Leto TL Poštnina - • pavšal!rana. Ljubljana, sredo 25. februarja 1920. Štev. 4 5. N LIST HMMHHHMHHFBHBHBBJECšOt' |pary u Cena po pe lil: n celo leto . H. 83*— za pol Ista . Ti Z5'— za četrt leta. K 13- za 1 mesec.. R ^53 ZaCjubliagoii rta *>‘§3 Uredništvo t i nprava: Bopitapjeva ulica St. S Breiln. telet! n Štev. 50 2®**wetna številka 30 vin, NEODVISEN DNEVNIK Posamezna Številka; s© vin. da se zbere narodno pred-° dne 1. marca. Kot prva točka Pr'^c na vrsto davek na šanio J£-51c To je prvi pogoj za izbolj-sko-,.-”?5,® valute. Dočim se je demokrat-Pitali«« i m”1* vlada iz strahu pred ka-6) t ei. onc: s posebno ekspedicijo ^erilr- v Belgrad, čim so jih že tu v s®bno t j°Pr®mi^i z novimi kolki! (To po-*e v ^r. lm in podčrtavani!) Te krone so &li pre*j S*"adu izročile že kolkovane dva Učelo »*’ neŽ° se je v Jugoslaviji sploh Iz 6 n°viin pečatenjem! !. f) reniega sledi le to: w a so tukaišnii bankirji imeli zne- Novi posfiancl. 24. februarja, Namesto ta*seciheV’ 50 umrii v poslednjih štirih ®4ine„j '..®° vstopili v parlament njihovi 1ac Marko Gjoi-gjevič, dr. Peča- {?). jje 11 Milosavljevič in Krsta Kanič ®teje začasno narodno pred-v^tVo 279 članov. Novi hrvatski ban. ^ažreb, 24. februarja. Danes ob štv0 v Se.ie zbralo vse upravno uradni-^°2dravVe^^ dvorani banske palače, da 'il ga .1 novega bana dr. Laginjo. Pozdrave uPravitelj poverjeništva za notra-^ topi 6 ^r‘ Bošnjak, ki je v prisrčnem Ndnišf111 ^0voru priporočal banu interese sicer Va v njegovih gmotnih težnjah, in je O?2lrom na življenjske razmere. Ban feui j. .a^ v prisrčnem govoru, v kate-fijalne Pripomnil, da uvideva težke mate-^dni'.^0 ’ v katerih se nahaja naše te^hlin'da se bo zanj toplo zavzel, K ker je sam kmetski sin in dobro ^htevP°t; k®, siromašnih slojev. Velike so j^^^nčne narave, ki se stavljajo na ^i^n 7vrZ^Vo’ vendar bo vlada, oz, on kot Vj^.Predstavitelj storil vse, da se ugodi ^0itra uPravičeni zahtevi. Natančnejšega ne bo razvijal, zahteva pa od J0lžaosya,jda ^^i vestno in točno svoje dočim jih ne vprašuje za politi-0 sPrPr1-anie' ®anov govor je uradni-^isrčn/^11 z burnim odobravanjem in LDI? iivi°-klici. J^l e,,.-‘ ~aSreb, 24. februarja. Danes ob te v-soi! ^"pvi ban sprejel predstavi-jredsed™;i, s°dnikov, ki jih je predvedel H kije^ s®dmorice dr. Aleksander Ba-da s. P° ravil novega bana in ga pro-b4 naj , ^vzaine za interese sodnikov in ^ ie Qad neodvisnostjo sodnikov, nagovoril, da bo upTavičene g6j>tqye sek 100 milijonov jugoslovanskih kron jamo v komisiji na račun naših domačih bankirjev in. tihotapcev, 2. Da so se te krone umaknile iz Amc-reike, ker jih danes nihče ne kupuje. 3. Da so ameriški bani 'rji, ki so delali na račun domačih tihotapcev, vedeli mcsec naprej za obliko novega kolka. 4. Da so domači tihotapci dobili veliko količino tega kolka protizakonito in pred predpisanim časom, da so te kolke poslali v Ameriko in dali z njimi kolkova-ti ne samo svoje, ampak tudi vse druge avstrijske novčanice, kj so se nahajale na trgu. 5. Da potemtakem znaša vsota iz Amerike na ta način vtihotapljenih avstrijskih novčanic nad 100 milijonov kron. 6. Da so morali biti v zvezi z domačimi tihotapci visoki uradniki finančnega ministrstva in ostalih državnih oblasti, ki so jim izdali, obliko kolka in jim pred časom odstopili zahtevano količino. 7. Da je finančno ministrstvo čakalo s kolkovanjem vse dotlej, dokler ta ekspedicija iz Amerike ni prispela. Mislim, da je že to dosti, da finančni minister, ako ne želi biti osumljen sokrivde, odredi strogo preiskavo. Ime parnika in ostale podrobnosti bom objavil tedaj, ko se bo pokazalo, kakšen uspeh bo imela vladna preiskava. Tako ameriški Jugoslovan dr, Bonačija. — Stvar nove vlade bo, da posveti v to zadevo z gorečo bakljo. sodnikov vedno zagovarjal na pristojnem mestu ter prosil, da bi se začelo delo za uvedenje novega pravdnega postopanja. Italijani nam ponujajo sporazum. LDU Belgrad, 24, februarja, »Politika« javlja iz Londona: Vsled intervencije angleških uradnih krogov se bo vršil naknaden sestanek dr, Trumbiča z Nittijem. V dobro poučenih diplomatskih krogih se govori, da bo Nitti predložil dr, Trumbiču nov načrt za sporazum v jadranskem vprašanju. Istotako se trdi, da bo Nitti v začetku pregovorov izrazil dr. Trumbiču željo, da se še enkrat poskusijo direktna pogajanja med Italijo in Jugoslavijo. Dr. Trumbič je davi odšel iz Londona v Pariz, kamor bo dospel drevi. LDU Belgrad, 24. februarja. »Politika« Javlja: Ker vsi novi ministri niso poučeni o toku pogajanj, ki so se vršila v jadranskem vprašanju, Protičeva vlada ni poslala še nikakih instrukcij naši delegaciji za sklep miru v Parizu, Trdi se, da je bil od današnjih ministrov edini Protič kot šef opozicije pravočasno obveščen o teku pregovorov. V belgrajskih političnih krogih se mnogo govori o poročilu iz Londona, v katerem se zunanji minister dr, Trumbič pritožuje vsled nenaklonjenosti naših zaveznikov, da zaslišijo tudi našo delegacijo, ko se rešuje jadransko vprašanje. Po zadnjih poročilih iz Pariza so Italijani ponujali koncesije v vprašanju koridora, ki bi vezal Italijo s svobodnim mestom Reko. Ta koridor bi bila cesta, široka samo 20 metrov ob vzhodni obali Istre. Ta pot ne bi imela niti trgovskega, niti vojaškega pomena. Ako bi sprejeli predlog od 20. januarja, bi nam Italijani velikodušno dali velike koncesije pri trgovskih pogodbah. I Lakafi. LaEaj je sluga pri bogati gospodi. Lakaj nosi zlatoobrobljen frak, je gladko obrit in se globoko priklanja. Kar mu gospoda vele, stori brez ugovora ter s ponižnim poklonom. Tak lakaj je včasih revež, včasih pa postane lahko bogat mož. Za politiko se navadno ne briga. Če ga pa vendar potegne val političnega življenja za seboj, tedaj njegova duša postane radikalna in se pridruži komunistu dr, Lemežu ali pa se drži bolj konservativne in gosposke struje gospoda Kristana. Vse to bi nam bilo ostalo neznano za celo večnost, da ni gospod Mihevc, ki se je pridružil struji gospoda Kristana, v včerajšnjem »Napreju« oznanil lakajskih lastnosti, ki se drže tudi socialističnih mladi-nov. Da si bomo na jasnem, kako sodbo imajo socialisti drug o drugem, naj navedemo nekaj stavkov iz tega članka: »Kapitalizem pošilja svoje špijonc v delavske organizacije. Ti ljudje postanejo med delavstvom vsled radikalnega nastopa hitro priljubljeni in se v kratkem času hinavsko povzpnejo na vodilna mesta. Preobrniti hočejo vse ne glede na posledice, sami pa o pravem času odnesejo pele. — Taki ljudje torej niso drugega, kakor izdajalci delavske koristi, ki so še pred nedolgim časom bili v meščanskih strankah in blatili delavske prvoboritelje ,,. Zavedno, organizirano delavstvo naj pazi na take kapitalistične lakaje, ki so se vrinili v delavske vrste samo zato, da cepijo delavske mase,« Take vrste lakaji tedaj dandanes na •žalost gospoda Mihevca in Kristana pridobivajo priljubljenost med socialističnim delavstvom, To so tisti lakaji, ki cepijo socialistično stranko v Kristanovo in Leme-ževo, Ker pa med nobenim razredom zavist ni bolj razvita ko med razredom lakajev, nam je čisto umevno, če konservativni lakaji z zlatim frakom zmerjajo one, ki se jim tudi hoče zlatega fraka. Tako socialistični lakaji znajo svojo stvar. Licitirajo, Eden obeta več od drugega, Tisti, ki obljubi več, postane priljubljen med socialistično množico; ta ploska, dvigne radikalnega lakaja na rame ter pozabi na lakaja z zlatim frakom. Pozabljeni lakaj pa ni neumen človek. Gre, si sleče zlati frak, si nadene obnošeno suknjo, priveže rdečo kravato in pokrije obnošen klobuk ter licitira dalje. Socialistična množica posluhne, spusti onega ter dvigne zopet tega. To vse skupaj pa se imenuje delavska politika socialističnih voditeljev. Onim, ki bi radi postali okrogli in izurjeni lakaji, je gospod Mihevc v »Napreju« podal ta-le recept: »Socialistična mladina naj se ne prenagli, temveč naj se prej vežba (!).« Tudi mi smo mnenja, da je treba precej vežbanja, predno navaden zemljan doseže sposobnost rdečih lakajev z zlatimi fraki ali brez frakov. Delavstvo pa ve, da je sovražnik delavstva, kdor zlorablja delavski položaj v lakajske svrhe. Zato se vedno bolj ogiblje gladkih lakajev obeh vret. Lakajstvo ne bo doneslo delavstvu socialne osvoboditve, Ententa In Rnsifa. LDU Pariz, 24. februarja. (DunKU) Kakor poročjajo listi jz Londona, je imel vrhovni svet dve važni seji, pri kojih se je bavil z ruskim vprašanjem, »Petit Pa-risien« javlja, da je vrhovni svet izdelal nekako spomenico o stališču, ki ga zavezniki hočejo v bodoče zavzeti napram Rusiji. V tej spomenici izvaja vrhovni svet v glavnem, da se z ozirom na gospodarski položaj, ki neizprosno zahteva živahno izmenjavo živil in sirovin med vsemi državami, more zopet začeti trgovinski pro-met z R^ijo. Zavezniki pa v smislu svojih prejšnjih tozadevnih sklepov ne bodo sito-P ,.v nikake politične stike s sovjetska Rusijo, čije strahovlada in despotizem stojita v najostrejšem nasprotju z idejami, ki tvonjo temelj dem. vladavinam na zapadu. ' Državam, ki meje neposredno s sovjetsko Rusijo, se pusti prosto roko, hočejo-li sto-P*ti z moskovsko vlado v kakršnekoli stike, ki jih smatrajo za umestne, .vendar sc se zavezniki zedinili v tem, dSa bodo oni izmed teh držav, na primer P oljski ali Ru-muniji, ki bi jo napadle rde»če čete, brez odloga priskočile na pomoč. — Kakor poročajo listi, je vrhovni svot n .adalje sklenil, da se bo bavil v četrtek z draginjo živil! in sicer neodvisno od posve tovanj mednarodne konference, ki se bo s klicala v kratkem. — V petek ali soboto cidpotuje Mille-rand zopet v Pariz, odkodejr bo spremljal Deschanela pri njegovem potovanju v Bor-deaux. LDU Pariz, 24. februarja. (DunKU) Kakor vc poročati »Jouma 1«, se je pri londonski konferenci v načeju dosegel sporazum glede ruskega vprašanja. One armade, ki sc bojujejo proti boljševikom, nc bodo vživale nobene pod (pore zaveznikov več. Poljski vladi se bo priporočilo, naj se izogiba vsakršnega ofenzivnega čina proti boljševikom, vendar bmdo zavezniki podpirali Poljsko, Finsko in razne baltske države, ako bi jih napadle rdeče čete. Dalje se je pri konferenci sklenilo, pogajati sc z zastopniki sovjetske Rusije glede vzposta' ve trgovinskih odnos; tjev z ruskimi zadrugami, vendar pa sc pri tem nc bo niti z besedo omenilo eventualno oficielno priznanje sovjetske Rusije. LDU Pariz, 24. febr. (DunKU) »In-trasigeant« izjavlja, da sta Anglija in Italija bržkone pripravljeni pripoznati sovjetsko vlado; Francija in Japonska pa sta preti takemu postopanju, Wilson proti ententnemu im-perifalizmu. LDU Pariz, 24. februarja- (DutiKU) Poročevalec lista »Echo de Pariš« javlja iz Washingtona: Kakor zatrjujejo pristaši predsednika Wilsona, je predsednik odlo* čen, zahtevati Ameriki znatno ingerenco pri reševanju turškega vprašanja ter strogo obsoja angleške in francoske načrte v Orijentu, ki jih smatra za imperialistične. Njegov nastop proti samovoljnemu reševanju jadranskega vprašanja da je smatrati za predigro energične intervencije predsednika proti načrtom entente. Strajk angleških rudarjev. LDU London, 24. febr. (Dun. KU — Brezžično.) Včeraj je jelo stavkati 30.000 rudarjev v premogovnikih Rhonda Walley, baje zaradi nepravičnega postopanja proti dvema delavcema. Mednarodna Donava. LDU Lyon, 24. februarja. (Brezžično.) Iz Budimpešte se poroča: Komisija za in-temacijonalizacijo Donave je imela v Budimpešti pod predsedstvom angleškega admirala Troubridgea konferenco, pri kateri je poročal fregatni poročnik France, generalni tajnik donavske komisije. Pri konferenci je bila zastopana Anglija, Francija, Italija, Čehoslovaška, Rumunija in Jugoslavija. Konferenca je sprejela naslednje sklepe: 1. Komisija smatra za eno svojih najpoglavitnejših nalog, zagotoviti ladjam vseh držav svobodno plovbo po vsei Donavi; 2. v zmislu sklepov, ki jih je komisija sprejela svoječasno v Belgradu, se bo takozvana hidrografska služba, katero so za časa vojne opravljali ogrski organi osredotočila v krogu komisije; za opravljanje te službe, ki je zelo važna, ker omogoča pravočasno preprečiti škodo pri povodnjih, bo komisija imela svoje posebne organe; 3. komisija je soglasno sklenila, da bodo stroške za vzdrževanje donavske struge nosile pobrežne države; določile so se dalje prisilne odredbe proti onim državam, ki ne bi izpolnjevale svojih tozadev* nih obveznosti; 4. stroški za donavsko ko misijo, katere delokrog je zelo mnogovrsten in obsežen, se bodo krili s pomočjo posebne pristojbine, ki se bo pobirala od tovora vseh ladij brez razlike, ki plovejc po Donavi; začasno bodo za kritje tel stroškov skrbele ententne države. Volitve na Bolgarskem. LDU Amsetrdam, 24, februarja, (Dun KU.) Kakor poročajo »Times«, je bolgarski ministrski predsednik Stambulinski razpustil parlament. Nove volitve bode dne 4. marca t, 1, Stran 2 »'O'*?**«? 8n« 25. leErOaHi T930. Stev. 45. Politične novice. + Kvorum zagotovljen. Kakor poročajo iz Belgrada, jc sedanji vladi kvorum v narodnem predstavništvu (zadostno število glasov za sklepčnost) zagotovljen, ako bodo vsi poslanci bivše opozicije navzoči. Kot druga točka dnevnega reda —- prva je davek na vojne dobičke — je določen pred log o volilnem redu, ki se bo takoj izročil odseku. i Na smrt na vešalib je obsodil kralj, minister i*a razpoloženju g. Kristan klerikalne urednike. Smrlno obsodbo je lastnoročno podpisal dne 21. t. m, in razglasil v svojem uradnem listu >Napreju« z dne 25. t, m. Preda o nastopi Kristanov rabelj, naj bo na smrt obsojenim dovoljeno malce zagovora. Zatt) izjavljamo, da je resnica, kar piše »Naprej?: res je, da je bil gospod Kristan nekoč coajhen, da je iz malega zraslo veliko, da je Kristan rastel na telesu, blagostanju in .zadovoljnosti s samim seboj. Celo to priznamo, da je gospod Kristan osebno ljubezniv, dobrodušen in rdečeličen gospod, ki je imel le to nesrečo, da je prišel na svet v času, ko ljudstvo iz vseh kotov in. strank preganja bogataše in kapitaliste, bi Če jc mesto novib lokomotiv pripeljal v domovino staro železo, naj zato ne obesi nas, ki se na lokomotive prav tako malo razttmemo kot on. Zato naj mesto nas obesi v svojih konsumih na splošen vpogled in v pooičen in svarilen vzgled ono staro železje, k? se je v blaženih letih njegovega ministrovanja l. 1919 in 1920 na Dunaju imenovalo »Kristanove lokomotive«, Staro železo! — bodi v bodoče bojni Mic in znak Krisilanove politike in njegove stranke. To bo 4>olj primemo, ko pa ve-Sela, kri in revoVucija, za kar vse imata sodruga Trockij m Golouh večji talent ko gospod Kristan, + Politična neanačajnosS demokratov. Nič ni značilnejše za breznafiajnost in brez-načelnost naših demokratov nego dejstvo, da so se proti političnim nasprotnikom lastne krvi zvezali z Nemci — s tistimi spodnještajerskimi Nemci in nemčurji, ki so bili najzagrizenejši, najnadutejši sovražniki slovenskega življa, Ti ljudje se niso strašili v boju na življ enje in smrt uporabljati proti Slovencem najbolj zločinskih sredstev ter so nam s gnopsom in liberalnim tiskom zdemorajizirali cele krajine, da o brezobzirnem političnem nasilju niti ne govorimo. In s temi ljudmi, ki svojega mižljenja m čustvovanja nasproti slovenskemu narodu še prav mč niso izpreme-nili m Se z ničemer niso zadostili za prizadete krivice — s temi ljudmi sklepajo nači demokrati in socialisti najožje politične zveze! V Srbiji, na Hrvatskein, v Bosni in Hercegovini tirajo demokrati lastne- rojake, ki so se bili začasa vojne kako pregrešili proti sorojakom ali se jim to vsaj očita, pred sodišča, na Štajerskem p* »aši demokrati in socialisti paktirajo s tistimi ljudmi, ki so denuncirali toliko naših poštenih ljudi, jih gonili v ječe, psovali, pljuvali nanje, jih bili in jim prizadejali sploh nepopisno gorje. Kaj čuda, če ogabno nacionalistično in socialistično štajersko nemčurstvo zopet oholo dviga glavo in se pripravlja, da zopet stopi za vrat našemu ljudstvu. Celo »Jugoslavija« se čuti primorano opozoriti na posledice tega »pantlanja« ter piše: »Že večkrat se je v zadnjem času poudarjalo, da nemška hidra v Mariboru iz raznih vzrokov dan za dnem pogumneje dviga svojo glavo. Ta naraščajoča drznost... je značilna za razmere, do katerih smo dospeli vsled raznih nepotrebnih prijateljskih odnošajev in... zvez, nastalih pod egido politične oportu-aosti.« Res značilno za nravno kakovost teh ljudi, ki se kažejo v Belgradu, Zagrebu in Sarajevu kot najneizprosnejši Jugoslovani in narodni mučeniki« na severni meji se pa vežejo z najhujšimi narodnimi sovražniki proti lastnim rojakom. Sramota! -f Nov ultimat v jadranskem vpraša« ajcu Angleški in francoski poslanik v Bel-žradu sta 24, t. m. izročila naši vladi nov ultimat v jadranskem vprašanju. Ultimat zahteva, naj ali sprejmemo kompromisni iredlog Lloyda Georgea ali pa pristanemo ia londonski dogovor. Kakor poročajo iz delgrada, prevladuje mnenje, da moramo la vsak način dobiti Reko in zato kompromisni predlog Lloyda Georgea odbiti. + Američani proti imperializmu v )a-Iranskem vprašanja. »Frankfurter Ztg.« poročajo iz New Yorka, da izjavljajo nas-»rotniki mirovne pogodbe, da je en razlog i ihovemu odporu tudi imperialistična poli-ika entente v jadranskem vprašanju. Gla-ovi, da se mora mirovna pogodba presedati, se stalno množe. Dnevne novice. — Ameriški Slovenci na mariborskem tongresu, »Zveza katoliških Slovencev« v Ameriki je sklenila, da začne pobirati da-ove za mariborsko orlovsko prireditev. Obenem je Zveza sklenila, da bo meseca ilija priredila skupno potovanje ameriških ilovencev v Slovenijo, da se udeleže ma-iborske prireditve, — Rekrutacija letnikov 1896—1900 se prične nepreklicno s 1. marcem t, 1. K rekruta c iji morajo priti skupno in naenkrat prav vsi vojaški obvezanci letnikov 1896 do 1900, ne glede na to, če in koliko časa je posameznik že služil pri vojakih, kakor tudi vsi oni, ki so bili pod bivšo Avstrijo ali pa tudi v naši vojski že asentovani ali prebrani. Vojaški obvezanci, ki so svoj rok v kadru že odslužili, bodisi v avstro-ogrski ali naši vojski, naj doneso naborni komi. siji uradna dokazila o celokupni vojaški službi, kar bo naborna komisija v naborni listi zabeležila. Invalidi letnikov 1896— 1900 so naborne obveznosti oproščeni, če predlože svoje listine o invalidnosti svojim županstvom ali najbližji orožniški postaji, katera vpošlje te listine pristojni politični oblasti na vpogled in zabeležbo v naborni listi, nakar se listine invalidu zopet vrnejo. Glede skrajšanega roka vojaške službe ali sploh kake olajšave se opozarja, da prinese vsak vojaški obveza-nec seboj vsa uradna dokazila, to je družinska poročila, katera so se že od strani okrajnih glavarstev izdala župnijskim uradom. Dalje si mora vsak obvezanec preskrbeti uradno potrdilo davčnega urada, koliko direktnega in osebnega davka brez doklad plačuje glavar družine ali vojaški obvezanec sam. Če mu to ni mogoče, naj prinese seboj davčne knjižice. Kdor si tega ne preskrbi, temu se na vsak način pri-pozna polni rok aktivne vojaške službe. Na naknadno vložene prošnje se ne bo oziralo. Da se dožene delazmožnost moških družinskih članov obvezamca, naj se isti zglase z vojaškim obvezaacem vred prt naborni komisiji, če rodbina prosi za kako olajšavo. Dan in kraj nabora se bo že razglasil, — »Državna posredovalnica za delo«. Pri vseh podružnicah »Drž, posredov. za delo« (v Ljubljani, Mariboru in Ptuju) je iskalo v preteklem tednu od 15, do 21. februarja 1910 dela 199 moških in 134 ženskih delavnih moči. Delodajalci so pa iskali 133 moških in 53 ženskih delavnih m"či. Posredovanj se je izvršilo 153, Promet od 1. do 21. februarja 1920 izkazuje 4276 strank, in sicer J440 delodajalcev in 2826 delojemalcev. Posredovanj se je izvršilo v tem času 953. Dela iščejo: dninarji in dninarice (223), pisarniške moči (118), peki, mlinarji mesarji (116), trgovski sotrudniki in sotrudnice (112), rudarji (107), služkinje (104), vajenci razne stroke, slamnikarji in slamnikarice, sluge, vrtnarji, ekonomi, oskrbniki itd. V delo se sprejmejo: gozdni delavci (100), mizarji, služkinje, kuharice, hlapci, dekle, čevljarji, vajenci razne stroke, pletarji, služkinje za poljska dela, — Ponarejen denar. Dne 22. t, m. so v Splitu ob izmenjavi novčanic trgovcu Stojanu Tuniču iz Belgrada zaplenili pol milijona kron. S sabo je bil prinesel 571 tisočakov, od katerih je bilo 543 neveljavnih. Trgovca so zaprli, — Radi ponarejenih bankovcev. Dne 24. t. m. je bila v predsedništvu vlade pod predsedovanjem bana dr. Laginje in v prisotnosti vladnih referentov enketa s pred-stavitelji trgovinske in obrniške zbornice, zveze industrijcev ter zveze trgovcev. Pretresala so se aktualna vprašanja v zvezi z zamenjavo novčanic, posebno z ozirom na množico potvorjenih kolkov na tisočakih. Sklenili so, da naj se z vso strogostjo nastopi proti tihotapstvu s temi kolki. Nadalje so se pretresali nekateri predlogi, ki bi se imeli takoj predložiti finančnemu ministrstvu radi lažjega postopanja pri izmenjavi novčanic z. dvomljivimi koleki, — Obsojeni tihotapci z živino. V Ljubljani so naložili v neki vagon na glavnem kolodvoru 1 kravo in 2 prešiča. Vagon je najela Josipina Mugerl iz Števerjana, katera je imela redno izvoznico za živino in kozo. Poizvedbe centralnega urada proti verižništvu v Ljubljani so dognale, da je kupil živino na ime Mugerleve njen nečak Alojzij Trpin iz Števerjana, kateri ni bil nikdar begunec in da je bil njegov stric Josip Mizarit pri kupčiji soudeležen s 600 kronami, živino so nameravali iztihotapiti« da bi si delili dobiček. Živina se je zaplenila, ker je bila šele zdaj kupljena in ker navedenci doma niso imeli nobene živine in se jim je odmerila izvzemši Trpina, kateri je izginil, vsakemu globa 400 kron in 14-dnevni zapor in sicer tako nizko, ker iih je zapeljal Trpin in ker so vsi bedni koloni. Živina je zapadla. — Isti dan so organi države ustavili na glavnem kolodvoru Josipu Klajnšek iz Ozlavije 1 kravo, 1 vola in 1 prešiča; ki ni oženjen in je stanoval v Zapužah, njegova rodbina je izvozila že pred 14 dnevi iz Jugoslavije v zasedeno ozemlje tri vagone blaga in živine. Klajnškova sestra se je vrnila nazaj z denarjem, 6000 kron ji je posodil neki železničar, Prizadeta sta bila obsojena na 600 kron globe in v 14-dnevni zapor; živina zapade. Priziva ni nihče vložil. — Komaj je prišel iz ječe, pa je že zopet kradel Feliks Zemljič iz Litije, kjer je ukradel celo konjsko opremo in se vrnil v Ljubljano, tam so ga ljubeznjivo sprejeli organi kolodvorske policijske ekspoziture. Ko ga je vodia ekspoziture g, revirni nad- zornik Ljubič vprašal, zakaj da je kradel, je odgovoril: »Kaj hočete, on je bogat, jaz sem revež, pa sem ga »hopnil«, sicer sem pa .vesel, ker pridem zopet na gorko.« — Tatovi se niti na varnost železnice ne obirajo več. Pri zatvomici v km 100 % na progi državne železnice Trbiž—Ljubljana so bile ukradene jeklene verige. Uporaba zatvomic in signalov je bila za to nemogoča in je obstojala nevarnost, da se lahko zgodi velika železniška nesreča. Tatvine na železnici v okolici Dravelj in Ježice so nekaj vsakdanjega. — Draginja umetnega gnoja. Avstrijski kmetovalci tožijo nad pomanjkanjem umetnega gnoja. Večina tovarn je je v inozemstvu in spričo obupnega stanja avstrijske krone je nakup gnoja docela nemogoč. Tako ponuja sedaj neka francoska tovarna surovi fosfat, ki bi stal 1400 K q. — Draga vožnja v Ameriko. Družba »Cunard Line«, ki vozi potnike v Ameriko, je naznanila, da stane ena vožnja iz Evrope v Ameriko v 3. razredu do 68 dolarjev,' to je 8840 kron. V 1, razredu pa stane vožnja do 205 dolarjev ali 26.650 kron. — Valute na zagrebški borzi dne 24. t, m,: Dolar 130, avstrijske krone 51, bolgarski levi žigosani 170, carski rublji 135— 140, čehoslovaške krone 144—150, dvajset-kronski zlati 470, francoski franki 974-— 1000, napoleondori 465, nemške marke 170—-172, romunski leji 185, italijanske lire 780, turške Kre v zlatu 510, UubUanske novice. Ij Sestanek krščansko mislečega delavstva za Spodnjo in Zgornjo šiško se vrši v četrtek ob 7. uri zvečer v prostorih šišenske »Prosvete« (Reininghaus), Ker je zadeva važna za vse delavstvo, se vabite vsi, ki vam je pri srcu naš delavski prole-tarijat. — Jug, Strokovna Zveza. Ij Pri komandi mesta Ljubljane naj sc čimpreje zglasita oziroma javita svoje naslove: narednik Josip Kerina in kaplar Anton Flondra, rojen v Ljubljani, obadva sta se nahajala v staležu 3, čete 1. bataljona 3. pešpolka. Ij Pozor na mlade ljudi, kateri govore italijansko, Veletržcema Petru Amelottiju iz Valmadonne in Ivan Maccinu iz Buzalla je bilo ukradeno iz njihovega avtomobila, s katerim sta pripeljala manufakturo v Ljubljano, en rumen in en rjav kovček; vrednost ukradenega blaga znaša 1500 lir. Trgovca milijonarja sta na policiji povedala, da jima za kovčka ni toliko in dostavila, da ne utegneta čakati konca raziskave, toda prosita, ker sta poštena trgovca in ljubitelja reda, naj se prepreči, da se v Ljubljani ne vgnezdi tatinska golazen z Reke in iz Trsta in naj se pazi na ljudi, posebno na mlade, sumljivega obnašanja, kateri laško govore. Ij Velika tatvina živega srebra. 22. julija 1919 je nekdo vlomil v skladišče kemične tovarne v Mostah in odnesel od tamkaj 17 steklenic živega srebra, vrednega 35.000 K, ki je bilo last komisije za stvarno demobilizacijo. Kot krivce so osumili in prijeli tri tovarniške nočne stražnike, ki so bili tedaj v službi, in sicer Josipa Jakopila iz Pulja, Franceta Steinerja iz Divače in Vlada Čicerona iz Lokovca. Vsi trije so pri zaslišanju priznali tatvino, ki jo je izvršil Jakopi], dočim sta druga dva stražila, in povedali, kam so živo srebro zakopali, lam so ukradeno blago tudi našli. Včeraj se je vršila v tej stvari porotna razprava, na kateri je krivdo gornjih treh Potrdilo več prič. Vendar so obtoženci vse tajili in trdili, da so v preiskavi izpovedali neresnico iz strahu. Obsojen je bil samo Jakopil na 9 mesecev težke ječe, ostala dva sta bila oproščena. M Vlom pri Schwabu & Bizjaku, Danes sta se zagovarjala pred Ijublj, poroto Zagrebčana Ljudevit Pongratz in Mijo Draškem c, ki sta obtožena, da sta 7. decembra 1. 1. vlomila v trgovino Schwab & Bizjak ta ukradla manufaktumega blaga v vred-10.000 kron; Pongratz je še prej v Ljubljani ukradel 2 kolesi. Ko sta nesla ukradeno blago v hotel »Slon«, kjer sta stanovala, ju je pa prijel in aretiral poli-eijski nadstražnik Ivan Teger. Porotnemu sodišču predseduje svetnik Nagode, obtožbo zastopa državni pravdnik dr. Ogoreutz, obtoženca zagovarja ex offo dr, Kreč. Na vprašanje predsednika, če se čutita obtoženca kriva, odgovorita oba: »jest« (da), pongratz pripoveduje, da sta z Draškovi-četn kosila pri »Slonu«. »To je drag hotel«, pravi prvomestnik Nagode, »ali sta imela denar?« —, »Da.« (Veselost.) Pove, da je s sekiro razbil dvoje vrat in da sta se mudila poldrugo uro v trgovini; napravila sta 6,do 7 zavitkov in jih pričela odnašati k »Slonu«. Pri pošti ju je ustavil stražnik, kateremu sta rekla, da sta kupila blago v kavarni »Zvezda« od Primožiča, na policiji so naju zadržali. Predsednik: »Zakaj niste Pri policiji precej priznali vloma in ste storili to šele, ko so Vam pokazali načrt,« — »Imel sem upanje, da še vse utajim.« Mijo Draškovič pripoveduje na dolgo in široko v izbranih besedah, kako sta se dogovorila, da si n ji fini način« oreskrbita nova- - cev. Ves dogodek opisuje, kakor da l! zapeljal Pongratz. Predsednik svete* M' gode Draškoviču: »Vse prav, samo rim Vas, da ste za več let starejši, kane: Pongratz,« Draškovič vlom priznava, dejanje olepšava. Razne novice. r Dunaj na prodaj. Dunajska ^ občina bo prodala kopališče vDiana*' z e mskemu konzorciju za 40—45 jniw®1 kron. , r Brzojavka na Mars, Znamefl$ .eI I tricni iznajditelj dr. Charles Stein««1;, ' je izjavil, da po njegovem mnenju na brzojavka iz zemlje na kak net veljala en bilijon dolarjev. Dr. S«*1 metz pravi, da bi bilo v ta nameniti® biti vso električno silo v Zedinjenih vah, in da bi se moralo električni t«< i poslati iz 1000 ali pa še več čevljev ga stolpa, On misli, da ako bi se s*e toliko energijo lotil tega dela, kot j° svetil vojni, bi bilo mogoče priti v ^ s kakim obljudenim planetom, r Kdo se bo prvi pomenil z Znanstvena akademija smatra, da je Z*, med zemljo in drugimi planeti ker postavila se je, da bo igrala vlogo s nika za nagrado 100.000 frankov, > izplačalo oni osebi, ki najde nika se bo ši način signaliziranja nebeškim tel ^ in prejema tudi odgovore. Navada jj mi je je bila, da. ni nikdar hotela o nagradah, ki so bile razpisane z* ^ ne nezmiselnosti, s katerimi se I* izgubilo čas. Da je akademija sedaj vzela to vlogo, dokazuje, da smatra 24 tovost, da so na Marsu prebivalci. d r Kaj spada danes med »drajjmj*^ Pittsburgh, Pa, v Ameriki je v ‘Jj, Cowana vdrl vlomilec. Pred njim mizici so se svetlikali dijaraanti, jjfo) in srebrnina, kar je bilo vredno n«^ tisoč dolarjev. Vlomilec je drago^j" opazil, ker niso bile v istem redu ^ čer, manjkalo pa ni najmanjši del cP^ se je pregledalo, kaj je vlomilec P^. Erav odnesel, so našli, da. je izginila ^^ inje trideset funtov težka vreča ^ ja, petnajst funtov sadnih konserV ® ^ — budilka, »Kaj nam pomaga, če s® j(. dijamanti, če pa sladkorja ni več!« F la gospa Cowan. r Usodni recept. V sanatorip,,"^ stucken pri Postupimi ste se ito sko leto dve osebi, kontoristka Sfi> thova ter gospa Schonseejeva. Da olajšal njiju bolečine, je napisal dr. Zollner zdravilo in sicer razto« z arzenikom. Ko je pisal kemijsko lo, se mu je pripetila usodna zmota. ^ zapisal ni arzenik, ampak arzen. ^ „|ž Jo je lekarnar Hoss v Novi vasi tebi nič napravil, dasi bi še bil lil, da recept ni pravi. Zdravila st ^ užili, kakor je bil zdravnik odredili cej so se pokazali znaki zastrup^c-1 Frida Kurthova je umrla, gospo Scjj® ^ , jevo pa je še rešila hitra zdravfllsK. j* moč. Proti zdravniku dr. Zollnerj« & karnarju Hossu se je uvedlo sodnij5^ stopanje, ker sta po svoji brezbrižni jj (t krivila smrt. Obravnava se bo v** dni na sodišču v Postupimi, ^ \ narodno sledil* Opera, ^ 25. februarja, sreda, Mignofl- B/2, 26. februarja, četrtek, Rjgoletto pred, Abon. izven, 27. februarja, petek. Rusalka* E/2, 28. februarja, sobota. Netop>r' C. 29. februarja, nedelja, Prodan# sta, Abon. izven. Drama. ,0y ec 25. februarja, sreda, Hf (v prid Udruženja igralcev). Izven a/ 26. februarja, četrtek. Brezo®0 niška predstava). Abon. izven- \f,o* 27. februraja, petek, Na dnu. j izven. , ^ 28. februarja, sobota, Kvisla‘°l Abon, E. , fe 29. februarja, nedelja popol«0 ' j pelka. Abn. izven, i 29. februarja, nedelja zvečer, | trgovec, Abon, izven. Aprov9zac?Ia- a Primerjaj »Samopomoč« i*1 .. - - j# darsko zadrugo«. »Samopomoči« J ; nakazana za zadnjo razdelitev bel * K : št. 0: ki jo je mogla prodajati P° Jo- j 80 vin., »Gospodarska zadruga« Pa .gj3 to ; bila napol črno moko. ter jc Pff _ «oSto' ; moko po 5 K 50 vin Tako ia'vljur,b ?°' panje ne bo rodilo prav nobenih a° sledic. Odgovorni urednik Jc*0 Izdajatelj konzorcij »Večerne^ Tisk#. »Jngodovansk« tiskarn*« v ™