V Ljubljani, dne 1. septembra 1929, Cena posamezni številki 1*50 Din. XI. leto. „NAŠ GLAS" izide vsakega prvega, desetega in dvajsetega v mesecu. Naročnina za celo leto Din 40’—, za pol leta Din 20'—, za četrt leta Din 10-—. — Za inozemstvo je dodati poštnino. = Oglasi po ceniku. = NAŠ GLAS Uredništvo! Ljubljana, Frančiškanska ulica 6/1. Rokopisi se ne vračajo. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo. — Upravništvo: Ljubljana, Frančiškanska ulica št. 6. Račun poštne hranilnice v Ljubljani štev. 11.467. Osrednje glasilo državnih nameščencev za Slovenijo. KOŠAČAN: Beseda ali dve k našemu gmotnemu položaju. Mislim, da je danes že neoporečno dejstvo: temelj izboljšanja našega notranjega in gospodarskega položaja tvori gospodarska osamosvojitev in depolitizacija uprave. V tem oziru se je že nekaj storilo. Današnja vlada je izplačala znane razlike — od parla* mentarnih vlad smo izplačilo zaman terjali leta in leta — z zakonom o no= tranji upravi pa je utrla nadaljnjo pot h gornjemu cilju. Ta zakon obseza v pravcu depoli* tizacije uradništva prevažne določbe, obenem pa izboljšuje gmotni položaj uradništva notranje uprave na dvojni način: predvsem določuje specialne doklade upravnim juristom, nudi pa tudi izboljšanje gmotnega položaja uradnikov III. kategorije s tem, da jim omogoča pomaknitev v II. kate* gorijo po 20 letih službe. Te določbe pomenijo važen korak naprej, dasi so specialne doklade z zakonom z dne 19. julija 1929, »Ur. list« 314/76 izdatno znižane. Gre pa pri tem za dvojno vprašanje. Zakon o notranji upravi je stopil v veljavo dne 21. junija 1929, torej tudi določbe glede specialnih doklad. Te gredo te= daj upravnim juristom od 1. julija da= lje, ker nima zakon z dne 19. julija 1929 nobene določbe glede splošnega pričetka te specialne doklade, marveč le določuje nje znižanje. To pa velja, ker je zakon stopil v veljavo dne 20. julija 1929, od 1. avgusta dalje. Nas vziic temu se nam je nakazala — iz* plačala doslej še ne — le doklada za avgust. Ako se pomisli, koliko let se že borimo za izboljšanje činovniških preš jemkov sploh in upošteva naš bedni Kakor smo že poročali, se je v dneh 16. do 18. avgusta vršilo v Zas grebu zborovanje Udruženja jugoslos vanskega učiteljstva. Vkljub burnim predznakom se je skupščina končala v popolnem soglasju in v pravem tos variškem duhu. O poteku zborovanj Poroča ljubljanski »Učit. Tovariš« sles deče: »Ponosen je danes lahko Zagreb in ponosno je lahko zagrebško povers jeništvo UJU, da se je v njega sredi dovršila skupščina UJU, ki je odgos varjala dostojanstvu učiteljskega znaš nja in je premagala obetajoči se vihar in nevihto, ki je grozila Udruženju. Kriza, ki so jo napovedovali dnevni lis sti, je bila spričo treznih prevdarkov vodilnih osebnosti, spričo uvidevnosti in popuščanja ter čuta odgovornosti vodilnih oseb napram vsemu učiteljs stvu mirno premagana. Niti srbijansko učiteljstvo, ki je sprejelo znano beos grajsko resolucijo, ni želelo, da bi prh šlo do krize v edinstveni organizaciji jugoslovenskega učiteljstva ter je stres melo odločno za tem, da ohrani na> rodno in stanovsko edinstvo vsega učiteljstva v državi. To nam priča izs java voditelja srbijanskega učiteljstva, poverjenika beograjskega poverjenis štva UJU Milana Popoviča, ki je izja= vil, da izven težkih družinskih udars cev še ni imel nikdar tako težkih nos panjih muk, kakor ob tej priliki, ko je šlo za nacionalno in stanovsko skups nost učiteljstva.« Prvi dan so se vršili sestanki in seJe glavnega odbora in delegatov. Dne 17. avgusta se je nato vršil v ves liki dvorani zagrebške borze IV. učiš teljski kongres. V naslednjem priobs čujemo v izvlečku pozdravni govor gmotni položaj, potem je razumljivo, da so upravni juristi upravičeno prh čakovali, da se jim priznajo specialne doklade že s 1. julijem t. L, če že ne s 1. aprilom, kakor se je prvotno mis slilo. Pa še eno je pri tem. Državi, kar je državnega. Državni uslužbenec je prednjačil in prednjači v tem. Vendar pa močno zadene z matematično toč® nostjo izračunani in pobrani precejšs nji davčni odtegljaj: od doklade per 920 Din 63 Din, od 1080 Din kar 126 Din itd. Kako modro bi bilo, ko bi bile te specialne doklade v očigled uradniške revščine — davka proste! Vendar pa smo dosegli upravni juristi izenačenje s sodniki, zlasti, ako bomo tudi v istem razmerju napredos vali v posamezne, deloma nove skus pine. Stara naša težnja pa je, da se izs boljša gmotno stanje državnega čis novništva sploh. Predvsem naj se nas kloni čimpreje enaka specialna doklas da juristom finančne stroke, sprejme oziroma izda srednješolski zakon, dos čim so deležni inženirji ministrstva javnih del že več let specialne doklas de, ki bi jo bilo le povišati. Kot vprašanje zase je obravnavati problem izboljšanja prejemkov činovs nikov 11. in III. kategorije ter zvaničs nikov in služite!jev. Tudi v vrstah teh vlada velika stiska in potreba, ki tudi trpi že leta in leta. Upamo, da se bo uradniško vpra= sanje in zlasti njega finančni del ure= jevalo in uredilo čim hitreje, da doses žemo čim preje v korist naroda in dr= žave stavljeni cilj: neodvisno, dobro, točno uradništvo. predsednika g. Vlade Petroviča, ker vsebuje obilico lepih idej, ki veljajo za vse stroke državnega nameščenstva: »Četrti kongres UJU nas je zates kel v glavnem pri onem delu ki si ga je stavilo učiteljstvo v dolžnost že leta 1920., to je spajanje duš, src in ljus bežni v neprodirno nacionalno odločs nost, ki bo ustvarila v državi dobrobit in napredek, v močan zid, ob katerem naj bi se razbil zli duh in zlobne na* mere vsakogar. Deset let našega dela in naših na* porov je bilo združenih z mnogo muke in truda. One so nam prinesle mnogo razočaranj, skrhala mnogo idealov in uničila mnogo nad. Poedinci so trpeli, a mi vsi smo to čutili. Ampak jugo* slovenski učitelj ni niti za trenutek po* kleknil, ni izdal dane besede, ni zapu* stil začrtanega pota, on je ostal nacio* nalni delavec, ki je miril, sejal ljubezen in poštenje, strpnost in splošno požrt* vovanje za dobrobit države in naroda. Vse to je delal, bil je preganjan in trpel je. Ta jugoslovenski učitelj je zaslužil s svojim delom, da se ga upo* števa. Naše delo naj nam bo priporo* čilo. Naši dobri nameni pa naj prive* dejo pod našo zastavo tudi one učite* lje, ki niso še v naših vrstah. Tu je njihov prostor, tu jim bo bolje, a s svojim pristopom bodo okrepili naše moči in dali več upanja na uspeh na poti, ki po njej hodimo. To nacionalno učiteljstvo, zbrano v UJU je prišlo tudi tokrat v tako ve* likem številu na kongres, ne da pro* testira radi krivic, ki so mu bile za* dane, marveč, da se pogovori o nadalj* njem delu; ne da zahteva samo zase, marveč, da se pobriga tudi za narod, mladino in za njihovo prosvetljevanje. To naše učiteljstvo, te pionirje boljših dni, te vestnike lepše pomladi v šoli in prosveti, te borce za bratstvo in enakopravnost pozdravljam z dobro došli!« Učiteljstvo je sprejelo govor z velikim navdušenjem. Kongres je potekel v dostojan* stvenem razpoloženju. Vsi govorniki so bili prožeti z voljo, da se edinstvena organizacija ne le ohrani, temveč še izpopolni in učvrsti. Sprejete so bile važne resolucije, nakar je sledil obisk šolske razstave, poset grobov velikih prosvetnih delavcev in poklonitev ma* nom Strossmayerjevim. Zvečer se je v veliki dvorani Zagrebškega Zbora vršil koncert ljubljanskega učiteljske* ga pevskega zbora. Koncert je posetilo nad 2000 oseb in je prav sijajno uspel. Dne 18. avgusta se je vršila IX. glavna skupščina UJU. Ker se je v vseh točkah dosegla enotnost nazorov, je bila tudi skupščina veličastna mani* festacija edinstva in vere v potrebo nerazdružljive skupnosti vsega učitelj* skega stanu. Ker je bil že poprej sporazum do* sežen, so se vršile volitve z vzklikom in je bila predložena lista soglasno sprejeta. Lista je sestavljena tako, da ima beograjsko poverjeništvo 12, ostala poverjeništva pa 25 mandatov. V iz* vršnem odboru pa Beograd 7, ostala poverjeništva pa 5 mandatov. Nato se je sestal novoizvoljeni glavni odbor na sejo in se je konstitu* iral takole: Predsednik Vlada Pe* trovič, prvi podpredsednik Jelisava Vavra iz Zagreba, II. podpredsednik Tihomir Kostič iz Beograda, glavni tajnik Milan Mihajlovič, urednika »Narodne Prosvete« Milutin Stankovič in Dušan Priča, urednik »Učitelja« Vujiča Petkovič. Urednik »Učiteljskega' Tovariša« Ivan Dimnik je nato iznesel podroben delaven program bodoči upravi, na ka* terega so pristala vsa poverjeništva, ki zahtevajo sledeče: Širji glavni odbor mora v teku enega leta izvršiti odobritev novih pra* vil UJU, katerih osnovo naj bi izdelala Vsak od nas ve, kaj so počitniške kolonije in čemu služijo. Pred vojno jih pri nas niso ustanavljali, ker je bila naša socialna delavnost minimal* na, dočim so jih osnavljali vsi napred* nejši narodi in dosegli odlične rezul* tate. Od njih smo se naučili tudi mi, da je treba za zdravje naroda, t. j. v prvi vrsti za zdravje dece in mlajšega naraščaja, pa tudi za zdravje celokup* ne generacije sploh neprestano se za* nimati in skrbeti. Temu cilju morejo služiti tudi počitniške kolonije. Dandanes se vedno bolj razvija delavnost počitniških kolonij in naš Ferijalni savez, pa Jadranska straža in druga slična društva lahko pokažejo na prav odlične uspehe v tem pogle* du. Na tisoče šolskih otrok, bolehne in zdrave dece, srednješolskih in uni* verzitetnih dijakov preživlja počitnice v skupnih domovih pod nadzorstvom predstojnikov na solncu, zraku in vodi, v gorskih pokrajinah in na mor* skem obrežju, kakor je pač potreba in si posamezni izbero. Mladina se vrača v svoje domove spočita, osve* žena in sposobna, da zopet sedi 9—10 mesecev po zdravju škodljivih šolskih sobah in mestnih stanovanjih. Poleg tega njihovi roditelji niso zaradi tega preveč obremenjeni z denarnimi iz* datki, tako, da tudi srednje imoviti sloji lahko izkoriščajo to res dobro ustanovo. ena izmed sekcij. Temeljna osnova teh pravil mora biti sledeča: 1. Poverjeništva UJU morajo ostati ter se upravljajo avtonomno po svojih lastnih pravilih, ki morajo biti v skladu s centralnimi pravili. 2. Vrhovno upravo udruženja mo* ra tvoriti odbor, ki sestoji iz predsed* nika in tajnika centrale ter predsedni* kov vseh poverjeništev. Ta odbor se mora sestajati redno vsak mesec na seje. On zastopa udruženje ter rešava vsa stanovsko politična in načelna vprašanja. 3. Izvršni odbor je samo ekseku* tiva sklepov gornjega odbora ter re* šava tekoče administrativne posle. Ta odbor se mora skrčiti samo na pred* sednika, podpredsednika, tajnika, bla* gajnika in urednike organizačnih li* stov. 4. Širji upravni odbor naj se se* staja le po izraziti potrebi ter naj bo samo informativen organ udruženja na podlagi katerega se bo zaslišalo šir* še mnenje učiteljstva. Ta odbor se mora voliti po proporcionalnem siste* mu kandidatnih list, a ne po propor* ciji jakosti članstva poedinih poverje* ništev, kar bi značilo majorizacijo manjšin, tako da bi došlo na podlagi novega volilnega sistema tudi misije* nje manjšine do izraza in bi bilo za* stopano. Vse to morajo' predvideti no* va pravila. Nadalje je iznesel tudi program dela in najnujnejših točk ter zahtev, ki jih mora izvesti izvršni in glavni odbor. Predvsem je dolžnost novega izvršnega in glavnega odbora borba za poboljšanje materijalnoga položaja učiteljstva (izenačenje s sodniki, uprav* nim uradniki in oficirji), delova* nje na skorajšnjem donošenju za* kona o narodnih šolah in učiteljiščih ter zakona glede izprememb uradni* škega zakona. Skupščina je vse te predloge sprejela z viharnim odobra* vanjem. Z navedenim delovnim programom so začrtana nova temeljna načela za reorganizacijo UJU, ki bo po načelni preosnovi s še večjim zanosom in z boljšimi uspehi mogla zastopati inte* rese celokupnega učiteljstva. Ur. kolonije. Če opazujemo delovanje, namen in uspehe dijaških počitniških kolonij, pridemo na misel, da bi bilo treba prav (ul IJJ b- I < N izdaja Zveza državnih nameščencev za Slovenijo v Ljubljani. — Odgovorni urednik dr. Karl Dobida. — Za Učiteljsko tiskarno France Štrukelj. Vsi v Ljubljani.