Št. 162(16.199) leto LIV. PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni 'Doberdob' v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni 'Slovenija' pod Vcv^im pri Idriji, do 7. maja 1945 pa v osvobojp' k:pr je izšla zadnja številka. Bil je er tisku ''vivr/r i 0NFVNI!- v za-sužr ■ N. 1 .T. . . e 124rnogoo i . \ . sb - 'JI, Ristori 28 -1^;. 0432 7311 Vt _ 7500l/R«SSE PETEK, 10. JULIJA 1998 Po novem bo vse kot prej ITALIJA / NA VRHU VEČINE O NOVIH PROGRAMSKIH USMERITVAH PRODIJEVE VLADE Zbližanje pri nekaterih točkah, vendar razhajanja ostajajo Bertinoffi opozarja, da pravega zasuka še ni, Prodi in Dilema pa sta zadovoljna Vlasta Bernard m jg un sjmpcij 'Vugimi finesami italija skega pofitiCnega žargoi ^ko zelo tipičen za polil tiio sceno te države, da j Vprašanje, ali smo res ™ugi republiki, je sicer brez zanesljivega odgovc ^uniralo. Toda dorott duh še ni zapustil rim Dala/' fr. dnosti je prav zadnja iz Pregledne vrste prever vladnih vedn. sko vlado z zmernim ( stim programom in 6110 silo, ki se oprec 23 antagonistično, pi Pitalistieno alternativ ^rediju treba priznati, yeliko bolj spreten p' kot bi kdo sodil po i Vem prostodušnem, r draga, * v ulmj izKiisem ii d^atski elan iste šole. I in—__• 1_ vPrašaj, čeprav 1 , v Koauciji. u komunistične ] ]e bil vedno spoštlj . ^ ji je tudi popi taBi. kjer to ni pc °gfo2anja bistven U|jkinega programe , položaj tokrat ni: ^ je bil lansko jr" j® Pokazala, da bi "drn podpore izgu 3» ki bi krizo sp: j di- Tokratno pi L, ^.anj dramatiC: anj resno, saj z rudno hude '—1 evra. Resnic de zaveda le Ber P* vsa Oljka, zc kv ^drilo žara jub preverjanji ^o preusmerit d°roh preverjanj faa ^da Prodijevi ,7 P3 Daj še tako ^ republiki. Ali Tddec zelo ve:' ^cenano, za ^Publiko,1! 03 oijo vodil-i Italija in Ubija začenjata novo obdobje sodelovanja RIM - Italija in Libija začenjata novo obdobje v znamenju miru in sodelovanja. To je po skoraj 30 letih napetosti zapečatil sporazum, ki sta ga po sobotnem dogovoru ita-lijansko-libijske komisije vCeraj podpisala italijanski zunanji minister Lam-berto Dini in njegov libijski kolega Omar Mustafa El-Muntasser. Na slikah (foto AP) levo zunanji minister Dini in desno libijski voditelj Gadafi. Na 2. strani RIM - Nekaj zbližanja, vendar brez dokončne rešitve kar zadeva agencijo za jug, socialno koristno delo in skrajšanje delovnega Časa, nezmanjšana razdalja pa glede paritete med javnim in zasebnim šolstvom, podaljšanja obvezne šole in privatizacij. To je v grobih obrisih rezultat včerajšnjega peturnega vrha vladine večine o temah preverjanja in o usmeritvah za prihodnji finančni zakon. Prodi in D’Alema sta z izidom vrha zadovoljna, medtem ko je Bertinotti previdno dejal, da je sicer prišlo do nekaterih pozitivnih premikov, vendar da pravega zasuka še ni. Na 2. strani ITALIJA / KOMISIJI ZA OBRAMBO POSLANSKE ZBORNICE Memorial staršev Alpijeve o umom llarie in Mirana RIM - »General Carmine Fiore se je večkrat spraševal, kdo je za starši llarie Alpi. Nihče, samo krsta na pokopališču Prima Porta.« Tako se zaključuje pet strani obsegujoC memorial, ki sta ga Luciana in Giorgio Alpi izročila med včerajšnjo avdicijo pred komisijo za obrambo poslanske zbornice. Starši llarie Alpi niso nikoli verjeli, da je bil umor njihove hčere in Mirana Hrovatina maščevanje zaradi morebitnih nasilnih dejanj italijanskega kontingenta v Somaliji. »Ila-ria in Miran sta z Življenjem plačala raziskavo o italijanski kooperaciji in prekupčevanju z orožjem,« . je po besedah poslanca zelenih Maura Paissana zapisano v memorialu. Starši Alpijeve navajajo svoje »dobre« odnose z generalom Brunom Loijem, a ne varčujejo s kritikami na račun generala Fioreja. Navajajo, kar je zapisano v pojasnilu razsodbe sodišča v Brescii, ki je Luciano Alpi oprostilo obtožbe klevetanja generala Fioreja, in sicer, ker je general »poskušal staršem žrtve prikazati dinamiko umora, ki je v popolnem nasprotju z dejstvi«. Luciana in Giorgio Alpi zavračata tudi trditve, da je bila njuna hci takoj mrtva, ker so ekspertizo na njenem truplu izvedli šele dve leti po smrti. Navajata tudi izjavo prisotnega polkovnika Cannarse, ki je na vprašanje poslovneža Carla Ma-rocchina, ali je Ilaria še živa, odgovoril, naj se kar sam prepriča. V vCeraj izročenem memorialu je zapisano, da je veC dokazov, kako je Ilaria dajala znake življenja še eno uro po zasedi. Glede zamud pri nudenju pomoči, ki naj bi jim botrovalo nevarno območje moga-diškega pristanišča, sta starša pri tem navedla, da je televizijska ekipa ABC snemala prizorišče, švicarski novinar Vittorio Lenzi pa je in-tervjuval stražarja llarie in Mirana. SVETOVNO NOGOMETNO PRVENSTVO V FRANCIJI Francozi čez noč postali narodni heroji Francoski tisk domače nogometaše povzdignil v zvezde - Žalost na Hrvaškem PARIZ - V Franciji se še ni poleglo navdušenje po zgodovinski uvrstitvi domaCe nogometne reprezentance v nedeljski finale svetovnega nogometnega prvenstva, kjer se bodo Francozi pomerili s prvim favoritom prvenstva Brazilijo. Na Elizij-ske poljane se je takoj po polfinalni tekmi s Hrvaško zgrnilo veC kot pol milijona ljudi, ki so burno proslavljali zmago svojih ljubljencev. Francoski tisk pa je nogometaše celo proglasil za narodne heroje. DrugaCe je bilo na Hrvaškem, kjer vsi obžalujejo zapravljeno priložnost za uvrstitev v finale. Na 9. strani Fernetiči: novo vodstvo terminala TRST - Upravni svet delniške družbe tovornega postajališča pri Fernetičih je izvolilil novo vodstvo, v katerem ni predstavnikov tržaške in repentabrske občine. Za predsednika je bil že pred nekaj dnevi izvoljen Arcangelo Flaminio. Iz novega vodstva sta izpadla zastopnika Občine Trst Igor Dolenc in krajevni župan Aleksi j Križman. Na S.strani Na pedagoških licejih vsi izdelah TRST, GORICA - Na pedagoških licejih A.M.Slomška v Trstu in S. Gregorčiča v Gorici so včeraj objavili izide zrelostnih matur. Vsi maturantje so izdelali. Na tržaškem pedagoškem liceju je ena dijakinja, Katja Milic, dosegla najvišjo oceno, in sicer »šestdesetico«. Na 5. in 10. strani Prvi filipinski zbor, drugi »T. Tomšič« GORICA - Zbor Univerze v Manili se je uvrstil na prvo mesto na včerajšnji prvi tekmovalni preizkušnji v okviru 37. mednarodne revije C.A. Seghizzi. Na drugo mesto se je uvrstil APZ »Tone Tomšič« iz Ljubljane, na tretje zbor iz Danske, na Četrto pa Ljubljanski madrigalisti. Na 10. strani POPUSTI1 BOUTIOUE TRST . UL. TORREBIANCA 37 Trst ■ Ul. SETTEF0NTANE 16 ■ TEL. 040/367134 VLADA / PO PETIH URAH PREVERJANJA NA VRHU STRANK VLADINE VEČINE Prodi in D’Alema optimista, Bertinotti previden, opozicija pa sarkastična Za liderja SKR še ni pravega zasuka - V programskem predlogu tudi usmeritve za finančni zakon Ciampi in Monti proti vračanju k asistencializmu RIM - Na eni strani zadovoljstvo in optimizem, na drugi pa dvomi, ker ni prišlo do »pravega zasuka«. To je rezultat včerajšnjega skoraj peturnega vrha vladine večine, na katerem je kljub razhajanjem prevladala konstruktivna volja po ohranitvi zavezništva med Oljko in zunanjim koalicijskim partnerjem. Prodi, ki se bo predstavil v senatu 20. julija, v zbornici pa dva dni pozneje, tako ne bi smel tvegati, da ostane brez dosedanje večine. Premier je bil po koncu vrha . spet nasmejan in optimističen kot ponavadi, saj se je preverjanje po njegovi oceni izteklo na »pozitiven in konstruktiven način«, kar vladi odpira možnost dolgoročnih reformnih posegov. »Dokončno sodbo o preverjanju bomo imeli šele potem, ko bom prebral svoje poročilo v obeh domovih parlamenta, kajti to poročilo bo bolj analitično in popolno kot je bila razprava na vrhu večine,« je dejal Prodi in seve- da potrdil, da bo upošteval pripombe in sugestije, ki jih je zbral med preverjanjem. S premierovim zadovoljstvom se strinja tudi D’Alema, ki napoveduje, da bo vlada ostala trdno v sedlu za ves preostanek mandata, in to s podporo Komunistične prenove, medtem ko je lider Ljudske stranke previdnejši in se omejuje na ugotovitev, da »obstajajo pogoji za premostitev zadnjih težav«. Najmanj zadovoljstva kaže Bertinotti, ki bo moral bero včerajšnjega vrha postaviti 19. julija v precep političnega odbora svoje stranke, na katerem bo prišlo do dokončnega sklepa o tem, ali bodo neoko-munisti še naprej podpirali Oljki-no vlado. Svojo oceno bodo utemeljiti na programskih predlogih, ki jih bo Prodi vložil v parlamentu 17. julija, tako da si ni mogoCe predstavljati, da bi lahko prišlo do sprememb še v zadnjem trenutku pred glasovanjem. Ko je včeraj odhajal iz palače Chigi, je neokumu- nisticni lider vsekakor dejal, da je prišlo do napredka, do nekaj pozitivnih signalov, toda pravega zasuka še vedno ni. Povsem drugačne tone je bilo seveda vCeraj slišati od opozicije. Pol svoboščin ne varCuje s težkimi ocenami dogajanja okrog vlade, ki gredo od ugotovitve, da je bilo preverjanje zgolj virtualno in po oguljenem receptu iz prve republike do ironičnega Berlusconijevega vabila levi sredini, naj se zbrere v Piši (kjer so po ljudskem izročilu tatovi, ki se podnevi prepirajo, ponoči pa skupaj kradejo). Kritična je tudi Severna liga, vsi pa so prepričani, da bo Prodi ostal za krmilom vlade do naravnega izteka njenega programa, a bo moral za ta cilj žrtvovati ambicije o reformah in o uspešnih rešitvah velikih problemov države. Toda kakšen bo ta nov, reformistični vladin program, v katerem bi morale biti tudi smernice za prihodnji finančni zakon? V ospredju so agencija za jug (ki kot vse kaže ne bo neposredno najemala delovne sile), velike infrastrukture za zagon javnih del in davčne olajšave za odpiranje novih delovnih mest, medtem ko je kar zadeva skrajšanje delovnega tednika na 35 ur prišlo do zbližanja stališč. Velika razdalja pa ostaja pri vprašanju izenačenja javnega in zasebnega šolstva in podaljšanja obvezne šole, medtem ko so ostale privatizacije popolnoma v ozadju. Po prvih ocenah si je Prodi zagotovil Bertinottijevo podporo kljub temu, da mu ni ustregel z »velikim zasukom«. Tisto, kar je za premiera prioritetno, je premirje, ki mu bo omogočilo nov reformni ciklus v prihodnjih mesecih, pa Čeprav se bodo problematični odnosi s komunističnim zaveznikom nadaljevali. Kaj veC pa glede na različnost in v mnogih točkah izrazito nasprotnost med programoma Oljke in SKP niti ni mogoCe pričakovati. RIM - Za relansiranje juga države obstajajo tudi drugačni instrumenti od davčnega vzvoda, in sicer strukturne reforme trga dela, proizvodov in storitev, je dejal evropski komisar Mario Monti med avdicijo o davčni reformi, ki jo je imel vCeraj v pristojni dvodomni komisiji. Za komisarja je vsekakor »paradoksalno, da se je treba zatekati k državni pomoči in olajšavam, za katere je med drugim potrebno pooblastilo EU, ko pa obstajajo evropski skladi, ki so še vedno prema- SPORAZUM / PO 30 LETIH TRENJ Italija in Libija začenjata novo obdobje sodelovanja RIM - V odnosih med Italijo in Libijo se zaCenja novo obdobje v znamenju miru in sodelovanja. To sta uradno zapečatila dva dokumenta, zapisnik mešane italijansko-libij-ske komisije, ki je zasedala minulo soboto, ter skupni dokument, ki sta ga vCeraj podpisala italijanski zunanji minister Lamberto Dini in njegov libijski kolega Omar Mu-stafa El-Muntasser. S tema formalnima aktoma se končuje skoraj 30-letno obdobje napetosti in občasnih trenj med državama, ki se je pričelo leta 1970 s strmoglavljenjem libijskega kralja Idrisa in s prihodom na oblast polkovnika Gadafija. Ta »zelena revolucija«, kot so jo poimenovali, je imela izrazit protiitalijanski predznak, saj so njegovi voditelji in pristaši očitali kralju Idri-su, da ohranja podrejen odnos do Italije, ki je bila v letih 1911-1945 v Libiji kolonialna okupacijska sila. Poleg tega je Gadafi dejansko izgnal skoraj 17 tisoC Italijanov, ki so imeli dominantni položaj v Libiji, ter jim zaplenil imetje. Novi sporazum med državama hoCe zapreti to poglavje. Italija je v njem formalno obžalovala za gorje, ki ga je prizadela kot kolonialna sila, Libija pa se je obvezala, da ne bo veC odpirala problemov povezanih s preteklostjo, da se odpove kakršnemu koli sovražnemu dejanju do Italije in da bo preganjala terorizem v vseh oblikah. V sporazumu se Italija konkretno obvezuje, da bo pomagala določiti in bonificirati minska polja, ki jih je postavila med drugo svetovno vojno v Libiji, da bo Libiji posredovala vse razpoložljive informacije v zvezi z usodo 5 tisoC Libijcev, ki jih je deportirala v letih 1911-45, kakor da 'bo z Libijo sodelovala na vseh področjih. Libija pa je po drugi strani odprla zeleno luC izgnanim italijanskim državljanom, ki bi se hoteli vanjo vrniti, ter se obvezala, da bo poravnala zamrznjene dolgove z iitalijanskimi podjetji. RIM / PLENUM VIŠJEGA SODNEGA SVETA ScalldFo: preveč nepotrebnih trenj med politiki in sodniki Predsednik republike skuša omiliti polemike in napetost RIM - Treba je Cimprej odpraviti trenja in napetosti med politiki in sodniki, tako da vsakdo spoštuje svoje pristojnosti. Predsednik republike Oscar Luigi Scal-faro (na sliki) je na včerajšnjem zasedanju Višjega sodnega sveta skušal pomiriti polemične strasti, ki so se razvnele po obsodbi Silvia Berlusconija. Slednji je vsekakor vCeraj spet napadel sodnike in istočasno elane višjega sodnega sveta, ki so podpisali dokument v obrambo neodvisnosti sodstva. Državni poglavar je v svojstvu predsednika VSS torej pozval politike in sodnike k treznosti in umirjenosti. Sodnikom je treba omogočiti, da delajo v miru in brez zunanjih pritiskov, kar pa mora veljati tudi za politike, ki se ne smejo stalno bati sodnikov kot neke vrste Damoklejevega meča. Scalfarov pomirjujoč poseg sodi v tradicijo njegovih posegov na plenumu VSS, ki ga, kot znano, poleg predstavnikov sodnikov sestavljajo tudi predstavniki senata in poslanske zbornice. Med Oljko in Polom svoboščin pa se nadaljuje polemično sooče- nje o parlamentarni komisiji, ki naj bi razčistila ozadje podkupninskih afer. Zlasti Levi demokrati in komunisti menijo, da je komisija sicer potrebna, ne sme pa na noben način nadomestiti dela sodnikov, kot bi hoteli nekateri v desnosredinskem zavezništvu. Opazovalci menijo, da bo na koncu vendarle prišlo do sporazuma, da bo komisija torej ustanovljena in da bo vsakdo nekaj popustil. Kljub delnim pomirjujočim besedam, ki prihajajo iz leve sredine, pa lider Forza Italia ne popušča in vztraja pri žolčnih napadih na sodnike. Berlusconi je trdno prepričan, da ima glede tega vprašanja za sabo večino državljanov in zato dviguje politično ceno, tudi zato, ker ga v prihodnjih dneh in tednih Čakajo še nekateri pomembni procesi in razsodbe. Začenši s procesom o škandalu »Ali Iberian«, ki po mnenju tožilcev spet izpostavlja vlogo Fininvesta pri plačevanju podkupin nekaterim strankam, posebno pa Craxijevi PSI. Proces se bo nadaljeval v ponedeljek, ko bo morda sodni zbor že izrekel razsodbo. Tednik Espresso bo medtem v jutrišnji številki objavil pričevanje mafijskega skesanca Filippa Alberta Rapisarde, ki naj bi sodnikom povedal, da je Marcello DelTUtri, Berlusconijev sodelavec, leta 1980 zaprosil Coso No-stro 20 milijard lir kot prispevek Fininvestu. V afero naj bi bil vpleten tudi mafijski veljak Stefane Bontade. lo izkoriščeni«. Monti je Italiji sicer priznal, da je na tem področju v zadnjih letih napredovala (od 10-odstotne uporabe skladov leta 1996 naj bi letos dosegli 55-odstotno), tako kot tudi splošneje na makroekonomskem in javnofinančnem področju, vendar jo Čaka še veliko dela. Pri tem je komisar posebej podčrtal soodvisnost med davčnim pritiskom na enoto dela in brezposelnostjo, in povedal, da Bruselj v ta namen preučuje naCin, kako bi Članicam omogočil znižanje davčnega pritiska na delo. V EU se je v zadnjih 15 letih povprečna stopnja davčnega pritiska na kapital znižala za 10 odstotkov, v zameno pa se je povprečni davčni pritisk na delo zvišal za 7 odstotkov, je povedal evropski komisar. Ni sicer mogoCe trditi, da Bruselj Italiji grozi, vendar jo nedvomno svari pred sprejemanjem takih rešitev za jug in za brezposelnost, ki bi bile še najbolj podobne staremu italijanskemu asi-stencialistiCnemu vzorcu. Tega se odlično zaveda tudi zakladni minister Ciampi, stisnjen kot je med vladnim preverjanjem in bruseljskimi količki. Temeljne smernice »nove filozofije« zakladništva za jug države tečejo zato čez trg in programiranje: dovolj je bilo »države gospodarja« in »države regulatorja«, je v bistvu dejal Carlo Azeglio Ciampi na včerajšnji predstavitvi zadnjega obsežnega proizvoda novoustanovljenega Oddelka za razvojno politiko in kohezijo, ki je prevzel del pristojnosti nekdanjega proračunskega ministrstva-»Ne pričakujte kakega velika dogodka,« je opozoril, »kajti izziv brezposelnosti in juga je težji od tistega, ki nam ga je zastavil evro.« 9. JULIJ 1998 v LIRAH valuta nakupni prodajni ameriški dolar 1782,00 1808,00 nemška marka 977,00 993,00. funt šterling 2910,00 2965,00 švicarski frank 1160,00 1185,00 belgijski frank 46,73 48,73 francoski frank 288,00 298,00 danska krona 253,00 263,00 norveška krona 226,00 237,00 švedska krona 216,00 236,00 kanadski dolar 1198,00 1238,00 portugalski eskudo 9,11 10,01 nizozemski gulden 858,00 883,00 avstrjski šiling 137,89 142,24 španska pezeta 11,10 12,200 grška drahma 5,59 6,39 irski šterling 2435,00 2515,00 japonski jen 12,30 13,20 avstralski dolar 1.053,00 1.123,00 madžarski florint 7,00 8,50 hrvaška kuna 255,00 275,00 slovenski tolar 10,25 10,50 9. JULIJ 1998 v LIRAH valuta nakupni prodajni ameriški dolar 1779,00 1809,00 nemška marka 977,00 995,00 francoski frank 289,00 299,00 nizozemski gulden 859,00 884,00 belgijski frank 48,90 46,70 funt šterling 2889,00 2979,00 irski šterling 2435,00 2530,00 danska krona 254,00 264,00 grška drahma 5,70 6,17 kanadski dolar 1198,00 1233,00 švicarski frank 1161,00 1186,00 avstrijski šiling 137,90 142,40 slovenski tolar 10,16 10,48 hrvaška kuna 260,00 280,00 9. JULIJ 1998 v LIRAH valuta povprečni ameriški dolar 1802,220 EKU 1950,360 nemška marica 985,630 francoski frank 294,00 funt šterling 2937,980 nizozemski gulden 874,350 belgijski frank 47,798 španska pezeta 11,617 danska krona 258,660 irski šterling 2479,850 grška drahma 5,907 portugalski eskudo 9,634 kanadski dolar 1222,590 japonski jen 12,845 švicarski frank 1167,240 avstrijski šiling 140,100 norveška krona 232,190 švedska krona 222,630 finska marka 324,17 9. JULIJ 1998 MILANSKI BORZNI TRG INDEKS MIB 30: -0,29 delnica cena var. % Alleanza Ass. 26.456 +0,64 La Fondiaria 11.664 Bca di Roma 3.709 +2,97 Mediaset 12.210 Bca Fideuram 11.452 +0,39 Mediobanca 25.214 Bca Pop.M 1 15.647 +4,28 Montedison 2.410 Compart 1.759 +0,17 Olivetti 3.068 Comit 12.590 +2,52 Parmalat 3.889 Credit Edison 10.219 16.295 +1,32 +0,06 Pirelli Spa 6.225 Eni 11.835 +0,37 Ras 26.823 Fiat 8.203 -2,50 Rolo 45.302 Generali 63.574 +1,99 Saipem 9.60T Imi 31.197 +3,07 San Paolo To 29.172 Ina 5.560 +1,85 TIM 11.751 Italgas 8.093 + 1,64 Telecom Ita 14.911 delnica cena var. % +1,50 -1,14 +0,96 -0,12 -0,06 -0,76 +0,98 +2,00 +0,03 -0,17 +3,49 -0,33 + 1,84 O ljubljanska banka Podružnica Milano DEŽELA / POGAJANJA ZA NOVO VLADO DUNAJ / PARLAMENT ODLOŽIL ODLOČITEV Se poslednji »valček« med Fona italia in Ligo V ponedeljek umestitev novoizvoljenega sveta OVP diskriminira Štajerske Slovence Stranka pogojuje njihove pravice s priznanjem nemškogovoreče manjšine v Sloveniji TRST - Počakajmo, ke *ahko Severna liga ši spremeni svoje stališče iako se je končalo včeraj Suje srečanje med Forzi italia, Nacionalnim zave zništvom in CCD, ki s< Podali obračun prvegi ^oga pogovorov za novi deželno vlado in potrdil sporazum za izvolitev za Časnega predsedstva novi skupščine. Ce ne bo pre senečenj, bo v ponedeljel Za predsednika skupščini Potrjen Roberto Antonio ne> za njegova namestniki Pa Miloš Budin in Mattel “Ortuzzo. Gre za taki imenovano institucional 110 rešitev, ki odraža ra ^iierje sil v novem dežel iiem parlamentu. , Pogajanja so sedaj vsi oolj podobna »poslednje iiiu valčku« med Berlu Sconijevimi in Bossijevi Td pristaši. Dovolj je bilo da je delegacija Lige le po riusala zastopnike Forzi jtalia in odločitev o svo ]em zadržanju prepustili deželnemu vodji Roberti Visentinu, da se je pri vo diteljih FI spet prižgali dpanje za sporazum z nji iiii- Slednjega skoraj goto ne bo, vrata pa še nisi dokončno zaprta, kar se veda pogojuje vse ostali iiiožne rešitve. Delegacija Ljudske sre diiie za reforme je na vče iajsnjem srečanju vpraša a sogovornike Forza Ita la’ ali obstaja kakšna mo ^ost za zavezništvo z Li “°- Ker ni dobila nobene 8a odgovora je bilo sestan *-a praktično takoj konec , 6 izvzamemo običajni esede, da je treba dat Prednost programom ir zaščititi avtonomijo in po sebni statut Furlanije-Ju djske krajine. Prvi krog pogajanj se ji torej po pričakovanju končal brez otipljivih rezultatov. Berlusconijeva stranka je ostalim povedala, da ima v glavi predvsem dogovor s Severno ligo, vse ostalo pa pride potem. Nekoliko drugače razmišljajo pri Nacionalnem zavezništvu, kjer niso ravno navdušeni nad morebitnim zavezništvom z ligaši, načelno pa mu ne nasprotujejo. Podobno menijo tudi bivši demokristjani CCD, ki pa se bodo na koncu v vsakem primeru pridružili sklepom FI in NZ. Politično blizu Polu svoboščin je, kot kaže, tudi edini svetovalec gibanja Unione Fri-uli. Razlike obstajajo v Polu svoboščin, a tudi v Oljki, ki je v deželnem svetu formalno ni (ni pa tudi Pola), tudi njena politična vloga pa je zelo vprašljiva. Levi demokrati in Ljudska stranka menijo, da mora predlog za novo deželno vlado priti iz Forza Italia, ki je najmočnejša stranka v deželnem svetu. To pa je doslej edino, kar združuje obe levičarski komponenti, ki imata glede ostalega dokaj različna gledanja. Zvestobo Oljki, ki je ni, so vsekakor napovedali trije svetovalci socialistično obarvane Zelene liste, ki so izključili kakršno koli zavezništvo s Fini j e-vo stranko, malo zanimanja pa kažejo tudi do sodelovanja s Forza Italia. S to stranko se je srečala tudi delegacija Komunistične prenove; srečanje pa je bilo zgolj vljudnostno, saj so štirje svetovalci te stranke že takoj po volitvah napovedali opozicijsko usmeritev. VIDEM / DEVET ARETIRANIH Tolpa iz Barija razpečevala kokain videmskim mamilašem VIDEM - Videmski karabinjerji so aretirali devet ljudi, šest so jih prijavili sodišču in jih nato izpustili, zaplenili pa so tudi 65 dekagramov kokaina. Preiskavo, ki so jo poimenovali Ape car, so začeli januarja, ko so v Vidmu odkrili dva razpečevalca mamil, 28-le-tnega Micheleja Rocca in 35- letno Gianno Tonelli. Po nekaj tednih jim je uspelo izslediti 35-letne-ga Marca Barazzuttija in njegovega dobavitelja, 36- letnega Francesca Cacchianija. V nadaljevanju preiskave so karabinjerji ugotovili, da je razpečevalska tolpa iz Furlanije povezana z nekaterimi kurirji iz okolice Barija, od koder je bil tudi Cacchiani- Ko je dobil dovolj dokazov, je javni tožilec Giorgio Nico-li zahteval izdajo zapornih nalogov še za 3 2-letnega Luco Pittaloa, 35-letnega Roberta Borghe-suja, 32-letno Danielo Troina, 42-letnega Grazi-ana Feliceja, 42-Giorgia Malisana (vsi so iz Furlanije) ter za 33-letnega Vita Giglija in Cacchia-nijevo ženo Francesco Messinesi, pri kateri so odkrili 100 gramov marihuane. DUNAJ - Glavni odbor državnega zbora je na svoji torkovi seji ni sklenil razširitev sosveta za slovensko narodno skupnost tudi na štajerske Slovence. Z glasovi vladnih strank SPO in OVP ter tudi svobodnjakov je bila točka o potrditvi odredbe zvezne vlade, s katero naj bi se zvišalo število članov sosveta od 16 na 18 odložena. Proti glasovala sta zastopnika Liberalnega foruma Karel Smolle in Zelenik, Terezija Stojsič. Pobuda za odložitev je sklepanja je vnovič prišla iz vrst ljudske stranke (OVP) in sicer z utemeljitvijo, da trenutno potekajo pogajanja z R Slovenijo glede kulturnega sporazuma, s katerim naj bi se tudi rešil tudi status nemškogovoreče manjšine v Sloveniji. Sele na podlagi tega je Schiisslova ljudska stranka pripravljena potrditi predloženo odredbo, ki predvideva vključitev tudi štajerskih Slovencev v sosvet za Slovence in s tem njeno uradno priznanje. Predstavnik socialdemokratov v glavnem odboru Peter Kostelka se je sicer izrekel proti pogojevanju manjšinskih pravic v eni državi s tistimi v drugi, zaradi koalicijske pogodbe pa so člani SPO glasovali za preložitev. V izjavi za tisk je po-slanksa Zelenih v avstrijskem parlamentu, gradiščanska Hrvatica Terezija Stojsič že pred dnevi v zvezi ostro kritizira ljudsko stranko (OVP), katere zadržanje je ocenila kot »prvovrstno evropsko sramoto«. Odgovoren za več mesecev trajajočo blokado sosveta za koroše in štajerske Slovence in s tem defacto-priznanjem štajerskih Slovencev je po oceni Stoisičeve klubski predsednik OVP Andreas Khol, ki povezuje vprašanje priznanja štajerskih Slovencev z vprašanjem nemško govoreče manjšine v Sloveniji oz. s še vedno odprtim kulturnim sporazumom med Avstrijo in Slovenijo. To da je nedopustno, hkrati pa dokaz več, kako Kohl ravna z narodnimi skupnostmi v lastni državi. Poleg Avstrije da imata strah pred pravnim priznanjem manjšin v lastni državi le še Turčija in Francija, ugotavlja državna poslanka Zelenih in očitava ljudski stranki, da hoče z vso vnemo preprečiti priznanje štajerskih Slovencev. V izjavi za tisk je predsednik Zveze slovenskih organizacij (-ZSO) in starega sosveta za Slovence Marjan Sturm odločno zavrnil pogojevanje manjšinskih pravic in nadaljnjo blokado konstituiranja sosveta za Slovence ter od kanclerja Klime zahteval, da nemudoma sproži postopek za sklic sosveta po veljavni odredbi, torej v starem sestavu (16 članov). Ko bo parlament sprejel novo odredbo, naj se sosvet razširi s predstavniki štajerskih Slovencev. Ivan Lukan Cruder je podpisal pogodbo o ustanovitvi družbe Celovec 2006 CELOVEC - Predsednik avtonomne dežele Furlanije - Julijske krajine Giancarlo Cruder je včeraj na sedežu koroške deželne vlade v Celovcu podpisal skupno partnersko pogodbo o ustanovitvi družbe »Celovec 2006«, nositelju kandidature treh dežel za zimske olimpijske igre 2006. Po podpisu pooblaščenca Republike Slovenije, župana Kranjske gore Jožeta Kotnika pretekli ponedeljek prav tako v Celovcu, je skupna pogodba zdaj pravnomočna. V organih družbe bodo vse tri partnerice - Koroška, Slovenija, Furlanija - Julijska krajina - zastopane enakopravno in si bodo po enakih delih razdelele predvidene stroške v višini 48 milijonov šilingov. Vsaka partnerica pa bo investicijske stroške na svojem teritoriju nosila sama. Kot znano bo odločitev, komu bo končno poverjena izvedba ZOI 2006, sprejel Mednarodni olimpijski komitee (MOK) junija 1. 1999 na generalni skupščini v Seoulu. (IL) LJUBLJANA / MANJŠINA Predstavniki ZSO obiskali klub Liberalnih demokratov LJUBLJ, slanca Lit LDS) Hi . ^ piuai sDi LDS . Wenci ln Po svet la s 2e V tJJ 2acij (ZSi Manjšin Cl)e na 8a kluba Sogov ženili , 2amejs] na Ko-Pa s0 , ^ejski 8 ^inja novem predlogu se organizacije zamejskih Slovencev še niso uspele dogovoriti. Predstavniki iz ZSO so opozorili, da je eden poglavitnih razlogov za zastoj pri oblikovanju dogovora o načinu financiranja interes nekaterih zamejskih subjektov, ki jim obstoječa ureditev omogoča priviligiran položaj. Poslanca LDS sta slovenskim zamejcem zagotovila pomoč pri uveljavljanju pravic v Republiki Sloveniji in izrazila podporo stranke vsem zamejskim organizacijam na Koroškem, ki si prizadevajo doseči dogovor, saj je skupni nastop ključen pri ureditvi njihovega statusa, so še sporočili iz poslanskega kluba LDS. (STA) _______LJUBLJANA / NOVINARSKA KONFERENCA________ Proti političnemu izrabljanju zgodovine Vladimir Kavčič in Janko Pleterski predstavila odzive na svojo izjavo LJUBLJANA - Pisatelj Vladimir Kavčič in zgodovinar Janko Pleterski sta včeraj predstavila odzive in stališča v zvezi z njuno izjavo Zgodovinske izkušnje za prihodnost, ki so jo objavili mnogi slovenski časopisi, med njimi tudi Primorski dnevnik. Izjavo je doslej podpisalo 223 državljanov, avtorja pa bosta z imeni podpisnikov med drugim seznanila tudi predsednika državnega zbora Janeza Podobnika. Vladimir Kavčič je na včerajšnji novinarski konferenci kritično ocenil odnos politike do preteklosti in opozoril, »da so se države polotile stranke, ki jim je lastni interes pomembnejši od državnega«. Dodal je, da v slovenski politiki prednjači pridobivanje osebnih koristi in da bi bilo potrebno odstraniti tiste, ki na njen račun služijo in bogatijo. Slovensko politiko je treba narediti nezanimivo za povzpetnike, državo pa narediti cenejšo in oklestiti število državnih institucij, zlasti ministrstev. Slovensko državo so po besedah Kavčiča »naredili po- polnoma nevešči ljudje, brez vsakih izkušenj, amaterji«. Prisluhniti je treba lokalnim interesom in pokrajinskim strankam. Slovenski narod si s sedanjo politiko sistematično spodkopava možnosti za svoj obstoj in nadaljnji razvoj, je še poudaril pisatelj Vladimir Kavčič. Janko Pleterski pa je opozoril, da je izhodišče njune izjave slovenska demokratična zaveza. V izjavi je predlagan zlasti način vedenja v odnosu do lastne zgodovine. Pleterski zavrača očitke, da bi izjava pomenila nezaupnico svobodni parlamentarni demokraciji, in meni, da skuša zgolj opozoriti na posamezne slabe izkušnje iz preteklosti. Zgodovine se po njegovih besedah ne sme izrabljati v politične namene, saj takšen pristop lahko pripelje celo do državljanske vojne. Glede na zgodovinske izkušnje pa je potrebno vztrajati tudi pri tem, da se odločanje v državi ureja na demokratičen način, brez kakršnihkoli političnih in ideoloških pogojev. Avtorja in podpisniki izjave tudi menijo, »da je že skrajni čas, da prenehamo z nesmiselnim in vsem škodljivim sramotenjem svoje lastne in nedeljive preteklosti, da sprejmemo skupne zgodovinske dosežke in vsi skupaj obžalujemo preštevilne žrtve za našo osvoboditev, združitev in osamosvojitev. Skupaj se obrnimo k prihodnosti, saj samo v njej lahko resnično izkažemo in dokažemo svojo človečnost in ustvarjalnost in skupaj storimo vse, kar zdaj drug drugemu očitamo, da nismo storili ali da smo storili napak,« je med drugim zapisano v omenjeni izjavi. Podpisniki zato pozivajo državni zbor, naj sprejeme takšno stališče do preteklosti, ki nas ne bo razdeljevalo tudi v prihodnosti. Pokaže naj zrelost za preseganje preteklih delitev in izreče priznanje tistim, ki so si prizadevali za osvoboditev slovenskega naroda. Poleg tega naj se usmeri k takšni prihodnosti, ki bo zagotavljala socialni napredek in nacionalno identiteto tudi prihodnjim rodovom. (STA) Obisk funkcionarjev iz Slovenije CELOVEC - Uslužbenci vlade in parlamenta Republike Slovenije, ki se vsako leto odpravijo na izlet k eni od slovenskih manjšin v zamejstvu, so tokrat obiskali koroške Slovence oz. Južno Koroško. Mdr. so obiskali Sele, Sentpri-mož v Podjuni in vojvodski prestol pri Gospe Sveti. V Selah je goste sprejel predsednik Narodnega sveta koroških Slovencev Nanti Olip, v kulturnem domu v Sentprimošu, kjer se je skupini pridružil tudi veleposlanik R. Slovenije na Dunaju Ivo Vajgl, pa predsednik ZSO Marjan Sturm. Vajgl je v svojem nagovoru posebej podčrtal pomen čezmejnega sodelovanja tako z manjšino kot tudi s Koroško oz. Avstrijo. V Globasnici pa je za goste iz Slovenije pripravila prisrčen sprejem Enotna lista na čelu s predsednikom Andrejem VVakounigom in globa-škim podžupanom Bernardom Sadovnikom. (I.L.) ODPRTA TRIBUNA Slepota notranjega ministra Napolitana lili Stojan Spetič V zares demokratični družbi moramo oblast obravnavati kritično, tudi ko jo politično podpiramo. To splošno naCelo še posebej velja za vlado Oljke, ki je pred dvema letoma v vsakem izmed nas vzbudila velika upanja in pričakovanja, sedaj pa smo nad njeno zmernostjo v glavnem razočarani. Priznam, da me je izbira Giorgia Napolitana za notranjega ministra navdušila, saj sem ga poznal kot inteligentnega in briljantnega politika, velikega poštenjaka in doslednega demokrata. Vedel sem, da pozna naše razmere (nepozabni so bili njegovi obiski v Križu!) in da nam je tudi v preteklosti izkazoval naklonjenost. In vendar... Napoli-tano je prišel v Trst, na okroglo mizo, posvečeno sožitju med narodnostmi, potem je šel v Ljubljano, podpisat sporazum o sodelovanju s slovensko policijo. Vmes si je ogledal jamo pri BrišCkih in obiskal Zgonik. Tu, sem si bil rekel, bo gotovo našel pet minut za srečanje s predstavništvom naše manjšine na sam predvečer začetka parlamentarne razprave o naših pravicah. Stisk roke strankarskim prijateljem ga ne more nadomestiti. Pravzaprav bi moralo zadevi slediti prav notranje ministrstvo, ki ima tudi poseben urad za manjšine. Navsezadnje je priznanje pravic naše skupnosti v prvi vrsti vprašanje notranje demokratizacije. Zal je prevladalo drugačno mnenje, da smo Slovenci v Italiji predvsem »zunanjepolitični problem«, ki ga obravnavajo v Farnesi-ni in na srečanjih z voditelji Republike Slovenije, kjer pride prej ali slej do barantanja in diplomatskih kompromisov. Kljub temu je bilo v parlamentu reCeno, da bo naši problematiki poleg podtajnika Fassi-na sledila tudi zastopnica notranjega ministrstva Adriana Vigne-ri, vendar se zdi, da so se v Viminalu otresli tudi formalne prisotnosti, saj je ni nikjer na spregled. Kljub temu je notranje ministrstvo, ki ga vodi Giorgio Napolita-no, odgovorno za marsikatero zadevo, o kateri gre spregovoriti tudi javno. Posebno še, ker na opozorila, interpelacije in pisma, v katerih smo ga opozarjali na odprte probleme, ni odgovoril, niti ukrepal. O odnosu tržaškega prefekta in vladnega komisarja De Feisa do rabe slovenščine v odnosih z javno upravo je bilo že napisano. Nepozabne so njegove izjave po pretepu slovenskih dijakinj, ceš da je šlo za »otročarije«, sicer pa ne smemo pozabiti na fojbe... Komunistični senatorji so s tem v zvezi zahtevali pojasnila, a zaman. Vendar to ni vse. Na prefekturi se dogaja še kaj drugega. Kljub duhu in Črki zakona o vračanju poitalijančenih priimkov, se Čedalje pogosteje dogaja, da funkcionarji tržaške prefekture prošnje zavračajo s formalnimi izgovori ali iz trte izvitimi pravnimi argumentacijami, katerih srž pa je vedno ena in ista: med pravico pripadnika slovenske manjšine in samovoljo fašističnih birokratov dajejo na prefekturi prednost slednji. Tako prihaja do grotesknih primerov, ko Slovencem odrekajo strešico na izvirnem priimku, ker je fašistični birokrat ni napisal v dekretu o poitalijančenju. Ali sklicevanje na »bohoričico«, da bi dokazali izvirnost nekaterih priimkov, ki imajo sedaj italijansko obliko. Da o opravičevanju »napak« fašističnih matičarjev, ki so se naveličali pisati dekrete, pa so priimke spreminjali kar po spisku, sploh ne govorimo. Na tržaški prefekturi je odstotek zavrnjenih prošenj za vračanje slovenskih priimkov premo sorazmeren naraščanju njihovega števila. Kaj poreče na vse to notranji minister Na-politano? Ali ni tako poCetje anahronistično, posebno še sedaj, ko novi zakon o okvirni zaščiti jezikovnih skupnosti povsem liberalizira proceduro vračanja izvirnih priimkov, pa funkcionarji tržaške prefekture ne bodo veC znali, na kaj bi se oprijeli v obrambi »italijanstva« našega mesta? Med starimi grehi notranjega ministrstva še preden je tja prišel Napolitano, je zgodba o natečaju za tolmače slovenskega jezika. Izposlovala ga je v osemdesetih letih sedaj že rajna Jelka Grbec, da bi v javno upravo vključili zadostno število prevajalcev in tako zagotovili pravico pripadnikov manjšine, da z oblastjo občujejo v materinščini. Pa glej zlomka. Med pogoji je bila tudi diploma neobstoječega »jezikovnega liceja«, kandidate, ki so imeli opravljeno maturo slovenske višje šole pa so najprej sprejeli, nato pa zavrnili, Ceš da njihovo znanje ni »dokumentirano«. Minilo je veC kot deset let, o zadevi se izreka upravno sodstvo, javna uprava pa je brez prevajalcev. Tudi prefektura v Trstu. Pravijo, da bi notranje ministrstvo, odkar ga vodi mož iz naprednega tabora, lahko natečaj ponovilo, pred tem pa saniralo položaj prizadetih kandidatov prvega natečaja. Navsezadnje gre za malenkost, za katero zadostuje le trohica dobre volje. Vse to smo pred meseci napisali ministru Napolitanu in zaman Čakali odgovor. Najbrž bi mu to omenili, Ce bi se srečali v Zgoniku ali kje drugje. Morda pa mu bo sedaj kdo prevedel ta Članek. Ce bo tako, bom dosegel svoj namen. Srečanje bivših dijakov L V piyih majskih dneh so se pri Furlanu na Colu zbrali bivši učenci 3. A razreda Nižje srednje šole pri Sv. Jakobu v šolskem letu 1951152, katerim se je pridružilo pet dijakov iz drugih razredov. Takratni 3. A razred so obiskovali dijaki iz vse tržaške pokrajine od Devina do Milj. Njihov razrednik je bil prof. Jože Umek, sedaj 90-letni upokojenec v Ljubljani, kateremu bivši učenci pošiljajo prisrčnbe pozdrave. Na gornji fotografiji so udeleženci majskega srečanja. Stojijo (od leve proti desni): Herman Jazbec, Karlo Masten, Božidar Marušič, Dario Cupin, Alojz Debeliš, Niko Kosmina, Albin Ukmar, Stanko Budin, Boris Kafol, Drago Sedmak, Dario Colini, Bruno Parovel in Jernej Mišigoj; sedijo: Marino Regent, Renato Jazbec, Ladi Gruden, Herman Svetlič, Silvo Hrovatin, Gianno Bradač, Giorgio Jelušič in Sergij Cibic. Na spodnji fotografiji pa so dijaki 3.A razreda pred 46 leti. Stojijo (od leve proti desni): Jelušič, Jež, Hrovatin, Cibic, prof. Umek, Ban, Starc, Zidarič, Zetko, Škrk, R. Jazbec, Kafol, Sedmak, Debeliš, Budin, Colini, Orel, Petelin; sedijo (od zadaj): Parovel, Ukmar, Bradač, Sluga, Kosmina, Regent, Svetlič, Kovačič, Mišigoj in Simič. Komur je žal, da se ni udeležil omenjenega srečanja, lahko zamujeno nadoknadi prihodnje leto, do takrat pa naj poskrbi, da bo čil in zdrav. (DS) V Tehniškem muzeju v Bistri obnovljena kovačija na vodni pogon BISTRA PRI VRHNIKI - V Tehniškem muzeju Slovenije v Bistri pri Vrhniki so včeraj ob 18. uri odprli razstavo o obnovljeni kovačiji na vodni pogon, ob tej priložnosti so prikazali tudi kovaške spretnosti na obnovljenih napravah. Kustosinja Irena MaruSiC se je ob tem spominila, da je bilo kovaštvo na Slovenskem v preteklosti pomembna obrtna panoga. Orodni kovači so izdelovali poljedelsko, gozdarsko, kolarsko in drugo orodje, kovane dele vozov, žeblje in podobno. Na slovenskem ozemlju je svoje čase obratovalo veC kot 150 orodnih kovačij na vodni pogon. VeCji obrati so bili na Muti, Lovrencu, v Črni, Slovenj Gradcu, Batujah in Kamniku. Za razstavo rekonstruirana kovačija je narejena po vzoru kovačije Ro-senhof z Mute iz devetnajstega stoletja. Predstavljena je tista vrsta kovačij, ki so na Slovenskem nastajale od 19. stoletja dalje in so bile prehodna stopnja kovaške industrije. Prikazan je postopek predelave polizdelka v kovaški izdelek s pomočjo ročnega dela in vodne sile. Tri vodna kolesa poganjajo nekatere kovaške naprave, in sicer: dve kovaški kladivi (re-paC oziroma norec), brusni kamen in valjaste mehove oziroma puhala. (STA) . PISMA UREDNIŠTVU Svetovno nogometno prvenstvo in vprašanje nacionalnega ponosa Ob običajnih novicah, ki jih nekoliko zamegljuje poletna vročina, je prijetno presenečalo briljantno razmišljanje Časnikarja Aleksandra Rudolfa v torkovem večernem slovenskem televizijskem dnevniku. Rudolf je razmišljal o posledicah, ki jih uvrstitev hrvaške nogometne ekipe v polfinalno kolo svetovnega prvenstva lahko prinese med hrvaške nacionalne skrajneže, ki predstavljajo idealno potomstvo PaveliCevih pristašev. Ob tem se vsakomur izmed nas lahko odpira cela vrsta vprašanj: sosledica dejanj na Balkanu, ki je privedla do ene najstrašnejših tragedij našega Časa, nas svari pred nacionalizmi. In vendar moram priznati, da sem kot popoln nogometni antitalent z velikim zanimanjem prisluhnila izjavam kapetana hrvaške nogometne reprezentance, Zvonimirja Bobana, ki so ga posredovala domala vsa sredstva javnega obveščanja. Boban je v bistvu dejal, da je imel do vseh svojih klubov, pri katerih je igral kot nogometaš, veliko spoštovanje, vendar nacionalni dres predstavlja nekaj veC, ljubezen do domovine in do lastnega naroda. Danes predstavlja nogomet izsek sveta, v katerem ne veljajo veC naCela športa, oziroma telesne dejavnosti. Vse se odvija, kot vsakdo ve, med agenti posameznih športnikov in generalnimi menežerji posameznih klubov, ki morajo za dobro kvotirane nogometaše odšteti neverjetne vsote denarja. Te vsote, ki jih gotovo diktirajo tržni zakoni, pa odražajo samo dejstvo, kam niha barometrska igla na hierarhični lestvici vrednot. Prav zaradi tega so bile Boba-nove izjave še toliko bolj dopadljive: balkanski narodi so si izrezali svoj prostor pod soncem v vojni, ki je nihče v Evropi ne bi mogel pričakovati. Prišlo je do tistega absurdnega genocida, v katerem so bile žrtve samo ljudje. In tragedija se za marsikoga še ni zaključila. Oriana Fallaci piše, da je vsaka vojna absurdna, ker je ne sprožijo ljudje, ampak tisti, ki imajo od nje dobiček, in na lastni koži ne občutijo nikakršnih vojnih posledic. Krivcev za balkansko tragedi-jo ne moremo iskati samo med Srbi, in zato Rudolf pravilno svari pred ekstremizmi, do katerih lahko pripelje nacionalistični eksces. Res pa je tudi, da bi se morali vsi mi zamisliti ob vprašanju naroda in narodne identitete, ki ne predstavlja samo navezanosti na preteklost, oziroma neke politične pripadnosti, temveč predvsem načrtovanje prihodnosti. Kako pa naj načrtujemo, Ce nismo dovolj pozorni na osnovni temelj, na katerem bomo gradili? Ce ljubimo svojo preteklost, si moramo ob njej postaviti tudi vprašanje obstoja. Zaskrbljujoče je predvsem to, da se nas je kar mimogrede nalezla neka silna površnost. Vsi lahko predavamo o vsem, v bistvu pa dobro ne obvladamo niti svojega jezika, svoje zgodovine, svoje književnosti. Kar smo storili za to, da bi svoje bogastvo posredovali drugim, je bilo večkrat sad navdušenja in dobre volje posameznikov, bolj nego načrtno iskanje najvišjega, tistega, zaradi katerega bi vsak izmed nas z veseljem in upravičeno zastopal svoj narod z znanjem s svojega lastnega področja. Je torej Zvonimir Boban samo iskra, ki lahko zaneti požar, ali pa morda tudi izhodiščna toCka za nova razmišljanja o tem, kako bomo lahko rasli kot posamezniki in postali bistveni tvorni Člen našega narodnega telesa? Prepričana sem, da bi mogli biti na vseh področjih, zlasti tam, kjer postavljamo na krožnik svoje intelektualne zmogljivosti, veliko bolj uspešni, Ce bi znali pravilno ceniti znanje, talent in kvaliteto, ne da bi zagovarjali, kakor so nas še predobro naučili južni bratje naših italijanskih sosedov, »prestižne« družinske ali strankarske pripadnosti. Ce imamo športnike, ki s svojim talentom, delom in zmogljivostjo vsa ta zadnja desetletja do danes dokazujejo, da vsak narod lahko doseže vrhunske rezultate, je nujno, da razumemo, da mora vsak na svojem področju od sebe zahtevati največ, kar bo njemu v zadoščenje, vsem nam pa v veselje m ponos. In vsakomur f vedenje, da je »bodočnost tistega, ki veruje vanjo«. Tatjana Rojc _SjTIP / NA SREČANJU S PREDSEDNIKOM TRŽAŠKIH INDUSTRIJCEV FERNETIČI / TOVORNO POSTAJALIŠČE Sindikati za takojšnjo zamenjavo lastništva To naj bi bil pogoj za uvedbo dopolnilne blagajne V vodstvu ni Trsta in niti Repentabra Glavno besedo imajo predstavniki Pola Protest Igorja Dolenca in Aleksija Križmana Tržaški sindikati tekstilcev CGIL, CISL in UIL 80 ponovno izrazili zahtevo, naj bi Cim prej priš-t° do zamenjave lastništ-Va tovarne SITIP v Osa-Pski dolini v miljski °bcini. To so povedali Predsedniku združenja tržaških industrijcev Fe-bericu Pacoriniju, ko jih predvčerajšnjim 8Prejel, tudi po nalogu dosedanjega lastništva tovarne. Pacorini je na srečanju resnici na ljubo sindikate Pozval, naj pristanejo, da bl s koncem avgusta Uvedli redno dopolnilno blagajno za delavce predilnice (za tkalnico za zdaj to naj ne bi bilo potrebno), in sicer v Pričakovanju dokončne rešitve, se pravi novega lastništva. Predstavniki l-TlIL, CISL in UIL pa so dajali, da so sicer pripravljeni pristati na udo-Polnilno blagajno, a pod P°gojem, da se prej izdela industrijski načrt, ki bi utemeljeval smotrnost takšnega ukrepa, kar pa ui v bistvu predpostavljalo zamenjavo lastništva, tundikatom je namreč 2riano, da se za prevzem tovarne v Osapski dolini zavzemata dva resna po-Uudnika in skušajo s 8 Voj im zadržanjem ko-ukor mogoCe pritiskati za 1?> da bi prišlo do pozi-uvne rešitve pogajanj. In tako se je sestanek na sedežu tržaških industrij-Cev končal s sklepom, da Se udeleženci na njem, se Pfavi predstavniki sin-uikatov in združenja in-uustrijcev, ponovno se-stanejo 27. t.m., po mož-fosti z posrednim ali neposrednim predstav-uikom novega lastništva. Štiri milijarde lir za pot v Glinščici Predstavniki Pokrajine in Dežele so podpisali programski dogovor, ki vsebinsko dopolnjuje sporazum iz leta 1993. Gre za posege in javna dela v višini približno 16 milijard lir. Pokrajinska uprava bo npr. dobila od Dežele štiri milijarde lir za prvi odsek nove pešpoti-kolesarske steze na nekdanji železniški trasi med postajo Sv. Andreja in Drago, ki v glavnem teCe v dolini Glinščice. Pokrajini bo tudi šlo 500 milijonov lir za razne posege na obalnem območju med Križem in Barkovljami. Občina Trst bod prejela veC kot tri milijarde za preureditev nabrežja, miljska uprava pa dve milijardi in pol za sanacijo starega miljskega jedra. Priznanje Institutu za človeške pravice V sejni dvorani tržaškega občinskega sveta so včeraj slovesno podelili Mednarodnemu inštitutu za preučevanje človekovih pravic iz Trsta nagrado Filippo Grammatica 1998. Nagrado je podelilo Združenje tujih diplomatov in konzulov v Italiji, in sicer za zasluge, ki si jih je inštutut pridobil v obrambi temeljnih človekovih svoboščin in v raziskovanju na področju bioetike. Slovesnosti se je med drugimi udeležil predsednik Združenja tujih diplomatov in konzulov v Italiji Giam-paolo Tozzoli, predsednik inštituta Guido Gerin pa je ob prevzemu nagrade govoril na temo: »Od človekov pravic do bioetike v mednarodnih listinah«. Upravni svet delniške družbe tovornega postajališča pri Fernetičih je sinoči izvolilil novo vodstvo, v katerem ni predstavnikov tržaške in repentabrske občine. Za predsednika je bil že pred nekaj dnevi izvoljen Arcange-lo Flaminio, ostali elani vodstva pa so Roberto Prioglio (špediterji), Carlo Rossi (Trgovinska zbornica) in Angelo Lippi (Pokrajina). Vsi so politično zelo blizu desnosredinskemu Polu svoboščin, Lippi pa je tudi brat podpredsednika pokrajinske uprave iz vrst Nacionalnega zavezništva. Iz novega vodstva sta izpadla zastopnika Občine Trst Igor Dolenc (na sliki levo) in krajev- ne občinske uprave (župan Aleksij Križman, na sliki desno), ki je vendarle lastnik približno 90 odst. zemljišč, na katerih stoji terminal. Naj-veeji delničar je vsekakor Pokrajina (šest ŠOLSTVO / IZIDI ZRELOSTNIH IZPITOV Sestdesetica na pedagoškem liceju Na pedagoškem liceju Antona Martina Slomška so včeraj objavili izide zrelostnih izpitov. Tudi na tej šoli so izdelali prav vsi kandidati, ena od dijakinj, Katja Milic, pa je bila ocenjena z najvišjo oceno, šest-desetico. To je druga Sestdesetica, ki so jo zabeležili letos na maturah na slovenskih višjih srednjih šolah na Tržaškem. Na pedagoškem liceju A.M.Slomška so izdelali: 5. razred: Sara Babuder (38/60), Nataša Cosmina (43/60), Nataša Čebokli (36/60), Irina Družina (40/60), Sara Gruber (36/60), Katja Husu (36/60), Erik lori (39/60), Lucia Lombardo (52/60), Samoa Mauro (52/60), Katja Milic (60/60), Nada Paulin (58/60), Irina Pettirosso (36/60), Karin Ravbar (48/60), Katrin Rebula (36/60), Ilonka Rustia (56/60), Elena Sanna (48/60), Romina Sossi (42/60), Daniela Tul (58/60), Tanja Zadnik (37/60), Maja Zobec (36/60), Edit Zrim (48/60). Danes (ob 11. uri) bodo objavili izide še na znanstvenem liceju Franceta Prešerna, s Čimer bo padel zastor na letošnje zrelostne izpite. petnajstink delnic), takoj zatem pa pride mestna uprava (štiri petnajstine), sledijo Občina Repentabor in Trgovinska zbornica (po dve petnajstim) ter pristaniška ustanova (ena petnajstina). Dolenc je izvolitev ožjega vodstva označil kot Cisto politično izbiro, ki ne upošteva vidnih vlog tržaške in tudi in tudi ne repentabrske uprave. S to oceno je soglašal župan Križman, ki se že dalj Časa bori, da bi domaCa občina imela večji vpliv pri upravljanju postajališča, ki ga bo treba s polnopravnim vstopom Slovenije v Evropsko unijo korenito preurediti. Ta naloga Čaka tudi sosednjo Sežano. Glede FernetiCev se vsekakor govori o možnosti, da bi na območju sedanjega terminala uredili skladišča za tržaško pristanišče ali pa servis (ogromno garažo) za tovornjake, ki vozijo v srednjo in vzhodno Evropo. Iz daljne Gruzije in Grčije interes za sodelovanje v marikulturi Tako vladni krogi Gruzije kot grški podjetniki so v preteklih dneh pokazali zanimanje za tehnične in podjetniške izkušnje tržaških gojil-cev morskih sadežev in školjk. Krajevna Trgo-vinska zbornica - kot beremo v njenem tiskovnem sporočilu - je namreč iz obeh sredin prejeta vabilo za sodelovanje, o Čemer je tekla bese-Pa na zadnjem zasedanju zbomicinega odbora [n upravnega sveta specialnega podjetja Aries, N deluje v okviru Trgovinske zbornice. Tržaška gospodarska institucija je namreč ne samo pripravljena, ampak tudi sama zainteresirana za sodelovanje oziroma za blagovno menjavo v korist tržaških podjetij, ki delujejo na področju marikulture. Gospodarski stiki z Gruzijo so se okrepili rned nedavnim obiskom predsednika italijan-s'ce federacije za marikulturo Maria Bussanija, P° katerem je tamkajšnji minister za zunanjo trgovino posegel pri tržaški zbornici za Cim-Projšnji začetek iniciativ na področju tehnične Asistence in pomoči. Kar zadeva Grčijo, pa se Zanimanje tamkajšnjih podjetnikov nanaša na Predelavo in komercializacijo morskih školjk in sadežev, s čimer se je Trst predstavil na nedav-1 sredozemski konferenci o ribištvu v Solunu. Srečanje kolesarjev: spremembe v umikih avtobusov Jutri in pojutrišnjem bo v našem mestu deželni miting mladih kolesarjev, na katerem napovedujejo sodelovanje veC kot tristo športnikov med sedmim in dvanj-stim letom starosti. Zaradi tega je mestna uprava uvedla nekatere prometne omejitve, v nedeljo pa so spremenili vozni red in tudi nekatere proge mestnih avtobusov. Spremembe v avtobusnem prometu zadevajo proge avtobusov številka 8, 9, 10, 11,17 in 18, a le na območju nabrežja in Terezijanske Četrti. Do teh sprememb bo prišlo med 7. in 14.uro, vse informacije v zvezi s tem pa nudijo na zeleni številki 167016675 avtobusnega podjetja. _________MESTNI REDARJI_________________ Pri železniški postaji odkrili nezakonit dom za ostarele V Trstu, mestu starih, se je v zadnjih letih razpasel nov biznis: domovi za ostarele. V sami Terezijanski Četrti so jih mestni redarji našteli kar 65. Med pregledom v domu za ostarele v bližini železniške postaje pa so odkrili, da je bila struktura protizakonita, saj ni imela ustreznih dovoljenj za tako poslovanje. Dom je vodilo podjetje z imenom lastnice K.F. V Času preiskave je struktura gostila samo pet gostov, morda zato, ker je zaCela delovati šele pred kratkim. Lastnici protizakonitega doma so mestni redarji na podlagi določil deželnega zakona št. 19 iz leta 1997 naprtili globo v višini 20 milijonov lir. Te strukture morajo namreč odgovarjati določenim zakonskim predpisom, da bi najbolj potrebnemu prebivalstvu nudilo Cim bolj vedro in dostojanstveno jesen življenja. Sodniki potrdili roparju kazen (6 let in pol ječe) Tržaško prizivno sodišče je 38-letnemu Vincenzu Steffeju iz Milj potrdilo prvostopenjsko obsodbo na šest let in pol zapora zaradi ropa v igralnici lota v Ul. Marconi v Trstu. Moški je 16. maja lani stopil v igralnico, zaprl vrata za sabo, potegnil iz žepa pištolo in ustrelil nad glavo Giuseppeja Di Miera, moža upraviteljice igralnice. V lokalu je nagrabil vsega 200 tisoC lir in zbežal. Policija mu je prišla takoj na sled s pomočjo mimoidočega, ki je sledil roparju. Kljub temu, da so agenti med zasledovanjem ustrelili v zrak, da bi ga prisilili k predaji, se Steffe in ustavil. Uspelo mu je zbežati, 8. avgusta lani pa so ga le izsledili in aretirali. ČRNA KRONIKA / VRSTA NESREČ V Ul. Giulia avtomobil zbil dekle na prehodu za pešce Tržaški mestni redarji so vCeraj posegli pri številnih prometnih nesrečah. Najhujša se je zgodila dopoldne v Ul. Giulia v bližini križišča z Ul. Galilei, kjer je avtomobil zbil 19-letno V.F. medtem ko je na prehodu za pešce prečkala cesto. NesreCa je bila res huda, saj si je dekle zlomilo veC kosti. Prepeljali so jo v bolnišnico, kjer so zdravniki ugotovili, da se bo morala zdraviti kar tri mesece. Popoldne se je podobna prometna nesreča zgodila na Nabrežju Gulli v bližini hišne številke 12/1. Avtomobil je zbil moškega (mestni redarji so sporočili le začetnici njegovega imena, S.T.), prav tako na prehodu za pešce. Vozilo je nato povleklo pešca s sabo še za kakih 10 metrov. Ranjenec je tudi utrpel vrsto kostnih zlo- mov, zaradi Cesar se bo moral zdraviti 40 dni. VCeraj ob 10.15 so mestni redarji posegli tudi na Drevoredu D’Annunzio 12, kjer je vespa, ki jo je voznik upravljal v smeri proti mestnemu središču, zbila 20-letno I.G. Tudi njo so prepeljali v glavno bolnišnico. Okrevala bo v 30 dneh. Zaradi nesreče je bil promet na pomembni prometnici oviran. Redarji so ga zato začasno preusmerili v bližnjo Ul. Raffineria. V dopoldanskih uraj je prišlo do nesreče tudi v Ul. Tigor, kjer sta trčila tovornjak in motorno kolo. Skupil jo je voznik motornega kolesa, ki so ga prepeljali na oddelek prve pomoči, kjer so mu rane obvezali in ga odslovili z diagnozo okrevanja v 15 dneh. Tudi izvide te nesreče so opravili tržaški mestni redarji. NOVICE V Miramaru »Luči in zvoki« V miramarskem parku so se prvega julija zadeli tradicionalni »Ludi in zvoki«, ki bodo na sporedu vse do konca avgusta. V tem mesecu bo prva predstava ob 21.30, druga pa ob 22.45, prihodnji mesec pa bo prva predstava ob 21.uri, druga pa ob 21.15. Vstopnica stane 10 tisoč lir, s popustom pa 8 tisod lir. Informacije nudijo na tel. št.040414177 ali pa 03384088037 v uradnih urah. V miramarskem gradu bo danes in jutri koncert klasične glasbe. Začetek ob 21.uri. Koncerta prireja ministrstvo za kulturne in spomeniške dobrine v sodelovanju s konservatorijem G.Tartini. Prekopi na Proseku in Katinari Občina Trst javlja, da se bodo od 20. julija 1998 dalje na pokopališču na Proseku in na Katinari zadeli prekopi navadnih grobov na 1. oziroma 2.polju. Izkopi posmrtnih ostankov zadevajo pokojne, ki so bili na Proseku pokopani v obdobju od 4.9.1980 do 2.5.1987, na Katinari pa v obdobju 5. 6. 1980 do 6. 6.1984. Kdor želi ohraniti posmrtne ostanke svojcev in poskrbeti za njihov prekop na drugo mesto, se lahko zglasi v pokopališkem uradu pri Sv. Ani v Istrski ulici št. 206, od ponedeljka do petka od 14. do 15. ure. Rok za prijavo zapade 17. julija 1998. Nagrobna znamenja je treba odstraniti do 17. julija 1998. Po tem datumu bo Uprava odredila odstranitev in odvoz vseh preostalih spomenikov. Delovni koledar bo na razpolago v uradu za oko-liška pokopališča pri Sv. Ani. Po izteku rokov, določenih v koledarju, bodo posmrtni ostanki dokončno pokopani v skupno kostnico in ne bodo vec razpoznavni. V primeru najdbe nemineraliziranih ostankov, bo Uprava poskrbela za upepehtev le-teh vsakokrat ko ne bo zakonec ah, v pomanjkanju slednjega, najožji sorodnik pokojnega izrazil nasprotnega mnenja. Razstava o industrijski reklami V tržaški Palači Costanzi je od 8. julija odprta razstava »Zbirateljstvo v Trstu: reklame in industrijska proizvodnja 1880-1960«, ki bo na ogled občinstva vse do konca avgusta. Razstavljeni bodo raznovrstni predmeti, plakati, risbe itd. zlasti iz privatnih zbirk, ki zadevajo reklamno dejavnost več kot sedemdesetih podjetij in tovarn. Glasba na Gradu V okviru pobude Znanost pod zvezdami - glasba na Gradu, ki jo prireja konservatorij Tartini bosta danes in jutri (ob 21. uri) na Gradu sv.Justa nastopila dua Alessandra Falciano (klarinet) - Elisa Fratnik (klavir) ter Lorena Allegretto (saksofon) - Gianpaolo Pra-ta (klavir). Izvajala bosta skladbe Poulenca, Saint-Saensa, Andersona, Eugena in Johvet. Srečanja pri Rumeni hiši Krožek ARO od Rumene hiše in združenje Lettere triestine prirejata vsak petek v juliju ciklus znanst-veno-kultumih srečanj. Prvo tako srečanje bo drevi ob 21. uri na terasi pri Rumeni hiši v Barkovljah, Furlanska cesta 293. Psihoanalitik Silvia Amati Sas ter psihiatra Massimo Marših in Mario Colucci bodo govorih na temo Psihozdravila in psihoterapija. Letaki SKR o odnosu z vlado TPPZ RINKO TOMAŽIČ / PIKNIK NA SLAVNIKU Zadovoljstvo ob koncu sezone V novo sezono z novim sporedom in novimi oblekami Preteklo soboto je ob koci na Slavniku potekal družabni pik-nik, ki so ga organizirali Obmejna zveza borcev in upokojenci. Gost prireditve, ki je privabila lepo število ljudi, je bil Tržaški partizanski pevski zbor, ki je pod vodstvom dirigenta Oskarja Kjudra in Pie Cah izvedel koncert slovenskih partizanskih pesmi ter borbenih pesmi drugih narodov. Vreme je bilo organizatorjem naklonjeno in tako so pevci, kot sicer tudi ostali udeleženci, preživeli dan v lepem naravnem okolju, ob poslušanju petja in priložnostnih govorov. »S tem nastopom je naš zbor lepo zaključil svojo uspešno sezono, v kateri smo nastopali lanski september na Prešernovem trgu v Ljubljani, nato v Marzabot-tu, v Postojni, v Praprotu - Saležu, na Opčinah, v Portorožu, Steverjanu, Pa-driCah, v Velenju, Gropadi in v naselju San Sergio. NiC ne pretiravam, če povem, da se je naših nastopov udeležilo preko 30.000 poslušalcev,« nam je povvvedal Oskar Kjuder. Do 28. avgusta bo zbor na počitnicah. Potem pa bo začel na svojem sedežu, ob cesti med Bazovico in PadriCami, z rednimi vajami za nastop na prazniku na Tatrah, ob proslavi 20-letnice postavitve spomenika padlim v Bazovici in dvodnevne- ga izleta na otok Rab, kjer se bo zbor s petjem oddolžil spominu vseh tistih, ki so trpeli pa tudi umrli na tem otoku v Času vojne. »V novo sezono bomo stopili v novih oblekah, upam pa tudi z novim programom,« je še dejal Kjuder. »Čeprav ostajajo partizanske in borbene pesmi glavna tematika naše pevske ustvarjalnosti, želimo razširiti naš program še na nove pesmi. Do sedaj imamo v programu pesmi, ki jih pojemo V 14 jezikih; sedaj želimo le-tega še popestriti.« . Zbor, ki je na žalost v zadnjih letih izgubil veC starejših pevcev, se pomlajuje. K njemu pristopajo mladi pevci iz raznih krajev, pridružila pa se jim je skupina 25 žensk, ki pridno hodijo na vaje in se udeležujejo vseh nastopov. Skupno šteje zbor z orkestrom okrog 100 elanov. »V novem delu programa bo več skladb za pevce, orkester in violino. To je moj najljubši inštrument, kateremu posvečam 5 do 6 ur dnevno. Upam, da bo to lepa obogatitev za naše nastope.« Ko smo že govorili o zboru, njegovih bodočih načrtih, se je želel dirigent zahvaliti pevcem, ki skrbijo za dom in njegovo vzdrževanje, ki hodijo pridno na vaje in so vedno prisotni na vsakem nastopu. Neva Lukeš KRUT / TRADICIONALNO LETOVANJE Prijeten počitek na Kreti Želja, naj s takimi pobudami nadaljujejo tudi v prihodnjih letih VCERAJ-DANES Danes, PETEK, 10. julija 1998 AMALIJA Sonce vzide ob 5.25 in zatone ob 20.55 - Dolžina dneva 15.30 - Luna vzide ob 21.22 in zatone ob 6.16 Jutri, SOBOTA, 11. julija 1998 BENEDIKT VREME VČERAJ OB 12. URI: temperatura zraka 19,8 stopinje, zračni tlak 1013,6 mb raste, brezvetrje, vlaga 59-od-stotna, nebo jasno, morje mirno, temperatura morja 24,7 stopinje. ROJSTVA IN SMRTI Rodili so se: Marco Zhuo, Pietro Michelini, Francesco Montesano, Fe-derica Sciortino. Umrli so: 28-letni Marco Franza, 60-letna Car-men Sincich, 85-letni Romano Grebel, 76-letni Giorgio Suzzi, 84-letni Milano Giberna, 93-letna Antonia Ruzzier, 86-letni Giuseppe Paroni. I : LEKARNE Od ponedeljka, 6 do sobote, 11. julija 1998 Norm-alen urnik lekarn od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30 Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Ul. Tor S. Piero 2 (tel. 040 421040), Ul. Revoltella 41 (tel. 040 947797), Zavije - Ul. Flavia 89 (tel. 040 232253). Zgonik (tel. 040 229373) - s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30 Ul. Tor S. Piero 2, Ul. Revoltella 41, Goldonijev trg 8, Zavije -Ul. Flavia 89. Zgonik (tel. 040 229373) - s predhod- nim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Goldonijev trg 8 (tel. 040 634144). Za dostavljanje zdravil na dom tel. 040 350505 - TELEVITA Urad za informacije KZE-USL - tel. 040 573012. Urad za informacije KZE deluje od ponedeljka do petka od 8. do 13. ure. - tel. 040 573012. Dežurna zdravstvena služba Nočna služba od 20. do 8. ure, tel. 040 118, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure. Hitra pomoč tel. 040 118. Telefonska centrala KZE-USL: 040 399-1111. KINO ARENA ARISTON (poletni kino; v primeru slabega vremena bo predstava v kinodvorani) - 21.30 »Un topolino sotto sfrat-to«, Produkcija Walt Di-sney. EXCELSIOR - Zaprto. EKCELSIOR AZZUR- RA- 18.20, 20,10, 22.00 »Paradiso perduto«, r. Ethan Hawke, i. Rober De Niro. AMBASCIATORI - Zaprto zaradi dopusta do 14. 8. NAZIONALE 1 - Zaprto zaradi dopusta do 14. 8.. NAZIONALE 2 - Zaprto zaradi dopusta do 14. 8.. NAZIONALE 3 - Zaprto zaradi dopusta do 14. 8.. NAZIONALE 4 - Zaprto zaradi dopusta do 14. 8. MIGNON - Zaprto zaradi dopusta. CAPITOL - Zaprto zaradi dopusta do 17. 8. ALCIONE - 20.15, 22.00 »Elvis e Merilin«, r. Ar-mando Manni, i. Edyta 01-szovvka, Goran Navojec in Giorgio Faletti. SEZONSKA RAZPRODAJA S POPUSTI DO 50% Stranka komunistične prenove bo danes delila letake v številnih krajih v mestu in okolici, da bi državljanom obrazložila strankine predloge o odnosu z vlado. Letake bodo delih pri Sv. Jakobu, pred štivansko papirnico, v Nabrežini, na Opčinah, pred škedenjsko železarno, pred menzo pri Domju, v Miljah in na Trgu Stare mitnice, kjer bo prisotne ogovoril strankin pokrajinski tajnik Jacopo Venier. Poletni praznik v Nabrežini V Centru za mentalno zdravje v Nabrežini (Nabrežina kamnolomi 9) bo danes na sporedu praznik z naslovom Poletne bliskavice. Ob 20.30 bo jazzovski nastop dua Alessandra Franco in Riccarda Morpur-go, sledila bo plesna glasba z disc jockeyi Radia Fra-gola, poskrbljeno pa bo za dobro počutje in prigrizek. Omejitve v prometu v dolinski občini Med Ricmanji in Domjom bodo opravih dela za postavitev kanalizacije. Zaradi tega je dolinska občinska uprava odredila prepoved prehoda za vsa vozila, razen vozil bivajočih, na odseku pokrajinske ceste, ki vodi od križišča z občinsko cesto nasproti hišne številke 161 v Puljah (Bar Mama) in mostu na potoku, ki meji z Logom. Nadalje je odredila vzpostavitev izmenične enosmerne ceste s postavitvijo začasnega semaforja na občinski cesti, ki od križišča s pokrajinsko cesto v višini hišne številke 161 v Puljah zavije zopet na pokrajinsko cesto ob mostičku Gez potok na meji z Logom. bgubljeno-najdeno Tržaška občina obvešCa, da so na oddelku za izgubljene predmete v občinski palači (soba 37) na ogled predmeti, ki so jih dobih junija na cesti, in sicer: ura, avtoradio, nahrbtnik, listnica, kolajna, fotografski aparat in več ključev. Lastniki jih lahko dvignejo od ponedeljka do petka od 9. ure do 12.30 in ob ponedeljkih in sredah od 14. do 16. ure. Konzor-cialno podjetje za prevoze obvešCa, da so v skladišču v Ul. S. Cilino 99 na ogled različni predmeti, ki so jih potniki pozabiti na mestnih avtobusih. Pretekli petek se je na svoje domove vrnilo petindvajset Krut-ovih elanov, ki se je udeležilo enotedenskega potovanja na otok Kreto. Tržačane in Goričane, ki so sonCni teden na sredozemskem otoku popestrili z izleti v kretsko pokrajino in ekskurzijami na stare minojske izkopanine, je na ljubljanskem letališču pričakal dež in preskok s štiridesetih k dvajsetim stopinjam Celzija. Tovrstna pobuda, ki jo je Krut v letošnjem poletju ponudil svojim elanom, je nedvomno prispevala k obogatitvi nudenja uslug in dejavonosti krožka. Zato bo prireditelj tudi v prihodnji sezoni vzel v poštev podobne pobude. (JPc) _______BARKOVLJE / OBČNI ZBOR______ V ospredju prostorska stiska Društvo kljub bogati dejavnosti nima primernega sedeža Vsa naša društva so imela v tem mesecu izredne občne zbore, na katerih so odobrila spremembe pravil v statutu, ki velja za njihovo delovanje. Barkovljan-sko kulturno društvo je temu pridružilo še redni občni zbor, ki je potekal v župnijski dvorani v Ul. Mon-colano. Kot vsak občni zbor, se je tudi ta predstavil s poročiloma predsednika Luciana Jagodica in tajnice Vere Poljšak, blagajniškega poročila, poročilom nadzornega odbora, z diskusijo in izvolitvijo novih društvenih organov. Pregled dejavnosti društva, ki še vedno ne razpolaga z lastnimi društvenimi prostori, je bil kljub temu izredno bogat in pohvalen za društvo in njegove dane. V tajniškem poročilu je Poljšakova zaobjela društveno dejavnost od zadnjega zbora do danes. Nekatere prireditve so za domaCe društvo že tradicionalne, kot na primer praznik dneva slovenske kulture, praznik pokušnje domačega kruha in vina in še koncerti v barkovljanski cerkvi, pa v vili Primc, predstavitev novih knjig, med temi knjige domačinke Brune Pertot »Pesmi iz pipe«, Vesne Guštin »Je več dnevou ku klobas« in Neve Lukeš »Delčki našega vsakdana«. Društvo je gostilo tudi elane drugih sorodnih društev; opravilo pa je tudi veC lepih skupinskih izletov, pa še veC večerov s predvajanjem videofilmov in prikazom diaslik. Skupno z Jadralnim klubom Sireno je društvo predstavilo knjigo »Barcola«, katere avtor je Fabio Zubini. »Naši prazniki in prireditve potekajo že kar lep Cas v prostorih Sirene, seveda ko nam je njihova dvorana na razpolago,« je povedala tajnica. »Zahvaljujemo se klubu in njegovemu vodstvo za gostoljubje, saj smo le na ta naCin lahko nadaljevali s svojo dejavnostjo. Sedaj pa smo se odločili za nabiralno akcijo, da pridemo do finančnih sredstev za končno obnovo našega sedeža. Upamo, da se bodo elani odzvali tej naši pobudi.« Ob koncu so elani izvolili tudi nov odbor, v katerega so stopili tudi mladi, ki bodo, prav gotovo, dali nekaj novih idej za nadaljnje delovanje barkov-Ijanskega društva. N. L. Specializirana trgovina za spodnje perilo in tekstile izdelke za dom TRST, ul S. Spiridione 5 TRŽIČ, ul. Duca D’ Aosta 14 it- V JULIJU IN AVGUSTU S POS€BNIMI L€T» IZ UUBUflN€ 8 dni v hotelu na otoku Samos samo Lir. 720.000 + takse 8 dni v hotelu na otoku Karpathos samo Lir. 772.000 + takse 8 dni v hotelu v Torremolinosu samo Lir. 875.000 + takse To je samo nekaj ponudb. Vzemite naš katalog, v katerem boste prav gotovo našli ponudbo primerno za vaše počitnice. i Jjidia viaggi Trg Tommaseo 2/b Trst Tel. 040/367636-367886 GODBENO DRUŠTVO VIKTOR PARMA - TREBČE OB 85. OBLETNICI USTANOVITVE PRIREJA: danes, 10. julija JUBILEJNI KONCERT na vrtu Ljudskega doma v Trebčah ob 20.30 jutri, 11. julija ob 17. uri odprtje kioskov, ob 19. uri nastop godbe MANDA MENTALE iz Cervignana, ob 20.30 ples z ansamblom Kraški kvintet v nedeljo, 12. julija ob 15. uri odprtje kioskov, ob 16. mi mimohod godb do športnega parka Griža, sledi pozdravni koncert, ob 20.30 ples z ansamblom Kraški kvintet v ponedeljek, 13. julija ob 17. uri odprtje kioskov ob 20.30 ples z ansamblom Kraški kvintet F-C. PRIMORJE priredi na Proseku °d 10. do 13. in od 17. do 20. julija 1998 ŠPORTNI PRAZNIK Spored: danes, 10.7., ob 21. uri nastop plesne šole Club Diamante jutri, 11.7., ob 20.30 ples z ansamblom Adria Kvintet nedelja, 12.7., ob 20.30 ples z ansamblom Zamejski kvintet Ponedeljek, 13.7., ob 20.30 ples z ansamblom Happy Day Petek, 17.7., ob 20.30 ples z ansamblom Status Symbol sobota, 18.7., ob 20.30 ples z ansamblom Silver Diši nedelja 19.7.,ob 19. uri Koncert Godbe s Proseka ob 20.30 ples z ansamblom Adria Kvintet Ponedeljek, 20.7., ob 20.30 ples z ansamblom Happy Day Kioski bodo odprti od 17. ure dalje. Na voljo bodo specialitete na žaru in domaCe vino. KROŽEK 91 PRAZNIK VČLANJEVANJA Sodelovala bosta MePZ IGO GRUDEN in koprska Savrinka ROŽANA KOSTIAL Danes, 10. julija, ob 20.30 da sedežu JK CUPA v Sesljanu Vabljeni! M PRIREDITVE H SOLSKE VESTI godbeno drustvc V|KTOR PARMA - Trebči Pjireja ob 85-letnici ustano ^tve danes, 10. julija, ol ^°-30 JUBILEJNI KONCER1 I!,a vrtu Ljudskega doma i tebcah; jutri, 11. julija, ol '■ uri odprtje kioskov, ol 9- uri nastop godbe Mand. 2 Male iz Cervignana; ol °.3o pjes z ansamblon Kraskj kvintet; v nedeljo, 12 ^uja, ob 15. uri odprtje kio Sk°v, ob 16. uri mimohoc 8°db do športnega parki Uža, sledi pozdravni kon i ?tt> ob 20.30 ples z ansam ri e Kraški kvintet; v pone Ujek, 13. julija, ob 17. ur dprtje kioskov, ob 20.3( f .s z ansamblom Krašk Kvintet. URAD SINDIKATA SLOVENSKE SOLE, Ul. Carduc-ci 8, tel./fax 040370301, bo v juliju in avgustu posloval ob sredah, od 10. do 12. me. E3 ČESTITKE Danes praznuje MARIJAN SPETIČ rojstni dan. Se mnogo sreče, uspehov in veselih dni ob zvokih harmonike, mu želijo mama, brat Stojan, Bruna, Alenka in Iztok. Ob uspešno opravljeni maturi Čestita SAMOI MAURO in ji želi še obilo uspeha v nadaljnjem študiju Daria z družino. Na Opčinah, na Proseški, NAROČNIKOM PRIMORSKEGA DNEVNIKA želijo prejemati Časopis v kraj letovanja, priporočamo, da nas obvestijo vsaj štiri dni pred odhodom na počitnice na telefonsko številko 7786300 - vsak dan od 14. do 20. ure Dne 8. julija je na tržaški Univerzi diplomirala iz političnih ved Nataša Canziani Čestitajo ji mama, papa, Andrej in Renato je spet veselo, saj STEFAN praznuje 30 let. Tisti, ki ga imajo radi, vse najboljše mu želijo in se z njim veselijo. OBVESTILA TABORNIKI RMV obveščajo, da se na letno taborjenje odpeljejo v ponedeljek 13. julija. Zbirališče ob 7.30 na sežanski železniški postaji.Zaradi velikega povpraševanja sprejemajo TABORNIKI RMV prijave za trodnevno taborjenje za bivše elane NAZAJ V TABORNIŠKI RAJ do 20. julija 1998. Taborjenje bo v Ribičevem lazu od 31. julija do 2. avgusta 1998. KRD DOM BRISCIKI pod pokroviteljstvom Občine Zgonik vabi ob priložnosti 90-letnice Briškovske jame na razstavo Kamen, Čipke, stare razglednice. Razstava bo do 12. julija v Domu v BrišCikih. Urnik razstave: od 6. do 12. julija od 11. do 14. in od 17. do 21. me. MLADI V ODKRIVANJU SKUPNIH POTI opozarjamo na naslednji ponudbi: Mountain summer camp -emopean cooperation (v organizaciji ZKS), od 19. do 26.7. v Kranjski gori. Nastanitev v penzionu po sobah. Sprehodi, pohodi, šport v gorah, pa še pogovori na aktualne teme in družabnost. Namenjeno mladini iz Slovenije in iz vseh evropskih držav. IZOLA ’98 (v organizaciji ZKS) od 1. do 10.8. v Izoli. Nastanitev v župnijskem domu - skupna ležišCa. Zabava in družab: nost na plaži, predavanje in pogovori, likovne delavnice, izleti, plesi... Namenjeno študentom in mladim v poklicu. Informacije in prijave: MOSP, Alenka, ul. Donizetti 3, tel. št. 370846, od ponedeljka do petka, od 9. do 17. me. ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV sporoča, da bodo njeni tržaški uradi v Ul. sv. Frančiška 20 in goriški v Ul. Malta 2 v poletnih mesecih, to je julija in avgusta, odprti za elane od 9. do 14. ure. Kot običajno, bodo zaprti ob sobotah. TEČAJI AEROBIKE, oblikovanja telesa, stret-chinga in klasične telovadbe že potekajo vsak torek in Četrtek zveCer in v soboto zjutraj v repenski telovadnici. Interesenti lahko pokličejo na tel. št. 040-912843 (PctrEi) KD SLOVAN - PadriCe obvešCa, da je razstava ob stoletnici društva »PadriCe skozi Cas« v prostorih Gozdne zadruge odprta do nedelje, 12. t.m. Urnik: od OBVESTILO BRALCEM IN NAROČNIKOM Obveščamo Vas, da sprejemamo OSMRTNICE, UOKVIRJENE OGLASE, MALE OGLASE, ČESTITKE in na splošno vsa obvestila na uredništvu Primorskega dnevnika, v Ul. Montecchi 6 ali po telefonu na št. 040-7786333 URNIKOM: od ponedeljka do petka od 10. do 15. ure, ob sobotah od 10. do 13. ure 17. do 20. me. Na razpolago je tudi knjiga »Utrip pod gričem«. ILUSTRATORKA Vesna Benedetic in keramistka Ni-coletta Benvenuti bosta do 14. avgusta vodili poletni minikampus umetniških dejavnosti SEZAM ODPRI SE. Za podrobnejše informacije se lahko javite ilustratorki na tel. št. 040-763875 ali keramistki na tel. št. 040-380383. GLASBENA MATICA TRST - Sola M. Kogoj, Ul. R. Manna 29, sprejema potrditve vpisov za šolsko leto 98/99 do 15. julija vsak dan od 9. do 12. me. Informacije: tel. št. 040-418605. LETOVANJE MEDVEDJE BRDO od 15. do 25. julija 1998. Razpoložljivih je še nekaj mest. Pohitite z vpisom! Vse informacije dobite v Slovenskem dijaškem domu Srečko Kosovel, Ul. Ginnastica 72, tel. 040573141. LETOVANJE V FIESI PRI PIRANU od 27. julija do 5. avgusta 1998. Na voljo je še nekaj mest. Pohitite! Vse informacije dobite v Slovenskem dijaškem domu Srečko Kosovel, Ul. Ginnastica 72, tel. 040573141. SKLAD MITJA CUK sprejema vpisovanja v poletna središča: 1. Poletno središče v otroškem vrtcu na Proseku od 3. do 14. avgusta od 8. do 17. me. 2. Poletno središče v otroškem vrtcu na Opčinah od 17. do 28. avgusta od 8 do 17. ure. Vpisovanje v uradih na Narodni ul. 126 na Opčinah, vsak dan med 10. in 13. mo razen ob sobotah (tel. 040212289) 3.) Poletno varstvo na Opčinah: do 4. septembra od 8. do 13. ure (možno vpisovanje iz tedna v teden). ZADRUŽNI CENTER ZA SOCIALNO DEJAVNOST prireja poletno središče v Brojnici (Križ) od 24. avgusta 1998 do 4. septembra 1998. Za podrobnejše informacije in prijave se lahko oglasite na tel. št. 040-360324 ob delovnikih od 9. do 12. in od 15. do 17. ure. NARODNA IN STUDIJSKA KNJIŽNICA bo do nadaljnjega zaprta zaradi neuporabnosti prostorov. Vse informacije na Odseku za zgodovino, tel. št. 040632663 od 8.30 do 12.30. KD LONJER KATINARA prireja poletni center 1998 za otroke iz vrtca in osnovne šole v lonjerskih društvenih prostorih od ponedeljka, 20. julija do petka, 31. julija (razen sobote in nedelje) od 8. do 13. ure. Ce vas ponudba zanima, pohitite! Za informacije in prijave pokličite Tamaro, tel. št. 040910387. SKLAD MITJA CUK obvešCa, da bo v mesecu septembru organiziral začetni in nadaljevalni teCaj ročnega tkanja pod vodstvom Magde Tavčar. Število mest je omejeno, zato prosimo vse tiste, ki jih teCaj zanima, da se zglasijo pri Skladu, tel. št. 040-212289 ali pri M. Tavčar, na tel. št. 040-226131. B_______________IZLETI 40-LETNIKI s Tržaškega in Goriškega, pozor! Na razpolago so še zadnja mesta za septembrski dvodnevni izlet na Štajersko in Prekmurje. Pohitite in prijavite se na tel. št. 211258 (Nadja) in 0338-7107142 (Igor^ Pridružite se nam, ne bo vam žal. Potrditev in plačilo izleta v torek, 11. avgusta od SEZONSKI POPUSTI v trgovini obutve in usnjenih izdelkov ALENKA Prosek 111 18. do 20. ure v Prosvetnem domu na Opčinah. SINDIKAT SPI-CGIL IN KROŽEK AUSER za Kraško območje, vabita v nedeljo 19. julija 1998 na izlet v Bohinj in na Bled. Za informacije kličite sedež sindikata (tel. 040-200698). MALI OGLASI tel. 040 7786333 V CENTRU SEŽANE od- dam trisobno stanovanje primerno tudi za poslovno dejavnost. Tel. 0338667/73623. SAAB 900 TURBO modre metalizirane barve, letnik ’94, full optional, prodam po ugodni ceni. Tel. 040-228989. RABLJENO POHIŠTVO: spalnico, dnevno sobo, kuhinjo ter raznovrstne omarice, stolice in belo tehniko prodam. Tel. 040-575145 ali 040-350150. AVTOKLEPARSKA DELAVNICA nujno išCe izkušenega avtoličarja. Tel. 040-201168 ali 0336/644708. NA PADRICAH se je izgubil pepelnato-siv mucek. Ce ga je kdo videl, prosimo, da poklice na tel. št. 040-226271. PRODAM harmoniko Scandalli (klavirsko) 120 basov, v dobrem stanju. Tel. 040-53421. SENČNO FASADNO ZAVESO (Tempotest) 460x260 cm, ročni mehanizem za odpiranje in zapiranje, ugodno prodam. Tel.: 040-226539 ob uri obedov. PRODAM po ugodni ceni malo rabljeno motorno kolo Ciao. Tel. 040-220202. ŠTUDENTKA išCe delo kot baby sitter. Tel. 040-330798. NUJNO ISCEM delo kot hišna pomočnica ali kot baby sitter ter za varstvo starejših oseb. Tel. št. 040-771769 po 20. uri. PRODAM štiri francoske buldoge (dva samca, dve samici) z italijanskim pedi-greejem, stare dva meseca. Interesenti naj kličejo na tel. št. 040-281244. ISCEM STANOVANJE ali hišo za začasno bivanje na Krasu ali v Trstu. Tel. št. 040-327240. V DEVINU prodamo opremljeno stanovanje. Pokličite nas v večernih urah na tel. št. 040-208658. PRODAM Peugeot 106 XT letnik ’92 v zelo dobrem stanju. Cena po dogovoru. Tel. 040-226889, od 18. do 20. ure. PRODAM popolnoma nov scooter Vam aha BWS. Cena 3.500.000 lir, ali po dogovoru. Tel. 040-225219. PROFESIONALNO novo motorno žago znamke ECHO 46 kub. cm prodam zaradi nakupa močnejšega modela. Tel. 0347/7825836. PRODAM trgovino blagovne tabele IX, X, XIV/VII in XIV/XXV. Tel 040-410259, od 20. do 21. ure. KUPIMO HIŠO z vrtom v okolici Trsta. Tel. št. 040-630171 v popoldanskih urah. SEST PSIČKOV majhne rasti se je rodilo 28. maja v Dolini. Kdor želi enega lahko poklice na tel. št. 040-228519 po 20.30. OBRAT KMEČKEGA TURIZMA sta odprla Slavko in Elvira Švara, Trnovca 14. Zaprto ob torkih in sredah, tel. št. 040-200898. OSMICO sta odprla v Bazovici št. 63 Boris in Nada. OSMICO je odprl Boris Košuta, Križ 422. V MAVHINJAH je odprta osmica pri Normi Gabrovec. ToCi Črno in belo vino, poskrbljeno je za prigrizek. OSMICO je odprla družina Suc (BrišCiki). Nudi belo in Črno vino ter domač prigrizek. OSMICO ima odprto v Samatorci Stanko Gruden. OSMICO je v Koludrovci odprl Janko Budin. V MEDJE VASI št. 7 je odprl osmico Boris Pernarčič. ToCi belo in črno vino in nudi domač prigrizek. OSMICO sta odprla Magda in Slavko Škerl, Zgonik 15/a. Vabljeni! STEVO ZAHAR iz Boršta je odprl osmico. Vabljeni! OSMICO je v Slivnem odprl Iztok. OSMICO je odprl Romano Puric, Repen 13. OSMICA je v Dolini pri Mariju Žerjalu. PRISPEVKI Ob 5. obletnici smrti nepozabnega moža Rafaela Kocijana daruje žena Marta 50.000 lir za vzdrževanje spomenika padlim NOB v Bazovici. Ob. 10. obletnici smrti drage mame Pavle Zerjul daruje Adriana z družino 100.000 lir za Sklad Mitja Cuk. V spomin na Eleno Skerk daruje Stana »Bajta« 20.000 lir za Sklad Mitja Cuk. Ob izgubi Marije Stoka vd. Sardo darujeta Savica in Ottavio 20.000 lir za Kulturni dom Prosek-Kori-tovel. V spomin na Mirka Gurmana daruje Rudi Zahar 50.000 lir za vzdrževanje spomenika padlim NOB Boršt-Zabrežec. D. S. daruje 53.550 lir za SK Kras, 48.790 lir za KD Skala in 48.790 lir za Slavistično društvo. t Prehitro nas je zapustil naš Marko Zaccaria Žalujoči mama Lidija, oce Aldo, brat Mitja Pogreb bo jutri, 11. julija, ob 12. uri iz mrtvašnice v Ul. Costalunga v zgoniško cerkev. Zgonik, 10. julija 1998 Marko, dala bi svoje življenje za tvoje. Vedno tvoja Dunja Globodo ganjeni profesorji na oddelku za geometre izrekamo občuteno sožalje prizadeti družini ob težki izgubi dragega Marka Ob izgubi dragega Marka izrekajo družini globoko sožalje Aljoša, Aleksander G., Aleš, Alex P., Borut, Denis, Robert, Ivan, Marko, Elena Jadranka, Katja S., Katja M., Barbara in Monika Ob tragični smrti Marka Zaccarie irekajo Aldu, Lidiji, Mitji in vsem sorodnikom najgloblje sožalje Andrej Starec s Simono in družino Ob težki izgubi brata Marka izrekajo občuteno sožalje Mitji in družini Luisa, Igor in Marjan Globoko pretreseni ob tragični smrti dragega Marka izrekamo iskreno sožalje prizadetim staršem in bratu. N amiznoteniški odsek SK Kras Ob bridki izgubi dragega Marka se žalovanju pridružuje družina Lauzana Ob boleči izgubi dragega brata izrekajo iskreno sožalje Mitji in družini kolegi in vodstvo Eurocar - Cunja Ob težki izgubi dragega Marka izreka iskreno sožalje družini Stranka komunistične prenove - krožek Kras Draga Lidija, Aldo in Mitja v tem bolečem trenutku so vam ob strani kolegice COS iz Saleža in Zgonika Učiteljica Lidija, v tem težkem trenutku smo z vami. Dimitrij, Giorgia, Jessica, Nicol, Olga, Petra, Poljanka, Sara in Tadeja s starši Ob nenadomestljivi izgubi dragega sina Marka sočustvujejo z Lidijo Ferfolja in družino ravnateljica ter učno in neuCno osebje šol didaktičnega ravnateljstva v Nabrežini Ob težki izgubi dragega Marka sočustvujejo z družino KRD Dom BrišCiki, Lovsko društvo Doberdob in Shinkai club Odborniki in pevci KD RdeCa zvezda izrekamo tajnici Lidiji in dolgoletnemu pevcu Aldu ter bratu Mitji občuteno sožalje ob nenadomestljivi izgubi dragega sina in brata Marka Ob nenadomestljivi izgubi dragega Marka izrekajo družini najgloblje sožalje bivši sošolci iz srednje sole Fran Levstik na Proseku Ob izgubi brata izrekajo sožalje soupravi-telju Milanu Cebulcu ostali upravitelji, nadzorniki in nameščenci podjetja Agroforest Ob boleči izgubi brata Stanka sočustvuje z bivšim direktorjem Milanom Cebulcem in družino tvrdka Adriaimpex REVIJA PRETOKI / IZŠLA JE DVOJNA ŠTEVILKA O sodobni hžaški gorniški prozi Gre za študijo o treh slovenskih piscih Prvi del o dilemoh kulturnih ustanov Izšla je dvojna številka Pretokov za leto 1998 z naslovom »Dileme kulturnih ustanov - tržaška gorniška proza«. Razdeljena je v dva dela, v prvem je objavljeno gradivo s posveta Slovenske kulturno gospodarske zveze na temo »Vsebinska in finančna perspektiva kulturnih ustanov«. Posvet je bil 6. marca letos. Na njem so nastopili predstavniki osrednjih kulturnih ustanov (Glasbena matica, SSG, SLORI in NSK), predsednika SKGZ, SSO, politični predstavniki, med njimi italijanski podtajnik za kulturo VViller Bordon in slovenski kulturni delavci. Na posvetu je bilo nakazanih vec vprašanj, ki bi zahtevala nadaljnjo poglobitev. Tiskano gradivo je lahko osnova za širšo razpravo, saj je vprašanje slovenskih kulturnih ustanov »javna« zadeva in ne le stvar ožjega kroga strokovnjakov in upraviteljev. Bralec si bo lahko ustvaril popolnejšo sliko o problemih, izzivih in bodočnosti ustanov in si seveda oblikoval svoje mnenje. V drugem delu je objavljena daljša študija Loredane Umek »Tržaška sodob- na gorniška proza: Odiseja današnjih dni«. Avtorica obravnava literarno delo treh slovenskih piscev na gorsko tematiko, in sicer Rafka Dolharja, Dušana Jelinčiča in Igorja Skamperleta. Gre za izčrpen prikaz literarnega dela na gorniško tematiko, ki pomeni za vse tri avtorje pomemben delež v njihovem širšem literarnem in esejističnem pisanju. Bralec se bo seznanil z različnimi pristopi, izzivi in seveda stih. Vsekakor je za vse avtorje gora nekaj veC od fizičnega izziva. Ne pomeni jim le hoje »navzgor«, ampak tudi, Ce že ne predvsem, hojo vase. V naravi, na bližnjih hribih, kot na daljnjih himalajskih orjakih se avtorjem odkriva bogat svet prepreden z bivanjsko tematiko. Človek je pred goro gol v svoji moCi kot tudi nemoči. Vsekakor gre za študijo, ki bo zanimala tako literarne kritike in zgodovinarje kot navadnega bralca. Revijo »Pretoki« izdaja Kulturni dom Gorica v sodelovanju s kulturno zadrugo Maja iz Gorice in odborom za kulturo pri Slovenski kulturno gospodarski zvezi. POSTAJA TOPOLOVO / DANES ZAČETEK DRUGEGA NIZA PRIREDITEV 'Irl gjduovl JV DCJMiba Tudi v nedeljo vrsta zanimivih dogodkov V Topolovem se danes začenja drugi niz manifestacij, ki bo trajal do nedelje. (sledil bo tretji, konec prihodnjega tedna). Drevi bodo ob 21. uri »Glasovi iz Čakalnice«, pesniški veCer v priredbi Mihe Obita, s pesniki Loredano Bogliun, Francom Loiem, Lucianom Paronettom in Petrom Semoličem. Jutri od 16. ure dalje so dogodki pod geslom »ples, ples, ples«. Na sporedu je diapoprojekcija Gualtiera Stof-felle, interaktivna instalacija »Songli-nes« Alessandra Fogarja, po sonCnem zatonu pa bodo še video in plesne točke. V nedeljo bo popoldan video Sergia Scabarja »Okrog sveta v 200 metrih«, po sonCnem zatonu pa »Radijski poklon Postaji Topolovo« Massima To-niuttija. Ob mraku bo v okviru »Glasov iz čakalnice« srečanje s furlanskim pesnikom Titom Maniaccom, Hans Kitz-muller pa bo predstavil poklon Christi-ne Lavant z naslovom »Besede, luna«. Na sliki: instalacija italijanskega umetnika Gaetana Riccija VILA MANIN / PRIREDITEV POLETJE V VILI Umetnost za vse okuse Ljubitelji glasbe, gledališča, plesa, lutkovnega gledališča in umetnosti nasploh se bodo nedvomno razveselili prireditve Poletje v vili (Esta-te in villa), ki bo v Vili Manin v Passarianu (Co-droipo-Videm) od 21. julija do 22. avgusta. Organizirali so jo Pro Logo Vila Manin, Dežela FJK in deželna gledališka ustanova (Ert) pod pokroviteljstvom Občine Co-droipo, na njej pa bo nastopila vrsta mednarodno priznanih umetnikov. V prostorih vile in parka se bodo prepletale različne umetnostne zvrsti, kulturni program je obširen in bogat, tako da bo zadostil vsem okusom. Organizatorjem je v ponos prisotnost italijanskih in mednarodnih gostov, ki bodo ekskluzivno nastopili za Fur-lanijo-julijsko krajino. Med te spadata nedvomno nastop pekinške državne baletne akademije (na sliki), ki bo 21. julija odprl prireditev, in koncert znane glasbene skupine Tazenda, na katerem bodo 31. julija prvič predstavili svojo novo CD ploščo Sardinia. Omeniti velja tudi skupino Piccola orchestra avion travel (17. 8.) in Classic jazz quartet, ki se bo predstavil 8. avgusta. Pester bo tudi gledališki program. 12. avgusta bo na sporedu Broadway show, v katerem je zmes znanih ameriških musicalov, 13. avgusta bo na sporedu delo »Sedem smrtnih grehov«, kjer bosta nastopila David Riondino in Roberto Fabbricciani, zanimiva pa bo tudi Trilogija komornega gledališča, ki bo na vrsti 6., 7., in 9 avgusta. Vzporedno bo potekala pobuda Podobe v parku (Figure nel parco), Umrl je režiser Dušan Vukotic ZAGREB - Hrvaški režiser, scenarist, animator, risar in karikaturist Dušan VukotiC je umrl v sredo, v Krapinskih Toplicah, star 71 let, je vCeraj sporočila hrvaška tiskovna agencija Hina. Vukotic, začetnik t.i. Zagrebške šole risanega filma, je njen sloves ponesel v svet, ko je leta 1961 prejel oskarja za risani film Surogat (Nadomestek). Bil je tudi prvi neameriški animator, ki je prejel oskarja za najboljši risani film in je doslej edini dobitnik oskarja v hrvaški kinematografiji. Vukotic se je rodil leta 1927 v Bi-leCi, v Zagrebu je študiral arhitekturo, svoj prvi risani film Kako se je rodil KiCo (Kako se je rodio KiCo) je ustvaril v začetku 50. let v zagrebškem Duga filmu. Po ustanovitvi zagrebškega Studia za risani film leta 1956 je realiziral svoj prvi projekt Nagajivi robot (Nestašni robot). Sledil je niz parodij na kavbojke (Cow-boy Jimmy, 1957), grozljivke (Veliki strah, 1958), gangsterske filme (Koncert za mašinsku pušku, 1958) ter znanstvenofantastične filme (Krava na Mesecu, 1959) in drugi filmi. Prejel je številne nagrade na festivalih v Bergamu, San Franciscu, Beogradu, Londonu, Cannesu, Parizu, Milanu. Vukotic je bil tudi elan ameriške filmske akademije. V sedemdesetih letih se je uspešno uveljavil tudi kot sodelavec pri celovečernih igranih filmih (Sedmi kontinent, Akcija stadion idr.). Predaval je filmsko režijo na zagrebški Akademiji za gledališče, film in televizijo in se ukvarjal s teorijo animacije. (STA/Hina) za kar neposredno skrbi deželna gledališka ustanova. Gre za »pireditev v prireditvi«, saj bodo 25. in 26. julija ter 2., 15. in 22. avgusta v prostorih parka vidni mednarodni predstavniki lutkovnega gledališča, med katerimi sta slovenska skupina Trigleda-lišCe in Papilu gledališče iz Slovenije. Poleg tega bo stekla tudi pobuda Lov na pravljico (Caccia alla favola), ki jo je uresničil Francesco Tullio Altan, ozira pa se na Ezopove, Ovidove in Fe-drove basni. Precej prostora bodo imeli tudi umetniki in skupine iz naše dežele. MedTemi bodo flavtistka Luisa Sello-Birner, ki bo zaigrala ob pianistu Johannesu Jess-Kropfit-schu (24. 7.), kabaretni par Papu (5. 8.), glasbenika Alessandro Simo-netto in Roberto Daris (30. 7.), Alberto Chycaj-ban (16. 8.). Naj omenimo še nastop filharmoničnega orkestra iz Po-voletta (1. in 8. avgusta). Občinstvu bo ponudil bogat repertoar, ki sega od operetnih skladb vse do afriških in latinskoameriških ritmov, (ag) ROCK GLASBA / ŽE DESETLETJE IN POL V VRHU GLASBENE SCENE Tudi 15 let »stari« Avtomobili še dobro vžgejo Retrospektivna kaseta Največji zadetki je že razprodana - Na njej so posneti največji uspehi skupine Zbirko nosilcev zvoka (Mesec je opet pun, 1984, Drugo toplo Ijetd, 1985, Kremino, 1988, Mraz, 1992, Skozi leta, 1994, Drugi svet, 1995, Navaden dan, 1997) je novogoriška rock skupina Avtomobili v začetku letošnjega maja obogatila z novo, restrospektivno izdajo z naslovom NajveCji zadetki (Greatest hits). Kaseta 13 skladb in CD (19 skladb) »popeljeta« poslušalca v historiat glasbenega ustvarjanja skupine, ki je mimo modnih trendov slovenske zabavne (rock) glasbe, vztrajala v avtorski glasbi in se iz prvih prebojev na jugoslovansko rock sceno, uspela dolgih petnajst let ohraniti kot sinonim za kvaliteten rock in standard glasbenega profesioniz-ma. Avtomobih so s svojo usmeritvijo in potrpežljivo vožnjo tudi nekakšen patron goriške glasbene scene, ki je tako in drugače (z vrhunci, padci in stagnacijo) vedno brenkala tudi ob njihovih, v začetnem obdobju, precej nenavadnih in celo Čudaških, glasbenih ambicijah. Izhajajoč iz tako imenovanega jugoslovanskega (hrvaškega, srb- skega) novega vala novogoriške glasbenike niso želeli (hoteli ali znah) umestiti v noben primeren slovenski glasbeni predalček in tako so Avtomobili s svojim znanjem in trmo »Skozi leta« dolgo potovab kot bend, ki, zaradi lahkotnejšega zvoka, nima uglednega mesta v slovenski popularni glasbi. Vztrajnost in prepričanje v svoje delo bratov Mirka in Marka Vuksanovič, ki pri skupini utrjujeta kontinuiteto in njunih bolj ali manj stalnih elanov, sta sčasoma otoplila tudi slovenske ljubitelje in poznavalce rock glasbe in zgodile so se nagrade, priznanja in posluh urednikov radijskih valov. Zlati petelin ’98 za najboljšo rock skupino in Četrta nominacija, Zlata nota ’94, tri zmage na Pop delavnici po glasovanju občinstva, drugo mesto na festivalu Melodije morja in sonca, šest studijskih albumov, sodelovanje z naj odličnjaki slovenske glasbene scene (Zoran Predin, Tomaž Pengov...) označujejo dovolj unikatno petnajstletno glasbeno pot Avtomobilov. Antologijo, prerez skozi različna ob- dobja tega ustvarjanja ponuja najnovejši nosilec zvoka NajveCji zadetki, ki je po dveh mesecih že razprodan. Pevec, baskitarist in avtor večine besedil Marko Vuksanovič, klaviaturist in avtor glasbe Mirko Vuksanovič, bobnar Lucijan (LuCko) Kodermac in kitarist Alan Jakin so v retrospektivo vključili pesmi, ki so pri poslušalcih najbolj »vžgale« (Poletje ljubezni, Hvala za pisma, Obljubljena, Enkrat v življenju, Gospodar, Pot domov, Drugačno nebo, Mraz, Lipe, Skozi leta, V mrzlih dvoranah, Argentina, Na( vaden dan) in skladbe, ki doslej v slovenščini še niso bile izdane na nobenem nosilcu zvoka (Pun' ce izginajajo v noC, Sama, Ljubezen ne stanuje tu, Kriva je luna-Cene rastejo, Ne ljubi se mi spau sam). Kaseta in CD sta izšli Pn Založbi kaset in plošC RTV Slovenija Tatjana Gregorič J26dr- FRAIMCEOa SP V NOGOMETU Petek, 10. julija 1998 9 *»-r FRANCIJA-HRVAŠKA / ODMEVI PO TEKMI Slobodna Dalmacija: » Ugasnila je luč finala« V Zagrebu so se veselili zdravniki - Francozi postali narodni heroji MNENJA BRALCEV Hrvaški navijači po porazu niso mogli zadržati solz (Telefoto AP) PARIZ, ZAGREB- Francoski časopisi so hoteli na čimbolj primeren način praznovati zgodovinsko slavje francoskih petelinov. Najvažnejši športni časnik L'Equipe je Francoze proglasil za heroje, ampak tudi v teh trenutkih slavja, je napadel selektorja Jacqueta. Direktor časopisa Bureau se je v uvodniku »zahvalil« tujim prvenstvom, ker so dobro pripravili francoske nogometaše, in čestital Jacque-tu za rezultate, čeprav ga igra nikakor ne prepriča. Le Parisien naslavlja prvo stran z »Thuram, Thuram« in kritizira sodnika zaradi rdečega kartona Blancu. Z obratnimi občutki pa so sprejeli poraz hrvaški časopisi. Boban je tarča Večernega lista, sam kapetan pa je bil zelo jezen INTERVJU / CLAUDIA COSLOVICH O GOSTOVANJIH Športniki se kmalu privadijo na težave potovanj v tujino Določeno večjo nevšečnost predstavlja le potreba po časovni aklimatizaciji - Sporazumevanje tudi z delnim znanjem angleščine Ko v teh dneh sledimo nogomet- nemu dogajanju v Franciji ni težko ugotoviti, da igra na taki ravni, kot je svetovno prvenstvo, terja izredne napore. Tekmovalci pa se ne trudijo le na tekmah, ampak so enako naporne, če še bolj, tudi priprave na nastope, treningi. Malokdaj pa pomislimo, da so športniki podvrženi tudi drugačnim naporom, zlasti reprezentanti, ki morajo potovati križem-kražem po svetu, kar nikakor ni vedno lahko. To velja tudi za nogometaše, ki so se uvrstili v francoski finalni turnir letošnjega svetovnega prvenstva. Ker v našem okolju trenutno ni nobenega nogometaša s takimi izkušnjami, smo poiskali znano slovensko atletinjo Claudio Coslo-vich (na sliki), ki je tudi že prepotovala lep del sveta, trenutno pa je v Rimu, kjer ima tudi tekmovalne obveznosti. Claudia, že pet let ste kot metalka kopja v italijanski državni atletski reprezentanci in ste v tem času kot tekmovalka prepotovali že lep del sveta, je res? »Da, res je. Prepotovala sem skoraj vso Evropo, bila pa sem tudi drugod, na drugih celinah.« Katero vaše potovanje je bilo doslej najdaljše? »Bila sem v Južni Afriki, mislim Pa, da je bilo še daljše potovanje na Kubo.« Imate občutek, da je napornejše Potovanje samo ali pa velja to bolj za bivanje v tujini? »Tu ne bi dala prednosti ne ene-mu, ne drugemu. O kakem velikem naporu pa ne bi govorila ne v enem, ne v drugem primeru.« Pa vendar: tudi dolga potovanja terjajo določen napor ali pa se na niih vsaj spopadate z določenimi oevšečnostimi? »Seveda, nekatere stvari niso vedno ravno prijetne. V Južno j^trika sem letela 12, na Kubo pa kar 16 ur. Ves ta čas se v letalu v Pistvu ne moreš dovolj premikati in Ce Poteka polet v nočnih urah, tudi sPati ne dobro. Toda temu se ni Mogoče izogniti.« Kaj pa greni športniku bivanje v določenem kraju? »Ne bi rekla, da ravno greni, vsekakor pa dokler si tekmovalec ne uredi življenja v tujem kraju, dokler si ne organizira treningov in kar k temu sodi ne bi mogla govoriti o takojšnjem normalnem počutju. Toda to so le prehodne stvari, posebno če je gostovanje dobro pripravljeno s strani vodstva ekipe.« Kaj pa klimatske razmere? »Osebno tu nimam večjih izkušenj. Na dolga potovanja sem vedno odšla pozimi in to v kraje, kjer so bile razmere za naše pojme bolj ali manj poletne in tako negativnih vtisov nisem zabeležila. Gotovo pa je to pri nekaterih drugih športnikih lahko drugače.« Mnogi tekmovalci tožijo nad časovno razliko? »Da, s to je včasih več težav, vendar je tudi to odvisno od tega, v kateri smeri človek potuje. Osebno po prihodu na Kubo, če povem kot primer, zaradi šestih ur časovne razlike nisem preveč trpela, huje pa je bilo, ko sem se vrnila domov. Potrebovala sem skoraj teden dni, da sem ujela običajni spalni ritem.« V takem primeru se morajo tekmovalci torej pred nastopom primerno časovno aklimatizirati? »Vsekakor, vsaj tri ali štiri dni, če ne še več.« Tuji kraji, tuje navade, tuja govorica. Imajo morda tekmovalci na tujem jezikovne težave? »Ne, na to smo navajeni. Skoraj vsak zna danes toliko angleško, da se lahko sporazume v tujini vsaj o najnujnejšem, ta jezik pa obvladajo tudi drugod, vsaj tisti nujni minimum.« So morda moteče kulturne in civilizacijske razlike v daljnjih tujih krajih? »Ne, to na športnike ne vpliva. Na svojih gostovanjih so navajeni srečanj s tujimi ljudmi in tujimi navadami, navajeni so, da vsak dan komunicirajo z različnimi ljudmi in to popolnoma sprejemajo. Za tekmovalce na mednarodni ravni je tako življenje povsem običajno.« Kako je pa s hrano? Ta se vendarle od kraja do kraja precej razlikuje? »Da, to je res. Če sodim po lastnih izkušnjah človek v začetku težko sprejme tujo hrano. Tudi sama nekaterih jedi v začetku nisem uživala, toda kasneje sem se nanje navadila, pa tudi kuharji in restavracije v tujini nam gredo na roko in skušajo ugoditi našemu okusu. Tako večjih težav ni niti s hrano.« Vprašanje za žensko: ste imeli -kot pripadnica nežnega spola - v tujini kdaj težave? »Ne, doslej še nikoli. Seveda, moram pa povedati, da trenutno še nisem nastopala v nobeni muslimanski državi. Morda bi bila tam deležna drugačnih izkušenj.« Kot športnica gotovo niste imuni do sedanjega nogometnega dogajanja v Franciji? »Ne, seveda ne.« Ste pričakovali tak razplet dogodkov, do kakršnega je prišlo trenutno? »Če povem po pravici, sem računala na večji uspeh Italije. Za njo sem navijala prav do njene izločitve.« Zdaj že vemo za ekipe, ki si bodo razdelile prvo in drugo, oziroma tretje in četrto mesto. Kako bi jih vi razvrstili na končni lestvici? »Prva bo Brazilija, 2. Francija, 3. Hrvaška in 4. kajpak Nizozemska.« sam nad sabo. Nedvomno bi bila tekma brez njegove napake precej drugačna. Vjesnik se sprašuje, kako se lahko zgubi, ko si tako blizu zmagi. Hrvaška je podarila zmago Franciji z dvema neverjetnima napakama, trdi. Slobodna dalmacija je naslovila preprosto, a učinkovito: »Ugasnile so luči finala«. Poraz pa je tako pekoč, da tudi spodbujanja pred malim finalom naletijo na prazna ušesa. Stimac je povedal, da so bili v slačilnici po tekmi zelo potrti. Tudi Šuker je potrdil, da si ne bodo opomogli do sobote. Predsednik nogometne zveze Branko Mikša pa bodri svoje igralce pred tekmo, saj »je velika razlika med tretjim in četrtim mestom«. Edini, ki so se v Zagrebu veselili, pa so bili zdravniki, saj je bilo po porazu le deset lažje ranjenih oseb. Laurent Blanc, katerega bo nadomestil Leboeuf, si bo ogledal finale s tribun, saj so ga po rdečem kartonu na tekmi s Hrvaško diskvalificirali za dve koli. Blanc je jezen zlasti, ker se mu je po končanem srečanju Bilič opravičil za neljub dogodek. »Bilič je začel porivati, jaz pa sem se mu hotel le izviti iz objema. Ko me je sodnik poklical k sebi, sem mislil, da mi bo pokazal rumen karton. Potegnil je pa rdečega. Takrat sem pomislil na soigralce, ki so morali do konca igrati z igralcem manj. Na to, da bom preskočil finale, sem pomislil šele kasneje. Zelo mi je žal«. »Hrvaška je zapravila izredno priložnost za uvrstitev v finale« Hrvaška je po mnenju intervjuvancev zamudila neponovljivo priložnost, da bi ji uspel veliki met, uvrstitev v finale svetovnega prvenstva. Hrvati so si sami izkopali grob, ko so zaradi pretirane evforije dvakrat zgrešili v obrambi. Marko Ban (tehnični direktor Jadrana): »Tekma je bila lepa, posebno v drugem polčasu. Škoda, saj ko so se Hrvati morali najbolj zbrati, so zaigrali nezbrano in prejeli izenačujoči gol. Napaka Bobana je nedopustna za tako izkušenega igralca. Brez tega bi bila tekma drugačna, ker bi imeli Hrvati psihološko prednost. Bili so na pragu zgodovinskega uspeha, kar se ne bo ponovilo. Med Hrvati je bil Šuker samozavesten, presenetil pa je Thuram kot golgeter. V finalu bo imela Francija težave v obrambi zaradi izk]jučitve Blanca, tako da je favorit Brazilija«. Štefan Cotič (trener Soče): »Hrvaška je zapravila izredno priložnost, saj sta jo, po vodstvu 1:0 pokopali hudi obrambni napaki. Obe ekipi sta igrali borbeno in srečanje je bilo izenačeno. Ne bi hvalil posameznikov, ker so vsi igrali dobro. Kar se tiče končnega zmagovalca, pa bo verjetno Francija. Igra doma in ima zgodovinsko možnost, da postane svetovni prvak. Bolj so motivirani od Brazilcev in igrali bodo bolj požrtvovalno«. Martin Turk (nogometaš Primorja); »Tekma ni bila lepa, saj je prevladovala taktika. Francozi imajo dobro obrambo in slab napad, gole pa je moral doseči Thuram, ki je branilec. Hrvati, če bi obdržali nekaj več časa prednost enega gola, bi se lahko zaprli v obrambo in zmagali. Med posamezniki se je izkazal Thuram na strani Francozov, Hrvaška pa je dober kolektiv, kjer nihče ne izstopa. Kar se tiče finala, pa bo zmagala Brazilija, ker so Francozi brez napadalcev«. Ambrož Peterlin (odbojkar Sloge): »Tekma je bila predvsem v drugem polčasu živahna, Hrvaška pa je bila enakovreden tekmec Franciji. Francozi imajo odlično obrambo, a so brez napada. E)obro sta igrala Thuram, ki je dosegel dva gola, in Šuker. Če bo Francija igrala kot na zadnjih treh tekmah, nima možnosti, ker ima Brazilija hitro igro in še hitrejši protinapad«. STROKOVNO MNENJE V finalu najboljša obramba proti najboljšemu napadu Brazilija - Francija ali najboljši napad proti najboljši obrambi. No, resnici na ljubo, finalna tekma ne bo goli prikaz številk, statistik in podobno, temveč spopad med ekipama, ki nista nikoli skrivali končnega cilja: biti svetovni prvaki. Polfinalni tekmi sta sicer razkrili in potrdili določene karakteristike in kvalitete posameznih tekmecev. Po dokaj dolgočasnem začetku, kjer so ekipe vsekakor potrdile svoj tradicionalni pristop, sta se tekmi razvneli, priložnosti pa smo videli na eni in drugi strani. Skratka izida bi lahko bila tudi drugačna. Brazilija je potrdila, da je sicer izredno kvalitetna in sposobna ekipa, ni pa nepremagljiva, kar velja tudi za Francijo. Pri Brazilcih v tem trenutku posebno peša v igri z glavo in v prevzemanju notranja obrambna dvojica Baiano - Aldair. Levi bočni branilec Roberto Carlos pa ne oži dovolj. Ni naključno, da so se vse nizozemske priložnosti izrodile na tem boku in da so dosegli gol prav zaradi teh zgoraj omenjenih pomanjkljivosti. O tem sem sicer že pisal v komentarju Brazilija - Škotska. V vezni vrsti je junak Dunga še vedno steber ekipe ob doprinosu Leonarda in Sampaia. No, v hipotetični medsebojni primerjavi bi si upal reči, da je Brazilija močna, kjer je Francija šibka in obratno. Poglejmo zakaj: 1. obramba Brazilije peša prav tam, kjer je Guivardh ali kjer sta Guivarc'h in Treze-guet zelo močna, to je v igri z glavo. 2. Thuram, ki je v dvoboju s Hrvaško dosegel dva gola, prav iz pozicije, kjer navadno igra Roberto Carlos, bo zagotovo resno zaposlil Brazilca, kljub temu, da bo njegovih vkluče- vanj v fazo napada mnogo manj. Henry zna biti za Carlosa problem. 3. Cafu, ki proti Nizozemcem ni igral, bo pritiskal na desnem boku in povzročal preglavice Lizarazuju. Francija bo brez njegove eksplozivnosti marsikaj izgubila v fazi napada na levem boku. 4. Ronaldo in Bebeto bosta ob skromnem gibanju v konici napada prelahek plen izkušene francoske obrambe. Kljub Blancovi odsotnosti, bosta morala nujno poskrbeti za večjo dinamičnost oziroma intenzivnost v igri. 5. razmerje na polovici igrišča je v tem trenutku rahlo v korist Francije zlasti zaradi vrhunske forme nekaterih njenih igalcev. Srce ekipe, ali dvojica Deschamps - Petit igra odlično, dobro brani in predvsem učinkovito podpira Zidana in ostale. Zanimivo bo gotovo opazovati, koliko bo ta dvojica uspešna proti brazilski igri v globino, kar bo merodajno. No, takih in podobnih elementov je še in še, v zadnjih devetdesetih minutah boste ekipi resnično dali vse od sebe in zagotovo bodo o končnem zmagovalcu odločali tudi drugi faktorji, ki niso izključno tehnično - taktične narave. Pa še dve besedi o poražencih. Nizozemska je igrala odlično in do zadnjega skušala prekrižati račune Brazilcem. Mislim, da ne bi bilo v tem primem prav nič čudnega, če bi v veliki finale stopila prav ona. Hrvaška je Italiji dokazala, kako se s podobnim standardnim sistemom igre, kot ga ima Italija, z dobrim igralskim kadrom in pogumom, oziroma pogumno igo, prebiješ do polfinala. Za tako borbene in privlačne tekme sta prav Hrvaška in Nizozemska najbolj zaslužni. Miloš Tul STATISTIKA / PRVO SESTMESECJE Malo otrok veliko smrti Podatki za občine Doberdob Sovodnje in Števerjan Podatki o gibanju prebivalstva v prvem šest-mesečju v treh slovenskih občinah na Goriškem so vse prej kakor spodbudni. Leto 1998 bo, v kolikor se bodo negativni trendi nadaljevali tudi v drugi polovici, ostalo zabeleženo kot eno najbolj kritičnih. Po dosedanjih podatkih -.dobili smo jih na županstvih omenjenih treh občin - se je v prvem polletju rodilo samo šest otrok, umrlo pa je 23 občanov. Število stalnih prebivalcev se je znižalo v Sovodnjah, od 1753 na 1740, v Steverja-nu od 853 na 849, medtem ko so v Doberdobu ohranili isto število prebivalcev. V vseh treh občinah so zabeležili 34 priselitev in prav tolikšno število odselitev. Najbolj zaskrbljujoče je stanje na območju občine Ste-verjan, kjer v prvih šestih mesecih letos še niso zabeležili niti enega rojstva. Sicer pa je staranje prebivalstva pojav, ki zadeva vse tri občine, čeprav so podatki rahlo različni. V občini Sovodnje so zabeležili 4 rojstva (vsi fantki), umrlo pa je 12 občanov, 5 moških in 7 žensk. Priselilo se je 12 občanov, 5 moških in 7 žensk, odselilo 17 oseb, 9 moških in 8 žens‘k. Ob koncu lanskega leta je imelo stalno bivališče v občini 1753 oseb, 30. junija letos pa samo pa 1740 (843 moških in 897 žensk). V Doberdobu so ob koncu lanskega leta imeli vpisanih 1405 občanov s stalnim bivališčem. V prvem polletju sta se rodili dve deklici, umrlo pa je pet občanov (2 moška in 3 ženske). V občino se je priselilo 13 oseb (7 moških in 6 žensk), odselilo pa 10 oseb (6 moških in 4 ženske). Število prebivalstva je bilo 30. junija nespremenjeno: 1405 (715 moških in 690 žensk). V občini Števerjan so ob koncu lanskega leta imeli registriranih 853 občanov s stalnim bivališčem. V razdobju ja-nuar-junij niso zabeležili rojstev, pač pa je umrlo šest občanov (2 moška in 4 ženske). V občino se je priselilo 9 občanov (6 moških in 3 ženske), odselilo iz kraja pa 7 občanov (3 moški in 4 ženske). Ob koncu junija se je število stalnih prebivalcev znižalo na 849 (438 moških in 411 žensk). Učiteljišče: vsi uspešno opravili izpit Šolsko leto 1997/98 je, vsaj kar se izpitov in matur tiče, dokončno za nami. Včeraj so v tajništvu pedagoškega liceja objavili rezultate maturitetnega izpita. Uspešno so ga opravili vsi kandidati. Rezultati pa so sledeči: Katja Culot (48/60), Matjaž Černič (36), Tanja Figelj (40), Nataša Gorjup (58), Ingrid Komjanc (42), Alessandra Po-sillipo (50), Sara Renna (42), Tanja Visintin (48). NOVICE Drevi v Sovodnjah rock glasba Drevi ob 21. uri bo v Sovodnjah koncert »Rock ni-ght« na katerem bodo nastopile tri goriške glasbene skupine»Why« ,»Juke box«in»Floating points«. Skupino »Juke box«sestavljajo Andrej Jussa (kitara), David Bensa (klaviatura), Manuel Soban (bas) in Ezio Zuppel (bobni). Pri»Floating points«igrajo Matjaž Klemše (bas), Peter Gus (bobni) in Aleš Vodopivec (kitara).»Why«pa sestavljajo Cristian Tomasi (kitara), Manuel Demori (kitara), Fabio Tomasi (bobni), Bojan Kovic (glas) in Peter Gergolet (bas). Koncert pod zvezdami bo na prireditvenem prostoru pri nogometnem igrišču, v primeru slabega vremena pa v Kulturnem domu. Prireditelj večera je Mladinski odsek KD Sovodnje in sodi v okvir glasbenega festivala« Across the border« (Prekoračimo mejo). Goriški Zeleni zbirajo člane in finančna sredstva Goriški zeleni začenjajo pobudo za obnovo članstva in zbiranje sredstev. Danes od 16. do 20. ure bodo postavili mizico pri ljudskem vrtu, kjer bodo zbirali prispevke, včlanjevali, razdeljevali različno gradivo in občane seznanjali z njihovo politično pobudo in programi. Mogoče bo nabaviti tudimajice in druge artikle. Nalet in trčenje pri Rupi Do naleta med dvema avtomobilom je prišlo včeraj na državni cesti št. 55 pri Rupi. V nesreči, ki se je zgodila okrog 8. ure, ko je promet najbolj gost, je bila laže ranjena 23-letna Francesca Aguzzoni iz Gorice, ulica Alfieri, ki je bila za volanom avtomobila fiat punto. Trčila je v pred njo vozeči avtomobil alfa romeo 145, ki ga je upravljal 23-letni Luca Escoffier iz Trsta, ki je nameraval zaviti v levo. Po trku se je vozilo Aguzzonijeve prevrnilo. OBČINSKI SVET Danes odločitev o sklicu prve seje Nocoj v Krminu Umestitvena seja go-riškega občinskega sveta bo predvidoma 16. ali 17. t.m. Odločitev bodo sprejeli tekom današnjega dne. Zgleda, da je glede sestave odbora in celotne "ekipe” še nekaj nesoglasij, ki pa jih bodo morali v prihodnjih dneh zgladiti. Danes pa se tudi formalno začenja novi mandat v dveh od desetih rajonskih svetov. Na prvi seji se bodo zbrali v Pevmi, (ob 20.30) in Podgori, v naslednjih dneh pa še v preostalih osmih konzultah. Na svoji prvi seji pa se bo danes ob 18.30 sestal občinski svet v Krminu, kjer bodo potrdili sestavo, župan Paselli pa bo predstavil člane odbora. GORICA / MEDNARODNA PEVSKA REVIJA C. A. SEGHIZZI Zbor iz Manile zmagovalec včerajšnje preizkušnje APZ "Tone Tomšič” drugi Danes opoldne sprejem na županstvu NOVO / ZANIMIVA OBLIKA PROMOCIJE Coroninijev dvorec na straneh novega telefonskega imenika za goriško pokrajino Telefonski naročniki, na Goriškem jih je približno 62 tisoč, bodo v prihodnjih dneh prejeli na dom novi imenik za obdobje 1998/99. Predstavlja se v nekoliko drugačni preobleki in zlasti drugačni vsebini od lanskega. Bolj obsežen in pregleden je uvodni del seznama, ki zajema koristne informacije in napotke (nova in bolj pregledna grafična zasnova) pa tudi dovolj pregledno informacijo o novostih s katerimi se bomo morali soočiti do konca leta in nato, v drugi fazi, do leta 2000. Prav ob upoštevanju novosti, ki so začele veljati 19. junija, čeprav se izvajajo postopoma, je izdelan vsebinski del imenika: ob imenu in naslovu naročnika je izpisana tudi poklicna številka omrežja. Novost je posledica prilagajanja evropskim kriterijem, pa tudi posledica liberalizacije na področju telekomunikacij, sta pojasnila na včerajšnjem srečanju z novinarji, dr. Claudio Trevi-san, odgovorni za Telecom v deželi Furlaniji Julijski krajini in inž. Luigi Mazzoni, ki je odgovoren za goriško podružnico. Druga faza prilagajanja evropskim kriterijem bo čez dve leti in bo zadevala tako tradicionalno telefon- sko omrežje, kakor sistem brezžične komunikacije. Srečanje ob predstavitvi novega telefonskega imenika je bilo v Coroninijevem dvorcu, v prisotnosti predsednika Coroninijevega sklada dr. Gaetana Valentija in sodelavcev, ki se bodisi poklicno, bodisi ljubiteljsko ukvarjajo z ovrednotenjem dediščine, ki jo je pokojni grof zaupal skupnosti. Razlog, da je bila predstavitev v Coroninijevem dvorcu je preprost: Na naslovnih straneh je predstavljen dvorec in nekateri zelo pomembni predmeti, ki se v njem hranijo. Na naslovni strani je slika pozlačene namizne ure iz znane pariške delavnice P.P. Thomira, ki je bila v lasti Napoleonove sestre, na zadnji strani pa so slike dvorca, delov pohištva in dragocenih tapiserij. Na bogastvo Coroninijevega dvorca bodo na nevsiljiv način opozorjeni vsi telefonski naročniki na Goriškem, pa tudi številni drugi v raznih krajih države. O pomenu pobude, prizadevanjih za ovrednotenje dvorca in o raznih drugih vprašanjih so spregovorili dr. Valenti, dr. Beatrice Top-pani in Fulvio Montini (foto Bumbaca). Zmagovalci včerajšnjega, prvega tekmovalnega nastopa na 37. mednarodni pevski reviji ”C.A. Seghizzi” so člani zbora Univerze iz Manile. Komisija jim je prisodila 90,28 točk. Na drugo mesto se je uvrstil APZ "Tone Tomšič” iz Ljubljane (88,85 točk), ki ga vodi Stojan Kuret, na tretje mesto so se uvrstili Danci (88,57 točk), na četrto pa Ljubljanski madrigalisti (83,28). Na včerajšnji tekmovalni preizkušnji(mo-nografski program) je nastopilo osem zborov, zvečer pa je bil še netek-movalni nastop. Drevi ob 20.30 bo v deželnem avditoriju druga tekmovalna preizkušnja. Vsak od nastopajočih zborov se bo predstavil s petimi skladbami, od katerih bo ena starejšega avtorja iz sredine 15. in sredine 17. stoletja, po dve iz 19. stoletja, tudi ob klavirski spremljavi, in po ena skladba iz prve polovice 20. stoletja in ena skladba napisana v obdobju po letu 1950. Vrstni red nastopov je sledeč: Vokal Ensemble Muenchen, APZ Tone Tomšič, komorni zbor "Fermata” iz Poznana, Ljubljanski madrigalisti, zbor Univerze v Manili, italijanski zbor Schola San Rocco, komorni zbor iz Pamplone in zbor Pe-ders iz Danske. Danes ob 12. uri bo župan Valenti na županstvu sprejel umetniško vodstvo, člane žirije in predstavnike zborov. Tako kakor že vrsto let doslej, pravzaprav od vsega začetka pred skoraj štirimi desetletji, bo to dobrodošlica v znamenju potrditve prijateljstva in sodelovanja ter vrednot pod geslom "Pesem združuje”. Jutri dopoldne (ob 10. uri) bodo tekmovalni nastopi vokalnih skupin, ob 15.30 pa nastopi v okviru takoimenovanega prostega programa. Vsi nastopi bodo v deželnem avditoriju. Na sliki - zbor Ljubljanskih madrigalistov med včerajšnjim nastopom - foto Bumbaca. Gospodinjstva bodo koristila po 820 kubičnih metrov plina Gospodinjstva na Goriškem, ki so priključena na omrežje zemeljskega plina, bodo v letu 1998 lahko porabila 820 kubičnih metrov plina po znižani ceni in to v okviru goriške proste cone. Te dni je namreč zapadel rok v katerem bi pristojno ministrstvo lahko zamrznilo, oziroma spremenilo sklep razširjenega odbora Trgovinske zbornice, oziroma zahtevalo spremembo. S preureditvijo kontingentov so namreč uspeli zagotoviti dodatnih 7, 3 milijona kubičnih metrov plina. Z istim sklepom, ki je zdaj postal v celoti izvršljiv, so v razširjenem odboru preuredili tudi kontingente blaga namenjenega industrijski predelavi. B____________IZLETI SPDG priredi v nedeljo, 12. t.m. izlet v Krnsko pogorje z vzponom na Peske. Vodi Mirko Radinja. Prevoz z lastnimi sredstvi. Odhod ob 6. uri s parkirišča pri Rdeči hiši. SEKCIJA UPOKOJENCEV IZ DOBERDOBA obvešča, da je na razpolago še nekaj mest za izlet, 11., 12. in 13. septembra, v Sanremo, Ažurno obalo in Monte-carlo. Vpisovanje pri Mih (78398). KD BRIŠKI GRIČ priredi 18. in 19. julija dvodnevni izlet v Toskano z ogledom kulturnih znamenitosti v San Giminia-nu in Sieni in obiskom dveh znanih kleti. Informacije in prijave pri Maji (tel. 884187) samo še danes. DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV priredi v soboto, 8. avgusta, celodnevni piknik v senčnem prostoru pri lovski koči Paljevo nad Plavami (v primeru slabega vremena v koči). Poskrbljeno za jedačo, pijačo, poskočne viže harmonike in družabne igre. Vpisovanje pri poverjenikih ali na sedežu ob sredah do 29. julija. n RAZSTAVE V DEŽELNEM AVDI-TORIJU je do 12. julija odprta razstava sodobne italijanske grafike. Ogled je od torka do sobote od 10. do 13. in od 16. do 19. ure, ob praznikih pa od 10. do 13. ure. ^j| PRIREDITVE V ŠMARTNEM v Brdih bodo jutri ob 21. uri predvajali video film Cvetoča Brda, ki ga je režirala Nadja Velušček. Film je nastal v okviru slovenskega programa deželne Italijanske radiotelevizije. Gledalci si bodo lahko ogledali tudi dela, ki so jih ustvarili likovniki - samorastniki med letošnjo kolonijo, briške žene pa pripravljajo razstavo in pokušnjo peciva. KINO GORICA VITTORIA 1 20.00-22.20»Strade perdute«. VITTORIA 3 20.45-22.30»Full monty«. I : LEKARNE DEŽURNA LEKARNA V GORICI AL GIARDINO (Baldi-ni), K. Verdi 57, tel. 531879. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU AL REDENTORE, Ul. K Giugno 36, tel. 410340: POGREBI Danes: 9.30, Mario Umek iz splošne bolnišnice v cerkev sv. Ignacija in na glavno pokopališče; 11.00, Michele Milutin iz bolnišnice Janeza od Boga v cerkev na Svetogorski ulici in na glavno pokopališče. moška oblačila F ul. Carducci 24 tel. 537561 VELIKA BRITANIJA / NA VČERAJŠNJEM SREČANJU KOSOVO / OFENZIVA NOVICE Blair ni popustil redu oranževcev V Ulstru tudi prejšnjo noč izgredi, ki naj bi dosegli vrhunec prihodnji ponedeljek Pri Djakovici v teku »frontalni spopadi« med Srbi in Albanci LONDON - Voditelji reda oranževcev so se vCeraj dopoldne sestali z britanskim premierom Tonyjem Blairom, ne da bi dosegli nobenega napredka glede pohoda od Portdovma do Dmmcreeja po katoliški Gravaghy Road. Po srečanju z Blairom so 90-minutni pogovor označili kot »odkrit« in novinarjem povedali, da bodo o rezultatih poročali »svojim bratom« v Ulstru. Izrazili so tudi zaskrbljenost zaradi napetih razmer na Severnem Irskem, a tudi pripravljenost za nadaljnji dialog. Blairov tiskovni predstavnik pa je sporočil, da je premier pozdravil prizadevanja voditeljev oranževcev za umiritev razmer, obenem pa je poudaril, da »položaj ostaja težak«, saj premier sam ne more spremeniti odločitve neodvisne komisije, ki je prepovedala pohod oranževcev od Portdovma do Drum-creeja po katoliški Grava-ghy Road. Vrhunec letošnjih štirimesečnih parad reda oranževcev, ki potekajo v spomin na zmago prote-stanstskega kralja VVilliama Oranskega nad silami katoliškega kralja Jamesa v bitki leta 1690, bo v ponedeljek, 13. julija, ko bi lahko prišlo do najhujših izgredov. V Ulstru je bila prejšnja noC nekoliko mirnejša, vseeno pa so protestantski skrajneži v Belfastu in v drugih krajih policijo napadali s kamenjem in molotovkami. Prote- stantski skrajneži pa so nedvomno presenečeni, ker na svoje oči ugotavljajo, da nimajo veC nekdanje podpore navadnih ljudi, saj pred policijskimi zaporami vztraja le še pešCica oranževcev, večina protestantskega prebivalstva pa si kot kaže želi miru. To so potrdili tako na majskem sporazmnu o severnoirskem mirovnem sporazumu kot na volitvah v ulstrsko skupščino. PRIŠTINA, BEOGRAD - Sele včeraj se je izvedelo, da že dva dni potekajo »frontalni spopadi« med srbskimi silami in Osvobodilno vojsko Kosova (OVK) na območju občine Djakovica v bližini albanske meje. Najsrditejši spopadi so v obmejni vasi Morina, kakih 15 kilometrov od Djakovice, ki je v rokah borcev OVK. Albanski viri navajajo, da so bile na obeh straneh »hude izgube«, a ne navajajo števila žrtev. Demokratska zveza Kosova Ibrahima Rugove pa je sporočila, da je v Djakovici srbska policija prijela veliko število Albancev, nekatere od njih pa so poslali v zapor v Peč. Srbske sile naj bi z oklepnimi vozih in transporterji veC kot pol ure stale pred sedežem Demokratske zveze Kosova v Djakovici. Albanski viri navajajo, da srbske oblasti še naprej blokirajo dostavo osnovnih prehrambenih izdelkov za prebivalce Djakovice. Po podatkih albanskih virov so srbske sile predsi-noCnjim in danes obstreljevale tudi vasi v občini Dečani, še zlasti vasi Glogjane, GramaCele, Babaloče in Shaptej. S tega območja ni vesti o posledicah včerajšnjih napadov. Prav ob novem stopnjevanju spopadov se je vCeraj začela misija dvanajstih opazovalcev iz ZDA, Rusije, Velike Britanije, Belgije in Nizozemske, ki bi morala na terenu ugotoviti dejansko stanje, ki vlada na Kosovu. Kam so se z oklepnimi transporterji napotili, ni znano, vsekakor pa z njimi ni novinarjev. Medtem je Beograd še kar pozitivno sprejel bonske sklepe kontaktne skupine, saj je jugoslovanski zunanji minister Jovanovič avstrijskemu diplomatu Robanu navedel, da tudi Jugoslavija razmišlja o avtonomiji za Kosovo in je pripravljena na pogajanja. Potem ko je pred dnevi ameriški veleposlanik Holbrooke jasno obtožil Miloševiča, da je kriv za kosovski zaplet, je vCeraj to potrdil tudi generalni sekretar zveze Nato Solana, ki je poudaril, da je »prav Miloševič vzrok za sedanjo krizo« in je obenem obsodil ukinitev kosovske avtonomije. Bombni atentat v Alžiru: 10 mrtvih in 21 ranjenih ALZIR - V včerajšnjem bombnem atentatu na tržnici Ouad Kniss v predmestju alžirske prestolnice je življenje izgubilo deset oseb, 21 jih je bilo ranjenih, med temi jih je pet v kritičnem stanju. To je prvi bombni napad po nekajtedenskem zatišju v Alžiru in je obenem že tretji napad na tržnico Ouad Kniss. Peklenski stroj je bil skrit v Cmi torbi, ki je eksplodirala ob pol osmih zjutraj, ko je bilo na tržnici še malo kupcev. Državna televizija je tokrat posredovala posnetke s prizorišča atentata in iz bolnišnice, kjer je ranjence obiskal minister za zdravstvo Yahia Guidoum. Bombni napad naj bi bil odgovor za uspehe varnostnih sil, ki so »ob velikem skladišču orožja« v gozdu v Bouzarei nad Alžirom v Četrtek ubile več islamskih teroristov. V Nigeriji raste napetost LAGOS - Po pisanju včerajšnjega nigerijskega Časopisja, naj bi neredi po smrti opozicijskega voditelja Moshooda Abiole terjali od 22 do 45 življenj. Včeraj je v Nigeriji vladalo napeto zatišje v pričakovanju obdukcije, ki jo bodo nad truplom preminulega voditelja izvedli mednarodni patologi. Nigerijski vojaški Prehodni vladni svet pod predsedsedstvom generala Abdusa-lama Abuakarja, naslednika pred mesecem dni umrlega diktatorja Sanija Abache, pa je v Abuji že drugi dan razpravljal o načrtu za vzpostavitev civilne oblasti v Nigeriji in za izpustitev političnih zapornikov. Vojaška hunta pa je medtem že obljubila, da bodo umrlega opozicijskega voditelja pokopali z državnimi Častmi. Eksplozija plinske jeklenke terjala 6 mrtvih in 100 ranjenih ISTANBUL - V eksploziji plinske jeklenke v neki okrepčevalnici na tržnici dišavnic (egipčanski bazar) v evropskem delu Istanbula je vCeraj umrlo šest ljudi, med njimi dva otroka, med sto ranjenimi pa je tudi sedem tujcev: trije Francozi, Norvežana in IraCana. Mestno Četrt Eminonu so takoj obkolile varnostne sile, ker so so se bale, da je eksplozija bombni atentat islamskih skrajnežev. 12 Petek, 10. julija 1998 ŠPORT KOLESARSTVO / NA JUTRIŠNJEM STARTU 85. KOLESARSKE DIRKE PO FRANCIJI 21 EKIP Med glavnimi favoriti je tudi Marco Pantani PARIZ - Jutri se bo s prologom začela Se tretja letošnja velika športna prireditev v Franciji, 85. kolesarska dirka Po Franciji. Start "toura" ne bo v deželi "galskih petelinov", saj se bo več kot 200 kolesarjev na 3872 kilometrov dolgo, tritedensko pot, podalo v Dublinu. Na Irskem bo tudi druga etapa, nato pa se bodo kolesarji s trajektom pripeljali na celino, kjer bo v Roscoffu tretja etapa. Na svoji poti do Pariza bodo tekmovalci obiskali še Švico, cilj zadnje, 21. etape, pa bo 2. avgusta na pariškem Champs Elyseesu. Nastopilo bo 21 ekip, na Startu bodo vsi najboljši kolesarji na čelu z lanskim zmagovalcem Nemcem Janom Ullrichom. Štiriindvajsetletni Nemec je tudi letos v najožjem krogu favoritov, čeprav je bil v prvem delu sezone povsem izven forme. "Imel sem težave s preveliko težo, a to je že pozabljeno. Postopoma sem težo znižpval in zdaj imam natanko 73 kilogramov, tako kot lan- Zmagovalci zadnjih 20 let 1978 Hinault (Fra) 1979 Hinault (Fra) 1980 Zoetemelk (Niz) 1981 Hinault (Fra) 1982 Hinault (Fra) 1983 Fignon (Fra) 1984 Fignon (Fra) 1985 Hinault (Fra) 1986 LeMond (ZDA) 1987 Roche (Irs) 1988 Delgado (Spa) 1989 LeMond (ZDA) 1990 LeMond (ZDA) 1991 Indurain (Spa) 1992 Indurain (Spa) 1993 Indurain (Spa) 1994 Indurain (Spa) 1995 Indurain (Spa) 1996 Riis (Dan) 1997 Ullrich (Nem) Marco Pantani je med favoriti sko leto. Tudi zadnji testi fizičnih sposobnosti na kliniki v Frei-burgu so pokazali, da je moja pripravljenost enaka lanski. To mi vliva optimizem, da lahko postanem eden od kolesarjev, ki so dvakrat zapored dobili največjo dirko na svetu, " je dejal kolesar, ki so ga lani proglasili za naslednika slavnega Spanca Miguela Indu-raina. Doslej je dvakrat zapored uspelo dobiti "tour" Francozom Lu-cienu Petitu- Bretonu, Loisonu Bobetu, Ja-scuesu Anquetilu, Bernardu Hinaultu, Lau-rentu Fignonu, Belgijcema Philippu Thijsu in Eddyju Merckxu, Italijanu Otaviu Botte-chhiji, Luksemburžanu Nicolasu Fratzu, Američanu Gregu LeMondu in Spancu Indurainu. Slednji je skupaj z Anquetilom, Merckxom in Hinaul-tom tudi rekorder po številu skupnih zmag, vsi so zmagali po petkrat. V številu etapnih zmag vodi Merckx (34), Belgijec je najboljši tudi po številu dni v rumeni majici (96), največjo povprečno hitrost dirke ima Indurain (39, 504), najmlajši zmagovalec je bil z 20. leti Francoz Henry Cornet, najstarejši pa s 36. leti Belgijec Firmin Lambot (1922). Največ izmenjav v skupnem vodstvu je bilo leta 1987, ko je rumeno majico zamenjalo osem kolesarjev, doslej najtežjo zmago pa je dosegel LeMond, ki je leta 1989 le za osem sekund premagal Fi-gnona. Velike apetite za končno zmago ima tudi Ullrichov moštveni kolega iz ekipe Telekom Danec Bjarne Riis, sicer zmagovalec leta 1996. "Letos sem bolje pripravljen, kot sem bil, ko sem zmagal. Po besedah vodje naše reprezentance bova z Janom štartala z enakim moštvenim položajem; kdo se bo spremenil v pomagača, pa bo znano šele sredi dirke. Ce bo Ullrich boljši, bom z veseljem delal za njega, " je Danec napovedal pošteno borbo. Z Riisom krog favoritov še ni končan. Predvsem Francozi upajo, da bo po letu 1985 zmaga končno prišla v njihove roke. Prvi francoski adut je prav gotovo Richard Virenque, gorski specialist, ki se poleg svojih sposobnosti zaveda tudi moči svoje ekipe, saj je Festina praktično edina, ki je enakovredna s Telekomom: "Težko rečem, kako sem pripravljen. Lahko zatrdim, da sem letos veliko časa posvetil treningu kronometra in upam, da se mi bo to obrestovalo. Seveda si želim pomoči tudi od kolegov v moštvu, ki je res močno, " je previden Vi-renque. Vendar si bo moral Francoz status prvega moža zagotoviti z dobrimi vožnjami, kajti na skupno zmago Spored toura 11. julij, prolog: Dublin (5, 6 km) 12. julij, 1. etapa: Dublin - Dublin (180, 5 km) 13. julij, 2. etapa: Enniscorthy -Cork (200, 5 km) 14. julij, 3. etapa: Roscoff - Lo-rient (169 km) 15. julij, 4. etapa: Plouay - Cholet (252 km) 16. julij, 5. etapa: Cholet - Che-teauroux (228, 5 km) 17. julij, 6. etapa: La Chetre - Bri-ve-la-Gaillarde (204, 5) 18. julij, 7. etapa: Meyrignac L‘Eglise - Correze (58, kro.) 19. julij, 8. etapa: Brive-la-Gaillar-de - Montauban (190, 5) 20. julij, 9. etapa: Montauban -Pau (210) 21. julij, lO.etapa: Pau - Luchon (196, 5) 22. julij, 11.etapa: Luchon - Pla- teau de Beille (170) 23. julij: prosti dan 24. julij, 12.etapa:Tarascon-sur-Ariege- Le Cap d‘Agde (222) 25. julij, 13.etapa: Frontignan La PeyradeCarpentras (196) 26. julij, 14. etapa: Valreas - Gre-noble (186, 5) 27. julij, 15. etapa: Grenoble - Les Deux-Alpes (189) 28. julij, 16. etapa: Vizille - Albertvillu (204) 29. julij, 17. etapa: Albertville -Aix-les-Bains (149) 30. julij, 18. etapa: Aix-les-Bains -Neuchetel (218, 5) 31. julij, 19. etapa: La Chaux-de-Fonds - Autun (242) 1. avgust, 20. etapa: Montceau-les-Mines - Le Creusot (52, kronometer) 2. avgust, 21. etapa: Melun - Pariz (147, 5) ciljata še dva kolesarja Festine Švicarja Alex Zuelle, specialist za vožnjo na čas, ki bo to skušal dokazati na dveh kronometrih, in Laurent Dufaux, ki je bil zadnji dve leti povsem blizu najboljših. Zanimivo bo videti, kako se bo v francoskih Pirenejih in Alpah, kjer bo kolesarje pot vodila prek 23 gorskih prelazov, izkazal zmagovalec dirke Po Italiji Marco Pantani. Italijanski kolesar Mercatone Una je bil na tej dirki že dvakrat drugi, na najvišjo stopničko pa mu še ni uspelo stopiti. "Mislim, da tokrat lahko naredim korak naprej, " je dejal "slonček", ki bi z zmago postal prvi Italijan po Feliceju Gimondiju (1965), ki bi slavil na tej dirki. "Mnogi so po moji zmagi na giru govorili, da so za to najbolj zaslužni prireditelji, ki so etape izbrali po mojem okusu. Francozi tega verjetno niso naredili, na meni pa je, da mojim kritikom zaprem usta, to pa lahko storim le z zmago, " je optimistično razpoložen Italijan. Njegov čas na letošnji dirki bo prišel v deseti etapi, ko bo prva gorska preizkušnja v Pirenejih. Do takrat pa bodo najverjetneje etape (razen kronometra v sedmi etapi) odločali Sprinti, v katerih imajo največ možnosti Italijan Mario Cipolli-ni, Nemec Erič Zabel, Nizozemec Jeroen Blijlevens, Belgijca Tom Steels in Andrej Cmil, Ceh Jan Svorada ali pa mogoče prvi s kakovostne lestvice Laurent Jalabert, ki pa upa tudi na visoko uvrstitev v skupni razvrstitvi. Podobne želje ima še nekaj velikih imen kolesarstva, kot na primer Spanec Abraham Olano, Rus Jevgenij Berzin, Spanec Fer-nando Escartin in Italijan Francesco Casa-grande. Italijanske ekipe Asics (Noe, Shefer) Mapei (Tafi, Ballerini, Steels) Mercatone Uno (Pantani) Polti (Leblanc, Merckx) Riso Scotti (Minali, Baldato) Saeco (Cipollini) Francoske ekipe Big Mat (Lino) Casino (Elli, Hamburger) Cofidis (Fr. Casagrande, Gaumont) Festina (Zulle, Virenque, Dufaux, Brochard) G AN (Boardman, Moncassin) La Fransaise des Jeux (Berzin, Sciandri) Španske ekipe Banesto (Olano, Jimenez) Kelme (Escartin) ONCE (L. Jalabert, Mauri) Vitalicio (Blanco, Casero, Buenahora) Nizozemske ekipe Rabobank (Boogerd, B. Zberg) TVM (Roux, Blijlevens) Nemška ekipe Telekom (Ullrich, Riis, Zabel) Belgijska ekipe Lotto (Črnil, Madouas) Ameriška ekipe US Postal (Jekimov, Robin) 85eme TOUR DE FRANCE 1 1 juillet - 2 aout LETOUR DE FRANCE ODBOJKA / TROFEJA DEŽEL Dekleta FJK v boju za eno od prvih štirih mest Po včerajšnji zmagi nad Piemontom danes v polfinalu z zelo močno E. Romagno - Fantje od 13. do 16. mesta Iz Trenta, kjer se bo jutri končala trofeja dežel za dečke in naraSCajni-ce, prihaja res razveseljiva vest. Zenska reprezentanca FJK je pod vodstvom trenerja Maria Caca namreč v Četrtfinalu premagala Piemont in se tako uvrstila med štiri najboljše dežele. Tekma s Piemontom je bila sila izenačena, saj so CaCeve varovanke zmagale tretji in odločilni set na razliko s 16:14. O sami tekmi in upanjih za nadaljni potek trofeje, smo se pogovorili prav s trenerjem: »Prva dva seta sta bila enosmerna, v prvem setu smo Piemontu prepustili pet točk, v drugem pa smo dosegli le štiri. Odločal je torej tretji set, kjer sta se ekipi izmenjavah v vodstvu do rezultata 8:6 za Piemont Takrat so nasprotnice pritisnile na plin in povedle 14:7. Stalno smo delali menjave, toda točk ni in ni bilo. Dobro pa so se mi iztekle nekatere zamenjave postave. Trikrat smo ustavili njihovo najboljšo napadalko in uspeh izenačiti. Pri stanju 14:14 smo'takoj dosegli še petnajsto točko, tekmo pa je zaključil naš blok Spet je dobro zaigrala Kontovelka Deborah Vitez, pohvaliti pa je treba celotno ekipo, tudi igralke, ki niso v standardni postavi, saj so zelo dobro igrale. Mislim, da je bil prav v tem ključ zmage. Sedaj nas Čaka Emilija Romagna. Poznam njihovega trenerja in vem, da cilja le na konCno zmago. On ne izbira višje igralke, ampak najboljše. Mi delamo za reprezentanco, on ima kratkotrajne nadte. Tudi lani je imel dobro, a sorazmerno nizko ekipo. Vsekakor pa so si prvouvršCene ekipe precej enakovredne«. Emilija Romagna je v četrtfinalu premagala ekipo Lacija z 2:0, nasprotnicam pa je prepustila pičlih sedem točk, kar dovolj jasno priča, pred kako zahtevno nalogo so dekleta FJK. Ce so na ženskem področju re- zultati zelo spodbudni, pa situacija ni tako rožnata med moškimi, kjer igra tudi valoveč Aljoša Orel. Krajši konec so namreč potegnili tudi z Abmci, in to precej gladko. Danes bodo igrali za uvrstitev od 13. do 16. mesta. Čaka jih srečanje proti Apuliji, ki je po ostrem boju klonila pred Ligurijo. Izidi četrtfinala od 1. do 8. mesta, ženske: Veneto - Ligurija 0:2, Piemont - FJK 1:2 (5:15, 15:4, 14:16), Emilija Romagna - Lacij 2:0, Lombardija - Apulija 2:0. Izidi četrtfinala od 9. do 16. mesta, moški: Apulija - Ligurija 1:2, Lombardija - Bazilikata 2:0, FJK -Abmci 0:2 (12:15, 4:15), Kalabrija -Toskana 2-1. Današnji spored: Polfinale od 1. do 4. mesta, ženske: Ligurija - Lombardija, Emilija Romagna - FJK Polfinale od 13. do 16. mesta, moški: FJK - Apulija, Bazilikata -Toskana. NOGOMET Inzaghi ostaja pri Juveju Pritiski Rome so bili zaman TURIN - Filippo Inzaghi bo ostal pri Juventusu, čeprav si je Roma močno priza-devala, da bi srednjega napadalca čmo-be-lih spravila v večno mesto. To je včeraj potrdil Luciano Mog-gi v Milanu, kjer potekajo nogometni kupoprodajni posli. »Inzaghi je eden od tistih igralcev, ki se jim nikakor ne nameravamo odreči. Sicer pa smo pri Juventusu to trdili že pred dvema mesecema in ne vidim razlogov, da bi spreminjali stališče. Moggi je še povedal, da je Juventus že pred časom kupil Tudorja in Blancharda, mladi Muller pa je cilj v prihodnosti. Fabiana Luperini spet v roza majici PRELAZ PORDOI - Fabiana Luperini si je z zmago v deveti etapi ženskega gira od Predazza do Prelaza Pordoi (99, 7 km) priborila roza majico in v skupni uvrstitvi ima zdaj 45 sekund prednosti pred svojo najhujšo tekmico Lindo Jackson iz Kanade, ki je bila včeraj druga, za Luperinijevo pa je zaostala točno minuto. Danes je na vrsti deseta etapa ob beneški obali pri Bibio-neju, ki je primerna za šprinterke. 24 UR ODBOJKE / JUTRI IN V NEDELJO V NABREŽINI V maratonskem boju 12 mešanih šesterk Začetek jutri ob 19. uri s predtekmovanji Jutri in v nedeljo (11. in 12. julija) bo na igrišču SD Sokol na prostem v Nabrežini četrti turnir »24 m odbojke«. Letos se je prijavilo 12 ekip, ki bodo v mešani zasedbi preverile svoje fizične zmogljivosti v teku 24 ur. Turnir bo razdeljen v dve fazi. Organizatorji bodo izžrebali štiri skupine s po tremi ekipami, ki se bodo v prvih Za konec še družabnost z Agropopom 12 urah pomerile med sabo. Nosilci skupin so ekipe, ki so lani zasedle najvišje mesto na končni lestvici in so se seveda tudi letos vpisale na turnir. Uvrstitev v prvi fazi bo odločilna, ker se bodo ekipe, ki bodo v svoji skupini zasedle ista mesta, pomerile med sabo v polfinalnih in finalnih tekmah v naslednjih 12. urah. Vsaka ekipa bo v teku 24 ur odigrala 4 tekme po eno uro. Finalne tekme, ki bodo odločale o končni uvrstitvi od 1. do 12. mesta, se bodo začele ob 13. uri. Turnir se bo začel jutri ob 19. uri, zaključil pa se bo v nedeljo prav tako ob 19. uri. Sledilo bo nagrajevanje ekip in zaključna družabnost. Po končani družabnosti organizatorji vabijo vse igralce in gledalce, da ostanejo na igrišču Sokola, kjer bo nastopila znana slovenska glasbena skupina Agropop in kjer bodo delovali dobro založeni kioski. Prerireditveni prostor bo igralcem na razpolago od 17. ure dalje za postavitev šotorov. Vsi igralci pa morajo priti na igrišče eno uro pred začetkom turnirja za poravnavo zadnjih formalnosti in za ogled sporeda tekem v prvi fazi turnirja. NOVICE Zdravstveno stanje Carlosa Chece se izboljšuje NOTTINGHAM - Zdravstveno stanje španskega motociklista Carlosa Chece, ki se je hudo poškodoval na poskusnih vošnjah pred dirko za veliko nagrado Velike Britanije, se je ponovno izboljšalo. Primarij nevrokirurškega oddelka bolnišnice v Nottinghamu je dejal, da se Checa zdaj še sam dvigne iz postelje, močno pa se je tudi izboljšalo stanje z voznikovim vidom. Stefanel in Gentile sta se razšla MILAN - Vodstvo košarkarskega prvoligaša Olim-pia iz Milana (Stefanel) in playmaker Nando Gentile sta se po dolgotrajnih pogajanjih dogovorila za mimo ločitev. Pri Stefanelu niso več želeli drago plačevati kapetanovih uslug in ko je propadla možnost, da bi Gentile odšel v Varese, so v Milanu z obema rokama zgrabih ponudbo Panathinaikosa iz Aten, ki je Stefanelu pripravljen plačati 400 milijonov lir odškodnine. Precej na boljšem je Gentile, ki bo v Atenah na leto zaslužil od 500 do 600 tisoč dolarjev neto (od 900 milijonov do nekaj nad milijardo lir). Camacho odstopil še preden je resno začel z delom MADRID - Trener madridskega Reala Jose Antonio Camacho je v četrtek - komaj slab mesec po začetku dela - odstopil s svojega položaja, je sporočila španska tiskovna agencija EFE. Camacho je bil prvi trener Reala šele od 17. junija, ko je nasledil odpuščenega nemškega trenerja Juppa Heynckesa Po navedbah EFE naj bi Camacho odstopil zaradi nesoglasij okoli nakupa novih igralcev ter izbire strokovnih sodelavcev. Predsednik Reala Lorenzo Sanz že mrzlično išče naslednika na trenerskem stolčku, na njegovi lestvici Zelja je menda najvišje selektor nizozemske reprezentance Guus Hiddink. Becker boljši od Piolina na turnirju v Gstaadu PRAGA, GSTAAD - Na teniškem turnirju v Pragi (nagradni sklad 160.000 dolarjev) je v dragem krogu izpadla sedma nosilka Romunka Ruxandra Dragomir. Premagala jo je Francozinja Sarah PitkovvsH s 7:5,6:3. Četrta nosilka Belorusinja Nataša Zvereva je ugnala Čehinjo Michaelo Pas tikovo s 7:5, 3:6, 6:1. Na turnirju v Gstaadu z nagradnim skladom 550.000 dolarjev pa je osmi nosilec Nemec Nicolas Kiefer v dragem krogu premagal Spanca Juliana Alonsa s 6:3, 3:6, 6:1. Drugi Nemec Boris Becker je bil boljši od Francoza Cedrica Piolina s 7:6 (7:2), 7:5. Slovenski mladinci v četrtfinalu EP VARNA - Slovenska mladinska košarkarska reprezentanca je na evropskem prvenstvu v Bolgarski Vami osvojila drugo mesto v predtekmvoalni skupini A in se brez težav uvrstila v četrtfinale. Tam se bo jutri ob 18. uri pomerila s Hrvaško in v primeru uspeha v polfinalu z zmagovalcem četrtfinalnega obračuna med Izraelci in Latvijci. ALPINIZEM / DELOVANJE ALPINISTIČNEGA ODSEKA SLOVENSKEGA PLANINSKEGA DRUŠTVA TRST Plezalni tečaj tudi letos zelo dobro uspel Sodelovalo je 9 tečajnikov, ki so se seznanili z osnovami plezanja v naravnih in umetnih stenah Tudi letošnji tečaj ple-zanja je zelo dobro uspel ter dokazal, da je alpinistična in didaktična dejavnot Pri Slovenskem planin-skem društvu Trst vedno Zelo živahna in bogata. Kot 26 vrsto let doslej, je tudi letošnjo pomlad Alpinistični odsek SPDT organiziral tečaj plezanja. Udeležilo se 8a je 9 tečajnikov (na sliki), id so v teku enega meseca sPoznali prve osnove ple-^nja v naravnih in umetnih stenah. Na podlagi lan-stdh izkušenj so se člani AO spet odločili, da ohranijo isti sistem organizi-ranja in vodenja. Tako so Predavanjem teorije med tednom sledile praktične vnje ob nedeljah v bližnjih Pteziscih. 2e na prvem srečanju so ecajniki spoznali opremo, i^1 se uporablja pri pletenju, in se začeli učiti naj-Vaznejše vozle. Naslednjič Pa so jim inštruktorji od-Seka razložili še napredo-anje naveze, urejanje l°jišc in varovanje prvega v navezi, kar je osnova plezalskega znanja in prvo, kar se mora naučiti bodoči plezalec za svojo varnost in varnost cele naveze. Ob koncu predavanja pa so si s pomočjo diapozitivov ogledali najbolj zanimive stene v bližnji in daljni okolici. Ker se pri tečaju plezanja največji poudarek daje prav varnosti, so teden kasneje tečajniki spoznah skrivnosti vremenoslovja in pravilnega obnašanja v primera objektivnih nevarnosti, kot so nenadne spremembe vremena ali poslabšanje razmer v gorah. S pomočjo konkretnih primerov in na najbolj razumljiv način je predavatelj in bivši aktivni član odseka dr. Peter Suhadolc posredoval svoje znanje in večletne izkušnje mlajšim članom odseka. Da bi še bolj izpilili tehniko plezanja in varovanja pa so se naslednji teden tečajniki s svojimi inštruktorji podali na umetno steno, ki se nahaja v telovadnici Osnovne šole Mara Samsa pri Domju, kjer jim je uradni spremljevalec italijanske mladinske reprezentance v prostem plezanju Erič Milcovich strokovno prikazal osnove gibalne tehnike pri plezanju. Za zadnje predavanje je priskočil na pomoč bivši aktivni član odseka in gorski reševalec Luciano Milič, ki je svoje dolgoletne izkušnje in doživetja v hribih posredoval mlajšim in jih tako navdušil za prihodnje vzpone v dolgih smereh. Obenem je tudi temeljito obrazložil pravilno ukrepanje v primeru neprijetnih pripetljajev v stenah ah na gorskih poteh. Ta predavanja so bila za tečajnike osnova znanja, ki si ga morajo pridobiti, da se varno podajo v stene in kar so na njih izvedeli so lahko preizkušah konec tedna na praktičnih vajah. Prvi dve sta potekali v steni doline Glinščice, kjer so mladi navdušenci preplezali svoje prve smeri HI. in IV. stopnje in se tako pripravih na težje vzpone, ki so jih čakali naslednje nedelje. Na vrsto je namreč prišel izlet v slovensko plezališče Cmi Kal, ki je klasični slovenski plezalni center in kjer ponavadi prirejajo plezalne tečaje tudi druga slovenska planinska društva. Za zaključni izlet pa so člani odseka organizirali celodnevno plezarijo ob reki Nadiži pri Spetru Slove-nov. To plezališče je res nekaj posebnega, saj so stene neposredno nad reko in v njih je obihca smeri vseh težavnosti, primernih tako za začetnike kot tudi za bolj izkušene plezalce. Po celodnevnih naporih v plezalnih smereh so se mladi plezalci osvežili v reki in se okrepčali z mesom, ki so si ga sami pripravili na žaru. Enkraten ambient in prijetna družba sta tako pomagala k lepemu doživetju na svežem zraku. Novopečeni čevapčiči, pardon plezalci, so pokazali svoje vrline tako da so ob koncu tečaja popolnoma varno preple- zali več smeri do težavnosti 5c (VI. stopnja), Eva Sancin in Marko Prešel pa sta pod nadzorstvom inštruktorjev celo dokazala, da sta že zmožna plezati tudi kot prva v navezi. Tečaj plezanja se je tako zaključil in vsi, ki so ga uspešno obiskovali so na koncu dobili namesto papirnate diplome, s katero si v steni malo pomagaš, raje vponko z matico in pomožno vrvico, ki jim bosta lahko v prihodnosti večkrat prišli prav. Poleg že omenjenih so tečaj obisko-vali in opravih: Aleš Omari, Dana Furlani, Elena Bogateč, Jasna Simčič, Kristjan Beličič, Saša in Peter Somen. Organizator in vodja tečaja David Strajn se v imenu AO SPDT prisrčno zahvaljuje vem predavateljem, ki so pomagali k temu, da je tečaj tako lepo uspel ter inštruktorjem in članom AO, ki so pomagah pri izvedbi tečaja: Betty, Michela, Andrej, Erik, Fa-brizio, Gregor, Ivan, Mitja, Pavel in Robi. Zelja vseh članov odseka pa je, da bi se mladi plezalci navdušili za ta šport in nadaljevali z udejstovanjem v krajših in daljših stenah. Zaenkrat se ob poletnih večerih stari in novi člani odseka redno srečujejo na Napolenski cesti pri Proseku in tam trenirajo za naslednje vzpone. AO SPDT Petek, 10. julija 1998 PRIREDITVE GLEDALIŠČA - GLEDALIŠČA - GLEDALIŠČA - GLEDALIŠČA 3 . TSFestivol Festival sodobne dramaturgije Trst, od 13. do 21. julija___ 13. /7. I VAPORI DELLA SPOSA v Gledališču Rossetti ob 22.00, 22.45 in 23.30 - MAKING PORN v Avditoriju Muzeja Revoltella ob 22.00 - Manlio Santarelli bere IL BACIAMANO na terasi Muzeja Revoltella ob 23.30 14. /7. I VAPORI DELLA SPOSA v Gledališču Rossetti ob 20.30, 21.15 in 22.00 - MAKING PORN v Avditoriju Muzeja Revoltella ob 22.30 - Sonia Antinori bere IL CASTELLO Dl FANGO na terasi Muzeja Revoltella ob 23.30 15. /7. GIOCHI D'ANGELO v Avditoriju Muzeja Revoltella ob 20.00 in 22.15 - Gian Maria Cervo bere DEL MIO GLOBO DISTRATTO na terasi Muzeja Revoltella ob 23.30 AAITT6LF6ST - PREHODI Č6DAD, od 18. do 26. julija 1998 Mednarodni festival operete Pomladna parada -10., 14. julija ob 20.30 in 12., 19., julija ob 18.00 v Gledališču Verdi. Cin-Ci-Lš - 11., 15., 21., 25., 31. julija ob 20.30 in 2. avgusta ob 18.00 v Gledališču Verdi. Grof iz Luksemburga - 1., 4., 5., 6., 8. avgusta ob 20.30 in 9. avgusta ob 18.00 v Gledališču Verdi. 7 nevest za 7 bratov - 18., 22., 23., 24., 28. julija ob 20.30 in 26. julija ob 18.00 v Dvorani Tripco-vich. Festivalov ponedeljek v dvorani Tripcovich ob 21.00 13. julija - ’0 surdato 'nammurato / 20. julija - Železni vojački /27. julija - Das Lied ist aus / 3. avgusta - Opereta v uniformi. FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA TRST Gledališče Verdi - Festival operete ’98 Danes, 10. julija,bo ob 20.30 na sporedu »POMLADNA PARADA« Ernesta Marischka in v režiji Roberta Stolza. Predprodaja vstopnic pri blagajni dvorane gledališča Verdi od 9.00 do 12.00 in od 16.00 do 19.00. Terasa Gledališča Verdi Jutri, v soboto, 11. julija ob 19.30 bo drugo srečanje s skupino trobil in pihal Gledališča Verdi. Na sporedu glasba Schiltknechta, Gershwina, Hovvalda, Carmi-chaela in VVebberja, vstop prost. Miramarski park Do 31. avgusta vsak ponedeljek, torek in sredo bo na sporedu dvakrat dnevno predstava »Luči in zvoki«. Umik: v juliju ob 21.30 in ob 22.45 in v avgustu ob 21:00 in ob 22.15. Danes, 8. julija bo na sporedu predstava »Miramarski cesarski sen«. Miramarski grad Danes, 10. in v soboto 11. julija ob 21.00 bo v sklopu prireditve »Umetnost pod zvezdami - Glasba na gradu« koncert dua Falciano - Fratnik, klarinet - klavir in dua Allegretto - Prata, saksofon - klavir. Koncert je v sodelovanju s Konzervatorijem G. Tartini. FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA TRST Festival glasbe in uličnega gledališča Od 19. julija do 9. avgusta na trgu pred stolnico, se bo odvijal festival glasbe in uličnega gledališča »Večer prazničnega dneva«. VERONA 50. Shakespeare festival 22., 23., 24. in 25. julija bo ob 21.15 predstava »HAMLET«, državna premiera. ____________SLOVENIJA_______________ SEŽANA Kulturni center Srečka Kosovela Škocjanski festival 98 V petek, 17. julija, ob 21.00 bo na sporedu predstava v priredbi KD Lojze Savinšek Nova Štifta »Pridi gola na večerjo«. KANAL OB SOČI Mednarodni festival Kontrada V soboto, 25. julija, ob 21.00 bo na sporedu gledališka predstava »Pravljične zgodbe« z dvema glasbe-nema čarodeja Zlatkom Kaučičem in Glaucom Ve-nierjem. Program 5. Primorskega poletnega festivala Danes, v petek, 10. julija, ob 03.00 (noč s četrtka na petek) v Izoli (Simonov zaliv) bo predstava »Kralj Oj-dip«; režija: Tomi Janežič v izvedbi SMG iz Ljubljane. Danes, v petek, 10. julija, bo ob 21.30 v Kubedu predstava »Katastrofe«; režija: Eduard Miler v izvedbi Cafe Teater iz Ljubljane. Jutri, v soboto, 11. julija, bo ob 21.30 v Piranu- Tartinijevo gledališče predstava »Igra o ljubezni in naključju«; režija: Janusz Kiča. V nedeljo, 12. julija, bo ob 21.30 v Kopra- Amfiteater Bonifika predstava »Dan norosti«; režija: Branko Durič. Program uličnega gledališča Danes, 10. julija ob 19.30 na vrtu Slovenica v Kopru, bo na sporedu gledališko delo »Jaguarjev vodnjak« v izvedbi Magical Moonshine Theatra iz ZDA. SBA - GLASBA - GLASBA - GLASBA Območje bivše umobolnice - D pošto delle fragole Danes, petek, 10. julija, ob 21.00 bo nastopila ob spremljavi svoje skupine rock pevka »Lara«. V petek, 17. julija, ob 21.00 bo nastopil jazz duo »Ric-cardo Morpurgo in Alessandra Franco«. V petek, 24. julija, ob 21.00 bo nastopila blues skupina »Blues Etcetera«. V petek, 31. julija, ob 21.00 bo nastopila jazz skupina »Massaria Quartet«. NABREŽINA Danes, petek, 10. julija, ob 20.30 bo nastopil pri GSM (Nabrežina kamnolomi št. 9) jazz duo »Riccardo Morpurgo in Alessandra Franco«, večer se bo nadaljeval ob glasbi DJejev Radija Fragola. BENETKE Jesolo lido Danes, 10. julija se nadaljuje 4. vodilni italijanski obmorski rock festival »Beach Bum Rock Festival«. Prireditev se bo zaključila jutri, v soboto 11. junija. _______________SLOVENIJA____________________ KANAL OB SOČI Mednarodni festival Kontrada Jutri, v soboto 11. julija, ob 21.30 bo nastopila temno- 39. jazz festival Ljubljana Križanke, 10. - 12. julij 1998 Petek, 10. julija, ob 19. uri: Renato Chicco Trio / Kennv Garrett Ouartet / McCov Tvner & The Latin Ali Starš Sobota, 11. julija ob 19. uri: Big Band RTV Slovenija, dirigent Herb Pomeroy / Terrence Blanchard Group / Gari Burton, Astor Piazzola Reunion Nedelja, 12. julija ob 19. uri: Primož Grašič Kvintet (gost Petar Ugrin) / Caninhos Crusados / James Morrison Quartet polta pevka »Mz. Dee & The Vips«. V Petek, 17. julija, ob 21.00 bo nastopil Peter Amaleti s svojo skupino. V soboto, 18. julija, ob 21.00 bo nastopil Patric Mc Mullan & The Lrish Rovers. MEDITERAN festival IZOLA - Manziolijev trg Danes, v petek, 10. julija - LOU DALFIN (Italija) Sobota, 11. julija - K. PASSA (Anglija) Petek, 17. julija - APARTAMENTO CINCUENTA (Slovenija) Sobota, 18. julija - NEW DJANGO QUARTET (Italija) Petek, 24. julija - PLOMMON (Švedska) Sobota, 25. julija - DEISHOVIDA (Avstrija) Petek, 31 julija - DIE NAYE KAPELVE (ZDA, Anglija, Madžarska) Sobota, 1. avgusta - BANDABARDO (Italija) Petek, 7. avgusta - GARAVI SOKAK (Jugoslavija) Sobota, 8. avgusta - NICK BECATTINI & SERIOUS FUN (Italija) Petek, 14. avgusta - Predin MAR DJANGO QUAR-TET (Slovenija) Sobota, 15. avgusta - LAIKO FELIX (Jugoslavija, Madžarska) Petek, 21. avgusta - THE VENTILATORS (Švica) Sobota, 22. avgust - JAMS & ANA PUPEDAN (Nemčija, Slovenija) _____________HRVAŠKA_________________ ZAGREB Stadion Dne 20. avgusta bo nastopila legendarna angleška skupina »Rolling Stones«. PUU Arena Dne 16. julija bo nastopil s svojo skupino priznani ameriški temnopolti pevec James Brovra. 46. mednarodni poletni festival Poleti se dan zvečer začne Ljubljana Zvezdni prah Križanke, 14. julija ob 21.00 —J. Haydn: STVARJENJE, oratorij; Litvanski komorni orkester in Državni zbor iz Kaunasa ‘ Križanke, 21. julija ob 21.00 - MOSKOVSKI DRŽAVNI SIMFONIČNI ORKESTER Frančiškanska crkev, 28. julija ob 20.30 — ZBOR CAPELLA MIHAILI. GLINKA iz St. Petersburga Križanke, 30. julija ob 21.00 — W. A. Mozart: REOUIEM, Komorni orkester Camerata Virtuosi iz New Vorka Glasbene razglednice - Križanke 23. julija ob 21.00 — G. Puccini: M ADAM E BUTTERFLV, opera, Hrvaško narodno gledališče Ivana pl. Zajca z Reke 27. avgusta ob 20.30 - F. Lehar: DEŽELA SMEHLJAJA, romantična opereta, Opera in balet SNG Maribor Ko maske oživijo Križanke, Peklensko dvorišče, 13. in 20. julija ob 21.00 ter 17. in 24. avgusta ob 20.30— A. Nikolaj: BLAGI POKOJNIKI, DRAGI MOŽJE, monodrama, igra Polona Vetrih, režija Boris Kobal Drama SNG Ljubljana, 26. avgusta ob 20.30 — W. Shakespeare: UKROČENA TRMOGLAVKA, komedija, Slovensko ljudsko gledališče Celje Nekaj za dušo Cankarjev dom, 12. julija ob 19.30 - KONCERT NAGRAJENCEV 4. EVROPSKEGA TEKMOVANJA MLADIH ORGLAVCEV Frančiškanska cerkev, 13. julija ob 20.30 — KOMORNI ORKESTER IZ MANNHEIMA Frančiškanska cerkev, 22. julija ob 20.30 — Orkester INTERNATIONALE CAMERATA MUSICALE Frančiškanska cerkev, 27. julija ob 20.30 — Komorni orkester CAPELLA ISTROPOLITANA Križevniška cerkev, 29. julija ob 20.30 — KOMORNI GODALNI ORKESTER SLOVENSKE FILHARMONIJE Frančiškanska cerkev, 3. avgusta ob 20.30 — MEDNARODNI MLADINSKI GODALNI ORKESTER Križevniška cerkev, 4. avgusta ob 20.30 — SOLISTI SALZBURŠKIH MOZARTOVIH SERENAD Ob soju sveč Križevniška cerkev, 16. julija ob 20.30 — PAVEL BERMAN, violina-LAZAR BERMAN, klavir Križevniška cerkev, 24. julija ob 20.30 — PIERRE, AMOVAL, violina - VLADIMIR MLINARIC, klavir Križevniška cerkev, 5. avgusta ob 20.30 — LEV GUELBARD, violina - ELENA KESCHNEROVA, klavir Križevniška cerkev, 6. avgusta ob 20.30 — MARKO FINK, basovski bariton, bariton - NATAŠA VALANT, klavir Viteška dvorana Križank, 12. avgusta ob 20.30 — PAOLO RESTANI, klavir V vročici večera - Križanke 15. julija ob 21.00—Musiča Popular Brasileira - JORGE BEN JOR 31. julija ob 21.00 - THE CLASSIC BUSKERS 18. avgusta ob 20.30—Jazz, TONE JANŠA OUINTET 20. avgusta ob 20.30 - KONCERT DVEH TENORJEV, Janez Lotrič- Oto Pestner 25. avgusta ob 20.30 - VLADO KRESLIN, MLADI BOGOVI, BELTINSKA BANDA V soboto dopoldan - vsako soboto ob 11.00 na Prešernovem trgu 11. julija - GLEDALIŠČE ANNE MONRO 18. julija — LUTKOVNO GLEDALIŠČE LJUBLJANA 25. julija - MAZORETKE IN GODBA IZ CERKNICE Ljubljani v poklon glasbene delavnice - Križanke 15. julija ob 10.00 — Lord Vehudi Menuhin, violina 17. julija ob 11.00 - P. BERMAN in L. BERMAN, violina-klavir 23. julija ob 11.00 - PIERRE AMOVAL, violina RAZSTAVE - RAZSTAVE - RAZSTAVE - RAZSTAVE - RAZSTAVE - RAZSTAVE FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA TRST Miramarski park in muzej sta odprta vsak dan od 9. do 17. ure (grad od 8. do 18. ure). Na ogled je tudi razstava: Paul Strand »Un paese«. Miramarski park - tople grede: do 30. septembra je na ogled zanimiva razstava živih metuljev »Metuljev vrt«. Umik: vsak dan od 9. do 18. ure. Poštna palača na Trgu Vittorio Veneta: odprt je poštni in telegrafski muzej. Ogled je možen vsak dan, tudi ob nedeljah, od 9. do 13. ure (zaprto ob praznikih). Za vodene obiske lahko pokličete na tel. (040) 4195148 od 9. do 14. ure. Studio Tommaseo (Ul. del Monta 2/1): do 11. julija na ogled razstava Maria Bessarioneja. Studio Tommaseo (Ul. del Monta 2/1): razstavlja Fiora Gandolfi. Razstavna dvorana Zavarovalnice Generali (Trg Duca degli Abrazzi, 1): Razstavlja Grappo studio 25. Umik: od ponedeljka do petka od 10.00 do 19.00. Ob sobotah in nedeljah zaprto. Galleria Rettori Tribbio 2: odprta je razstava »Orizzonte di situazioni«, španske umetnice Victorie Gano. Umik: od torka do sobote od 10.00 do 12.30 in od 17.00 do 19.30, ob praznikih pa od 11.00 do 13.00, (ob ponedeljkih zaprto). Sala delTAlbo Pretorio (trg Piccola, 3): do 20. julija bo razstavljal Enzo Marši. Razstava bo odprta vsak dan od 10.00 do 13.00 in od 17.00 do 20.00. Rižarna pri Sv. Soboti: odprta razstava slik in risb, ki so jih dijaki klasičnega bceja Petrarca posvetili žrtvam nacističnega koncentracijskega taborišča »Cvetje upanja«. Razstava bo odprta vsak dan do 13. septembra od 9.00 do 13.00 ure. V muzeju Revoltella bo do 12. julija, antološka razstava Antonia Guaccija. Umik ob delavnikih od 10.00 do 13.00 in od 15.00 do 19.00 ob praznikih od 10.00 do 18.00 - ob torkih zaprto. Lipanjepuntin artecontemporanea (Ul. Diaz 4): do 16. septembra, so protagonisti slikane, barvane, pakirane, digitalne in tridimenzionalne rože »Nothing But... Flovvers«. Umik razstave: od 11. do 13. in od 17. do 20. ure. Ob ponedeljkih zaprto. Poletni počitek pa je od 3. do 23. avgusta. Web: www.copeco/lipuarte. A.P.T. (Ul, S. Nocolo, 20): do 14. jubja bo na ogled razstava Claudia Gentileja, od ponedeljka do petka od 9. do 19., ob sobotah od 9. do 13. ure, ob nedeljah in praznikih zaprto. A.P.T. sedež v Sesljanu: Do 11. julija bo na ogled razsta- va Angela Colagrossija, od ponedeljka do nedelje od 10. do 13. in od 16. do 19. ure. A.P.T. sedež v Miljah: Do 12. jubja bo na ogled razstava Luigija Buonocore, od ponedeljka do nedelje ob 10. do 13. in od 16. do 19. ure. SKEDENJ Etnografski muzej: do septembra je na ogled zanimiva razstava o škedenjski železarni. Na ogled je ob torkih in petkih od 15. do 17. ure. PADRIČE V prostorih Gozdne zadruge: na ogled je razstava »Pa-driče skozi čas«, ob 100-letnici KD Slovan. Umik: vsak dan od 17.00 do 20.00. BRISČKI KRD Dom Brisciki pod pokroviteljstvom Občine Zgonik ob priliki 90-letnice Briškovske jame vabi na razstavo Kamen, čipke, stare razglednice v Domu v Briščikih. Urnik razstave: do 12. jubja od 11. do 14. in od 17. do 21. GORICA Goriški grad: do 30. avgusta bo razstava grafik Giovan-battista Piranesija z naslovom »Piranesi in njegov čas 1720-1778. Urnik: vsak dan od 9.30 do 13.00 in od 15.00 do 19.30. Zaprto ob ponedeljkih. V deželnem avditoriju je do 12. julija odprta razstava sodobne italijanske grafike. Ogled je od torka do sobote od 10. do 13. ure in od 16. do 19. ure, ob nedeljah pa od 10. do 13. ure. Ob ponedeljkih je razstava zaprta. GRADEŽ Razstavna dvorana ob plaži: do 12. jubja razstavlja svoje sbke Bruno Ponta. Občinska razstavna dvorana na trgu B. Marin: do 16. avgusta bo odprta razstava » Salomonski vozel«. Umik: ob delavnikih od 17.00 do 22.00 ter v sobotah in nedeljah od 10.30 do 12.30 m od 17.00 do 22.00. ČEDAD Občinska palača: v četrtek, 16. jubja, ob 18.30 bo otvoritev razstave Claudie Raza. Ob otvoritvi bodo predstavili tudi knjigo »Sottili inquietudini«. Razstava bo na ogled do 31. julija. PASSARIANO Razstava je odprta vsak dan (razen ponedeljka) od 10. do 13. in od 15. do 19. ure. Ob sobotah in nedeljah non stop od 10. do 19. ure. VIDEM Videmski grad: do 6. septembra bo vask dan od 9.00 do 19.00, ob sobotah do 22.00 ure ogled Skrite mojstrovine Ermitaža. BURANO V Buranu v čipkarskem muzeju, je razstava »Čipke z iglo«. Ogled možen razen ob torkih od 10.00 do 17.00. BENETKE Galerija A+A: do 26. jubja je na ogled razstava slik letošnjega Jakopičevega nagrajenca Živka bo Marušiča. Palača Fortuny (trg Sv. Marka): do 20. septembra je na ogled fotografska razstava »Benetke devetsto«. Umik razstave: vsak dan razen ponedeljka od 10.00 do 18.00. Razstavni prostori Zbirke Peggy Guggenheim: do 13. septembra, vsak dan razen ob torkih od 11.00 do 18.00 bo razstava »Morandi Ultimo: nature morte 1950-1964«. Palača »delle Prigioni Nuove«: do 12. jubja, vsak dan od 10.00 do 20.00 bo razstava »Nereo Quagbato: Ikar na beneškem nebu«. Schola di SanVApollonia: do 30. novembra, vsak dan od 10.00 do 19.00 bo razstava »Dali kipar, Dali slikar«. SLOVENIJA NOVA GORICA Likovna vetrina Zavarovalnice Triglav: razstava dveh oddelkov Likovne šole ZDK Nova Gorica - začetne in nadaljevalne stopnje za oboke - ki jih vodi mentorica akademska slikarka Nevenka Gregorič. Poslovni center HIT Do 6. septembra bo na ogled razstava »Enajst goriških slikarjev«, avtorje in njihovo delo bo predstavil likovni kritik Joško Vetrih. Umik razstave: vsak dan od 10.00 do 19.00. HRPELJE Kulturni dom: odprta je razstava Antonia Seražina od Foto Trst 80 »Kraška ohcet«. SEŽANA Villa Manin Kulturni center Srečka Kosovela Do 8. novembra tl. je na ogled tazstava »Kraljevi parki«. Na ogled je razstava Žarka Vrezca. ŠTANJEL Belveder grada Štanjel: na ogled je fotografska razstava Cirila Velkovrha o svetih znamenjih na slovenski planinski bansverzali. AJDOVŠČINA Pilonova galerija (Prešernova ulica 3): na ogled je razstava slik in risb Marija Pallija. Razstava bo odprta do 10. julija. KROMBERK Grad Kromberk: na ogled so lapidarij, galerija starejše umetnosti, kulturnozgodovinski oddelek in ga-lerija primorskih likovnih umetnikov. Do aprila 1999 je na ogled etnološka razstava »Spomini naše mladosti« ali »Življenje pod zvezdami«■ Urnik: ob delavnikih 8-14, ob torkih 8-18, ob nedeljah in praznikih 14-18, ob sobotah zaprto. SOLKAN Vila Bartolomei: na ogled je stalna muzejska zbirka »Primorska 1918-1947«. Urnik: od pon. do pet. 8-l6> ob sob. ned. in praznikih 13-17. DOBROVO Grad Dobrovo V galeriji Zorana Mušiča sta poleg stalne graficn® zbirke tega umetnika na ogled še dve razstavi: »Graj ska zbirka na Dobrovem - poskus rekonstrukcije« ter pregledna razstava slik, akvarelov, grafik in risb Mi lene Stepančič. Urnik: ob delavnikih od 11- do 1 _ ure, ob nedeljah od 13. do 18. ure, ob ponedeljki zaprto. LJUBLJANA Moderna galerija: na ogled je stalna zbirka Moderne galerije. , . Galerija Dessa (Zidovska steza 4): razstavlja A e Prinčič. * ka Mala galerija CD: na ogled je razstava Bran Cvetkoviča. ka, Mala galerija: do 30. avgusta odprta razstava Mar Peljhana »Sistem - 7«. , . Galerija CD: odprta je razstava risb, odtisov in 0 ^ grafij aktov iz zbirke Rijksmuseum iz Amsterd Razstava bo odprta do 13. avgusta. Muzej novejše zgodovine: na ogled je stalna ra ^ va Slovenci v XX. stojetju. Muzej je odprt od 1 18. ure. Za Trst: na kanalu 40 (Ferlugi) in 64 (Milje) Za Gorico: na kanalu 69 (Vrh Sv. Mihaela) 20.26 20.30 Prvi aplavz: pianist Dane Vižintin TV dnevnik ® RAI 1 6.00 6.30 9.45 9.50 11.30 11.35 12.25 12.35 13,30 14.10 15.50 17.20 17.50 18.00 18.10 19.50 20.35 20.40 20.50 0.20 0.45 0.50 Euronevvs Dnevnik, 6.45 jutranja oddaja Unomattina (vodi Paola Saluzzi), vmes (7.00, 7,30,8.00, 8.30, 9.00, 9.30) dnevnik Aktualno: Deset minut... Film: lo, grande cacciato-re (dram., VB-Mehika ’79, i. Martin Sheen) Dnevnik Aktualno: Jutranja oddaja Verdemattina (vodi Luca Sardella) Vreme in dnevnik Nan.: II tocco di un angelc - Angelski dotik - Me-ganino potovanje (i. R. Downey, Della Reese) Dnevnik, 13.55 Gospodarstvo Film: Dov’š la liberta? (kom., It. ’53, r. R. Rossl-lini, i. Toto, V. Molnar) Variete za najmlajse: Poletni Solletico (vodita Elisabetta Ferracini in Mauro Serio), vmes risanke Heidi Nan.: Se bojiš teme? Danes v parlamentu Dnevnik Šport: Occhio al mondia-le - Vse o nogometnem prvenstvu Vreme in dnevnik Šport Kviz: La Zingara Glasbena oddaja: Koncert treh tenorjev - Carreras, Domingo, Pavarotti (dir. James Levine), vmes (22.15) dnevnik Dnevnik Zapisnik, horoskop, vremenska napoved Aktualno: Italija 50. let, 1.20 Aforizmi: Aldo Ca-rotenuto RAI 2 7.00 7.45 10.10 11.30 11.45 12.00 13.00 14.00 14.45 17.20 18.15 18.40 19.05 20.00 20.30 20.50 22.25 23.10 0.05 Nan.: Schwarzwaldska klinika (i. Gaby Dohm) Variete za najmlajse, vmes risanke TV film: Sogno d’amore (dram., ZDA ’94) Tg2 - Medicina 33 Dnevnik Ci vediamo in TV Dnevnik, 13.30 Navade in družba, 13.45 Zdravje Šport: Dribbling - Mogo-metno prvenstvo Nan.: II Virginiano, 16.10 Komisar Kress, vmes (16.05,17.15) poročila Nan.: VVolff Dnevnik in šport Rubrika o izletih in potovanjih Sereno variabile Nan.: Lavr & Order -Dvojni obraz pravice Risanke: Tom in Jerry Večerni dnevnik Tg2 Film: Scuola di polizia 6 - Policijska šola (’89, i. B. Smith, D. Graf) Tg2 Dosje Dnevnik, v parlamentu, vreme, filmske novosti Film: Black Scorpion (pust.. ZDA ’95, i. J. Se-verance, B. Abbot) RAI 3 6.00 8.30 12.00 12.10 13.00 14.00 14.30 15.05 16.45 17.30 18.30 19.00 20.00 20.15 20.30 22.30 22.55 0.30 1.15 Dnevnik, vreme Aktualno: Rai Educatio-nal, Islam kultura, Barva mest, kinematografija, Arezzo - Venturino Ven-turi, 10.30 Tempo, 11.00 Tema: Svet se spreminja Dnevnik, 12.10 Šport Nan.: projekt Eden Aktualno. II grillo, 13.30 Media/Mente Deželne vesti, dnevnik 10 besed do leta 2000 Šport: vaterpolo. Pit line, 16.30 kolesarstvo Nan.: Lois & Clark Dok.: Geo Magazine Nad.: Un pošto al sole Dnevnik, deželne vesti Od 20. do 20. ure Variete: Blob - Mundial TV film: On the Line (krim., ZDA ’98, i. L. Hamilton, Jeff Fahey) Dnevnik, deželne vesti Aktualno: Zgodbe staršev in otrok, 23.50 Scanner Dnevnik, pregled tiska Fuori orario ® RETE 4 ITAUA 1 Nad.: Piccolo amore, 6.50 Otroški variete Ciao ciao La donna del mistero 2 mattina in risanke Pregled tiska Nan.; Hazzard Nad.: Vendetta d’ amore, TV film: Non dite a 9.45 Alen, 10.30 Febbre mamma che lo sposo d’ amore, 11.40 Edera (kom., ZDA ’94, i. S. Dnevnik Sturges, P. A. Elliott) Kviz: OK, il prezzo 6 giu- Šport studio, 12.25 Odpr- sto! (vodi Iva Zanicchi) ti studio IB Dnevnik Tg 4 Nan.: Genitori in blue jeans m La macchina del tempo Risanke: Street Sharks D Nad.: Sentieri - Steze Risanke: Jetson B Nan.: Savannah Glasva: Itaba Unz n Film: Suor Maria (dram., Nan.: Beverly Hills - Noč It. ’56, i. M. Lavvrence) ljubezni Aktualno: Chi c’6 c’6 al Variete za najmlajše. sole vmes risanke Dnevnik Nan.: Flipper Variete: Game Boat Odprti studio, 18.55 TV film: La časa dove Šport studio abitava Corinne (krim., Nan.: V osmih pod It. ’96, i. B. De Rossi) streho, 19.30 Pappa eCic- Film: Bella, ricca, lieve cia difetto fisico cerca anima Variete: Sarabanda gemella (kom., It. ’73 Nan.: VValker Texas Ran- Pregled tiska ger (i. Cuck Norris) Na.: X-Files (i. D. Du-chovny, G. Anderson) B CANALE5 Šport: Italija 1 šport - Nogometno prvenstvo, Šport studio ■ Odprti studio m Na prvi strani Glasba: Super B Jutranji dnevnik Tg5 Film: Le bambole (kom., m Aktualna odd.: Vivere It. ’64, i. V. Lisi) bene benessere ■ Nan.: Hiša v preriji, 11.30 Settimo cielo (i. Stephen Collins, C. Hicks) S TELE 4 Nan.: Due per tre - Mačka tete Agate (i. Johnny Do-relli, Loretta Goggi) ■ 19.30, 23.00 Dogodki in Dnevnik TG 5 odmevi Sgarbi quotidiani Nad.: L’ amore vero... Nad.: Beautiful (i. Ron RVnn Nan.: Scoop, 18.00 Inna- Moss, Hunter Tylo) morarsi TV film: Per salvare Ka- Goldrush tie (kom., ZDA ’96, i. Pa- njE! Osebnosti & Mnenja trick Duffy, S. Jacobs) Rjffl Nan.: VVolf Nan.: Un detective in j Made in Italy corsia (i. Dick Van Dyke), 18.15 Blondinka za očeta (i. Suzanne Sommers, Patrick Duffy) (•) MONTECARLO Variete: Poletni Tira & Molla (vodi Giampiero Ingrassia) ■ 19.30, 22.45, 0.30 Dnev- Dnevnik TG 5 nik, 13.30,19.50 Šport Variete: Doppio lustro Šport: France ’98 (vodita Ezio Greggio in mg Nan.: Seinfield Enzo lacchetti) Film: Piano piano non f Aktualna odd.: Stirpe agitare (’67, i. T. Curtis) reale - Kraljevska rodbina Film: Morti sospette - Belgija in Španija (vodi (dram., Fr. ’78) Cristina Paradi) Nan.: Free Spirits Variete: Maurizio Costan- Film: Malone - Un killer zo Show, vmes (1.00) ali’ infemo (ZDA ’86) dnevnik Šport: Biscradijev proces Doppio lustro SP v nogometu {r Slovenija 1 {f* Slovenija 2 Vremenska panorama Vremenska panorama Napovedniki Matineja. Nanizanka: Na TV prodaja vasi (Danska, 10. ep.) Tedenski izbor: Medve- Nan.: Pacific Drive (Av- dov godrnjavček (M. Je- stralija, 10. ep.) zernik, zadnji del), 9.45 Nanizanka: Saint Trapez Glejte, kako rastejo: (Fr., 11. epizoda) Mravlja, 9.55 Tedi, od- Film: Območje Somraka daja za mularijo, 10.30 (fant., ZDA ’83, r. John dok.: Evropska tehnolo- Landis, S. Spielberg, idr., gija, 10.45 dok. serija: Iz- i. Dan Aykroyd, A. živi prihodnosti (2. del), Brooks, K. Quinlan, John 11.10 Oddaja o ljudeh in Lithgow, M. Kahn, idr.) živalih: 4X4, 11.35 Na Napovedniki vrtu Euronevvs Nan.: Emily z mesečeve TV prodaja domačije (Kan., 9. ep.) Film: Barocco (Sp.-Kuba- Poročila, vreme, šport Meh. ’89, r. Paul Leduc, Vremenska panorama i. Francisco Rabal, Ange- Tedenski izbor. Nan.: Ob la Molin, Roberto Sosa) svetem nikoli (VB, i. Sara Nanizanka: Pasje crowe, Ann Bryson, življenje (ZDA, 12. ep.) Harry Burton, 1. ep.) Nanizanka: Čudežni Nan.: V New Orleansu otrok (ZDA, i. Judith Li- (ZDA, 15. epizoda) ght, Angela Goethals, Mostovi, 16.50 Obvestila Todd Louiso, 5. epizoda) Obzornik, vreme, šport TV igrica: Kolo sreče Po Sloveniji Film: Little Odessa (1994, Oglasi r. James Gray, i. Tim Žaba v črnilniku Roth, E. Furlong, Moira Ris. nanizanka: Palček Kelly, V. Redgrave) David (1. epizoda) Dokumentarna serija: Dokumentarna serija: Iz- Vinska popotovanja - gubljene civilizacije (Grčija, domovina vina (ZDA, 3. del) VB, 1. del) Risanka Film: Sombras es una ba- TV Dnevnik, vreme, šport tallia (Sp. ’95, r. M. Ca- Zrcalo tedna mus, i. Carmen Maura, J. Poletni TV Poper de Almeida) Koncert treh tenorjev Nan.: Klient (ZDA, i. Jo Odmevi, kultura, vreme Beth Williams, John Šport, oglasi Heard) Polnočni klub Nan.: Ob svetem nikoli (2. ep.), 1.30 V New Orleansu (16. ep.) ® Koper Dok.: Izgubljene civiliza- cije (ZDA, 3. del, pon.) Euronevvs Vesolje je... TV PRIMORKA Otroška oddaja: Ecchec-cimanca Program v slovenskem je- ziku: Več ljudi več ve 17.00 Videostrani Primorska kronika Videospot dneva Dnevnik, šport Nad.: Sosedje (44. del) Eccheccimanca Modna revija Manufaktu- Potovanje po Nemčiji ra Film: Srce moje (dram., Noč na jezeru ’98 It. '82, r. S. Calanchi, i. Progr. za otroke: Risanke M. Onorato, C. Ferrara) Dnevnik, vreme, video- Vsedanes - TV dnevnik spot dneva Smer sever-vzhod O možu, ki je vzgajal kljunaše Naša pomlad: Sežana 98 Pogovorimo se o... Evropski kulturni maga- zin: Aliča Zgod. avtomobilizma Vsedanes, vreme V znamenju Raka Program v slovenskem je- Dnevnik TV Primorka ziku: Primorska kronika r A Radio Trst A 8.00,14.00,17.00 Poročila; 7.00,13.00,19.00 Dnevnik; 7.20 Dobro jutro po naše, vmes Koledara; 8.00 Deželna kronika; 8.10 Glasbeni vrtiljak; 8.30 Na počitnice; 9.15 Soft nnusic; 10.10 Koncert: Trio Luvvigana; 10.55 World mušic; 11.45 Odprta knjiga: Slike iz Podzemlja (M. Rebula, podaja S. Boninse-Qna); 12.00 Krajevne stvarnosti: Iz Benečije; 12.40 Zbori; 13.20 Števerjan '98; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Zelena ekomagija (pripr. A. Valič); 14.30 Potpuri; 15.15 Kam in kako na izlet; 16.00 Iz življenja v naselju Are-nal; 17.00 Kulturna kronika, nato Klasični album: A. Dvorak; 18.00 Kulturni dogodki; 18.30 Jazz; 19.20 Napovednik. Radio Opčine 11.30, 15.10, 17.10 Poročila v slovenščini.; 8.30.12.30.18.30 Poročila v ital.; 10.30 Mati-neja; 16.00 Juke Box Time lestvica tedna; 19.00 Morski val (vsakih 14 dni). Radio Koper (slovenski program) 8.30, 9.30,10.30, 13.30, 14.30, Poročila; 12.30.17.30.19.30 Dnevnik; 6.05 Primorska boje; 6.30 Poročila, osmrtnice; 7.30 Noč in ban; 8.00 Pregled tiska; 8.50 Kulturni kole-bar; 9.10 Pročilo AZMS; 10.00 Intervju; 11.00 ~b in proti; 12.30 Dnevnik, osmrtnice; 13.00 .Dai. povej; 15.30 DIO; 16.00 Glasba po željah ; 17.30 Primorski dnevnik, osmrtnice; 18.00 Glasba, informacije, kulturni koledar, planinski vodnik, kino; 19.00 RD RASLO; 20.00 Konec tedna; 22.00 Zrcalo dneva. Radio Koper (italijanski program) 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.25 Drobci zgodovine; 8.05 Horoskop; 8.40 Izbrali ste; 9.15 Govorimo o; 9.33 Pred našimi mikrofoni; 10.00 Pregled tiska; 10.05 Sigla single; 11.00 Iz parlamenta; 12.55 Pesem tedna; 13.00 L' una blu. Glasba po željah; 13.40 Bella bellissima;14.10 Živeti danes; 14.33 Sigla single; 14.45 Govorimo o..; 16.00 Ob 16-lh; 18.00 London cal-ling; 19.25 Sigla sihgle; 19.30 Šport, RMI. Slovenija 1 5.00. 6.00.6.30, 7.30,8.00,9.00,10.00,11.00, 12.00. 13.00.14.00.18.00.19.00.21.00.23.00 Poročila; 6.45 Dobro jutro, otroci; 7.30 Svetovalni servis; 8.05 Radio Ga-Ga; 9.45 Počitniško popotovanje; 10.30 Pregled tiska; 11.05 Petkovo srečanje; 12.30 Kmetijski nasveti; 13.20 Obvestila in osmrtnice; 15.00 Radio danes; 15.30 DIO; 17.05 Ob 17-ih; 18.20 Gremo v kino; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Oddaja za pomorščake; 20.30 Slovencem po svetu; 22.00 Zrcalo dneva, vreme, promet; 22.30 Informativna odd.; 22.45 Naš kraj; 23.05 Literarni nokturno: Bog (P. Capriolo); 0.00 Poročila. Slovenija 2 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 16.30, 17.30 Poročila; 19.00 Dnevnik; 7.00 Kronika; 8.40 Rekreacija, planinske informacije, kulturne prireditve; 9.35 Popevki tedna; 9.45 SP v nogometu; 10.00 Avtomobilistične minute; 13.45 Gost izbira glasbo, kulturne drobtinice; 15.30 DIO; 16.15 Popevki tedna; 16.30 Petkova centrifuga; 17.00 Glasovanje za novi popevki tedna; 18.00 Vroči stol; 18.45 Črna kronika; 19.30 Stop pops 20, novosti; 22.00 Zrcalo dneva, vreme, promet, šport; 22.25 Klub klubov. Slovenija 3 7.00. 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 18.00, 22.00 Poročila; 6.05 Glasbena jutranjica; 10.05 Vodomet melodij; 11.05 Repriza; 12.05 Igramo in pojemo; 13.00 Nedrja Zemlje; 13.30 Ljudsko izročilo; 14.05 Izobraževalni pr.; 15.00 Šanson; 15.30 DIO, šport, vreme, promet; 16.15 Posnetki festivalov in koncertov; 19.30 Koncert Simfonikov RTV Slovenija; 22.05 Igra; 23.00 Šestnajst strun; 23.55 Glasba za konec dneva in napoved; 0.00 Poročila. Radio Koroška 18.10-19.00 Kulturna obzorja. Primorski dnevnik Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik z o.z. - Trst Izdajatelj: DZP - PR.A.E. d.o.z. — Družba za založniške pobude Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7796699, fax 040 773715 Tisk: EDIGRAF, Trst Odgovorni urednik: BOJAN BREZIGAR Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481 533382, fax 0481.532958 Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, fax 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.it/ e-mail: redakcija@primorski.it Prodajno naroCninska služba Italija: Trst, Ul. Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481 535723 fax 0481 532958 Cene oglasov Italija: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 28 mm) 100.000 LIT, finančni in legalni 150.000 LIT, ob praznikih povišek 20%; mali oglasi 1000 LIT beseda; osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. IVA 20% Cena: 1.500 LIT-80 SIT Naročnina za Italijo 480.000 LIT Poštni Lr. PRAE DZP št. 11943347 Lema naročnina za Slovenijo 20.000 SIT plačljiva preko DISTRIEST, Partizanska 75, Sežana, tel. 067-32147 žiro račun 51420-601-27926 Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG VREME IN ZANIMIVOSTI 16 Petek, 10. julija 1998 *.. SREE ZMERNO JASNO OBLAČNO OBLAČNO RAHEL ZMEREN MOČAN RAHEL ZMEREN MOČAN NEVIHTE VETER MEGLA TOPLA FRONTA HLADNA FRONTA SREDISCE SREDISCE ANTI-OKLUZUA CIKLONA CIKLONA X;] (A, ^ (A, ^6^ VREMENSKA SLIKA Nad vzhodno Evropo in Balkanom je območje nizkega zračnega pritiska, nad ostalim delom Evrope pa je območje enakomernega zračnega pritiska. Oslabljena fronta se zadržuje nad srednjo Evropo. Z zahodnimi vetrovi bo dotekal nad nase kraje topel in razmeroma vlažen zrak. 6 16. <6h> SINKI 11/22 1010 AOSKVA c : n/24 6 K0BENHAVN DUBLIN V _ , C '4r^_LONCONoi?STil?1M “"“S VARŠAVA jL.P =KUiV -------S"'" 1010 13/22 DUNAJ 11/^,, ^ 0/2lfXUUBUANA 14/24 » ijianoA. fv moorao ,„m , °SOFIJA ,4,„ Temperature zraka so bile 1020 izmerjene včeraj ob 7 in 13 uri. TjliSlSfe '-Skorje o ,ATENE24^ A'.> DOLŽINA DNEVA Sonce vzide ob 5.25 in zatone ob 20.55. Dolžina dneva 15.30. f LUNINE MENE (l^lNlIh Luna vzide ob 21.22 in zatone ob 6.16. PLIMOVANJE Danes: ob 4.51 najnižje -66 cm, ob 11.28 najvisje 37 cm, ob 16.51 najnižje -17, ob 22.35 najvisje 48 cm. Jutri: ob 5.22 najnižje -66 cm, ob 12.02 najvišje 40 cm, ob 17.32 najnižje -18, ob 23.12 najvisje 44 cm. ^Vremenska napoved Hidrometeorološkega moda R. Slovenije^ mm jV^Sla' MORJE Morje mirno, temperatura morja 24,7 stopinje C. mI BIOPROGNOZA Vreme večini ljudi ne bo povzročilo težav, le pri najbolj občutljivih se lahko občasno pojavijo manjše težave. TEMPERATURE V GORAH °C °C 500 m 22 2000 m 9 1000 m 19 2500 m 6 1500 m 14 2864 m 3 c 8/21 O KRANJSKA GORA Q TR2IC 12/23 O KRANJ ©VIDIM 15/26 ^1N. GORICA 14/28 GORICA 0 14/28 O W ^ POSTOJNA 12/23 . .6' TR$^ ”'4 76 KOČEVJE 14/28 KIRTOROt ^ ' -X0 C TuH O 14/28 _ v:AX, \ 1 < , UMAG / v - *•' OPATIJA p(6ric PAZIN O, O W ^ gRNOMEU REKA 15/27 V soboto in nedeljo bo spremenljivo oblačno, predvsem v notranjosti se bodo pojavljale manjše krajevne padavine, delno kot plohe. A— PORTUGALSKA / VČERAJ PRED ZORO, KO JE VEČINA SE SPALA Katastrofalen potres prizadel Azore deset mrtvih in več kot sto ranjenih Oblasti se bojijo, da bo končni obračun še hujši - Med žrtvami ni turistov LIZBONA - V potresu z močjo 6, 2 stopnje po Richterjevi lestvici, ki je včeraj ob 5.19 po krajevnem času prizadel portugalsko otočje Azori v Atlantskem oceanu, je življenje izgubilo deset oseb, ranjencev pa je več kot sto. Med žrtvami naj ne bi bilo tujih turistov, saj je potresni sunek prizadel severno kmečko območje otoka Faial, kjer ni večjih turističnih objektov. Kot je sporočil seizmološki center v Strasbourgu, je bil epicenter potresa 38, 25° severne širine in 29, 20° vzhodno od Greemvicha na morskem dnu med otoki Pico, Sao Jorge in Faial, ki je bil najbolj prizadet, saj se prizadeto območje nahaja le kakih 15 kilometrov od epicentra in 20 kilometrov od otoškega glavnega mesta Horta. Vse žrtve in večina ranjenih je bilo torej na severnem Spor okoli vzreje lipicancev naj bi bil kmalu razrešen? DUNAJ - Kot kaže, se spor okoli slav- Bruselj, kjer bodo potekala na strokovni n ih belih žrebcev, lipicancev, počasi ravni, odločitev o tem pa bi lahko spreje-bliža koncu. Avstrija in Italija si namreč li še v času polletnega predsedovanja prizadevata za »čimprejšnjo rešitev« Avstrije Evropski uniji. Kot je znano, se vprašanja dodelitve pravic za vzrejo te je Italija pri EU potegovala za pravico do vrste konj, je po včerajšnjem delovnem vodenja rodovnika za lipicance. Vodenje pogovoru z italijanskim kolegom Miche- rodovnika med drugim zagotavlja pravilom Pintom za avstrijsko agencijo APA co določanja pravil za vzrejo lipicancev, povedal avstrijski minister za kmetijstvo Medtem je tudi Slovenija zaprosila za VVilhelm Molterer. pojasnilo ozadja razprave glede Pogajanja v zvezi z dodelitvijo pravic vprašanja lipicancev, saj se nahaja kraj so po Moltererjevih besedah prestavili v Lipica na njenem ozemlju. (STA/APA) delu otoka Faial, kjer je potresni sunek porušil vse hiše in številne mostove. Oblasti se bojijo, da bo končni obračun še hujši, saj je do potresa prišlo, ko so ljudje še spali in bi številni lahko bili še pod ruševinami. Po poročanju portugalske televizije RTP je ostalo brez strehe nad glavo več kot ti- Faial Terceira Sao Jorge i i 100 km Pico Sao Miguel soč ljudi. Zaradi porušenih mostov je nudenje pomoči ovirano, tako da jo nudijo predvsem s helikopterji. Potres je povzročil nekaj škode tudi na otoku Corvo, občutili pa so ga tudi na otoku Terceira, kjer je letalsko oporišče ZDA. Azori, skupina devetih otokov vulkanskega izvora s skupaj 300.000 prebivalci, so pogosto prizorišče potresov. Leta 1957 je izbruh ognjenika Faial na istoimenskem otoku povzročil na desetine mrtvih in je uničil vse v pasu kakih 20 kilometrov od svojega žrela. Leta 1980 je katastrofalni potres na otoku Terceira terjal življenje 60 oseb. Zadnji močnejši potres je bil 2. februarja 1995, ki je imel moč 4, 7 stopnje po Richterjevi lestvici, ki pa ni terjal žrtev. Včerajšnji potres je povzročil seveda pravo paniko med tisoči tujih turistov, ki v tem času letujejo na tem otočju na pol poti med Evropo in Ameriko. Turisti so bežali iz hotelov in počitniških hiš. Včeraj dopoldne je proti Azorom odplula portugalska fregata, z lizbonskega letališča pa dve transportni letali hercules C-130 s šotori, odejami, živili in zdravili za prizadeto prebivalstvo. Na Azore je odletel tudi predsednik portugalske vlade Antonio Guterres, ki se je tako odpovedal počitnicam na Balearih, kamor bi moral odpotovati danes na povabilo španskega premiera Aznarja. ŠVEDSKA / TEŽAVE Prekinili dvig »zaklada« z dna Baltskega morja STOCKHOLM - Po šestih urah so prekinili dvig ladje Joekoeping, ki jo je leta 1916 v Baltskem morju torpedirala nemška podmornica. Na njej se nahaja pravi »zaklad« steklenic šampanjca, konjaka in vina. Kot je povedal Paw Jacobsen, odgovoren za dvig, so operacijo odložili za teden dni, ker so usedline na ladji preprečile, da bi jo ovili v strukturo iz kevlarja, s pomočjo katere bi jo povlekli z globine 64 metrov. Medtem je na Švedskem izbruhnila polemika glede resnične vrednosti »zaklada«. Izvedenec pri Christiesu Duncan McEuen je ocenil, da je 5.000 steklenic reimskega šampanjca Heidsieck et CO iz leta 1907, 40 tisoč litrov konjaka in 5 tisoč litrov vina burgunjca vrednih od 6, 7 do 33, 5 milijarde lir. Precej manj od ocene, ki jo je dal švedski konzorcij za dvig ladje Joekoeping, ki je računal, da je njen dragocen tovor vreden od 223 do 446 milijard lir. Koliko naj bi bil vreden tovor, bodo nedvomno ugotovili, ko bodo oktobra pri Christiesu na dražbi prodali nekaj steklenic z dna Finskega zaliva. Kmalu naj bi sto steklenic, ki so jih dvignili potapljači, prodali na Japonskem za ceno nad 7 milijonov lir za steklenico. »Straniščna vojna« med Veliko Britanijo in EU LONDON - »Rešimo angleške straniščne školjke.«.Poslanci, vodoinštalaterji in proizvajalci sanitarij so se v Veliki Britaniji mobilizirali proti evropski direktivi, ki predvideva s 1. julijem 1999, da vse članice EU upoštevajo stroge evropske standarde. »Harmonizacija« bi pomenila konec slavnega WC (vvatercloset), ki ga je leta 1880 izumil londonski vodoinštalater Thomas Crapper in ki je za britanske podložnike tehnološko neprekosljiv zaradi svojega ogromnega sifona v obliki črke »u«. Najprej je kampanjo za rešitev »slavnega angleškega stranišča« sprožil dnevnik Sim, ki je od bralcev zahteval, naj povejo svoje. »Ne smemo sprejeti nižjih evropskih standardov, to je prava izdaja, saj bomo ob delovna mesta in bomo porabili več vode,« je nato ogorčeno izjavil konservativni poslanec Michael Fabricant. Britanski WC je kakih 200 tisoč lir dražji od »kontinentalnega«, a je bo mnenju britanskih vodoinštalaterjev neprekosljiv-