^	Poštnina	plačana:	v	gotovini.
Štev. 155.	V	Lfitblfani,	sreda,	12.	fullja	1922.
Leto IL
izhaja vsak delavnik popoldne
CENE PO POŠTI:
za celo leto Din 90’— za pol leta Din 45'—
Uredništvo it uorasnlstvo • Ro. črtanem ulici sta. £ — Telefon uredništva ji« sC — tel«fon ss opravntStvs 328 «*
CENE PO POŠTI:
za četrt leta Din 22'50 za en mesec Din 7'50
V upravi stane mesečno Din i'~ G-lasilo krščanskega delovnega ljudstva Posamezna številka stane 50 p
HenrgutEosf feaplfallz-ma.
Poudarjali smo na splošno, da loči krščanski socializem tako od kapitalizma modeme buržuazije kakor od boljševizma krščanski nravstveni nazor.
Zdaj je treba najprej pojasniti, v kakšnem oziru nas ta nazor loči od kapitalistične buržuazije, v kakšnem oziru pa od ^materialističnega socializma.
Začnimo z zagovorniki modernega kapitalizma.
Kapitalistična buržuazija se odlikuje po tem, da je njeno praktično pojmovanje odnosov med človekom in človekom ! popolnoma nekrščansko, brez ozira na to, tako daleč se posamezni kapitalist osebno tega zaveda in v koliko je sam samo igrača v rokah razvoja. Nravstveni odnosi človeka so trojni: do sebe, do bližnjega in do 'Boga. Nravstveni odnos do sebe terja zdrž-nost, nravstveni odnos do bližnjega terja sočuvstvo in ljubezen, nravstveni odnos do ‘Boga dolžno spoštovanje napram stvarniku vesoljstva. Vse te dolžnosti so med se-Iboj v tesni zvezi, toda na prvi pogled je : očividno, da kapitalizem v prvi vrsti greši 'sopar zapoved ljubezni napram bližnjiku. ičlovek lahko izpolnjuje zapoved zdržnosti [v odnosu napram sebi in časti Boga kot tnajvišje bitje, napram bližnjiku pa daje razmaha egoizmu, ga izrablja in sebi zasužnjuje. Seveda, tisti, ki prav ne ljubi .bližnjega, tudi Boga prav ne ljubi; in, kdor ■ ne zadržuje svojih sebičnih nagonov na-pram sočloveku, se tudi ne more imenovati zdržnik v popolnem pomenu besede — toda neka razlika vendarle obstoja med 1 kapitalistom, ki vsaj v nekem oziru ne pretrga vseh vezi z vesoljskim nravstvenim zakonom, in med onim, ki ne zatira samo svojega bližnjika, temveč je tudi izrecno ateist in s© sam udaja vsakemu razkošju. Zato cerkev kapitalista v prvem smislu ne more smatrati za popolnoma izgubljenega za krščansko občestvo, drugače pa krščanski socialist, ki ne more preiskovati posa-nffeznikom srca in obisti, ampak se mora boriti proti objektivnemu zlu in njega pojavom v javnem življenju. S tega stališča je za krščanskega socialista vsak kapitalist predstavnik onega nekrščanskega sistema breznravstvenega izrabljanja bližnjika v namene obogatenja enih na račun drugih, ki se imenuje kapitalizem.
To praktično nekrščanstvo pa je p o-polno, brezobzirno in gre prav do zadnjega. Kar pa hočemo danes prav posebno naglašati, sodobni buržuazni kapitalizem je naravnost smrtni sovražnik krščanstva in bi je, ako bi cerkvi ne bila dana obljuba, da je peklo ne premaga, mogel naravnost izbrisati iz življenja narodov na zemlji.
1. Kapitalist smatra sočloveka za golo orodje v svoje namene, ga poniža do vloge mrtve stvari, stroja, ne priznava njegove nravstvene vrednote, ga smatra le kot či-nitelja v procesu neprestanega pridobivanja in kopičenja gmotnih dobrin v svrho neskončno rastočega dobička, sam ne pozna do bližnjega nobenega niti najmanjšega nravstvenega odnosa. Kdor pa do sočloveka nima nravstvenega odnosa, to je ljubezni, ta bo tudi razmerje do Boga začel sčasoma smatrati kot golo zunanjo formalnost, golo legalnost, ki jo je Bog označil z besedami: »To ljudstvo me časti samo z jezikom.«^ In res, kjer se kapitalizem bohotno razrašča, tam so kristjani izpostavljeni strašni nevarnosti popolnega pozunanjenja vere, tam vera postaja golo izpolnjevanje zunanjih predpisov, tam otrpne in polagoma zamre srce krščansko, ki more goreti popolne in prave ljubezni do Boga le, če ljubi od njega ustvarjena razumna bitja kot sebi enaka.
2. Nravstvenost je nemogoča brez nravstvenega napredka in poglobljevanja. Kapitalizem pa nravstveni napredek popolnoma taji. Venomer čujete vsakega kapitalističnega buržuja govoriti: Noben socialni preobrat, da, celo nobena socialna reforma, nič ne izpremeni na stvari. Človek je po naravi bestija in Človeštvo skupina bestij. Močni bomo vedno tlačili slabe. Vrhovni zakon stvarstva ni ljubezenu, ampak sovraštvo. On v socialnih prevratih ne pidi nobenih nravstvenih nagibov, ampak samo težnjo, da za bogatini pridejo na vlado lačni capini, ki bi radi obogateli. On ae vsakemu idealizmu roga. In če mu Dorečeš: »Priiateli. če ie tako.
HmeriSfea olada kontrolira posojilo Jugoslavija.
Uničujoča kritika. — Vladna skrbi.
Belgrad, 12. julija. (Izv.) Včeraj na belgrajski borzi dolar ni notiral, kar je vzbudilo splošno pozornost z ozirom na posojilo. Belgrajski listi, ki so imeli glede posojila točne informacije, so včeraj poročali, da je belgrajska vlada poslala ameriški vladi prošnjo za dovoljenje, da za zgraditev železnice in druge investicije dovoljene vsote posojila porabi za odplačilo dolga pri Narodni banki. Iz tega jasno sledi, da ima vlada popolnoma vezane roke
glede porabe dolarjev in da mora za vsako porabo vedeti ameriška vlada. Da bi odklonili pozornost in dobili časa, dokler ne pride odgovor iz Amerike ter da bi zbrali dovoli glasov za posojilo, se je za današnjo sejo prijavilo kar osem vladnih govornikov za debato o proračunu. Veliko senzacijo je tudi vzbudila brošura bivšega demokrata barona Rajaeiča, ki je v obliki odprtega pisma na vse poslance objavil uničujočo kritiko o ameriškem posojilu.
minister iPacili posla! dsmlsifo.
Politična lelesBisa. — S*aiif feo ugladil.
Belgrad, 12. julija, (Izv.) Klub samostojnih poslancev je zahteval od vlade, da naj se iz denarja ameriškega posojila zgradi neka nova zveza v Sloveniji. Ker je Pašič takoj uvidel, da jim ni ravno mnogo ležeče na novi železnici, temveč da jih vodijo samo obskurni politični motivi, je njihovo zahtevo takoj odbil. Včeraj po seji finančnega odbora, na kateri je bilo spre-
jeto posojilo, so samostojni sklicali nujno sejo, na kateri so sklenili, da takoj izstopijo iz vlade in ji odrečejo vsako pomoč. Vsled tega se je minister Pucelj takoj po seji podal k Pašiču, mu sporočil sklep seje in podal svojo demisijo. Pašič ga je povabil za danes k sebi na intimen razgovor, da ugladita vso zadevo.
Tudi muslimani groze zapustiti ulado.
Belgrad, 11. julija. (Izv.) Sinoči so imeli muslimanski poslanci Maglajičevc struje sejo, na kateri so sklenili zahtevati od vlade, da naj se iz posojila zgradi nekaka mala železnica. To zahtevo so takoj sporočili Pašiču in jo utemeljevali iz političnih ozirov, češ, da bodo s tem paralizirali vpliv dr. Spahe in da bi s sličnimi koncesijami pridobili veliko volivcev. Pašič jim je odgovoril, da te zahteve nikakor
pojdi in pomagaj, dvigaj reveža, prosvetljuj ga, plačaj pošteno njegovo delo, odreči se prekomernemu profitu, potem ne bo ne revolucij ne reakcij, iztrebljuj nenravstve-nost, pomagaj nravstvenemu napredku, odreči se svojim breznravstvenim privilegijem«, se vam bo smejal. Revež je le zato tu, da dela, ne da bi kaj imel od tega, in da priznava obstoječi red in se mu brezpogojno pokori, da množi profit kapitalista. Krščanstvo pa pravi: Vesoljni zakon vesoljstva bodi ljubezen! Sovraštvo je tudi v naši naravi, egoizem je tudi silen, toda Sin božji je prišel na svet, da zbudi v človeštvu njegove istotako naravne dobre sile, jih posveti in jim pripomore do končne zmage z našim sodelovanjem, s pomočjo nravstvenega napredka . odolevanja egoizma, materije, živalskih nagonov. Ti pa ravno to tajiš, in to se ne pravi ničesar drugega, kakor krščanstvo samo proglašati za utopijo, za brezmisel, za bolno domišljijo prenapetih možganov. T o je n aj hujše krivoverstvo, kar jih je sploh kdaj bilo na svetu in če bi imelo to načelo prodreti, bi od krščanstva kmalu ne ostalo nobene sledi na zemlji.
Odtod je razumljiv neizprosni boj krščanskega socializma proti kapitalizmu, boj, ki se je začel davnej pred marksizmom in ki bi dosegel že velikih vspehov, da ni nastopil marksizem, ki je zanesel brezverstvo iz višjih krogov v široke mase in odvzel boju za osvobojenje od suženjstva kapitalu vso nravstveno podlago.
Dopisi.
Iz trboveljskih revirjev.
Mesečni shod kršč. rudarjev v Trbovljah. Dne 30. julija ima S. Z. R. skupina Trbovlje mesečni shod in sicer ob 4. uri popoldne. Tov. poslanec Gostinčar poroča o mezdnem gibanju trboveljskega delavstva, tajnik Kukman pa o mednarodnem kongresu krščanskih rudarjev v lnomostu. Vabijo se vsi člani in članice ter tudi vsi somišljeniki, da se shoda udeleže.
Nesreča delavca v trboveljskem kameuolomu. Na dnevnem kopu se je pri vrtanju kamenja težko ponesrečil delavec
I.	Maroh. Baje si je zlomil hrbtenico in zadobil še druge poškodbe. Prepeljan je bil v tukajšnjo bolnico.
Žrtev Save. Iz Zagorja: Pri kopanju v Savi je utonila v nedeljo, dne 9. t. m. 211etna prodajalka Roza Cilinšek, doma iz Zagorja. — Preveč krvnega davka zahteva Sava vsako leto od našeea naroda!
ni mogoče sprejeti, ker ima vlada v načrtu že toliko novih železniških zvez, ki so nastale iz sličnih političnih motivov, da sama ne ve, kako ji bo mogoče vsaj del teh železnic v resnici zgraditi. Z ozirom na ta odgovor so muslimani takoj sklicali tajno sejo, na kateri so sklenili, da takoj izstopijo iz vlade in bodo vodili opozicijo. Svoj sklep so sporočili Pašiču.
Trbovlje. V »Del. Novicah« se gospod »voditelj« trboveljskih rudarjev Peterko-vič jako neokusno zaletava v »črne čuke«
— s katerim priimkom menda misli »Strokovno zvezo rudarjev«. Stavi nas v eno vrsto z osebami čisto različnih strank in svetovnih naziranj, s katerimi ljudmi pa mi krščansko-socialni rudarji nimamo prav nobenih stikov. Da smo pa imeli prav, ko smo pisali, da so si »neodvisni v laseh«, nam potrjuje izbruh onemogle jeze imenovanega gospoda, kateri sicer na shodih
— katere prireja skoro vsak dan — bljuje ogenj in žveplo na vse, kar je količkaj v stiku s krščanskimi načeli, a vendar kaj rad skrivi hrbet, kadar vidi kakega vplivnega »črnega čuka«. — Ako smo mi zapisali par vrstic v prid Ant. Zupančiča III. in še par drugih mož, smo hoteli s tem samo konstatirati, da je v vodstvu »neodvisnih« še nekaj treznih ljudi, katerim pa privrženci Peterkovič - Rafanellijevega kalibra mečejo polena pod noge. Ako boste gospodje »voditelji« še naprej tako delali za delavstvo, bodemo še presneto dolgo čakali na obljubljenih 100 % plačilnega poviška. Mi smo opetovano izrazili, da bode delavstvo le tedaj doseglo kak uspeh, ako bode složno nastopilo v boju zoper kapitalizem, ter morate priznati — ako imate količkaj poštenja v sebi — da se je naša »Strokovna zveza rudarjev« ponovno obrnila do vas v tem smislu, ker smo hoteli z vsemi strokovnimi organizacijami delati sporazumno, a vi ste vsak naš korak zavrnili, odbili ste zbližanje delavstva, ker hočete v kalnem ribariti, in nas ustmeno in pismeno napadali. Delavstvu ste obljubljali zlate gradove, za hrbtom ste je pa imenovali »osle«! — Kristan je imel rudarje za -smrkavce«, moral jo je popihati, — vi nas imate za »osle« — in boste tudi morali pobrati šila in kopita prej ali slej — prisilila pa vas v to ne bode vlada, ampak delavstvo samo! — G. Peterkovič zagovarja g. Rafanellija — razumemo — saj >gliha vkup štriha« — samo mi se čudimo, da delavstvo zaupa ‘svoje želodce — frizerju! Sicer se pa s tem gospodom ne mislimo ukvarjati vzlic njegovemu »krasnemu« govoru 1. maja — ker ga ne smatramo za resnega. —- Našim sotrpinom-rudarjem pa želimo, da bi kmalu sprevideli kam jih tira brezglava politika nekaterih neodgovornih političnih don Kišotov, ter jim pokazali, da znajo »osli« tudi —- brcati!
za »Novi čas«
Trtunellshi rudari pred pariamenloK!.
Belgrad, 11. julija. Na zaključku današnje narodne skupščine je predsednik dr. Ribar naznanil, da se bo prihodnja seja vršila v petek, 14. t. m. Na dnevnem redu te seje bo v prvi vrsti Gosarjeva interpelacija v zadevi mezdnega gibanja rudarjev trboveljske družbe. Pričakovati je ta dan burne debate, vendar je upanje, da bo akcija dr. Gosarja in Gostinčarja imela uspeh.
Delo poslanca 6 stiu-čarja.
Belgrad, 10. julija. Poslanec Gostinčar je vložil na min. financ vlogo, v kateri zahteva ukinjenje zakonske uredbe, po kateri oni sluge in slični državni nastavljenci in železničarji ne dobe rodbinskih doklad, ako imajo posest, od katere plačajo več kot 5 dinarjev direktnega davka.
Dalje je zahteval, da se ukine maksimiranje draginjskih doklad oziroma urede doklade primerno dnevno rastoči draginji.
Na ministra železnic je stavil vprašanje zaradi stanarine železničarjem, ki jim je bila ukinjena 1. maja 1921 1.
Belgrad, 10. julija 1922. Poslanec Gost i n č a r se je danes obrnil z pismeno vlogo na ministra za izenačenje zakonov g. Marko Trifkovica, da se čimpreje izdela službena pragmatika za civilne državne nameščence.
Vprašal je ministra vojne in mornarice, kaj je z odškodnino onih delavcev, ki so bili odpuščeni iz dela v vojaškem oskr-Belgrad, 11, julija. Za vdove državnih uslužbencev je vložil interpelacijo posl. Gostinčar. V njej zahteva, naj se čim prej rešijo prošnje vdov, ki so dobivale milostno podporo, katera se jim je pa potem ukinila.
Strafas naoda egjib sirot.
ftako državna uprava sfcfhl za @tr©lce.
V Čačku se nahaja dom za vojne sirote, kjer je nastanjeno kakih 300 otrok. Iz kdo ve kakih ozirov je ministrstvo za socialno politiko odredilo, da je bilo sprejetih v ta dom tudi nekaj otrok iz Kaniže, kjer je že prej razsajala nevarna in nalezljiva očesna bolezen trahoma. Še aprila meseca je zdravnik doma konstatiral, da je več otrok obolelo na tej bolezni. Po tej konstataciji je pretekel več kot mesec dni, preden se je'posrečilo izposlovati, da se oboleli otroci pošljejo na očesno kliniko v Belgrad. Na kliniki pa niso obdržali vseh otrok, temveč so jih poslali nekaj nazaj v Čačak, da naj se zdravijo v domu, \f domu jih seveda niso mogli popolnoma izolirati od ostalih otrok, ki so prišli v do-tiko z drugimi in razširili bolezen. Tako je prišlo do strašnega rezultata, da je sedaj bolnih v tem domu na. trahomi: 56 otrok, en bolniški uslužbenec in ena bolničarka. Epidemija pa se še vedno širi z neverjetno hitrostjo in je nevarnost ne sami za vse otroke, temveč tudi za vse mesto in okolico. V mestu samem pa nimajo nobenih sredstev, da bi se ta nevarnost uklonila. Prošnje in apeli zdravnikov in uprave doma na ministrstvo za socialno politiko in ministrstvo za narodno zdravje so ostali brez vsakega uspeha. Ta nemarnost, ki gre tako daleč, da se čaka, dokler ne oslepi toliko in toliko otrok, je naravnost zločinska. Pomoč je nujno potrebna.
Tako poroča v zadnji številki »Ratni invalid«. Nam se upira pero, da bi še kaj pristavili.
Današnja predborza-
Zagreb, 12. julija. (Izv.) Pešta 26, Berlin 70, London 1535, Newyork ček 838, Pariz 27.10, Praga 826, Dunaj 1.37, Švi-*ca 66.
Zuricli, 12. julija. (Izv.) Berlin 1.035, Holandsko 202.25, New York 522, London 23.14, Pariz 41.50, Italija 23.20, Praga 12.50, Pešta 0.365, Zagreb 1.565, Sofija 3.40, Varšava 0.09, Dunaj 0.0225, avstr, krone 0.02n
Stran 2.'.,
>NovI "Cslbš, dne 12. julija 1922.
Stav. 155.:
m
Dunaj, 12. julija. (Izv.) Praga: 625,
Zagreb 76.75, Pešta 19.60, Varšava 4.53, Italija 1167, New York 26300, Pariz 2100, Švica 5036, Berlin 55.75.
politični dogodki
-j- Socialisti proti veri v šoli. Dunajski socialistični šolski svet je sklenil, da se z bodočim šolskim letom odpravi v šolah molitev pred poukom in po pouku. Samo ob urah krščanskega nauka se molitev lahko opravi. Pred vsakdanjim poukom in ob zaključku naj se molitev nadomesti s primernim rekom ali pesmijo. Ali naj se ta rek ozir. pesem obrača na Marksa ali na kakega drugega socialističnega >duha«, iz sklepa ni razvidno.
-f Nasilna pravoslavna propaganda v Bosni. Orvačani in Višnje sta grškokatoli-ški župniji. Pravoslavni propagatorji so se z vso silo vrgli nanji, da ji pridobe za pravoslavje. Kmetom ponujajo zemljo in gozdove. Na ta način so pregovorili na prestop že sto družin. Banjaluški pravoslavni metropolit Popovič je nato samo-lastno imenoval za župniji pravoslavna župnika. Grškokatoliško procesijo dne 18. junija t. 1. so nasprotniki napadli in razgnali. V Višnji so grškokatoliško cerkev zaprli in grškokatoliškemu župniku pod težkimi grožnjami zabranili vstop. Posl. dr. Janko Šimrak je spravil stvar pred narodno skupščino in v interpelaciji zahteval, da se grškpkatoliški veroizpovedi zagotovi svoboda, ki ji je zajamčena v ustavi.
;-f Brezpomembna demisija. Ker vlada v načrt o porabi ameriškega posojila ni sprejela prog, ki so jih želeli slovenski samostojniki, bo minister Pucelj podal de-misijo. Ta demisija — če sploh pride do nje — ne bo drugega nego prazna kretnja pred očmi javnosti. Dejansko bodo samostojniki ostali zvesti služabniki sedanje vlade, ki jim je pravkar zopet natrosila >Ekonomove<c jasli. Brez teh jasli bi se >samostojnac kmetska stranka kmalu sesedla v nič.
-|- Ameriško posojilo. Vladna večina v finančnem odboru je v seji 11. t. m. sprejela načrt ameriškega posojila z 12 proti 6 glasovom. Razen opozicije sta glasovala proti tudi radikalec in Miletič in slovenski samostojnik Rajar. Posojilo se porabi malone izključno za železnice, ki bodo tekle oziroma ki jih potrebuje Srbija. Od slovenskih prog sta v načrtu Kočevje—Vrbsko in Št. Janž—Sevnica.
+ Večni prepir za ministrske stolice. Demokratje so za notranjega ministra določili Dragutina Pečica, čigar kandidatura je pa pri radikalcih zadela na oster odpor. Začelo se je novo trenje in novo »glihanje«. Bodimo brez skrbi — gospodje
se bodo za polno mizo že zopet sporaz-
umeli
2)nevni dogodki
— Zmaga SLS v Dolu pri Hrastniku. V Dolu pri Hrastniku so se dne 9. julija t. 1. vršile nadomestne volitve v občinski odbor za 5 razveljavljenih komunističnih mandatov. Vseh oddanih glasov je bilo 155. Dobili so: JDS 50 glasov (1 odbornika), JSDS 27 glasov (1 odbornika), SLS 78 glasov (3 odbornike). V normalnih razmerah bi JDS ne dobila niti 30 glasov; toda z brezplačnim obilnim vinom, golažem itd. pri agitaciji so hoteli jedeesarji dokazati, da so v resnici stranka korupcionistov. A vse korumpiranje jim ni nič koristilo — propadli so temeljito. V novem občinskem odboru bo imela: SLS 9 odbornikov; JDS 4 odbornike in JSDS 3 odbornike.
— Proti nemoralnim filmom. Poslanec dr. Dulibic je vprašal notranjega ministra, kaj namerava ukreniti proti sistematičnemu zastrupljevanju ljudstva po nemoralnih filmih v kinematografih. Zahteval je, da se uvede nad filmi najstrožja cenzura.
— Naknadno žigosanje obveznic predvojnih posojil bivše avstro-ogrske monarhije. Delegacija ministrstva financ v Ljubljani objavlja uradno: Ker naši državljani še vedno vlagajo prošnje za popis in žigosanje obveznic predvojnih posojil bivše av-3tro-ogrske monarhije, dasi je rok že potekel koncem marca t. L, bo gospod finančni minister poskusil pri reparacijski komisiji v Parizu izposlovati dovoljenje za naknadno žigosanje takih obveznic. Zato se interesenti — naši državljani — pozivajo: 1. da vse svoje nežigosane obveznice predvojnih posojil bivše avstroogrske monarhije kar najhitreje pošljejo s posebno prošnjo neposredno generalni direkciji državnih dolgov v Belgradu; 2. da v prošnjah navedejo, zakaj obveznic niso predložili v določenem roku; 3. da v slučaju — če so obveznice prinesene iz inozemstva — navedejo: a) od kod so prinešene, b) kje in zakaj so bile deponovane, c) ali je vložen protest proti žigosanju pri dotični inozemski vladi neposredno ali potom naše vlade in č) ali so bile obveznice prijavljene generalni direkciji državnih dolgov in kdaj. 4. Predložijo naj se tudi obveznice, ki so bile v inozemstvu provizorno ali definitivno žigosane od dotične države. V takih slučajih je priložiti prošnjam tudi dokaz o državljanstvu (domovnico) in pa dokaz lastninske pravice. 5. Prošnje morajo biti kolkovane v zmislu zakona o taksah. Interesenti, ki bi se temu pozivu ne odzvali, bodo morali nositi ev. posledice zamude.
Za naknadno žigosanje se ne prevzame nobena obveznost. To žigosanje se bo izvr-
šilo le, če reparac. komisija privoli. Obveznice se bodo lastnikom vmile, čim bo reparacijska komisija o tem izdala svojo odločbo. Naši državljani v inozemstvu naj vlagajo prošnje pri dotičnem kr. poslanstvu ali pri konzulatu.
— Češnje in borovnico v Brnu. Zadnje dni je na trgu v Brnu ogromna množina češenj in borovnic. Da množine na cene vplivajo je pač jasno. Tudi v Brnu cene češnjam in borovnicam rapidno padajo. Kilogram najlepših češenj se plačuje po
2.	Kč., slabše pa po 1.40 Kč.
— V Avstriji imajo preveč učiteljev. Zadnja leta imajo v Avstriji, posebno pa še na Dunaju preveč učiteljev. Na Dunaju je 250 učiteljic čez število ter 1700 prosilcev, med njimi 850 učiteljic, ki se potezajo za učiteljska mesta. Šolske oblasti so sklenile, da omeje za 25 odstotkov sprejemanje gojencev na učiteljišča.
— Izvoz stekla iz Češkoslovaške. L. 1921 se je izvozilo steklenih izdelkov iz češkoslovaške republike za 773 milijonov manj kakor leta 1920. Da je izvoz tako padel, je kriva visoka češka in pa nizka valuta njenih sosednjih držav, zlasti Ma-žarske, Rumunske in Jugoslavije.
— 29,000.000 rubljev carine. Svojčas je Zveza Čehov in Slovakov na Ruskem pozivala češko javnost,, da bi pošiljala darove za stradajoče ljudstvo na Ruskem, češ, da bo vse z veseljem sprejeto. Tako se je odzval med mnogimi drugimi tudi neki Čeh ter je poslal iz češkoslovaške republike svojim sorodnikom paket, težak 10 kg, vreden pa 200 Kč. Te dni je prejel iz Ruske pisanje, da je pošiljka sicer prišla, a sovjetska vlada jo je zacarinila z 29 milijoni rubljev.
= Uvoz iz Evrope v Ameriko raste, a ameriški izvoz pada. Izvoz, ki je v aprilu znašal 318 mil. dolarjev, je padel v maju na 308 milijonov, medtem ko se je dovoz dvignil od 217 mil. na 254 mil. V enajstih mesecih, t. j. od meseca julija 1921 pa do konca meseca maja t. 1. je znašal ves izvoz iz Amerike 3.437,003.000 dolarjev proti 6.180.000.000 v enaki dobi prej to leto. Uvoz iz Evrope v Ameriko v istem času je pa narastel z 2.349.000.000 na 3.469.000.000 dolarjev.
— (Smrtna nesreča žepnega tatu. V brzo-
vlaku, ki vozi iz Bakra v Zagreb, je opazil neki žepni tat, da se je njegov sosed vsled vročine slekel in da je v suknji precej debela listnica. Ko je vlak vozil skozi tunel, je tat snel suknjo svojega soseda in jo vrgel skozi okno, nato pa je še sam skočil iz vlaka. Pri tem pa je zadel z glavo ob zid tunela in se ubil. Njegove identitete niso mogli dognali, dočim so suknjo in listnico našli ne daleč od trupla neznanega talu.
— Oplenjeni mlin. Ob dveh ponoči je bilo vlomljeno v mlin Ivane Komar v Merkšu. Takrat je neznani zločinec odnesel 70 kg pšenične in ržene moke in 10 kg otrobov v skupni vrednosti 2650 K. Orožniški narednik
j Ivan Pohar iz Gorij je izvedel poizvedbe in ugotovil, da so prišli krast tatovi z Javornika in s Save, ki so mu tudi priznali, da so vlomili v mlin Komarjeve.
Vabilo na
redni občni zbor
Krekove posojilnice v Mariboru
r. z. z n. z., ki se bo vršil dne 21. julija 1922 ob 8 zvečer v dvorani J. S. Z. Splavarska ul. 4.
Dnevni red: 1. Poročilo načelstva.
2. Poročilo nadzorstva. 3. Odobrenje rač. zaiilučka za 1.1921 in sklepanje o razdelitvi čistega dobička. 4. Nadomestna volitev v načelstvo. 5. Nadomestna volitev v nadzorstvo. 6. Slučajnosti.
Ako bi prvi občni zbor vsled pre male udeležbe ne bil sklepčen, vršil se bo v smislu § 41 zadr. pravil pol ure pozneje drug občni zbor, ki bo sklepal veljavno brez ozira na število navzočih članov.
Načelstvo.
M Hi n
po 40 M kg le naprodajj na stojnici Franc Krašovec
Šolski drevored.
£|ubljanski dogodki.
lj Izstradana reva. V policijskih poročilih beremo: Dne 10. julija je naznanila Albina Titel policiji, da se je zaprla 84 letna Elizabeta Wegler v svojo sobo in da jo ves dan ni več videti. Policija je nato s silo udrla v sobo starke, katero je našla ležati v nezavesti in popolnoma izstradano. Ali ni nikogar, ki bi se zavzel za staro revico? Bogatašev je v Ljubljani dovolj, vprašanje je, kdo od teh bo imel kaj* krščanske ljubezni.
lj Milijon za akademijo umetnosti. Te dni priobčujejo ljubljanski listi dolgovezno, samodopadljivo pismo pokrajinskega namestnika Ivana Hribarja, v katerem naznanja Narodni galeriji v Ljubljani, da je nakazal »za zgradbo poslopja galerije upodabljajočih umetnosti milijon kron. Iz pisma ni razvidno, iz katerega žepa izvira ta milijon. Ker smo imeli še nedavno V znani pravdi Hribarjeve žene Milice priliko zvedeti, da so' gmotne razmere pokrajinskega namestnika prav tesne, ne moremo misliti, da daruje gornji milijon g. Hribar iz lastnega žepa. Preje bo ta poklon izviral iz »nabranih^ darov o priliki kraljeve poroke. Ako je temu tako, naj bi bil g. Hribar Nar. galeriji enostavno naznanil, da ji je iz tega in tega vira nakazal toliko in toliko, svoje bobneče fraze pa naj bi si bil prihranil. Tak način bi bil vzbudil med prebivalstvom mnogo povoljriejši odmev nego njegovo v glavni stvari nejasno, v ostalem pa bombastično spremno pismo.
Odgovorni urednik Jože! Rutar.
Izdaja konzorcij »Novega Časac.	«
Tiska Jugoslovanska tiskarna v Ljubljani.
1
PEKHTETE (testenine tudi same - makaroni)
iz staroznane tovarne Žnidaršič & Valenčič, Ilirska Bistrica
SO
Dobe se povsod. ZALOGA: R. BUNC IN DRUG, Ljubljana — Celje — Maribor
Tunel.
86
Poslovenil Peter
Roman. Spisal Bernhard Kellennann,
Mlakar.
Sklicano zborovanje velikih sindikatovih delničarjev je trajalo dvanajst ur ier sličilo ljuli, peklenski biiki, v kateri so se mrcvarili nekoč razumni ljudje. Sindikat je moral 2. januarja izplačati na stoiine milir onov obresti in odplačil, velikanske vsoie, za katere li bilo zadostnega krilja.
Zbor je obelodanil objavo, v kateri je izjavljal, da ,e finančno stanje v hipu nekoliko neugodno, da se pa le sme kar tako zavreči upanja na odpomoč. Ta obuva je vsebovala v zasilno prikrili obliki vso usodno esnico.
Drugi dan si lahko desetdolarske deleže kupil za
dolar. Cela vojska zasebnikov, ki jih je pred len sotegnila s seboj splošna sla po špekulaciji, je bila iničena. Nad iucat žrlev je zahteval že prvi dan. Navalili so na banke. In niso bile noč in dan oblegane samo one, o katerih so vedeli, da so močno udeležene ari sindikatu, temveč iudi mnogo onih, ki s tem niso imele prav nobenega posla. Vlagalci so dvigali svoje vloge. Cela vrsla zavodov je bila prisiljena, da je zapila svoje line, ker so lekoča sredslva zmanjkala. Kriza iz lela 1907. je bila šala proli tej. Nekaj malih bank se je zlomilo že pri prvem navalu. A celo vele-banke so se tresle od tal do vrha sredi butajočih valov, ki so se zaganjali vanje. Zaman so poizkušali javnost pomirili z objavami. New Vork City-Bank, Morgan Co„ LIoyd, American so izplačali v treh dneh vsole v omotičnih višinah. Telegrafisti so medleli od izmučenosti. Bančne palače so bile cele noči razsvetljene kot podnevu, ravnatelji, blagajniki, tajniki se dneve in dneve niso slekli. Denar sc ie vedno bolj dražil. Ako
je panika v lelu 1907. pognala obresti za dnevni denar na 80 do 130 odstotkov, je veljal danes 100 do 180 odstotkov! Včasi je bilo sploh nemogoče izposoditi si tisoč dolarjev. »New Vork City« je držal Gould, Lloy-dova banka se je sama branila na nož, American je prejela pomoč od Banke of London. Razen od le banke ni bilo mogoče dobiti od evropskih bank nili centa: (c banke so se same v mrzlični naglici pripravile na obrambo. Na borzah v New Vorku, Parizu, Londonu, Berlinu, Dunaju je nastalo brezprimerno padanje. Cela vojska firm je ustavila izplačila. Ni bilo dneva brez bankrotov, ne dneva brez žrtev. Woolfov način smrti je postal nalezljiv, dnevno so se metali ruiniranci pod podzemeljsko železnico. Finančno telo petih delov sveta je zadobilo režečo se rano ter je bilo na tem, da izkrvavi. Trgovina, promet, industrija, veliki stroi modernega sveta, ki se kuri z milijardami ter milijarde bruha, se je gibal le še počasi in s težavo, da se je zdelo, kakor da se bo nenadoma, vsak čas popolnoma ustavil.
Družba	za tunelska	zemljišča,	ki se je	pečala s
kupovanjem	in prodajo stavbišč na	lunelskih	postajah,
se je čez noč sesula ter pobila nebroj ljudi.
časopisi so bili tiste dni vojna poročila.
»Tunel požira še in še!«
»Mr. Harry Stillwell,	bankir, Chikago, se je uslrelil.
—	Mešetar	Williamson,	26. cesta,	ruiniran,	zastrupil
sebe in družino. — Tovarnar Kiepsledt, Hobokcn, se ie vrgel pod podzemeljsko železnico.« Vest, da se je obesil stari Jakob Wolfsohn v Senti, je šla mimo popolnoma neopažena.
Bila je panika. Skočila je v Francijo, Anglijo, Nemčijo, Avstrijo, Rusijo. Najprej je pograbila Nemčijo in tekom enega tedna je bila ta kakor Zedinjene države vsa v nemiru, grozi in strahu.
Industrija, ki si je jedva opomogla od oktobrske katastrofe, je bila vržena ob Ha.. Njeni papirji, ki jih je baš tunel pognal v nezaslišano cvetje — železo, jeklo, cement, baker, kabel, stroji, premog — so zdrčali s padajočimi tunelskimi delnicami v brezdno. Kralji premoga in fužinarji so bili zaslužili pri tunelu neiz-r merna premoženja, a niso zdaj hoteli staviti v nevarnost niti črnega ficka. Znižali so mezde, uvedli dneve, brez dela ler vrgli na tisoče delavcev na cesto. Zaposleni so se izjavili s tovariši za solidarne. Stopili so v štrajk, pripravljeni, da se tokrat bore do zadnjega diha ter se ne dado spet izvabiti po teh krivoprisežni-kih, ko spet solnce posije. Če so časi kazali, so bili zadosti dobri, da so pomagali množiti milijone, če so bili časi slabi, so jih metali na cesto. Naj cehe voda zaduši in plažve zasuje žlindra.
Strajk se je začel kakor vsak drugi. Zaplapolal je v kotlini okoli Lilla, Clermond-Ferranda in St. Etienna, valil se v ozemlje Mozlje, preko sarške in ruhrske kotline v Šlezijo. Angleški rudarji^ in plavžniki iz Vork-shira, Northumberlanda, Durhama in Južnega Walesa so proglasili štrajk iz simpatije, Kanada in Države so se pridružile. Pošastna iskra je preletela Alpe v Italijo in Pireneje v Španijo. Na tisoče krvavordečih in mrliškorumenih tovarn vseh dežel je stalo. Cela mesta so bila mrtva. Plavže so pogasili, jamske konje privlekli iz jam. Parniki so ležali v celih brodo.vjih, dimnik pri dimniku, v pristaniških pokopališčih. Vsak dan je požrl velikanske vsote. Ker pa je panika odtegnila denar Iudi drugim industrijskim vejam, je milijonska armada brezposelnih dan na dan naraščala. Položaj je postajal kritičen. Železnice, elektrarne, plinarne so bile brez premoga. V Ameriki in Evropi ni vozila niti desetina vlakov in atlantska paroplovba je bila skoraj docela ukinjena.
\