VESTNU CELOVEC SREDA 9. OKT. 1991 Letnik XLV. Štev. 43 (2625) Izhaja v Celovcu Erscheinungsort Ktagenturt Poštni urad 9020 Celovec Verlagspostamt 9020 Klagenfurt Cena: 8 šii. din. 20 P.b.b. W. Urschitz: štirje goli zJa/ ^am voJ/ na /csfv/c/ /coro^/ce nogonrefne /;gc. V neJe//o je e/c/pa trenerja Jr. /vana /?atn-ia/ra v go.ste/; premaga/a močno e/c/po AT5V IVo/^berg ^ 4.7, jnna/c te/cme pa je /n/ tVerner /7r.se/n'tz /.s///caj, Ar/ je Ja/ v .se .st/r/ go/e/ Leto 1993 naj bo teto manjšin! „Zadnji čas je že, da se Avstrija začenja zavedati, da ji njene manjšine niso samo politično breme, temveč v prvi vrsti kulturnopolitična obogatitev. Zato naj bo leto 1993 razglašeno za leto manjšin v Avstriji, kar hkrati odraža na novo pridobljeno samozavest vseh raznovrstnih manjšin, ki v njenem okviru živijo." Tako je Hrvatica Terezija Stoisič, poslanka v avstrijskem parlamentu, podprla iniciativo številnih manjšinskih in manjšinam naklonjenih organizacij za razglasitev leta 1993 za leto (Da/jJ na 2. .stran// Pobudtt/k/ /e/a man/s/n na //skovn/ konferenc/ na Dunaju Tudjman, Mesič, Markovič so preživeti vojaški atentat! Dogodki v Jugoslaviji se vrstijo tako bliskovito, da je kakršnokoli ocenjevanje situacije skoraj nemogoče. Prejšnji teden sta predsednika Hrvaške in Srbije, Tudjman in Miloševič, skupaj z obrambnim ministrom generalom Kadijevičem v Haagu podpisala premirje, vojna pa se je nadaljevala še z večjo intenzivnostjo. V posmeh vsem mirovnim prizadevanjem Evropske skupnosti z Van den Broekom in mirovni konferenci o Jugoslaviji z lordom Carringtonom je srbsko-črnogorski del predsedstva skupaj z vojškim vrhom v Beogradu prevzel vso oblast, poostril vojaško zakonodajo in tožilstvo. Še vedno uradni predsednik predsedstva Jugoslavije Stipe Mesič si ne upa več v Beograd, srbsko-armadno predsedstvo vodi Črnogorec Branko Kostič, v njem pa so še Srb Borisav Jovič ter Srba iz Vojvodine in Kosova, Jugoslav Kostič in Sejdo Bajramovič, sej pa se udeležujejo tudi generala Kadijevič in Adžič ter admiral Brovet. Srbsko-armadne čete so že dosegle memorandumsko mejo velike Srbije. Na vsem področju Slavonije, Baranje, Banije, Korduna, Like in Dalmacije pa so z napadi iz vseh vrst orožja povzročile strahotno razdejanje. Uradnih podatkov o človeških žrtvah ni več, uničeni so strateški objekti, tovarne, skla- dišča nafte, s posebnim vandalizmom pa so porušeni in poškodovani tudi kulturnozgodovinski in sakralni objekti. Svetovno javnost je predvsem prizadelo bombardiranje in obstreljevanje srednjeveškega Dubrovnika in ostalih dalmatinskih mest kot so Zadar, Split in Šibenik. Tik pred iztekom ultimata Evropske skupnosti za prekinitev spopadov so v ponedeljek ob 15. uri letala raketi-/Da//'e na 7. .strani/ Škandalozno! Reinprecht kritikom preprečii vstop... S škandalom se je v torek zjutraj pričel obisk uradne parlamentarne delegacije na čelu s poslanko mag. Stoisičevo na dvojezičnih šolah na Koroškem! Že na prvi šoli, v Šentjakobu v Rožu, je vodja manjšinskošolskega oddelka v imenu predsednika Deželnega šolskega sveta za Koroško prof. Reiprechta dvema članoma korektno prijavlje-nje delegacije, univ. prof. dr. Petru Gstettnerju in univ. ass. dr. Mirku Wakounigu s celovške univerze, sporočil, da v delegaciji nista zaželena, ter jima preprečil vstop v razrede. Ta nezaslišana izjava oz. prepoved vstopa je bila utemeljena s tem, da kritiki ločevalnega šolskega zakona nimajo več kaj iskati na dvojezičnih šolah. Dr. Gstettner in dr. Wakounig sta nato zapustila šolo. Več o škandalozni koroški stvarnosti v prihodnji številki. Vestnikov hit! Se nekaj prostih mest Ker je turistična agencija Sommeregger dodala še en avtubus, vsem zainteresiranim sporočamo , da je za Vestnikov izlet na Madžarsko od H. do 13. oktobra na Blatno jezero in v Budimpešto še nekaj prostih mest. Kdor bo izkoristil to ugodno možnost, naj se prijavi do jutri, četrtek, 10.10., do 12. ure neposredno na upravo Slovenskega vestnika, Milki Kokot, tel.: 0463/514300-40. Telefonsko ho prejel tudi vse informacije o času in kraju vstopa v avtobus. Za prenočišče v hotelu Neptun ob Blatnem jezeru je poskrbljeno. Izkoristite izjemno priložnost. Uredništvo Tjaž v piesni upodobitvi Prefekti teden je ptesno gtedatišče tkarus v Mtadinskem domu v Cctovcu z vetikim uspehom predsfavito impresivno upodobitev Lipušcvcga romana Zmote dijaka Tjaža pod nastovom Epitepsija rahtočutnosti. Izjemen kutturni dogodek je s svojo ekipo ptcsatcev - igratcev pripravit Zdravko Hadcr-tap. Ponovitve bodo še v četrtek, t().,v petek, H. in v soboto t2. oktobra, vsakič ob 20. uri. Več na 3. strani. Število prijav za dvojezični pouk spet rahlo naraslo! Po sporočilu Dežetnega šotskega sveta za Koroško z dne 2. oktobra je v šolskem tetu 1991/92 na območju vetjavnosti manjšinskošot-skega zakona na Koroškem števito prijav k dvojezičnemu oz. stovenskemu pouku spet rahto narasto. Na prvih treh stopnjah se je odstotek prijav zviša) z 20,58 na 22,03 odstotka. V absotutnih števitkah to pomeni, da je od skupno 5639 učencev na območju vetjavnosti manjšinskošotskega zakona k dvojezičnemu pouku prijavtjenih 1242 učenk in učencev oz. 79 več kot v šotskem tetu 1990/91. Na področju tjudskega šot- stva v vetjavnostnem območju poteka pouk dvojezično na 65 (63) šotah, na 17 (19) šolah pa tudi letos ni bito prijav. *) Pozitiven je tudi razvoj v Cetovcu. Na javni dvojezični tjudski šoti v Šentpetru ter na konfesionatni tjudski šoti Mohorjeve obiskuje dvojezični pouk točno 100 otrok! K dvojezičnemu pouku prija-vtjeni otroki so porazdeljeni na pet enorazrednih, 14 dvo-razrednih, štiri trirazredne in 44 štirirazrednih tjudskih šot. Na območju dvojezičnega manjšinskega šolstva je nadalje v 27 predšotskih razredih ter v treh predšotskih sku-(Dn//e na 7. sfran/) KOMENTAR dr. Marjana Sturma Nacionalizem je destruktiven! Pred nekaj dnevi je divši deže/n; g/avar Haider sproži/ razpravo o dvo/ez/č/id; topograf/ud aaprsd;. Z izmiš/jeno režo, da A:orošA:: S/ovenci zadtevamo SOC dvojezičnid oapl.sov, /e s/tuša/ ..zaneti;:'" aforo^/ero pred 70. o/rtoOrofM. Mojo Izjavo, da naj M.svavno sodišče razred' to vprašanje, je ne/: ea.sop/.s ponovno s/tusvd IzAror/sdn' za MAtvarjanje preddesetooAt-toOr.s/cega vzdušja. Od/oči-tev a .stavnega sod/iea v vprašanja javne dvojezične .so/e v Ce/ovcn je forej za/eg/a/ Najnovejša števi/Ara „Der Edrntner" n.sfvarja ...stra-dove pred s/oveusA:im nacio-na/izmom" /n zadteva odstranitev vsed auf;jdšistič;;:7; spornen/Arov na /7oro.šA:en;.' l/.se to se dogaja v času. ko se Evropa spren;iuja, Ater so AromnnAsocn; rezinapropad-//. Očitno je, da se razmiš/ja-nja o novi/: dewoA:rarični/; odnosid v Evropi na Eoro-šAren: /e težko uve/javi/o. Ea ne samo to, nekaterim po/itične spremembe v S/o-ven:ji niso po goda in v p/u-ra/istični .S/oveniji vidi/o „še vetje nevarnosti" Atot A:daj-ko/i prej. Jasno je, da tem krogom ne gre za poštene odnose niti do .S/ovenije, /c a j še/e do s/o- veus/te manjšine na Eoro-šdem. Pot do spremembe po/itičnega vzdnsja v deže/i je še do/ga. Nidče naj nima i/uzij. je najmanj pa ArorošAri .S/oven-ci/ Evropa je danes pred izbiro, a/i do š/a po naciona/i-stični a/i po med- in večku/-tarni poti. Pragični dogoJAt; v ./agos/aviji so zgodovinsAto g/edano prav gotovo AtoraAt nazaj, /mperia/isfične pre-tenz:je srdsAte po/itiA:e si/ijo tudi osta/e narode v nacio-na/no zapiranje in to v trenutku, Ato naj di Evropa pre-seg/a naciona/no g/edanje kot državotvorni princtp. V skupni Evropi ne do meja v A:/a.sičnen: smis/a desede, odstaja/a do prosta izdira de/ovnega mesta ipd. V moderni Evropi do npr. A vstr/jec /adAro študira/ v Španiji, de/a/ v Nemčiji, poročen z /tadjanko in ime/ jrancoskega a/i gršA:ega pri-jafe/ja. .Sožitje v tej Evropi do s/one/o na sprejemanja ma/ti-Atu/turnosti in priprav/jenosti za spoznavanje „tnjega". Večjezičnost do samoumevna. Na ta razvoj se je treda priprav/jati. Padi pri nas na EorošAtem. V tej /uči do naciona/no vprašanje dodi/o novo A;va/iteto. Vprašanje sožit/a se do mora/o organizirati na nivoja č/ovekovid pravic, ne pa na izAt/jučno naciona/nid načrfid. Edor tega ne vidi, do razvoj zaspa/. Leto 1993 naj bo teto manjšin! i/Vada/jevanje s /. strani/ manjšin pretek): teden na Dunaju. Takšno )eto manjšin naj bi v zgoščeni in dalj-noročno pripravljeni obliki seznanilo večinsko prebivalstvo o problemih, kul-turi in živtjenju po vzorcu podobnih let „žena", „otrok", „inva)idnih oseb" ipd., ki so vsa prispevala precejšen delež k večjemu razumevanju za njihove težave. Pojem ..manjšina" se ob tem ne bo omejil na avtohtone narodne manjšine -čeprav naj bo njihov položaj v ospredju ampak naj bi zajel tudi obrobne socialne skupine kot npr. homoseksualce, ki so ob diskriminirajoči zakonodaji še vedno zapostavljeni, in seveda tudi tako imenovane „nove manjšine", med katere organizatorji štejejo poleg začasnih delavcev v tujini tudi politične in ekonomske begunce, eksilante in inozemce, ki iz katerihkoli vzrokov iščejo novo domovino v Avstriji. Hkrati s predstavitvijo svojega političnega programa za „leto manjšin" so predstavniki te iniciative predstavili novo glasilo „Stimme - von und fiir Minderheiten" (Glas -manjšin in za manjšine), ki naj bi kot četrtletnik seznar njal večinsko prebivalstvo s problemi v Avstriji živečih manjšin, hkrati pa naj bi služil tudi za notranjo komunikacijo raznih manjšinskih skupin. „Casnik „Stimme", ki ga bomo v prihodnji številki podrobneje predstavili, lahko naročite na naslov: „Die Stimme", Leopold-straBe 11, 1060 Innsbruck. Srečanje v Ljubtjani V ponedeljek sta se v Ljubljani srečala predsednika ZSO Feliks Wieser in deželni predsednik Slovenske skupnosti v Italiji Marjan Terpin in obravnavala položaj slovenskih manjšin v obeh državah po razglasitvi samostojne slovenske države. Terpin je menil, da morajo Slovenci na Primorskem odločneje postaviti svoje zahteve spričo eskalacije zahtev italijanske manjšine v slovenski Istri, kije že doslej uživala bistveno večje pravice kot Slovenci v Italiji. Predsednika sta obravnavala tudi odnose s slovensko državo ob reorganizaciji slovenskih ministrstev in verjetne odprave ministrstva za Slovence po svetu in se dogovorila za skupna stališča, ki naj bi jih dokončno uskladili na bližnjem širšem sestanku. Slovenija:,,zelena luč" za uresničevanje samostojnosti .SArapšč/ua Pepud/iAte S/ovenije /c preteAr/o .srcJo na sAupni .sej: vsed zdorov sp reje/a sta/išca in sk/epe za de/ovanje po ZzreAca :r:':r:e.sečaega moratorija 7. oAttodrain .s ter:; Ja/a ..ze/eno /uč" za nada/jnje ure/i/čevaaje osamosvojitve. Sprejeti sklepi pomenijo, da so z 8. oktobrom prenehale vse obveznosti, ki jih je Republika Slovenija prevzela s podpisom Brionske deklaracije, hkrati pa so spet ožL veli vsi zakoni in dokumenti, ki jih je skupčšina Slovenije sprejela 25. junija letos. Slovenija je tako drugič krenila na dolgo in težko pot do popolne samostojnosti. To dokazuje že podatek, ki gaje povedal podpredsednik vlade dr. Ocvirk, da ima Slovenija v tem času samo 120 milijonov nemških mark deviznih rezerv... Iz uvodnih besed ministrskega predsednika Lojzeta Peterleta, podpredsednika vlade dr. Andreja Ocvirka, zunanjega ministra dr. Dimitrija Rupla, ministra za notranje zadeve Igorja Bavčarja ter obrambnega ministra Janeza Janše je očitno, da je Slovenija trdno odločena, da dokončno uresniči svojo samostojnost in neodvisnost, da pa je še vedno zainteresirana za sporazumno razreševanje in urejanje vseh odprtih vprašanj, ki obstajajo ob ločitvi Slovenije od ostalega dela Jugoslavije. Med njimi so obveznosti in terjatve, delitev nekdanjega skupnega premoženja pa tudi dogovor o prihodnjih oblikah sodelovanja med suverenimi državami na ozemlju nekdanje Jugoslavije. Vsi vodilni politiki so izrecno poudarili, da je Slovenija pripravljena še naprej sodelovati na haaški konferenci, vendar kot neodvisna in suverena država in ne kot del Jugoslavije. Najvažnejši sprejeti sklepi so: # Moratorij, podpisan z Brionsko deklaracijo, se je iztekel 7. oktobra in nobenega razloga ni, da bi ga podaljšali. # 13. oktobra poteče tudi rok opazovalni misiji Evropske skupnosti v Sloveniji. Prisotnost in delo opazovalcev je skupščina ocenila kot požrtvovalno in koristno". # Skupščina Republike Slovenije vztraja pri trimesečnem roku za umik jugoslovanske armade iz Slovenije, kar pomeni, da mora zadnji pripadnik JA zapustiti Slovenijo 18. oktobra letos. V zvezi s tem slovenska skupščina ugotavlja, da na ozemlju Slovenije niso potrebne nikakršne oborožene sile. # Skupščina Republike Slovenije odvzema pristojnost za predstavljanje in zastopanje interesov Slovenije pred drugimi državami vsem organom in službam bivše Jugoslavije. # Izvršni svet Slovenije mora z iztekom moratorija takoj ustaviti vsakršno odlivanje sredstev iz carin ali drugih dajatev iz Slovenije v proračun bivše Jugoslavije. # Izvršnemu svetu skupščina nalaga, naj z eno od evropskih držav sklene sporazum o izvajanju kontrole letenja v zračnem prostoru Republike Slovenije. Skupščina je tudi zadolžila slovensko vlado, naj nadaljuje pogajanja z Republiko Hrvaško za tak režim na njuni skupni meji, ki bo temeljil na načelu odprte meje in ne bo omejeval normalnega poteka življenja in dela na obeh straneh meje. Nadalje so v Sloveniji včeraj začeli veljati zakoni o državljanstvu, o nadzoru meje, o carinski službi in številni drugi. Slovenija bo nadalje začela vzpostavljati lasten monetarni sistem in postopoma uvajala svojo valuto, klas. V prehodnem obdobju pa si bo Slovenija na tem področju pomagala z boni. . . , Ivan Lukan 5 sAtrdjo, o6čaJovan/em, razumevanjem m nerazumevanjem. z desom m jezo, foJa vedno z /ja6ez:::jo, .S/ovene: po .svetu s/edijo dogaja;: jem v matični domov:::;. Pan: so se rojaAti od/oči/i za pot v samostojnost /n njim sam/m pr/stoj; ocena njidove od/očitve. Narodna samooJ- KOMENTAR dr. FEANCLA Z1/V/7TRA m/. SLOVENIJA - KAM, S KOM ? /očda je samoumeven akt evropsA:e po/itične c;v;7;znc;-jo. Poda ta evropsAta c;v;7;'za-cija je dAtrati postavda nova pravda,- eno te/t se g/as;.' odraniti po/itičuo treznost tud; če ti veter Jata v odraz,* /n: :sA:a;;je po taAto imenova-nid „tajn;7; zdrazda/:" prepuščaj d;A:tatorsA:;m režimom - če se jd; odpoveš-saj so tega do/j zmožn/. DejansA;o. pe/m v Aromen-tarj;/; s/ovensA:ega t;sA:a v zvez; s s/ovensA;o samostojnostjo postaja v zadaj;/; ted-ndt v očed JemoAtradčnd; opazova/cev čeda/je do/jgre-naA;. PaAco v „/Vcdc/j;'" izpod peresa poznanega komentatorja deremo, da pravzaprav samo „jramozonstvo" a/i ..prostozidarsfvo", A:; menda v/ada v EvropsAci sAtupnosti in v v/ada/t držav, Ati jo sestav/jajo, preprečuje nji-dovo mednarodno priznanje .S/ovenije. NeAti /jad/jansA:; A;omenta- tor za „nt", A:i se je očitno io/a/ od .Stader/u pri „EZ" -vsaj po desednem zaAdadu sodeč - ita/;jansA:ega zunanjega ministra de Mic/te/isa imenuje ..dene.sEega trgovca" - A:aj s tem izpove, ni treda ponav/jafi.- judovsAro-/adovsAra zarota se jesA:ova/a proti p/emenitim 57o vencem, AtaAtor svojčas 7resog/av proti sreči Mirka in Mik/ove Za/e. Nenazadnje pa drug poro-čeva/ec v „nt" podaja že poroči/o o nekem zasedanju ..panevropskega gidanja", ki mu predsedujeta Otto //ads-durg-Eotdringen (sin avstro-ogrskega cesarja) ter njegov sin Ear/ /Vadsdurg-Eotdringen. Prav ta dva v neAd reso/uc;j; odsojata „omad/jivo po/itiko Evropske sAtupnosti navz/ic krizi v nekdanji (sic/) /ugos/aviji, ter pozivata, naj se ji odtegne mednarodno priznanje". Prav /Aadsdur.sEa roddina je že ved:"' ime/a rade/ odču- tek za jugos/ovansA:a vprašanja - to je dokaza/ že Eranz Ferdinand v Sarajevu, že deset/etja poprej pa potrdi/a d/adnokrvna ancArsija Posnc in Hercegovine A: Avstro-OrgsA:;'. Po takrat pač dejan-sAto ni di/a „omad/jiva podtika" Hadsdurske evropske skupnosti, temveč odratno, gospodarsAra evropsA:o-dad-sduršAta po/it;A:a, na kateri je vzcvete/a prva svetovna vojna. PaA:o g/edano je vsakršna prisojena „omad/j;'va podtika" Evropske sAtupnosti nasproti ./ugos/aviji, pa naj odstaja a/i tudi ne, v interesu mednarodnega miru nedvomno do/jša od vsakršne vojašAte avanture s A:ate-reko/i strani, /n sp/od. A;ar sc tiče jugos/ovanskid narodov, da se izognem izrazu 7ugos/av;ja, di d;7o najdo/j-še, da di di/; //adsduržaui /epo ddo, in če se jim to že ne da ve/ed, naj di se s/ovenski časniki in časnikarji vsaj drzJa/; v svojem pove/ičeva-nju in prežveAumju njidovid razmiš/janj. Si/npatije mednarodne demokratične javnosti za s/ovensko samostojnost pre-nedajo tam, kjer se takšna prizadevanja za samostojnost srečajo s toni in g/asovi, ki so v zadnji/; deset/etjid v zadodnid demokraci/ad že zdavnaj prežive/; in kjer se srečajo z nosta/gijo, A* a ter; noden pameten č/ovek noče in ne more več s/editi. .S/ovenski pe/in v Evropi postaja čeda/je do/j grenak. Plesni teater ,,!karus" predstavil Lipuševega Tjaža Za tretjo predstavo plesnega teatra Ikarus je njegov vodja Zdravko Haderlap izbral plesno-igralsko upodobitev Lipuševega modernističnega romana Zmote dijaka Tjaža, predstavi pa je dal naslov „Epilepsija rahločutnosti". Že tako zelo zahtevno literarno predlogo je v odrski izvedbi postavil v še težjo, do skrajnosti zahtevno obliko. Epilepsija ali božjast je v psihopatologiji ocenjena za eno najbolj nepredvidljivih, najtežje obvladljivih človekovih psihosomatskih motenj. Prav iz tega vidika bi se režiser in koreograf prav lahko zatekel tudi v šarlatanstvo, vendar mu odnos do teatra in do Lipuševega dela tega ni dopustil; uprizoritve seje lotil skrajno odgovorno in jo tako tudi prestavil. Haderlapova Epilepsija je seveda rezultat njegovega videnja Lipuševega Tjaža. Pri tem je imel nešteto možnosti razlage. Čeprav seje po lastni izjavi kolikor mogoče držal izpovedi romana, kar bi ga lahko celo oviralo, pa je iz te utesnjenosti spretno ušel s svojskimi izraznimi sredstvi, z odlično gibalno, telesno in mimično interpretacijo. Pri tem si je pomagal z vsemi gledališkimi sredstvi, z vrsto simbolike in celo s tekstom. Predstavo je razdelil v tri slike, ki označujejo genezo mladeniča Tjaža, njegovo stisko, prilagajanje, upor z božjastnimi napadi, iskanje, trenutek sreče in končno tudi njegov propad. Menjavanje slik po intenzivnosti, izpovedni različnosti, nepredvidljivosti. Tudi to so simptomi božjastnosti. Ne glede na to pa je dramaturgija (Maja Haderlap) dokaj čista. Kot rdeča nit se skozi predstavo vleče oblastništvo očeta, duhovščine, katehetov in, če hočemo, samega boga. Tjažu je vse to kot usojeno, proti temu se ne more upirati z racionalnimi sredstvi, temveč le z bolestnimi izbruhi. V tem smislu je predstava tudi angažirana in dvignjena nad določeno obdobje. Teater, predvsem dober, je večen, taka sta tudi roman in odrska predstavitev Tjaža. Koliko truda je vloženo v tako predstavo, pove podatek, da so vaje daljši čas trajale tudi po šest ur dnevno. Vsak gib igralccv-plcsalccv je bilo treba posebej izdelati do dovršenosti. Dodatno k temu pa plesna predstava zahteva veliko telesno kondicijo. V dopolnilo velja dodati podatek, da so kar štirje plesalci sploh prvič nastopili pred občinstvom, med njimi tudi Erich Pacher (duhovnik, bog, učitelj), kije nedvomno deloval profesionalno. Poleg njega sta odlično odplesali in odigrali vlogi Tjaža in Nini, njegove ljubljene, še Katrin Grumeth in Karin Steinbrug-ger, suveren pa je bil tudi Walter Juwan. Druge vloge, ne da bi jih podcenjevali, so organsko dopolnjevale izpovednost, a ostale v anonimnosti občih imen. Zdravko je imel v pomoč tudi zavzeto ekipo strokovnih in tehničnih sodelavcev. Predvsem velja omeniti odlično glasbeno kompozicijo Manfreda Ramoscha, konceptualno in koreografsko sodelovanje Vladimirja Angelova in Marie Konrad, scenografa Christiana Sadnikarja, luč je po postavitvi Ernsta Hubmanna upravljal Boris Kap, kostume in maske pa so izdelali Viktoria Lucia, Hermann Grubelnik in Daniela Jelič. Epilepsija rahločutnosti je nedvomno nov prispevek h koroški (interkulturni) umetnosti. Zagotovo celo edinstven, zato ne bi smel ostati koroško anonimen in zamolčan, ampak bi ga bilo treba predstaviti širšemu kulturnemu svetu. Jože Rovšek Založba Drava na frankfurtskem sejmu V rc/? c/ne/; v /vanA/mta .spetpote/ta največja svetovna prerf-Vnvitev G;pg, t ra d/c/o /: a /n Z /ra n A:/n r O' /c Z .s'e/en:. /Va n/crn sor/e-/a/c/o lAse pomembne za/oža/čAre brse, Ari pm je fc norma/na obvezna Je/avnoV, in seveJa ta J; ma/e za/ožbe, /a' nočejo prespati možnosti nve/javitve in razvoja. Predvsem za sierinje je predstavitev na tem sejma se AaAo pomembna. Voditeljica in urednica Založbe Drava dr. Helga Mračnikar pravi, da je smisel sodelovanja predvsem v tem, da se njena založba vsako leto znova vtisne v spomin vsem tistim, ki jih zanima alternativna in manjšinska literatura, saj se sejma poleg založb udeležijo tudi predstavniki ministrstev, inštitutov, izobraževalnih in znanstvenih ustanov in organizacij. Pri tem je zelo pomembna prisotnost. Z nekaterimi odgovornimi ljudmi in novinarji se mala založba lahko sreča samo v Frankfurtu in kasnejši l/od/fe//7ca /n urednica Za/ožbe Drava dr. He/ga Mračn/-kar interes je posledica tamkajšnje predstavitve. Iz teh kontaktov raste sodelovanje, širijo se stiki, založba dobiva nove ideje in meri interes evropskih bralcev. Frankfurt je pomemben za odprtost in aktualnost založbe in njene dejavnosti. Hessenški radio vsako leto neposredno poroča s sejma in lani je kar osem minut v živo poročal o edicijah Drave. Takšen stik z javnostjo pa se ne da nadomestiti z nikakršno Etnografska razstava SPZ v Mestni hiši v Ceiovcu Prihodnji torek, 15. oktobra ob 19. uri bo v Mali galeriji Mestne hiše v Celovcu odprtje Etnografske razstave Slovenske prosvetne zveze. Razstavljene bodo muzealije, ki so jih uporabljali naši predniki pri kuhi, opremi hiše, vinogradništvu, obrti, noši in lovu. Razstava bo odprta do 24. oktobra od 15. do 18. ure (razen v nedeljo) in v soboto od 10. do 13.ure. drago reklamo. Ob taki priložnosti je mogoče spregovoriti tudi o koroški klimi, o položaju manjšine, kar je bistvenega pomena, hkrati pa se to pozna tudi pri poslovnih uspehih. Preko teh stikov je Založbi Drava celo uspelo prodati dve licenci, kar se je doslej zgodilo prvikrat, in sicer: Danes Maruše Krese založbi Suhrkamp in Gustava Januša Sredi stavka najuglednejši avstrijski založbi Resi-denz. Na frankfurtskem sejmu si vsakdo išče literaturo iz kroga svojega zanimanja. Precej je takih, ki iščejo alternativno in ne enoločnično literaturo. Letos bo zagotovo aktualna literatura iz Slovenije in slovenska manjšinska literatura. V tem smislu bo Založba Drava predstavila roman Igorja Torkarja Sterben auf Raten/Umiranje na obroke, ki govori o dachauskih procesih v Sloveniji, iz koroške problematike in interkultur-nosti pa knjigi Gstettner / Wakounig „Mut zur Vielfalt" in Dietmarja Larcherja Fremde in der Nahe. Seveda pa na stojnici Založbe Drava ne bo manjkalo tudi ostalih knjig iz prejšnjih izdaj in standardnega programa. Sama predstavitev na sejmu pa je za trajno sodelovanje in knjigotrštvo seveda le premalo. Preko leta prodaja in predstavljanje poteka preko delovne skupnosti avstrijskih privatnih založb, v kateri Dravo v Munchnu zastopa dr. Peter Glas, v Bonnu pa za stike z javnostjo skrbi Barbara Hacklander. Sejem v Frankfurtu bo seveda zelo naporen. Dogovorjeni so mnogi razgovori, treba bo nastopiti samostojno ali v družbi predstavnikov interesne skupnosti avstrijskih avtorjev, Helga Mračnikar pa upa, da bo vse to prispevalo k večji in ustreznejši afirmaciji slovenske in koroške angažirane knj-ige po Evropi. JR. MCT ZCR VTEEEAET SLOVENSM HEUTE !M) DieSeite tur unsere deutschsprachigen Leser/innen VESTNIK Ende des Moratoriums: S!owenien ist auf Unabhangigkeitskurs! ///; /e/z/c/; Tet/ c/c.s vo/; n/;.s cx/:/H.s;v ve/-d//c/;//;'<:7i/c/? Vor/roge^ e o n Ero/. An/o/: Pe///!/:o (geAa//e/! am 77.09.7997 On Ka/Ao/Mc/zeo P/M;o;g.s7;e;7N 5oc/a/;/a.s /n 7amac//) ge/a