alojz, odvetnik v Ljubljani 50 din. — Vsem se Muzejsko društvo za polit, okraja Krško in Brežice v Krškem najiskreneje zahvaljuje. — Za »Sklad prof. dr. P. Grošlja« so razen že imenovanih darovali: dr. Jan. Rak okr. san. ref. v Gornjem gradu, din 20; Zadruga državnih uslužbencev zu nabavo potrebščin v Ljubljani, din 25— Grego rc in ko., din 100; Sever in Ko., din 100; prof. Fran Rarnovž, din 100; Ph. Mr. Bono Kurčič, lekarnar, Žalec, din 30; Iled-vika šare, din 50; Tiskovna zadruga v Ljubljani r. z. t o. z., din 250; Matej Oreliek, din 10; Med. univ. dr. Jože Jakša, din 30; Mr. Vje-koslav Ujčič. lekarnar, Laško, din 100; Založba Modra ptiču, din 300; Tiskarna Merkur d.d., din 173; Jože Žubkar, lekarnar, Jesenice din 50; Krnil Podkrajšek, din 100; Franjo Sire, Kranj, din 100; dr. Brenčič Vinko, Ptuj, din 50; llinko Požun, notar v Gornji Radgoni, din 50; Leo-nurd 'Ircpp, Brežice, din 100; Med. Univ. dr. Jože Potrč, Sv. Urban pri Ptuju, din 20; Fran Poljunec, Ljutomer, din 100; dr. Rajner Bussin, din 100. Uprava »Sklada prof. dr. P, Cro.šljn« se vsem darovalcem najtopleje zahvaljuje in prosi novih prispevkov za Grošljev sklad. Ptuj Samomor mladega dekleta. V ponedeljek si je med 19 in 20 končala svoje mlado življenje 231etna Justina Zagoršek, hčerka cestnega nadzornika z Zg. Brega pri Ptuju. Zvečer se je sama dalj čaea mudila v svoji sobi, nato pa ai je pognala kroglo iz samokresa v desno sence. Obležala je na mestu mrtva. Kaj je gnalo mladenko k temu obupnemu dejanju, ni znano, ker je bila pokojnica mirno dekle, od katere bi b;lo težko pričakovati tako dejanje. Njena smrt je vzbudila pri V6eh, ki so jo pozhali veliko sočutje, posebno do hudo prizadete družine. Baje je pokojnica zapustila pisma, iz katerih se bo dal razbrati pravi vzrok obupa tega mladega dekleta, ki ni nikoli kazala znakov vidne potrtosti. Žena in moi umrla v dveh urah. V ponedeljek je umrla ob 7 zjutraj 681etna Klinger Marija iz ICr-čevine v Ptuju Dve uri pozneje pa je umrl njen mož, v starosti 74 let. Pokojna je bila že dalj čaea bolana in je ležala, medtem ko je pokojni moi še bil kolikor toliko krepak. V torek so oba pokopali na pokopališču v Rogoznici. Naj'počevata v miru! Šah Te dni je bil končan turnir za prvenstvo ŠK Triglava za leto 1940. Udeležilo se ga je 10 igralcev. Prvo mesto in naslov klubovega prvaka »i je v tretjič zaporedoma priboril Julij Erker s 7 točkami (od 10 dosegljivih), II. mesto Elko Lukič s 6 in po toč., 3. in 4. mesto pa si delita Rudolf Pavlin in Viktor Škof s 5 in pol točk, 5. mesto Tone Pograjc s 3 in pol, 6 mesto Janko Remškar s 2 in pol, 7. mesto Karel Stare a 2 in 8. mesto Jože Gaberc s 1 točko. Žal so morali med turnirjem izstopiti veled bolezni odnosno v6led izrednih razmer trije igralci, . med njimi moramo omeniti Seška in Remškarja, ki I sta bila v tabeli med vodečimi. V finalnem turnirju [ sta mlada igralca očitno popustila in morala prepu-I stiti prvi mesti rutiniranejšim tovarišem, j V petek, dne 26. aprila, 6e prične točno ob 20 j zadnji turnir v letošnji sezoni, t. j. pokalni turnir, ki 6e igra po cup-sistemu (premaganec izpade, pari i se žrebajo). Ker je udeležba dovoljena vsakemu članu, ne oziraje se na kvalifikacijo, je pričakovati številne udeležbe in zanimivega zaključka letošnje I šahovske 6ezooe. cUžavi * Gibraltnrski škof in tajnik canferbury,j-skegn nadškofa v Belgradu. V Belgrad sta se pripeljala anglikanski škof iz. Gibraltarja dr. ilarold Buckstone in tajnik srbsko pravoslavne cerkve v svrho zbližanja obeh cerkev. Prihodnje dni bosta prišla v Belgrad še dva zastopnika anglikanske cerkve. 5. maja bo odposlance sprejel patrijarh Gavrilo, ki mu bodo izročili lastnoročno pismo canterburvjskega nadškofa. Iz Belgrada IhhIo potovali odposlanci anglikanske cerkve v Sofijo, nato pa bodo obiskali Carigrad. ♦ Pet milijonov dinarjev je povodenj povzročila škode v Somhoru. Izšlo je poročilo o škodi, ki jo je povzročila povodenj v Somborti. Skupno je poškodovanih 44K) hiš, 172 pa jih je popolnoma porušenih. Doslej prijavljena škoda znaša 4,656.(X)0 dinarjev, cenijo jo pa na pet milijonov, ker še niso došle vse prijave. V prvi vrsti bodo pomagali vsaj tistim, ki jim je voda hiše popolnoma porušila, poleg tega pa bodo finančno ministrstvo prosili za dolgoročno posojilo v znesku 4 milijonov dinarjev. * Živina pogiuja od lakote. Po Hrvatskem silno primanjkuje krme za živino. Iz Petrinje poročajo, da je v vasi Crkveni Bok doslej poginilo nad sto konj in prav toliko tudi rogatc živine. Če z zimo je živina silno shujšala in postala neodporna za razne bolezni. Tudi po drugih vaseh ni dosti boljše. Sena ni, pomoči ni, siromašno ljudstvo pa izgublja glavne hraniie-lje — živino. ♦ Ciganska pridiga pri Zagrebu. Hrvatske oblasti in v zadnjem času posebno »Kmečka zaščita« se trudijo, da bi cigane privadili na normalno in človeka vredno življenje. Preteklo nedeljo je oznanil župnik pri Sv. Klari v Zagrebu, da bo na dan sv. Jurija proščenje v župni cerkvi v Odri onkraj Suve in da lxi ob tej priliki tudi pridiga v ciganskem jeziku. Ker biva na ozemlju obeli župnij t. j. Sv. Klare in Odre okrog 800 ciganov, deloma v lastnih hišicah, deloma v šotorih, se je zbralo v župni cerkvi v Odri veliko število ciganov in cigank. Seveda je prišlo tudi mnogo kmečkega prebivalstva. Pridigo v ciganskem jeziku je imel župnik od Sv. Križa g. .Anton Medven, ki že dvajset let poučuje ciganski jezik in je spisal celo cigansko slovnico in besednjak. Obe knjigi pn sta še v rokopisu. V svoji pridigi je gosp. župnik navzoče cigane navajal h krščanskemu življenju in jih bodril z ugotovitvijo, da smatra katoliška cerkev tudi cigane za enakopravno narodnost. Med cigani je tudi veliko katoličanov, ki so krščeni. Mnogo jih poseduje lastne lesene ali zidane hišice in se udejstvujejo v poljedelstvu na lasten ali tuj račun. Ti cigani so se že privadili na kmečko življenje in se popolnoma odpovedali svojemu prejšnjemu nomadskemu življenju. Znaten del ciganov pa še vedno živi primitivno na prostem pod šotori. Ozemlje Zagreba proti _jugu bi se lahko označilo kot cigansko središče. » Stavka avtobusnih šoferjev na Sušaku. šoferji avtobusnih podjetij »Tapred« in »Auto-putc, ki vzdržujeta avtobusni promet na Sušaku in v okolici, so začeli stavkati. Že par dni so se vršila pogajanja. Avtobusno podjetje Čabrijon jo sprejelo zahteve šoferjev, zgoraj imenovani podjetji pa ne. zato so šoferji teli dveh podjetij stopili v stavko. « Velika družabna nfern v Belgradu. Bel-grujsko »Vreme« poroča o aferi, ki .je povzro- čila v Belgradu veliko pozornost. Žena višjega državnega uradnika je bila aretirana, kar je svoji najboljši prijateljici ukradla kaseto, v kateri je bilo 116.300 dinarjev in dragocenosti v vrednosti 14.000 dinarjev. Nadežda Jovanovič je bila najboljša prijateljica trgovčevi ženi Radi Josičevi. Obe sta se obiskovali skoro vsak dan. Zato ni čudno, da je Nadežda Jovanovi-čeva vedela, kje ima njena prijateljica shranjen denar in dragocenosti, namreč v kaseti, ki je bila zaklenjena v posebni omari. Nekega dne je Josičeva povedala svoji prijateljici, da bo šla naslednji dan s svojim možem na sprehod. Nadežda Jovanovičeva je sklenila, da bo to priliko izrabila in izvedla svoj že davno zasnovani načrt, da sc polasti kaseto z denarjem in dragocenostmi. Podala se je v Josičevo stanovanje. k jer je naletela samo na 17-Ietno služkinjo. Ko je služikin.jo z nekim naročilom poslala iz hiše, je vlomila v omaro in vzela kaseto. Ko je pozneje odšla, se je tako obračala, da služkinja ni zapazila kasete. Josičeva je kmalu odkrila tavino. Sprva je padel sum na ubogo služkinjo. S preiskavo poverjeni policijski uradnik pn se je kmalu prepričal, da deklica ne more biti tatica. Nadaljne poizvedbe so nato dognale krivdo Nadežde Jovanovičeve in so pri njej tudi našli ukradeno kaseto. Skrila jo je v kovčegu, ki ga je spravila pri hišniku. Jovanovičeva je pri zaslišanju vsa solzna izpovedala, da je nujno potrebovala denar in zato ukradla kaseto. Nesrečna žena, ki je tako globoko padla, je končala gimnazijo in je bila pred poroko uradnica neke pridobitne zadruge. • Kako ciganke sleparijo praznoverne ženske. V Bački Topoli je odkritih nad dvajset primerov sleparij cigank s čaranjem. Naravnost neverjetno je, kako hitro so nasedle žene, dekleta in tudi gospe iz uglednih krogov. Tako je neka ugledna gospa v blagoslovljenem stanju verjela, da ciganka lahko naredi, da bo rodila moško dete. Ciganka ji je dala za 5000 dinarjev zmes neke ilovice, da jo je nosila. Ko je žena res porodila fantka, je bila prepričana, da se ima za to zahvaliti ciganki. Neka bogatu mladenka bi rada dobila za moža nekega bo; gatega posestnika in je prosila za pomoč pri ciganki. Dala je ciganki 10.000 dinarjev, deloma v zlatnikih. Ciganka je vzela odtisek devetega koraku dotičnega posestnika in je morula mladenka ta odtisek držati sedem noči pod glavo, osmi dan je pn dotični posestnik peljal drugo deklico pred oltar, lakih in podobnih primerov je veliko. Oblasti so končno nastopile in aretirale ciganki Terezijo in Marto iz znane ciganske družine Kolompar. • Zvišana kazen dijaku, ki je streljal na profesorja. Kasacijsko sodišče v Belgradu je dijaku VI. gimnazijskega razreda llasunu Ali-medoviču iz Ohrida, ki je 12. februarja v razredu z dvema streloma iz samokresa ranil profesorja Kralja, zvišalo zaporno kazen od treh na pet let. O tem dogodku smo svoj čas obširneje poročali. Ahmedovič je bil pred okrožnim sodiščem v Ohridu obsojen na tri leta zapora. kasaciju pa je bila mnenja, da je kazen pnenizka in jo je zvišala na pet let. • Morilec inž. Krajišnikn prijet. V torek ro v Han Pijesku aretirali morilca inž. Krajišnikn v osebi Andrije 1 utiča iz Bajine Bašte, ki je bil gozdni manipulant tvrdke Dimitrija Stefa-tioviča v Olovu. Tutič je prejšnjo sredo zvečer prišel v lian Pijesak, kjer se je v tamkajšnjem hotelu sestal z. nekim logarjem, čigar imena v interesu preiskave še ne povedo. Logar je obljubil Tutičn bogato nagrurlo, če ubije Krajišnikn. V četrtek je Tutič skušal izvršiti zločin, pa ni imel potrpiienia, da bi počakal iaž. Kra- lubliana, apn Gledališče Drama: Četrtek, 25. aprila: »Hamlet«, Red Četrtek. Gostovanje Zvonimirja Rogoza, člana Narodnega divadla iz Prage. — Petek, 26. aprilu: Zuprto. — Soliota, 27. aprilu: »Hamlet«. Red B in Poletni abonma. Gostovanje Zvonimirja Rogoza. Opera: četrtek, 25. aprila: »Adriana Le-couvreiir«. Izven. Gostovanje l«ilgnrske soprn-nistinje Vanje Levcntove. — Petek, 26. aprila: Zaprto. (Generalka). — Sobota, 27. aprila: »Modra roža«. Opereta. Premiera. Premierski abonma. Radio Ljubljana Četrtek, 25. apr.: 7 Jutranji pozdrav — 7.05 Napovedi, poročila — 7.15 Pisan venček veselih zvokov (plošče) — 12 Operni spevi (plošče) — 12.30 Poročila, objave — 13 Napovedi — t3.02 Duet harmonik (vilibald Jenko, Miloš Miliel-čič) — 14 Poročila — 18 Pester spored Radij, orkestra — 18.40 Slovenščina za Slovence (dr. Rud. Kolarič) — 19 Napovedi, poročila — 19.20 Nac. ura: Telovadno predavanje — 19.40 Objave — 19.50 Deset minut zabave — 20 Zbor železn. pevskega društva »Sloga« z Jesenic — 20.45 Reproducirun koncert fitnf. glasbe — 22 Napovedi in poročila — 22.15 Veseli zvoki iz Jugoslavije (Radijski orkester). Drugi programi četrtek, 23. aprila: Zagreb: 20.30 Konc. zagrebškega kvartetu — Bratislava: 21 Komorni konc. — 21.05 Zvočna slika — Beromiinster: 20.40 Komorni konc. — Budimpešta: 19.30 Prenos iz opere — Francoske postaje: 20.45 Pis. konc. — Stockholm-Horby: 21 Simf. konc. — Italijanske postaje: Trst-Milnn: 17.15 Sopran s flavto — 22.30 Lahka gl. — Rim Bari: 21 Opereta — Florenca: 21 Gounoud: »Faust«, drama v 5 dej. — Sottens: 20.30 Arije 21.15 Konc. sodobne italijanske glasbe. Prireditve in zabave Na produkciji gojencev šole Glasbene Matice bodo nastopili poleg šolskega zbora in orkestra še naslednji gojenci: Kričej Lidija, Osterc Lidija, Kos Vladko, Zupet Jožef, Koso-vinc Ivan, Janežič Marija, Lušin Majda, Gra-fennuer Stanislav, Ino Nevenka in Gorjanc Franc. To so gojenci solopevskega, klavirskega in violinskega oddelka. Produkcija bo v veliki firharmonični dvorani, začetek ob četrt na 7 zvečer. Podrobni sporedi se bodo dobili od jutri dalje v knjigarni Glasbene Matice. Predavanja Filozofsko društvo priredi v soboto, dne 27. t. m. svoje redno predavanje. Predaval bo g. dr. H. Lešanc o temi: Stvarnost in zavest. Predavanje bo cb 18 v predavalnici mineraloškega instituta na univerzi. Vstop prost. Vabljeni vsi, ki se zanimajo. Sestanki F. O. Sv, Peter ima drevi ob osmih svoj redni sestanek, na katerem bo br. Poženel govoril o zanimivi in važni temi. Lekarne Nočno službo imajo lekarne: mr. Bakarčič, Sv. Jakoba trg 9; mr. Ramor, Miklošičeva cesta 20, in mr. Murmayer, Sv. Petra cesta 78. jišnika. Naslednji večer je Tutič ponovno čakal na Krajišnika in okrog 11 ponoči pričakal inž. Krajišnikn in učiteljico Mirko Bukovič. Krajišnikn je do smrti ustrelil, učiteljico pa hudo ranil. Tutič je priznal svoj zločin. Orožniki so zvedeli, da se je Tutič par dni prej sukal okrog šole. Nadalje so ugotovili, da se od-tiski čevljev, najdeni na kraju zločina, popolnoma ujemajo s čevlji Tutiča. Pričakujejo, du bo preiskava tega zločina kmalu končana in zločin popolnoma pojasnjen. Stanje ranjene učiteljice Mirke Bakovičeve, ki leži v sarajevski l>olnišnici, se je poslabšalo in se boje, rla ne bo prebolela. * Grozen samomor starke. V Sarajevu je v svojem stanovanju izvršila samomor 74-letna starka Ana čarduš. Najprej si je s kuhinjskim nožem prebodla želodec. Ker je mislila, da io še ne bo povzročilo smrt, je vzela velike škarje in se z n jimi parkrat zabodla v prsi. Starka je kmalu izkrvavela. * Ciganke okradle bogatega kmeta. Drzno tatvino zlatnikov in današnjega denarja so izvršile tri prevejant' ciganke v Nijemcih pri Vinkovcih na škodo bogatega posestnika Murka Teševkiča. Medtem ko sta ciganki Marija in Kata iz Osjeka domačim prerokovale iz kart, se je tretja ciganka Gizela šarkezi iz Kneževili vinogradov skrivaj splazila v spalnico in ukradla dva velika in štiri male zlatnike ter zvitek bankovcev v skupni vrednosti 8800 dinarjev. Orožniki so hitro našli ciganke in pri njih najdeni denar vrnili lastniku. Anekdofa Neki grof je zašel v veliko denarno stisko. To se je zgodilo že marsikomu Šel je k svojemu prijatelju bankirju in ga prosil, naj mu posodi tisočak. Bankir mu pravi: »Dragi prijatelj! Dobro vem, da ne lx> ostalo pri prvem tisočaku. Prišli boste spet in zahtevali dva tisočaku, došli boste še tretjič in četrtič in tako bo šlo to kar neprestano naprej. Nazadnje bo to motilo najino prijateljstvo. Zato izbirajte med tisočakom in najinim prijateljstvom.« Grof ni dolgo premišljal, ampak odločno odgovoril: »Gospod, tedaj prosim za prvi tiso-čuk.« Sinček sc maščuje nad očetovimi hlačami. Mestna občina pripravlja pomembne načrte Na zadnji seji mestnega občinskega sveta smo zvedeli, da je že izdelan splošen načrt za javno sodobno kopališče v Koleziji. Po splošnem načrtu bi veljala zgraditev takega kopališča en in en četrt milijona dinarjev. Odobren je tudi kredit za napravo podrobnih načrtov kopališča; veljali bodo 18.000 din. Za razširitev Masarykove ceste od Resljeve ceste do Jegličeve ceste so bila dovoljena potrebna denarna sredstva za nabavo kock. Sklenjeno pa je bilo, naj se z razširitvijo in polaganjem kock še malo počaka. Z upravo Šlajmerjevega doma je bil potrjen dogovor o odstopu sveta, ki je potreben za regulacijo Šlajmar-jeve ulice. Uprava doma bo odstopila okrog 120 m svojega zemljišča, občina pa bo na svoje stroške prestavila ograjo doma v novo regulačno črto. To bo veljalo okrog 10.000 din. Polrjen je bil tudi nakup razsežue parcele ob Linhartovi ulici od Hanuš Alojzije. Občina je kupila 11.000 kv. m veliko parcelo po ugodni ceni 50 din za kv. meter. Parcela, ki velja torej nad pol milijona dinarjev, bo služila za stavbišče strokovnim nadaljevalnim šolam, ki jih namerava graditi mestna občina. Kupnino bo občina plačala iz sklada za strokovno nadaljevalno šolstvo. Občina bo tudi sama nosila vse stroške prepisa. Prav tako je bil potrjen nakup sveta za zvezo z že podaljšanim Brglezovim stradonom. Glede na čas, v katerem živimo;'se občina najbrž letos še ne bo mogla lotiti graditve sicer potrebnega javnega kopališča v Koleziji, še manj pa graditve strokovne nadaljevalne šole. Prav pa je, če se za oboje napravijo načrti. * 1 Prometna banka, d. d. v Ljubljani je darovala namesto venca na grob svojega upravnega svetnika Antona Belca, trgovca itd. * Št. Vidu nad Ljubljano din 500 za Zavetišče sv. Jožefa v št. Vidu. 1 Namesto venca na grob predsednika nadzorstva Antona Belca, trgovca, posestnika itd. v Št. Vidu nad Ljubljano, je darovala Ljudska posojilnica v Ljubljani din 5C0 za Zavetišče sv. Jožefa v Št. Vidu. i Vstopnice že primanjkuje za veliki dobrodelni koncert, ki bo jutri zvečer v veliki dvorani hotela Union združil vrhunce slovenskih glasbenih prizadevanj z ljubljanskimi prizadevanji dejanske ljubezni do bližnjega in tako na najlepši način pokazal dve najplemenitejši lastnosti glavnega mesta Slovenije. S posebno izbranimi točkami nastopi zbor Glasbene Matice, ki koncert prireja za ljubljanske mestne reveže. Kakor v proslavo godu patrona našega mesta 6v. Jurija in zmage tople pomladi nad mrazom in drugimi zimskimi težavami bomo spet elišali prekrasnega Lajovčevega »Zelenega Jurija«. Razkošno bogati spored koncerta bo pa zaključila Ljubljanska filharmonija. Pod vodstvom dirigenta g. Nika Štri-tofa bo orkester Ljubljanske filharmonije igral na koncertu predigro in »Polovske plese« iz Borodino-vega »Kneza Igorja«. Za neopravičljivo meščansko dolžnost smatrajo Ljubljančani udeležbo na tem reprezentativnem koncertu za ljubljanske mestne reveže in zato 6pet opozarjamo na predprodajo vstopnic v Knjigarni Glasbene Matice na Kongresnem trgu. 1 Razstava akad. slik. Franceta Godca v Galeriji Obersnel na Gosposvetski c. 3. Razstavljena dela akad. slik. Franceta Godca, o katerih se je naše dnevno časopišje prav pohvalno izreklo, imajo dnevno veliko število občudovalcev. Razstavo je do danes obiskalo nad 1500 ljubiteljev likovne umetnosti. Ker ®o dela zares kvalitetna, je slikar Godec že tudi našel kupce za posamezna olja in tempere. Opozarjamo na razstavo, ki je dnevno odprta od 8 zjutraj do 20 zvečer. Vabljene srednje in meščanske šole. Vodstvo je vedno na razpolago. Vstop na razstavo je prost. 1 Tombola Rdečega križa v Ljubljani bo na praznik vnebohda, dne 2. maja t. 1. ob 15 na Kongresnem trgu. Opozarjamo na glavni dobitek — stavbena parcela 644 kvadratnih metrov. Totnbol-6ka karta 6tane 5 din. Kupujte tombolske karte. 1 V tečaj za izdelovanje kožnatih rokavic se sprejema vsak dan od 10—12 dop. in od 3—5 pop. Hotel Metropol. 1 Gašenje požarov ob letalskih napadih je med najvažnejšimi nalogami javne zaščite in zato strokovnjaki to vprašanje pretehtujejo in obdelujejo z V6eh strani. Zaradi različnih okoliščin pri tem ali onem primeru so potrebne tudi različne mere ter drugi nasveti in predpisi. S tega stališča je važnejše to, z drugega je pa potrebno spet drugo. Tako n. pr. vžigalnih bomb res ne moremo gasiti z vodo ter zato lahko zapremo vodovod, toda ostrešja in razno goreče predmete gasimo z vodo ter zato mora biti vodovod odprt. Po tem premisleku so strokovnjaki prišli do prepričanja, da ob letalskih napadih vodo- Skrbi mestne občfne Kam s policijskimi uradi Namestitev policijskih uradov in policijskih lokalov povzroča mariborski mestni občini hude skrbi. Tako postajajo prostori predstojništva mestne policije odločno pretesni, četudi se je s prizidkom ob Ulici 10. oktobra pridobilo nekaj novih pisarn. Še skoraj bolj nujna je rešitev vprašanja policijskih zaporov. Sedanji »hotel Graf« v Ključavničarski ulici je pretesen, prostori so silno nezdravi in neprimerni. Več sreče je imela občina s stanovanji za policijske stražnike, za katere mora skrbeti. Ko se je preselil muzej v grad, je prejšnje muzejske poslopje v Cankarjevi ulici preuredila v policijsko kasarno, v kateri je sedaj nastanjenih 50 stražnikov. Največ preglavic pa je delalo občini vprašanje premestitve poveljstva policijske straže. Poveljstvo se nahaja sedaj v prvem nadstropju Gasilskega doma na Koroški cesti 12. Gasilci pa si že dolgo prizadevajo, da bi dobili na razpolago te prostore, ker jih nujno rabijo. Zaradi tega se je mestna občina odločila, da preseli poveljstvo policijske straže v Stolno ulico 4 v hišo umrlega trgovca Schmidla, katero je občina kupila v regulacijske svrhe. V hiši se bodo uporabili za uradne in stanovanjske prostore poveljstva policijske straže dve stanovanji v prvem nadstropju ter trgovski lokal v pritličju, v katerem je sedaj trgovina Travisan. Vsi ti najemniki so dobili že odpoved, ter se bodo začeli prostori takoj po izselitvi sedanjih stanovalcev preurejati. Preselitev poveljstva policijske straže iz gasilskega doma v Stolno ulico bo posrečena rešitev tako za policijo, ki dobi v novih lokalih več prostora, še bolj pa za gasilsko četo. Ta si pravkar montira nove alarmne naprave, ki bodo izpeljane po vsem mestu ter bodo velike važnosti zlasti za primer zračnih alarmov, ker bodo zvezane z njimi tudi alarmne sirene. Za te naprave pa rabi posebno centralo, za katero do sedaj v gasilskem domu ni bilo primernega prostora. Poleg tega se bo v novih lokalih uredila tudi gasilska šola, ki je potrebna za vežbanje gasilcev v sodobnih nalogah. * m Zvišanje prejemkov občinskih uslužbencev. Mestna občina bo dala vsem uslužbencem, uradnikom, delavcem in vpokojencem poseben draginjski pnspevek, ki ni v nobeni zvezi s plačo. Višina prispevka še ni določena. m Ljudski oder ima drevi ob osmih sestanek. vodi ne" smejo biti zaprti, Kar na} upošteva tudi občinstvo, da ne bo zspiralo glavnih vodovodnih ea- plračev. 1 Razne tekstilne ostanke za obleke, predpasnike in perilo kupite ceno v mali Goričar-ievi trgovini za vodo, Sv. Petra nasip kjer je krompirjev trg. 1 Prevoz bolnikov z nalezljivimi boleznimi razburja tudi Ljubljančane, predvsem pa 6tarš«, ker se boje, da bi otroci nc nalezli kake nevarne bolezni zlasti na tramvaju. V pomirjenje pa moramo povedati, da jc v Ljubljani prevoz bolnikov z nalezljivimi boleznimi, zlasti pa za davico, škrlatinko, menin-gitido in za drugimi takimi boleznimi obolelih najstrožje prepovedan s prav vsemi vozili razen s posebnim, za take bolezni določenim avtomobilom reševalne postaje. Tudi bolnikov ki jih z železnico pripeljejo v Ljubljano, ne smejo prevažati niti av-totaksiji niti izvoščki s konjsko vprego, seveda pa tudi ne električna železnica. Za takimi boleznimi obolele prevaža na infekcijski oddelek bolnišnice samo inlckcijski avtomobil, ki je po vsakem prevozu najvestneje razkužen. Pri vsaki obolelosti, ki je količkaj sumljiva, naj 6vojci takoj pokličejo zdravnika, a njegova dolžnost je, da o nalezljivi bolezni takoj po najkrajši poti obvesti mestni fizikat, ki nemudoma ukrene vse potrebno, da se bolezen kakor koli ne razširi. Prevoz bolnikov mestni fizikat strogo nadzoruje ter je po zakonu prisiljen, če bi kdo za tak prevoz naročil avtotaksi ali rabil kako drugo vozilo, tako okuženo vozilo razkušiti in za več dni izločiti iz prometa. Stranka pa, ki bi naročila tak prevoz, bi morala nositi vse stroške, torej plačati razkuženje in tudi avtotaksi ter povrniti vso škodo tudi upravi električne cestne želcznice za vse dni, dokler bi voz ne 6mel biti v prometu. Isto velja tudi za vsa vozila, če jih bi sam lastnik rabil ali posodil za prevoz takih bolnikov, prepeljanih z dežele v Ljubljano, bolj upoštevati nevarnost na-lezljivosti ter se ogibati sleherne prilike, da ne razširijo nevarnih bolezni. Ljubljansko prebivalstvo naj se torej vestno ravna po strogih predpisih in zato opozarjamo vso našo javnost, naj pomaga pri zatiranju nalezljivih bolezni v lastnem interesu. Proti odgovornim osebam, torej proti staršem in svojcem obolelih, prav tako pa tudi proti lastnikom vozil, ki prevažajo nalezljive bolne, zakon zahteva tudi še druge zelo visoke kazni. 1 Dve prometni nesreči. Včeraj dopoldne se je peljal 20-letni Zvonimir Ronko, sin upokojenega stražnika iz ("ernetove ulice, po Gosposvetski cesti. Vozil je po pravilni strani, blizu stare šišenske cerkve pa se je ozrl na okrog in prezrl pri tem tramvaj, ki je vozil i/, mesta, šele zadnji trenutek je dijak zaslišal znake z zvoncem. Zaradi tega sc je zmedel ter se lovil tako, da ga je tramvaj zadel v ramo in prevrnil. Prav v tem trenutku pa jo privozil osebni avtomobil in dijaka povozil. Ronko se hudo potoleen zdravi v ljubljanski bolnišnici. — 4-Ietnega Stan kota Župana pa je v bližini doma v Janševi ulici včeraj popoldne podrl avtomobil in so tudi njega morali prepeljati v ljubljansko bolnišnico. m + Kavarnar Josip Mastnak. Iz Gradca je prispela vest, da je umrl v tamošnjem 6anatoriju nenadne smrti g. Josip Mastnak, zakupnik znane kavarne »Central«. Dosegel je starost 58 let. Pokojnik 60 je nahajal T Mariboru šele zadnji dve leti. Prevzel je kavarno »Central« ter jo je s svojim velikim strokovnim znanjem in sposobnostjo vodil v splošno zadovoljstvo. Bolj znan je bil v Ljubljani, , kjer je bil dolgo vrsto let ravnatelj in najemnik ho-1 tela »Union« ter najemnik restavracije »Slon«. Bil I je plemenitega značaja in blagega srca ter je njegova I 6mrt globoko zadela številne njegove znance in prijatelje ter obiskovalce kavarne. Pokopan bo v Gradcu. Naj počiva v miru, preostalim naše sožalje. m Poročila 6ta se obratovodja mariborskega mestnega električnega podjetja g. Janez Jakše in gdč. Ruška Ogrinc iz Pragerskega. Mlademu paru iskreno čestitamo! m Moderno veliko zaklonišče so začeti kopati na sredi Rotovškega trga. Zaklonišče je namenjeno v prvi vrsti uradnikom magistrata ter okoliškim stanovalcem. Opremljeno bo z vsemi potrebnimi pripravami. OBLEKE moške in otroške solidno pri „LAMA", Maribor m Predstava v korist Pokojninskega sklada gledaliških igralcev bo drevi v mariborskem gledališču. Vprizori se zabavna komedija iz rimskega meščanskega življenja »Trideset 6ekund ljubezni«. m 100 letnico rojstva slavnega ruskega skladatelja Čajkovskega proslavi šola Glasbene Matice v petek, 26. t. m. ob 20 v Narodnem domu. m Seja mestnega sveta mariborskega bo v torek, dne 30 aprila. Dnevni red te seje je sila obširen ter obsega 156 točk. m Ljudska univerza. V petek, 26. t. m. predava univ. prof. iz Ljubljane dr. Marij Rebek »O premogu in organski kemiji«. m Prostovoljni prispevki za obnovo stolnice se še vedno sprejemajo v mestni župnijski pisarni, kjer se dajejo tudi pojasnila, kako se uporablja denar, ki ga verniki darujejo za lepoto hiše božje. m Najmlajše prosvetno društvo se je dobro predstavilo. V nedeljo se je prvič predstavilo v javnosti najmlajše prosvetno društvo Magdalenske župnije, ki se je nedavno ustanovilo na Tcznem. Člani društva so vprizorili na odru Slomškovega doma na Pobrežju ljudsko igro »Revček Andrejček«. Igrali so popoldne in zvečer ter so obakrat imeli docela polno dvorano. Igro so podali naravnost dovršeno, četudi so bili mnogi med njimi šele prvič na odru. Zasluga zato gre predvsem izvrstnemu režiserju Francu Rupniku. Želimo mlademu društvu, da bi lepo uspevalo. m Občni zbor Društva za varstvo deklet v Mariboru je nudil vpogled v toli potrebno socialno delo Kučerine ustanove v Domu na Slomškovem trgu v preteklem društvenem letu. Brezplačno hrano in stanovanje so imela revna dekleta v približno 200 slučajih, ostale pa so plačale nizko odškodnino. Skupno je bilo 2949 prenočišč, 2873 zajtrkov, 5872 kosil in 2778 večerij. Stalno so v oskrbi 4 dekleta za skromno plačilo, ena iz mnogoštevilne družine je brezplačno ter obsikuje šolo, enemu dekletu se je dalo brezobrestno posojilo za sprejem v enoletni gospodinjski tečai, drugemu pa plačalo dvomesečni kuhinjski tečaj. V društveni dvorani so bili razni sestanki deklet « predavanji 108-krat. Dom oskrbuje d. Matilda Mohorko iz reda Brezmadežne z veliko spretnostjo ter varčnostjo. Tu se dekleta vzgajajo k rednosti, marljivosti, poštenemu krščanskemu življenju in narodni zavesti, da tako postanejo sposobne za poznejše borbe življenja. Vsem dobrotni-kccn društva predvsem kr. banski upravi, mestni občini, denarnim zavodom, pa tudi mestnemu soci- Lepe starke Poskusite ta enostaven lahek način, da boste izgledati sveža in mlada O metana mleka ln olivno olje, oboje pre-^ čiščeno — In pasterizirano — pomešana sta še z drugimi dragocenimi tajnimi sestavinami po slovitem receptu, po katerem se že dvajset let izdeluje bela nemastna krema Tokalon. Ona hitro hrani In pomlajuje Vašo kožo. Odstranjuje gube in pege s tena. Od nje izgleda koža sveža In mlada ter daje prijeten občutek ln vonj. Dlačice ne rastejo več. Francozinje se kot celota smatrajo danes mnogo lepše, kakor so bl'e pred nekoliko leti. Strokovnjaki pravijo, da se mora ta nenavaden pojav pripisati zelo povečani porabi kreme Tokalon. Vsak mesec se jo proda do milijona tub. Tudi Vam Je potrebno, da jo začnete še danes uporabljati, pa boste Izgledali vsako jutro mlajša. Uspešna učinkovitost Vam je zajamčena v vsakem primeru, ali pa se Vam vrne denar. jalno političnemu uradu, sizikatu in policiji se izreka udana zahvala. Prav tako gg. zdravnicam dr. Ku-kovec, dr. Kovač, zobotehnici Schutta, zdravniku dr. Thalmanu in mag. pharm. Minariku za brezplačno zdravljenje ozir. zdravila ter pekarnam za tedenske dajatve kruha. Odbor prosi še za nadaljnjo pomoč ter priporoča varstvo deklet blagohotni naklonjenosti mariborskega občinstva. m Povzročitelj velikega gozdnega požara izsleden. Poročali smo že o velikem požaru v gozdovih graščaka dr. Attemsa v Cigonci pri Slovenski Bistrici. Zgorelo je okrog 12 hektarjev mladega smrekovega gozda ter se ceni škoda na 300.000 dinarjev. Orožnikom se je sedaj posrečilo izslediti povzročitelja požara. Je to 31 letni izdelovalec brezovih metel Franc Satler iz Slov. Bistrice, Njega so ljudje videli, kako je pribežal iz gozda, ko se je začelo v nekem kraju močno kaditi. Satler je po daljšem izvijanju priznal, da je šel v graščinski gozd po brezove šibe za metle. V gozdu je kadil cigareto ter je vrgel ogorek nehote v suho travo. Bil je tedaj hud veter ter je trava naenkrat začela goreti. Poskusil jo je pogasiti, pa 6e mu to ni posrečilo, nakar je pobegnil iz gozda. Gledališče Četrtek, 25. aprila, ob 20- »Trides et sekund ljubezni«. Znižane cene. V korist Pokojninskega sklada gledaliških igralcev. Prečna »Slovenec je pred kratkem v uvodniku prav dobro povedal, da se »kultura prične z osuševanjem močvirja in preskrbo zdrave vode in zboljšanjem zemlje, da bolje in več rodi —, ne pa z zidanjem palač«. Kr. banska uprava s svojim energičnim banom dr. M. Natlačenom res ustvarja pravo kulturo.; to povemo na ves glas tudi mi v Prečni. Sto in sto let je vsako leto po 5 do 6 krat voda preplavljala naše travnike in jih zamočvirila, da je bila velikanska dolina brez haska. Te dni je kr. banska uprava dovršila prvo tretjino melioracijskih del na teh travnikih. Načrte je naredil g. ban. ing. svet. Hočevar že pred več leti Izvrševanje del je vodil g ing. Bru«. Delovodja je bil g. Grad. Vse se je delalo ravno v času, ko ni bilo drugje dela — v zimskem času. Prav vsi — vodstvo in delavci — 6o z veliko ljubeznijo delali, zato se je več naredilo, kakor se je pričakovalo in še nekaj je od proračuna ostalo. — Prav iskreno se zahvaljujemo g. banu in tudi g. dr. Kulovcu, ki je kot »boter« vedno spodbujal, da se je načrt pričel uresničevati, in tudi g. županu Zagorcu, ki si je osebno mnogo prizadeval, da je delo v redu potekalo. — Nestrono pričakujemo, da se z delom prične v drugi tretjini teh travnikov in lepo prosimo, da bi kr. banska uprava ne odlašala predolgo. Litija Cestni ovinek pod pokopališčem se urejuje fn upati je, da se bo ta kos nevarne ceste, ki je tako frekventirana, lepo uredil. Tako bo postopoma cesta med Litijo in Šmartnim lepo urejena. Saj je pa tudi bila pred leti zelo zanemarjena in relo nevarna, posebno spomladi, ko je nastopilo južno vreme; včasih so nastale sredi ceste kar globoko jaine, kakor bi jih bila izkopala kakšna granata. Sobota Olepšavanje Sobote. Prostor pred katoliško cerkvijo bo reguliran po načrtu arhitekta g. Novaka. Zdaj so podrli visoke košale kostanje, ki so popolnoma zakrivali pročelje cerkve. Prostor bo urejen še pred birmo, ki bo letos v Soboti 15. maja. Z ureditvijo tega prostora bo prestolica Prek« murja mnogo pridobila. I Vesela komedija, ki Vas bo zabavala Constance Bennet in Brlan Aherne nepozaben E _ J ' m m lik cesarja Maksmiiljana iz filma .luarez". | S pesmijo v življenje kino Manca «ei. 21-24 0h i«., 19. m 21. Un. | Premiera monumentalnega velefilma po romanu baronice Orczy Robespierrov padec Najrealističnejši prikaz dobe krvave francoske revolucije. — Napeti in obenem ganljivi prizori. — Ljubezen zmaga tudi v dobi nasilia in krvi. BARRY BARNE3, SOFIE STEWART in drugi umetniki. — Na stotisoče sodelujočih v manjših vlogabl _ Film, ki je v zadnjih dnevih vzbudil v Beogradu in Zagrebu največje zanimanje! Predstave ob 16., 19. in 21. uri Kino Union tel. 22-21 9 Samo i« danes ob 16., 19. in 21. uri veliki muzikalni film opojnih melodij razkošne insce- | 1 w n nacije in izvrstnega baleta. H I KU3 ALllti KINO SLOGA lel. 27-30 | da je s svojimi 6,270.000 prebivalci na 16. mestu med evropskimi državami, po svoji površini pa na petem mestu za Rusijo, Nemčijo, Francijo in Španijo; da traja v njej obvezna vojaška služba od 20. do 42. leta in da je kadrovski rok za pehoto 175 dni, za konjenico 200 dni in za letalstvo 210 dni; da more v primeru vojne postaviti na noge 800.000 dobro oboroženih mož, od katerih je 500 tisoč tudi dobro izvežbanih; da je švedsko orožje vseh vrst prvovrstno in da so švedski protitankovski in protiletalski topovi med najboljšimi na svetu; da je švedski vojak po svojih lastnostih takšen kakor finski, hraber, vztrajen, športno vzgojen in discipliniran ter prvovrsten pešec; da ima Švedska najmanj 600 modernih letal, v kratkem pa pričakujejo iz Amerike novo pošiljko več sto letal in motorjev; da je po zadnjih izgubah nemške mornarice švedska mornarica najmočnejša v Baltiškem morju in da šteje 8 obalnih oklopnic, 2 moderni križarki, 16 rušilcev in torpedovk, 16 podmornic in večie število manjših enot, in še to: da ima Švedska morda najbolj laskav rekord na svetu: v njej je najmanjši odstotek nepismenih in najmanj — kriminala. Zahvala Ob prebridki izgubi našega dragega soproga in očeta, gospoda Andreja Belica trgovca se tem potom iskreno zahvaljujemo predvsem č. duhovščini, gas. četi v Sp. Šiški, zastopnikom clektr. zadruge v Šiški, nadalje pevskemu društvu Cankar, depu-taciji Prosv. društva ter vsem darovalcem cvetja in vsem, ki so nepozabnega počastili s svojim spremstvom na zadnji poti. — Sv. maša zadušnica se bo darovala v farni cerkvi sv. Frančiška v Šiški v petek, dne 26. aprila, ob 6 30. Ljubljana, dne 24. aprila 1040. Žalujoči ostali »Leteči tank«. Tale slika je bila posneta pri manevrih ameriške vojske in kaže veliko prožnost ameriških bojnih yoi (106) Celo šivalne vedo, da lahko najdejo pomoč pri palčku Samotarčku. Ce so se kaj ranile ali če jih kje kaj boli, Samotarček zna vedno pomagati. Pravijo mu zato tudi zdravnik palčkov. (105) Palček Samotarček pa tudi mnogo študira. Z debelimi knjigami sedi pred svojo hišo in študira o luni in zvezdah; je zelo prebrisan. Zato srno mi tudi zelo ponosni nanj. ga«;!! ■'*...■•'".■■.'•■.■»" ■ »i** KULTURNI OBZORNIK Ali že veste o Švedski ? dejanju izginil in ga oblast zasleduje. Že prej je pravil, rodom je iz Leobna v Nemčiji, da bo pobegnil v kratkem čez mejo v Avstrijo. Iz Julijske Krajine Novice s Krasa. V škrbini je umrl posestnik Jožef Cotič, star 75 let. Bil je vedno zaveden krščanski mož, priden gospodar in skrben oče. Po vojni je bil naš zadnji župan. Pred 14 dnevi se mu je poročil sin Dragomir. Žal, le malo časa mu je bilo dano živeti z nevesto pri hiši. Naj mu sveti večna luč. — V bolnišnici usmiljenih bratov v Gorici je umrla 48-lotna Marija Švara iz Svetega pri Komnu. Zapušča 4 nepreskrbljene otroke. Bog ji daj večni mir. — Letošnjo pomlad zelo občutimo pomanjkanje krme. Seno je po 50 lir in več kvintal. Da nakrmijo živino, hodijo ljudje ure daleč. Lansko ieto je nam na Krasu, zlasti na Spodnjem, suša uničila vse pridelke za živino in ljudi. Zato živimo zelo na tesnem, prav toliko, da pač živimo. — Vinske cene so močno poskočile. Belo vino gre po lir 2 do 2.40 liter, teran pa plaču jejo po lir 2.80 do 5. Hrastov les se je tudi močno dvignil v ceni, stane do 25 lir kvintal. Seveda, kdor ima, lahko proda in si lekoliko pomaga. Kdor pa nič nima, ne more nič prodati in trpi. Ker nimamo elektrike... Iz Gaberja na Vipavskem nam pišejo: Priletni ljudje pravijo naši vasi — staro mesto, tržaški izletniki, ki nas včasih obiskujejo, nas pa zbadajo, da smo nazadnjaški in stnrokopitni, ker smo še vedno pri petrolejki. >Vsaka hribovska vas ima že moderno električno razsvetljavo, le Gaberje in Zgornja Branica čepita še vedno v »petrolejski temi in smradu,« zabavljajo hudomušneži. Povemo jim prav na glas. da če pri nas še ni elektrike, nismo krivi mi, ki si jo želimo — posebno sedaj, ko je petrolej tako drag —, ampak elektrika in gospodje, ki z njo gospodarijo. Seveda, tudi županstvo bi moralo tej javni koristni napravi posvetiti nekoliko skrbi. Celjske c -f" Kovač Jakob. Včeraj ob pol 12 je umrl po hudem trpljenju znani celjski krojaški mojster in hišni posestnik Jakob Kovač. Samostojno krojaško obrt je pričel 1. 1920. v Celju Za kresijo. Bil je skrben, vesten ter zaveden obrtnik, ki je s pridnostjo in varčnostjo pridobil lepo pretno-ženje: hišo v Razlagovi ulici in posestvo na Spodnji Hudinji. Obrt je izvrševal do 1. 1939., ko, ga je zgrabila bolezen in ga položila na bolniško posteljo. Pokojni je mnogo deloval kot organizator obrtništva, saj je bil več let podpredsednik Združenja krojačev in krojačic in do smrti član upKi''-ve. Bil je tudi v odboru Zanatske banke. PokOjr nika, katerega bomo ohranili v častnem spominu, bomo spremljali na zadnji poti v petek, 26. aprila ob 4 popoldne iz mrtvašnice mestnega pokopališča. Naj pokojni v miru počiva, hudo prizadeti žfeni naše iskreno sožalje! c Rezervirajte si vstopnice za obe operetni predstavi, s katerima gostuje v Celju mariborsko Narodno gledališče 5. maja. Popoldne ob 3 bodo ponovili gostje za okoličane opereto »Cigan baron«, zvečer pa bo v Celju prvič izvajana naj-uspelejša domača opereta poslednjega časa »Vse za šalo«. c Hmeljarski tabor priredi Hmeljarska zadruga v četrtek 2. maja ob 10 dopoldne v Roblekovi dvorani v Žalcu. c Zadnja pot pokojne ge. Natekove je pokazala, kako priljubljena je bila dobra gospa. Pred njeno hišo se jc zbralo včeraj popoldne potno občinstva, zastopnikov oblasti in društev, ki so jo spremili skozi mesto. Pokojno so odpeljali v njen ljubljeni Gornji grad, kjer so jo ob veliki udeležbi položili k večnemu počitku. Naj v mjru počiva! c Popravite kapelo sv. Jožefa na Jožefovem hribu! Ob cesti nad vilami stoji na Hribu sv. Jožeta čedna starinska kapela, ki je nujno potrebna obnovitve. Ta kapela stoji na tuji parceli, je pa last mestne občine. Mestna občina je pred dvema letoma imela namen to kapelico restavrirati in primerno urediti prostor okoli nje. V ta namen bi bilo potrebno izvršiti neke formalnosti z lastnico dotične parcele, do česar pa ni prišlo. Zato je mestna občina denar, ki je bil za predmetno ureditev namenjen, uporabila za popravilo kapele nad stopnicami. Za Jožefovo kapelico se sedaj nihče več ne briga in bo razpadla, če je ne bodo takoj popravili. Razpadajoči objekt ni nikakor v okras lepo urejenega okoliša in zato se morajo najti sredstva in pota, da se zadeva čimprej reši. nas. Mož, hi ie zgradil v Parizu nad 100 cerkva še eno poglavje iz življenja pok. kardinala Verdiera »Lepa Vida« v Gledališču mladih »Lepa Vida« v Gledališču mladih. Gledališče mladih, ki ga vodi g. Sintič, absolvent praške igralske šole, je svoj čas uprizorilo na svoj način, ki izpričuje vpliv Burianovega gledališča v Pragi (D 39, 40) Btichnerjevo dramo Vojičck, toda na tako eksperimentalni način, da ne moremo govoriti o uspehu, temveč samo o poizkusu, ki se spričo res odlične uprizoritve pred petnajstimi leti v Narodnem gledališču ne more imenovati uspešen. Toda druga predstava tega gledališča, ki je imela na sporedu novo uprizoritev Cankarjeve »Lepe Vide«, je pokazala, da so se v tem ansamblu našli mladi ljudje, ki resno teže po prenovitvi slovenske dramske umetnosti in ji skušajo prinesti novo globino in novo odrsko pojmovanje. Spričo stagnacije v našem Narodnem gledališču, ki kaže presenetljivo malo znakov teženj po kakem resnejšem slovenskem repertoarju, je Gledališče mladih takoj z »Lepo Vido« izpričalo ljubezen do domače produkcije. Tako so tudi režiserji bili primorani naštudirati slovensko delo na svoj način po načelih sicer, ki so jih dobili od drugod, vendar pa niso mogli kopirati inozemskih predstav, o čemer smo skoraj bili prepričani ob »Vojičku«. Tako so »Lepo Vido« zasnovali po svoje v sceničnem pogledu kot dvodelno pozori-šče bedne študentovske sobe ter »salonček« rožnatega hrepenenja, kar je razbilo realistično pojmovanje prostora. Tudi v prireditvi igre sanje so opustili realistično pojmovanje alegorije Lepe Vide ter so prišli na spretno zamisel: črtali so Lepo Vido kot osebo in jo prikazali samo kot sanjski glasovni in svetlobni element. Tako so tudi dramo razbili v dve polovici: v realistično pojmovanje govora in kretenj, toda v novo alegorijo sanjskega prizora v zadnjem dejanju. Tudi ta ostra delitev, ki bi bila potrebna tudi drugod (ob pojavih Lepe Vide), pa ni prišla tako do veljave, kakor bi sicer morala, kajti glas Lepe Vide je bil povsem naturalistično, namesto stilizirano nematerialno, kakor bi spričo simbola moralo biti. In tudi sicer bi v zemljo odmaknjenih prizorih morali čiititi tudi vso poduhovljenost ljudi, (ako v govoru kakor v kretnjah. Gotovo pa se je ta revolucionarna ideja črtanja Lepe Vide kot osebe posrečila in je zato ta uprizoritev Gledališča mladih gotovo napredek in pozitiven prinos k razvoju slovenske odrske tehnike. Gledališče mladih je s predstavo Lepe Vide pokazalo svoj prvi uspeli, ki gotovo ne bo zadnji. Zastavili so prav novo pojmovanje odra, ki ne temelje na realistični ilu-zionistiki, je treba preizkusili najprej na domačih delih, kajti le tako bodo ti tuji eksperimenti našli slovensko podobo in opravičenost pri nas. Igralska družina ima v sebi nekaj dobrih talentov, moških in žensk (Kačičeva, Blanč, Battelino itd.), preteklo pa bo še veliko časa in treba bo mnogo truda, da se bomo dokopali do nekega slovenskega komornega gledališča, ki bi ga bili potrebni, in ki ga ima gotovo v namenu Gledališče mladih. ♦ Slovenska številka »Savremenika«. Ob priliki literarnega večera slovenskih književnikov v Zagrebu, je zagrebška revija »Savremenik <, ki jo izdaja Društvo hrvatskih književnikov pod predsedstvom dr. L Jakovljeviča, izdala posebno Slovensko številko, kakor smo v našem listu že omenili. Nismo pa omenili vsebine te številke, kar navajamo danes: uvodno besedo o hrvatskih in slovenskih medsebojnih stikih v zgodovini je napisal glavni urednik in predsednik Društva hrvatskih književnikov dr. Ilija Jakovljevič sam, ki je končal članek z besedami, da »bo uspeh, ki ga je dosegel hrvatski narod v6voj< borbi, delil z njim tudi slovenski narod. Izkušnja iz preteklosti in sedanjosti nas vabi drug k drugemu ne v borbo proti pravu Iretjega, temveč k čisto novi, plemeniti nalogi: k izgraditvi skupnih duhovnih dobrin, k ustvaritvi skupnih moralnih koristi ter potrditvi trajnih vrednot, kakor sta Svoboda in Pravica«. Nato 6lede doneski slovenskih 6otrudnikov, ki so na svoj način prikazali v kratkih obrisih razvoj moderne drame (prof. Koblar), eseja in kulturnih revij (B. Borko), sodobnega pripovedništva (Milena Mohoričeva) ter sodobne lirike (T. Debeljak). Po teh informativnih člankih sledi v originalu v slovenščini izbor modernih pesmi ter v prevodu proze. Med pesniki so upoštevani: Oton Zupančič s pesmima Mesečina in Podoba ter z odlomkom iz Veronike Deseniške, Alojzij Gradnik (Vodnjak), Pavel Golja (Procesija, Fran Albrecht (Veter), Stanko Majcen (Rožni grunt), Joža Lovrenčič (Med vožnjo), Igo Gruden (Balada naših dni), Miran Jarc (Pav v mesečini), Vida Taufer (Venere di Cirene), Joža Pogačnik (Golgota), Tone Seliškar (Sedmorojenčki), Anton Vodnik (Pesem o travah), Srečko Kosovel (Ekstaza smrti), Mile Klopčič (Deževna pomlad 1933), Edvard Kocbek (Jesenska pesem) ter Božo Vodušek (Zdravica v ranem jutru). Prozo pa predstavljajo F. S. Finžgar (odlomek iz Sibirije), Pregelj (Iz Slovenskih glos), Juš Kozak (Bohinjski pastoral) ter Miško Kranjec (Pripovedka o vranah).Dramo pa poleg Zupančičeve Dsseniške še odlomek iz Kref-tove Velike puntarije. — Tako je ta številka hrvat-sekga Savremenika lepa kratka antologija slovenske moderne pesmi ter pokaže — čeprav narahlo — tudi od nekaj strani slovensko pripovedništvo. Hrvatom smo lahko hvaležni, da so tako predstavili tudi v reviji našo moderno književnost, kakor je mi Slovenci nismo ob priliki njihovega gostovanja pri Švedski obrežni tnp oh Baltiškem morju — Švedska ima dobro zavarovano obalo, tako da se ji ni bati presenečenj s te strani. Obrežne baterije so razmeščene na vseh važnejših mestih. poleg tega pa sta njena mornarica in letalstvo dovolj močni, da lahko nadzorujeta svojo obalo in jo varu-* jeta pred izkrcanjem sovražnika. riza svojo pozornost. »Če bi množica vedela,« je večkrat dejal, »kaj je Cerkev pripravljena storiti za njeno dobrobit, bi se rade volje spet obrnila nazaj h Krislusu, ker le v njem more najti resnično srečo.« in kardinal Verdier je pokazal, kaj more Cerkev storiti tudi za rdeče množice. V »rdečem pasu« je vladala dvojna stista, duhovna, ki se je očitovala v čedalje bolj naraščajočem razkristja-njevanju proletarskih množic, in gmotna, ki jo je povzročala čedalje hujša brezposelnost. Kardinal Verdier je z genialno domislico pričel zdraviti obojno stisko, to se pravi olajševati brezposelnost in vodili množice nazaj b krščanstvu. Začel je graditi v »rdečem pasu« okrog Pariza cerkve, pri čemer je zaposlil brezposelno delavstvo. Toda njegove blagajne so bile hitro prazne. Zalo je potrkal na vrita onih, ki imajo mnogo dobrin. Ni potrkal zaman. Vsa javnost je strmela, kako je znal Verdier organizirati posojila za gradnjo cerkva. Dostikrat se mu je posrečilo, da je spravil skupaj denar za zidavo ene cerkve v nekaj urah. Lela 1934 je pričel s to svojo akcijo na široko in v petih letih je zrastlo v pariškem predmestju nad 100 cerkva, razen tega pa je stavbinskim in drugim delavcem, ki bi bili sicer brezposelni, izplačal mnogo milijonov denarja. »Rdeči pas« okrog Pariza je polagoma začel izgubljati svojo kričečo barvo. Na desettisoče izgubljenih ovčic se je vrnilo h krščanstvu, kardinalu Verdieru pa je dala javnost ime — »rdeči« kardinal... novice c Društvo hišnih posestnikov za mesto Celje in celjski okraj ima svoje redno zborovanje v torek 30. aprila ob 8 zvečer. Na zborovanju bodo volitve novega odbora za dobo dveh let. c Krivci železniške nesreče v Zidanem mostu pred sodiščem. Pred celjskim okrožnim sodiščem so se včeraj zagovarjali zaradi železniške nesreče meseca septembra v Zidanem mostu, kjer sta ob 1.44 ponoči trčila tovorni vlak iz Maribora in premikalni vlak, strojevodja Šunko Alojz iz Maribora, kurjač Iljaž iz Ljubljane in vlakovodja Mik-lavžina Konrad iz Maribora. Do nesreče je prišlo zaradi neprevidnosti, ker je tovorni vlak kfjtib signalu »stoj« privozil na postajo in treščil v premikalni vlak. Obe lokomotivi in več tovornih vagonov je bilo poškodovanih, da je znašala škoda okrog 100.000 din. Pri nesreči sla bila lažje ranjena tudi dva železničarja. Sodišče je obsodilo Šunko Alojza in Iljaža na 4 mesece strogega zapora nepogojno, Miklavžino Konrada na 3 mesece zapora pogojno za dobo treh let, vse po 200 din povprečnine in na poravnavo pravdnih stroškov. c Za 10.000 din starega železa je bilo ukradenega. V tovarni Mautner v Št. Pavlu pri Preboldu so opazili, da jim izginja staro železo. Storilca niso mogli zasačiti, ker je bil zelo oprezen. Pred dnevi pa je bilo vlomljeno v skladišče starega železa in rezervnih delov na podstrešju male tkalnice. Na podstrešju je vzel le nekaj delov. Tat je odnesel tudi več rezervnih delov tkalnih strojev, ki so ležali na prostem ob varilnici. Izginilo je v teku času 30 garnitur rabljenih delov tekstilnih strojev, 44 koles v težini po ca 23 kg in 13 koles v težini po ca 14 kg. Skupna škoda znaša nad 10.000 din. Tat je prodal okrog 200 kg železa neki celjski trgovki s starim železom, nekaj pa tudi v neko bližnjo celjsko tovarno z železom. Tat, 38 letni V. K. iz Št. Pavla pri Preboldu, je po Otroški kotiček ZAČARANI GOZD Teden dni že počiva krsta z zemskiini ostanki pokojnega kardinala Verdiera v grobnici znane pariške carkve Notre Dame, kjer je zadnje počivališče pariških škofov. Francosko in tudi drugo katoliško časopisje še vedno z novimi prispevki osvetljuje bogato življenjsko delo velikega pariškega duhovnika, ki je zapustilo toliko vidnih in v daljne bodoče rodove segajočih sadov. S pokojnim kardinalom Verdierom bo za vse čase združeno ogromno pionirsko delo gradnje božjih hramov v pariški okolici. V zadnjih 50 letih jo okrog Pariza zrastlo nešteto predmestnih naselbin, ki niso imele nobene cerkve ali pa silno premajhne. V teh naselbinah prebivajo po veliki večini sami proletarci in njihova telesna ter duhovna revščina je pokojnimu kardinalu tako segla v srre, da je sklenil z vsemi silami priskočiti na pomoč. Da je ta »rdeči pas« okrog Pariza predstavljal tudi veliko politično nevarnost, o tem se je lahko vsakdo prepričal, ko je v Franciji krmarila državo tako imenovana (ljudska fronta«. Toda kardinal Verdier ni hotel Cerkve zamešati v politične zapletljaje, videl pa je v pariškem »rdečem pasu« neizmerno torišče, na katerem bi bilo potrebno skupno delo Cerkve in države. Ako se Cerkev, gnana od krščanske ljubezni, prične udej-slvovati na polju socialnega skrbstva, ostane s tem povsem na svojem področju, obenem pa nudi državi dragoceno pomoč v skupnih prizadevanjih za blagor državljanov. V tem smislu je pokojni kar-dinar Verdier posvetil »rdečemu pasu« okrog Pa- MALI OGLASI ¥ malih oglasih volja vsaka beaeda 1 din; iMiltovanJtkl oglati X din. Debelo tiskan* naslovno besede s« računajo dvojno. NaJmanJIl znesek za mali oglat 15 din. — Mali oglati t« plačujejo takoj pri naroČilu. — Pri oglasih reklamnega značaja te računa enokotonika, S mm vltoka petltna mstlca po S din. — Za pismene odgovore gleda malih oglatov treba i priložiti znamko. RDMHNOB Na morje! Blnkoštnt romarski Izlet Trst—Sušak—Rab ali pa Split—Hvar ! - Zahtevajte brezptaCna navodila ! »Po božjem svetu«, Ljubljana. Hlapca in deklo takoj sprejmem. Ljublja-na-Moste, Zaloška c. 169. h Postrežnica ISče mesto za dopoldne. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 6216. Muzbodobe Mizarskega pomočnika Bmožnega samostojnega vodstva, sprejmem takoj. Zor, Brezovica. Dve šteparici ln trt čevljarske pomočnike sprejme takoj Anton Ješe, Tržič. Krojaške pomočnice dobre, sprejme modni salon Btancht, Sv. Petra c. št. 44. Ključavničar, pomočnika za stavbna dela, sprejme takoj Pezdirec Franjo, Hrastje, p. Moste prt Lj. Mehanika zmožnega centriranja koles. takoj sprejmem. Ponudbe v upravo »Slov.« pod »Mehanik« št. 6241. Hotelska kuharica zmožna, dobi mesto takoj ali 1. junija. Ponudbe v upr. »SI.« pod šifro »Dobro stalno mesto« 6217. Žagovodjo sprejmem. — Ponudbe s prepisi spričeval poslati v upravo »Slovenca« pod značko »Takoj« 6225. Kino-operaterja sezonskega, marljivega, treznega, nekadilca, z večletno prakso, sprejme klnopodjetje v Sloveniji. Ponudbe, v kateri je navesti zahtevek plače ter priložiti sliko, je poslati v upravo »Slovenca« pod »Nastop takoj« št. 6182. Krojaškega pomočnika »prejme takoj Brecl Jože, krojač, Hrastnik. Denar Hranilne knjižice 3% obveznice ln druge vrednostne papirje kupuje ln plača najbolje BANČNO KOM. ZAVOD MARIBOR Aleksandrova cesta 40 Velika hiša s trgovskimi lokali v mestu Celju naprodaj. - Ponudbe podruž. »Slovenca« v Celju pod »Prilika«, (p Vnajcm ODDAJO: Posestvo za U glav živine - dam v najem za letno 3000 din. Potočnik Tomaž, Potok 6, Selca nad škofjo Loko. t Potrti neizmerne žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem žalostno vest, da je naša iskreno ljubljena hčerka oziroma sestra, vnukinja in nečakinja JOŽICA LAMPREHT dne 23. aprila ob 23.30 po daljši mučni bolezni, večkrat previ-dena s tolažili svete vere, umrla. Pogreb pokojne bo v petek, dne 26. aprila, ob 10 od doma Kumen 35 v farno cerkev, kjer bo pogrebna sv. maša, in nato na pokopališče v Puščavo, kjer bo truplo položeno v družinsko grobnico. Puščava, dne 24. aprila 1940. Maks in Marija Lampreht, starši; Marica, Maks, Bernard, seatra in brata — ter vsi ostali sorodniki [in Najugodnejši nakup moaklb oblak nudi Presker, Sv. Petra e. 14, Ljubljana. Prvovrstna kolesa po najnižjih cenah, dobite pri »Tehnik« Banjal, Ljubljana, Miklošičeva 20 Orehova jedrc? tn med dobite najceneje v »Medarnl«, LJubljana, Židovska ulica t. Luksusno kolo damsko In moško, najboljše znamke, za vsako ceno naprodaj. — Gostilna, Sv. Petra cesta 85. Šivalni stroj 500 din, radio 360 din — prodam. Kolodvorska ul št. 11-11., 2. stopnišče, Ljubljana. Trgovino vpeljano, s pleteninami (z zalogo) ln delavnico, v filbeniku, na najpromet-nejšl točki, prodam ali oddam v najem proti kavciji. Naslov v vseh poslovalnicah pod 6219. Kupivnoi Vsakovrstno ZlstO srebro in briljanto kupuje vsako količino po najvišjih cenah A.BoIlt, Ljubljana Frančiškanska ulica 8. Kupujemo podlesek, beladona koren, zlatico ln vsa ostala zdravilna zelišča. Prevzamemo na mestu, V vseh krajih Iščemo poverjenike za zbiranje. »Jugodrog« A. Blum, Su-botlca. (k Vsakovrstno zlato kupuje po najvišjih cenah fiERNR, juvelir, LJubljana SV altov« ulica it. S Zaspal Je v Gospodu nai dobri oče, gospod Anton Belec posestnik, kleparski mojster, dolgoletni šentviški župan itd. v 83. letu svojega življenja, previden s svetimi zakramenti za umirajoče. K zadnjemu počitku ga bomo spremili v petek, dne 26. aprila 1940 ob 9 dopoldne iz hiše žalosti, St. Vid št. 20, na farno pokopališče. Št. Vid nad Ljubljano, dne 23. aprila 1940. Belec Josiptna, žena; Karol, sin; Toni por. Dereanl, Ivica por. Briški, hčerki; Ema Belec, snaha; Dereani Radko, Briški Anton, Briški Alojzij zetje; vnuki, vnukinje in ostalo sorodstvo. Stanoianja P IŠČEJO: Enosobno stanovanje s kabinetom aH dvosobno Iščem z junijem aH pozneje. Ponudbe v upravo »Slov.« pod »Mirna stranka«. Komfortno stanovanje 3—4 sobno, Iščem s 1. avgustom v vili z vrtom v neposredni bližini Tivolija. Pismene ponudbe do 1. maja v upravo »Slov.« pod »Visoka najemnina« št. 6232. Čitajte »Slovenca« Kmetovalec ne odlašaj! Nabavi si takoj najnovejšo „DEERINGU-kOSlllllCO za travo in žito, grablje, obračalnik za seno in vse druge poljedelske stroje v železnini FR. STOPICA • Ljubljano Gosposvetska cesta Stev. 1 Velika zaloga vseh rezervnih delov za «DEERlNG«-stroje Poročnik Ileim 13 Vohunska povest iz časa svetovne vojne. »Seveda vaš Anglež,« se je zadri Ileim. ■»Neprestano zatrjuje, da vas ne pozna, škoda, trije nemški oficirji, torej vredni zaupanja, ki so že mesec dni opazovali na dvorišču gospo Lessage, ki je vzela vašega varovanca pod streho, so izjavili, da so vas videli štirikrat vstopiti k njej, še posebej pa 11. maja. Pritrdite.* Duhovnik je skomizgml z rameni. še nikoli nisem tega zanikal, /.akaj sem to delal? Zagotavljam vam, da je gospa Lessage ena izmed mojih varovancev. Sama je stara in siromašna. Prinašam ji kruha in včasih tudi kako konservo. Če sem uganil, da skriva kakega vojaka, se me to ne tiče in pri tem nisem bil nič soudeležen. Ali ste pričakovali od mene, da jo bom naznanil?« t . Podoficir je odložil pero s kretnjo, ki 'e izražala utrujenost. Ileim je jetnika grdo pogledal. Po kratki umirjenosti se je hropenje Angleža znova pričelo. »Moja svečeniška obleka vam je v na-potje, ali ne?« je rekel duhovnik oficirju. »Moj značaj ni važen, ampak moja obleka ie druga stvar. Ali veste, da se naši oficirji lepo obnašajo, ko srečajo voditelje preprostega ljudstva. Ali vas ni sram?« »Ne. Zdaj je vojska.« V sosednji sobi se je razlegal zategel, stra-Sen krik groze. Kratko bevskanje psa, ki so ga ščuvali mu je odgovorilo. Duhovnik se je prekrižal. »Dajte, no,« je rekel, »na pravite že konec ponižnim prošnjam tega nesrečnika. Odgovarjal vam bom na vprašanja, kolikor se bo dalo najboljše.« , , Ileim je vsial in odšel. Čez nekaj sekund te je že vrnil Vse je utihnilo, »Vaše posredovanje je bilo brez pomena,« je rekel duhovnik. Če naredite to dobro delo, se vam bo upoštevalo ...« »Neznosni ste s tisto vašo gorečnostjo, da mi vemo dajate nauke v imenu božie pravičnosti. V vašem položaju je to paradoksno.« »V bistvu ne in vi to dobro čutite, ker vas je to razburilo.« »Saj res. Kaj veste o Stiefelovi izginitvi?« »Gospodje, ne čudite se, da na to enostavno vprašanje odgovorim nespremenljivi »Nič.« Že štiri dni me neprestano to sprašujete. Samo vaš ton se nekoliko spreminja. Pa mi še vedno niste navedli nikakih dokazov, ki naj bi me obtežili. Protestiram proti takemu nepravilnemu sodnemu postopanju ...« »Vojska je. Kaj nam mar sodno postopanje.« »Vem, kakor zmečkan papir.« Ileim se je nenadno nehal rotili in ukazovati. »Gospod župnik, vi ste trdovraten nasprotnik. Drugače vas ne morem razumeti. Prepričan sem, da ne lažete, ko boste dokazali svojo nedolžnost. Mislim, da ste od začetka vedno odkrit, a vaša odkritost je bolj ali manj... Hrez dvoma hočete prikriti nekega tretjega. Po svoji vesti vas moram odobravati. No torej, ali mi ne morete dokazati svoje nedolžnosti, ne da bi koga tretjega stavili za vzrok?« Pričeli so mirno govoriti, kakor da so v hipu postali tujci v okoliščinah in prišli iz svojih vlog razdvojeni. Več kakor dve uri so se borili z vso živčno napetostjo. Sklenili so pre- mirje brez vsakega zanosa, zaupanja pa tudi brez sovraštva. Duhovnik je dvignil roke proti nebu. »Toda, vi mi ne dovolite, da bi se opravičil, ker mi ne poveste, zakaj me sumničite. Ne morem vam razložiti. Ah! Če bi bil kriv, bi vedel, kako je Stiefel izginil in brez dvoma bi bil bolj zgovoren. Ko vendar ne vem nič, Lep vinograd livade, polja, Sume, hiša, gospodar, zgradbe j » 4 in inventar v Framu pri Maribora llCl. JjrOClŽl| laKOJ, Podrobne informacije daje: Československa banka