DOMOVINA AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY AMERICAN HOME SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER NO. 95 CLEVELAND, OHIO, TUESDAY MORNING, APRIL 21ST, 10:i6 LETO XXXIX. - VOL. XXXIX. Zadnji obupni poskusi Bratski poziv za naš Med Arabci in lidi v Francija niti Angli- V spomin zasužnjenih Abesincev, da rešijo domovino i vrt Addis Ababa, 20. aprila. Glasom najnovejših poročil se nahaja. laška armada še nekako 90 milj od glavnega mesta. Morala abesinske armade je skoro aprila ob 8 zlomljena. Abesinci se neprestano umikajo. Mnogo žensk se je zadnje čase pridružilo abesinski armadi. Te ženske bodrijo može naj se borijo do skrajnosti, ker je bolje umreti kot pa ostati v laški sužnjosti. Nad 5,000 žensk seje oborožilo v Addis Ababi. Poroča se, da bodo Abesinci zastavili svoje zadnje sile v okolici Addis Ababe, da rešijo glavno mesto, ako je mogoče. Iz južne fronte se poroča, da so Italijani zasedli važno abesinsko trdnjavo Jugiga, vendar poročilo ni potrjeno. Okoli Jigige so se vršili trdovratni boji, ki so trajali štiri dni. Kot poročajo Italijani je Padlo v teh bojih 40 laških častnikov in 650 vojakov, dočim se štejejo abesinske zgube na 1,-000 mož. Zadnja trdnjava, ki je morajo Italijani še zavzeti, predno se spoj i južna armada s severno je mesto Harar. Tu je zbrana močna abesinska armada. Kje se nahaja abesinski cesar, nihče ne ve. •-'—o—-—- ..... * Iz Collinwooda smo dobili sledeče sporočilo: Na zadnji seji collinwoodskega okrožja za Ju- Palestini je izbruhnil plemenski boj Jafa, Palestina, 20. aprila. — Smrtna kosa /Po dolgi in mučni bolezni je preminul preteklo soboto zvečer ob 9.45 rojak John Miklič. Rojak je umrl v mestni bolnici. Stanoval je na 4212 Cyril Ave. Pokojni je bil doma iz vasi Cesta pri št. Vidu pri Zatični. — Star je bil 74 let. V Ameriko je dospel pred 35. leti. Tu zapušča žalujočo soprogo, sina Johna in Jožeta, hčere Josephine, Ceci- Louis goslovanski kulturni vrt, ki se Tu je izbruhnil med Arabci in je vršila 15. aprila, se je skleni-J Židi. oster plemenski boj. V tem lo, da se vrši prihodnja seja 22.! boju je bilo včeraj ubitih sedem uri zvečer. Znano: Židov in dva Arabca, dočim so vam je, bratje in sestre, da ima-! odnesli "izt bojišča" kakih 50 mo mi v Collinwoodu svoj kro-1 ranjencev. Denver, Colo., 20. aprila. — Governer države Colorado Johnson je proglasil obsedno stanje v Coloradu in v okolišu .316 milj ob meji. Obsedno stanje je bilo proglašeno v namenu, da se prepreči dohod tujcev in re-lifnih ljudi v Colorado. Governer je izjavil, da je slišal, da ja ni za nadaljne sankcije bratov v Italiji "Udruženje za obrambo Jugoslovanov v Italiji," je organiza-Geneva, 20. aprila. Med An-!cija, obstoječa iz delegatov slo-glijo in Francijo je prišlo do! venskih, hrvatskih in srbskih nekakega sporazuma glede sank-1 društev v New Yorku in okoli-cij napram Italiji. Dolgo časa ci. To Udruženje priredi velik je prevladoval spor med Fran-J koncert v New Yorku v soboto železnice importirajo tujezemce; ci,° in A"^.)'0 £lede laško-abe-: 23. maja, v Arlington dvorani, lijo in Agnes ter sestro Rose Kral, v stari domovini pa sestro Frančiško Strmec in več drugih sorodnikov. Pogreb ranjkega se vrši v sredo iz hiše žalosti na 4503 Clark Ave., na Calvary pokopališče. Pokojni je bil član društva Nanos št. 264 SNPJ. — Bodi mu ohranjen blag spomin! 25-letnica škofovstva žek za Kulturni vrt. Prijazno ste vabljeni, da pridete polno-številno na prihodnjo sejo in pomagate s svojo navzočnostjo pri tem plemenitem delu. Naša sveta dolžnost je, da delo, katero smo začeli, tudi dokončamo pošteno in narodu in Zedinjenim državam v ponos. Znano vam je, da mora naš narod prispevati $3000.00 za Kulturni vrt, nakar je zvezna vlada že sklenila, da prispeva svojih $59,000, ki so potrebni, da se vrt v resnici uredi tako, da bo zaslužil ime Jugoslovanski kulturni vrt. Dragi Collimvoodčani, pojdite na delo, na resno delo ! Vsak nekaj, pa bo zmaga! Dovolj nas je, ki čutimo v sebi odgovornost naroda, da završimo veliko kulturno delo. Enega našega zaslužnega moža že imamo v našem Kulturnem vrtu, ko smo lani postavili spomenik ameriškemu Slovencu škofu Baragi. Sedaj je naša narodna dolžnost, da postavimo še spomenik našemu 'Cankarju in Gregorčiču. Na ta način bomo imeli tri naše slavne može v Kulturnem vrtu, kar ne bo samo v ponos nas Slovencev v Clevelandu, pač pa v ponos vseh Slovencev v Ameriki in domovini. Collinvvoodsko okrožje je izvolilo sledeči odbor, ki bo tozadevno deloval: — častni predsednik Rev. L. Kužnik, aktivni predsednik Lawrence Leskovec, tajnik Šimenc, blagajničarka Jennie Pust, nadzorniki: Anton šircelj, Jenny Kozely in Mary Laušin. Pojdimo na delo za čast naroda! -o- Držite z Rooseveltom, pravi republikanec Washington, 20. aprila. — Vplivni in progresivni republi- V nedeljo se bo po vsej cleve- kanski senator George Norris je landski škofiji slovesno obhajala 25-letnica, odkar je bil cleve-landski škof Most Rev. Joseph Schrembs posvečen v škofa. Ob tej priliki ie poslal papež Pij XI iz Rima lastnoročno pismo našemu škofu, v katerem slavi njegove zasluge za vero in cerkev. Vreme Na drugi strani pondeljkove Enakopravnosti — ta stran se s*eje za uredniško stran Enakopravnosti — smo videli včeraj sledeče zelo originalno čtivo, ki je podal urednik Enakopravnosti : 1. Razvoj nemško-franco-skih odnošajev. (Prepankano iz starokrajskih časopisov). — 2. Selitev ptic." (Preplankano iz starokrajskih listov). "Prazno-verni obtoženec." (Preplankano imel včeraj glavni govor, ko se je organizirala Liga prvih volivcev, v katero se sprejemajo fantje in dekleta, stari 21 let in ki bodo letos prvič volili. Liga je bila ustanovljena, da deluje za ponovno izvolitev demokrata Roosevelta, in republikanec Norris je imel otvoritveni govor, v katerem je povdarjal vzroke, zakaj mora biti Roosevelt ponovno izvoljen. Bodočnost ne sme biti odvisna od politične stranke, pač pa od moža, ki razume narod, je dejal Norris. Ponovno. in ponovno je Roosevelt dokazal, da ni samo demokrat, pač pa predsednik in prijatelj vsega ameriškega naroda. —,-_o- Smrtna kosa Umrl je Jakob Homovec, star ]z starokrajskih časopisov). —j41 let. V Clevelandu je bival 23 "Zarjaveli žeblji." (Preplanka- j let. Doma je bil iz Cerknice pri n° iz starokrajskih časopisov).I Rakeku. Ranjki zapušča tu hčer "zarjaveli žeblji" nam naj- Eleanor in sina Franka, očeta, ugajajo. So živa priča za- brata Josepha, dve sestri in več Rjavele lenobe urednika Enako-j drugih sorodnikov. Pogreb ranj-Pravnosti, ki reže in planka iz kega se vrši v četrtek zjutraj ob vseh mogočih časopisov v domovi. potem pa ta material prinaša tla "uredniški strani," pa ni toliko sram, da bi povedal, •1e je ukradel ta material. 10. uri iz Frank Zakrajšek pogrebnega zavoda na 1105 Norwood Rd. Bodi ranjkemu ohranjen blag spomin. Iskreno soža-lje njegovi družini. Dočim je Jafa skoro pristno arabsko mesto, pa je sosednje mesto Tel-Aviv čisto židovsko. Najmanjše izzivanje od strani Arabcev ali Židov je povod za prelivanje krvi. Sinoči je stotine Arabcev se oborožilo in čakalo na mestni meji v Jafi, a v Tel-Aviv so židje naredili enako. Vmes je policija, ki skuša preprečiti nadaljne poboje. Vse židovske trgovine v Jafi so morale zapreti. Policija je ustavila ves promet, celo pešce je pregnala iz ulic. Do pobojev je prišlo, ko so se razširile med Arabci vesti, da'so Židi ubili 2 Arabca. Ne da bi se prepričali, če je to resnica, so Arabci planili nad Žide na ulicah in jih ranili kakih dvajset. Policija je prišla prepozno, da bi preprečila spopad. V Transjordaniji se je baje organizirala močna s k u p i n a Arabcev, ki broji nad 1000 oseb. Arabci so prisegli smrt vsem Židom. --o- Ponudil en milijon dolarjev za svobodo Mooneya New York, 20. aprila. — Amicus Most, generalni tajnik za proslavo 1. maja, je brzojavil goveinerju države Californije, da je pripravjen položiti en milijon dolarjev v gotovini kot varščino za Tom Mooneya, ki se nahaja v državnih zaporih Californije. Varščina naj bi omogočila Tom Mooneyu, da bi bil izpuščen za en teden na svobodo, da se bo lahko udeležil proslave 1. maja kot svoboden državljan. -o- Rediteljice naj se zglasijo Iz urada San Carlo Opera Co. se naznanja, da bi radi imeli, da se zglasi osem naših deklet, ki bodo poslovale kot "ushers" tekom opernih večerov v .korist Kulturnih vrtov v Clevelandu v mestnem avditoriju. Vsa dekleta, ki se prijavijo, morajo iineti ob opernih večerih narodne noše. Naša slovenska dekleta, ki se za to zanimajo, naj se javijo pri 'Mr. Anton ali Joseph Grdi-na. Naslov Joseph Grdine je 6121 St. Clair Ave., naslov Anton Grdine je pa 1053 E. 62nd St. Zglasiti se je treba takoj, da se imena in naslovi deklet pošljejo v glavni urad opernega podjetja. Smrt v ječi Ko je danes zjutraj pomožni šerif Thomas Mervar pregledo-1 val jetniške celice v okrajnem zaporu, je dobil mrtvega nekega Georga Rettgerja v njegovi celici. Poklicani zdravnik je ugotovil, da je Rettger umrl radi1 alkoholizma. Deset ur pozneje je tudi njegova žena zbolela radi alkoholizma. Poslali so jo v mestno bolnico. Rettger je bil prvotno aretiran, ker ni skrbel za svoje otroke. V ječi se je nahajal od zadnje srede. Ves zasluženi denar je zapil, a družino popolnoma zanemarjal. * Trije nemški zrakoplovci so bili včeraj ubiti, ko so pluli nad Švico. kot delavce na progi, in da so| sinske vojne. Zaenkrat je se-' na 23 St. Mark's Place, Manhat- katera druga 1 daj prišlo do sporazuma, ki se tan. sladkorni interesi pripeljali tisoče tujcev iz New Mexico in iz Texasa v Colorado, ki sedaj nimajo-dela in jih mora hraniti država Colorado. V bodoče bo sleherni tujezemec, ki namerava v Colorado, ustavljen ob meji in zavrnjen. glasi, da niti Francija niti An glija ne bo zahtevala nadaljnih sankcij proti Italiji, dokler ne bodo končane parlamentarne volitve v Franciji. Volitve se vršijo maja meseca. Anglija se je tesneje pridni- Republikanska stranka se ne more zedinifi glede coinine Washington, 20. aprila. — Komaj sedem tednov je še do otvoritve predsedniške konvencije republikanske stranke v Clevelandu. Ta konvencija bo le tos bolj zanimiva kot je bila c od republikanske stranke. Tekom zadnjih stinu let so se razmere tako izprem. Rev. Coughlin napada politične stranice kot pobiralke davkov Detroit, 20. aprila. V nedeljo je imel znani radio župnik bojevito pridigo po radio in je tekom svojega govora trdil, da bo njegova Narodna unija za soci-j alno pravico zmagala, četudi bo morala unija korakati preko mrtvih trupel vseh večjih političnih strank. "V vsem tem obupnem političnem boju, ki se danes vrši v Ameriki, se ni razvila ena sama zdrava .iskrena ideja, kako bi se narod zopet vrnil k prospe-riteti in boljšemu življenju, je dejal Rev. Coughlin. "Pod republikanskim Hoover-jem," je nadaljeval Coughlin, "smo doživeli prokletstvo depresije in imeli smo dva kolektorja davkov v vsaki garaži, in danes, po več kot treh letih demokratskega Rooseveltizma, imamo še vedno prokletstvo brezposelnosti, in v garaži so štirje kolek-torji." Coughlin je ponovno pozival kongres, da uveljavi Frazier-Lamke farmarsko postajo, in rekel je nadalje, da izplačila pod administracijo AAA so postala že pravi narodni škandal. Končno je Rev. Coughlin povedal še, da bo njegov govor v nedeljo 26. aprila zadnji v tej sezoni. Na tem koncertu bodo sodelovala vsa pevska društva in raz-j nile, ustvarili so se novi znača. ni naši odlični umetniki, pevci in principi tako, da se lahko tr-in glasbeniki, radi česar se obe-idi, da republikanski voditelji r.e ta, da bo ta koncert eden naj- j poznajo več položaja, bolj pomembnih v zadnjih letih.: Republikanska stranka je zna-,Vsa društva v New Yorku in vina, da je vedno zagovarjala vi-| žila Franciji in to pomeni velik j okolici so naprošena, da si zabe-|soko carino napram importira-moralen udarec za Abesinijo.J ležijo zgornji datum ter da ure-j nju blaga v Zedinjene države iz Abesinski cesar je včeraj brzo- dijo po mogočnosti svoje prire- drugih dežel. V tej kardinalni ditve tako, da ne pridejo na zgo- točki republikanske stranke je j pa sedaj nastal razkol. Danes zasuž-i je med republikanci številno vo- javil na Ligo narodov: "Abesinija je skozi sedem me-1 raj omenjeni dan. secev zaman čakala, da bi Liga I Koncert bo posvečen narodov naredila konec nesram- njenim bratom v Italiji, ki nemu vpadu Italijanov v Abe- kakor se poroča iz raznih stra diteljev, ki zahtevajo da stranmi ka odneha od svojega načela, da simjo. Sankcije, ki jih je Liga — sledijo z velikim zanimanjem j je le v visoki carini rešitev de-narodov odredila napram Itali-' in zahvalnostjo delovanju ame-jžele. ji, so navaden bluf. Italiji se je riških Jugoslovanov v njihovo. Da, mnogi izmed glavnih vo- dovolilo dosti časa, da je nadaljevala z vojno proti nam, ne da bi bila kaznovana za to! Kršila je vse točke Lige narodov glede vojne in končno upropastila debelo." Sedaj, ko je Abesinija skoro podjarmljena, namerava Liga narodov protestirati proti vojni. Pri protestu bo ostalo. Če bi Liga narodov takoj v začetku nastopila proti Italiji, bi bila vojna nemudoma ustavljena. -o- Naseljevanje nemških Židov se je podvojilo Washington, 20. aprila.—Politični izgnanci iz Nemčije, ve- korist. — Defense Jugoslavs in Italy. -o— & lili a nee for j diteljev republikanske stranke zahtevajo načelo, ki ga je izda! predsednik Roosevelt glede carine, namreč, da se zniža carina za importiranje blaga iz onih dežel, ki so tudi znižale carino 17 Zaprt radi laži Neki Robert Burns, star let je pred par meseci izjavil na sodniji, da je 18-letni Alberti za ameriške izdelke. Novak, 1416 E. 53rd St. ukradel | Nezaslišano v zgodovini redne 31. decembra neki avtomobil i publikanske stranke je, da bi vo-in je tudi njega povabil na vož- j tiiteljj stranke zagovarjali nizko njo. Dasi je mladi Novak slo- j carino,' in ne samo to, pač pa, vesno zatrjeval, da je on nedol-lda bi voditelji republikanske žen, in je bil proti njemu samo | stranke zagovarjali idejo, da se Burns kot priča,"pa je bil Novak, vpelje carina po načrtih repub-dne 20. marca spoznan krivim; likanske stranke, tatvine avtomobila in obsojen v Vzrok krize in depresije, pra-državni zapor. No, s od n i ku : vi Kncx, eden vodilnih republi-Dayu se je že tedaj zdelo nekaj i kancev, je, ker Zedinjene drža- činoma židje, se vedno bolj hitro1, narobe in je vpeljal preiskavo, ve niso sodelovale z drugimi dr- naseljujejo v Zedinjenih državah. število naseljencev iz Nemčije se je podvojilo. Od 1. januarja do 15. aprila je bil dovoljen Včeraj je pa omenjeni Burns, | žavami glede importa in ekspor-potem ko je hotel pobegniti po ; ta. Kakor hitro bo nastal toza-možnim šerifom, končno priznal, I devno sporazum med Ameriko da si je glede Novaka vse izmi- j in ostalimi državami, tako hitro vstop 1116 Židom iz Nemčije vlslil, in da je Novak, s katerim se bodo uredile mednarodne tr-Zedinjene države. Tekom vsega j sta hodila skupaj v šolo, popol- j govske razmere in se bo gospo-lanskega leta se je tu naselilo le noma nedolžen. Sodnik.je takoj j darski položaj temeljito izbolj-1650 Židov. Kvota za naseljence! odredil, da je bil Novak izpu- šal. iz Nemčije znaša na leto 25,956, | ščen iz zapora toda ta kvota nobeno leto ni bi Poročna dovoljenja Poročna dovoljenja so do la izpolnjena. Smrtna kosa Anglija apelira na Nemčijo, da prepreči vojno London, 20. aprila. Angleški'čah. Tu zapušča žalujočo sopro- Za pljučnico je umrl rojak Anton Zaje, star 41 let. V Ameriki je bival 22 let. Doma je bil iz vasi Podžaga pri Velikih Laš- Njemu nasproti pa so vstali Ogden Mills ,bivši senator Wads-worth in drugi vplivni republikanci ki zahtevajo da republi- bili: Mr. Joseph Batovski, 5819 kanska alranka pripoji na viso-Superior Ave., in Miss Ana Jur- carino. To sporno točko bo kovich, 5409 Stannard Ave. Mr. morala rešiti predsedniška kon-Anthony Papes, 1225 E. .'2nd vencija republikanske stranke. St. in Miss Helen Kalanta, 830G '__0_ Kosciuseo Ave. Mr. Jos. Ver-bic, 5107 Luther Ave., in Miss Prodajni davek Tekom leta 1935 so Cleveland- ministerski predsednik Baldwiivg0 Mary, rojeno Verbič, dve|Anne Hovan, 7510 Decker Ave. čani plačali $1171789 več za je apeliral včeraj 11a nemškega j hčeri, Mary in Mollie in sina 1 Mr. Edward Kavcic, 1204 East prod -ni davek kot'so pa dobili 167th St., in Miss Frances Sti- od njega okrajni iavditor Zan- diktatorja, da preneha s hujska-j Louisa ter več sorodnikov. V njem za novo evropsko vojno, stari domovini zapušča starše, Obenem je Baldwin dal Nemčiji štiri sestre in brata. Bil je član razumeti, da Anglija ne bo začela z nobenimi nasilnimi sredstvi, da-prisili Nemčijo v vojno, toda obenem je v izbranih bese- društva Presv. Srca Jezusovega. Pogreb ranjkega se vrši v četr- quette Rd tek popoldne ob 2. uri iz hiše žalosti 11a 19404 Shawnee Ave. dah izjavil, da bo Nemčija ko-|pod vodstvom Frank Zakrajška. znovana od ostalih evropskih dr-: Naj bo ranjkemu mirna ameri-žav, ako ne bo prenehala s krše-1 ška zemlja! Preostali družini njem raznih pogodb. Nadalje je [naše iskreno sožalje! Baldwin obžaloval dejstvo, da sankcije napram Italiji niso pri- nesle zaželjenega uspeha. Vzrok temu je, ker Italija, Zedinjene države in Nemčija skrivej podpirajo Italijo,> ki lahko dobiva kljub sankcijam vse, kar potrebuje. -o- Pozdrav iz Floride Iz Floride pozdravlja uredništvo Mr. Rudolph Cerkvenik. — Pozdravlja tudi vse prijatelje v Clevelandu. * Znanstveniki računajo, da znaša danes prebivalstvo zemlje dva tisoč milijonov oseb. nmc, 1228 E. 173rd St. Mr. R.. gerle pravi; da smo v cievelan-Glau, 1042 Addison Rd., in Miss du lansko leto plačali nič manj kot $10,026,897.45 za prodajni davek. Vsa država je plačala $46,370,792.14. Cleveland je do- Lepa proslava Prihodnjo nedeljo praznuje društvo "Strugglers" SNPJ deveto obletnico svojega obstanka. Slavnost se vrši v Slov. Del. Domu 11a Waterloo Rd. Pričetek ob 2:30 popoldne. Društvo je pripravilo izvrsten program. Bertha Cimperman, 1259 Mar-Mr. Jos. Markus Jr. 4504 Superior Ave., in Miss Theresa Jurman, 1379 E. 43rd St. Mr. Jos. Zabukovec., 3555 E. 72nd St., in Miss Anna She-dak, 3556 E. 72nd St. Bilo srečno! Reka Ohio pada Iz južnih krajev države Ohio bil od tega $8,854,608.03. Ta davek se kar se tiče Clevelanda, razdeli i sledeče: $2,625,191.46 so vzele šole, $3,209,909.87 se je razdelilo mestni vladi in vasem in mestom v okolici. $1,337,-459.90 je šlo za relif, nadalje se Med drugimi nastopijo Ozark , Mountain Boys od WGAR radio "lh' Rdeci knŽ Poma^a ]Judem' se poroča, da vodovje reke Ohio, je nakazalo za starostno podpo-nagloma pada. Voda je tekom rQ $942,762.40. Prvotno so pri-povodnji dosegla visočino 53 čakovali> da bo prinesel prodaj-čevljev. Ljudje, ki so bežali ni davek $60,000,000 na leto, pred poplavo, se polagoma vra- toda v resnjci so nabrali 14 mi-čajo na svoje domove, katerih je iijonov dolarjev manj. bilo tisoče odnešenih ali poruše- , se en grob postaje, kvartet harmonikarjev, izvrstna pevka Josephine Modic, Wurlitzerjeva godba, plesalka Eleanor Ster in mnogi drjugi. Mr. John E. (Lindy) Lokar je predsednik društva od ustanovitve sem. da zopet grade domovanja. Danes zjutraj je preminul ro-| jak Joseph Pintar, 712 E. 162nd Za Kulturni vrt ;st. Pogreb bo vodil August F. Mrs. Apolonija Lach iz WestiSvetek. Podrobnosti poročamo Parka je prispevala $2.00, in si-'jutri, cer $1.00 za Simon Gregorčiča in $1.00 za Ivana Cankarja. Za- vedni rojakinji iskrena hvala! * Znani laški zrakoplovec Enea Recagna je bil včeraj ubit v Genoa, Iialija. 2 AMERIŠKA DOMOVINA, APRIL 21ST, 1936 6 t AMERIŠKA DOMOVINA" AMERICAN HOMK — SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER »111 Bt Olal r A v«. Cleveland. OtJlo Published except Sunday« and Holidays *---■...........■...........—-------r7T-—r '""i1,"1 Hr-rTr;,1,;..................TV",.,; ::........,,-;- NAROČNINA: Za Ameriko In Kanado, ua leto $5.80. Za Cleveland, po poŠti, celo leto »7.00 Za Ameriko ln Kanado, pol leta »3.00. Za Cleveland, po poŠti, pol leta »3 50 Za Cleveland, po raznašalelh: celo leto, »5.50, pol leta, »3.00. Za Evropo, celo leto, »8.00. Posamezna Številka, 3 cente SUBSCRIPTION RATES: 0. 8. and Canada, »6.60 per year; Cleveland, by mall, »7.00 per year. 0. S. and Canada $3.00 for S month*; Cleveland, by mall, $3.60 (or 6 month«. Cleveland and Euclid by carriers, $6.60 per year, $3.00 for 8 month«. Single copies« S centa. European »ubacrlptlon, $8.00 per year. JAMES DEBEVEO and LOUIS J. PIRC. Editors and Publishers Entered as second class matter January 6th, 1900, at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of March 3d, 1879 No. 95, Tues., April 21, 1936 .....>...........' ......i~ , ,. „i. ..... 1,000 naših ljudi dobi delo Nikar ne mislite, da igramo politiko. Župana Millerja ni več, da bi dobival našim ljudem delo, niti ne prosijo državne, okrajne ali zvezne oblasti ljudi, da bi jim podarilo delo in zaslužek. Mi si znamo pomagati sami in podeliti delo najmanj en tisoč našim lastnim bratom in sestram, samo če hočemo tako, če imamo hrbtenice dovolj, če imamo dovolj narodne zavesti in značaja in se v resnici držimo gesla: svoji k svojim! Slovenska metropola Cleveland ima nad 500 slovenskih trgovin, poleg tega pa mnogo profesionistov, kot zdravniki, zobozdravniki, odvetniki, inženirji in stavbeniki. Vsi ti naši profesionisti in trgovci so zmožni, nadarjeni ljudje, pripravljeni vam pošteno postreči vsak čas. V naselbini je še precej brezposelnih, mnogo je mladih fantov in deklet, starih nad 18 let, ki bi radi delali v slovenskih trgovinah in podjetjih, in mi smo prepričani, da bi naše trgovine srčno rade sprejele naše slovenske sinove in hčere na delo, ako bi narod bolj znal ob vsaki priliki podpirati slovensko trgovino. Že leta nazaj smo pisali, da znosijo naši ljudje stotisoče dolarjev vsako leto v kapitalistične trgovine v mesto. Naši ljudje se poslužujejo tujih odvetnikov, zdravnikov in gradbenikov, dasi imamo med našim lastnim narodom priznano izkušene zdravnike, odvetnike in podjetnike vsake vrste. ( Toda beseda "brat" in "svoji k svojim" ne zaleže med nami. Vse preveč našega denarja gre v roke tujca. Vse premalo je še zavesti med narodom, da rojak je rojaku najbližji. Mi znamo pač protestirati v političnem smislu, ko vsi kot en mož obsojamo Italijane, ki so zasužnjili skoro en milijon naših sinov, nismo pa prišli še dovolj daleč, da bi protestirali tu v Ameriki proti onim, ki nosijo slovenski denar, zaslužen v Ameriki — tujcem in tujskim trgovinam! Bratje in sestre! Če želite v resnici napredka, morate začeti v svoji lastni domači hiši! Skromni ste, nihče izmed vas nima preveč, toda kupuje pa potrebščine vsak, ker mora kupovati. 50,000 Slovencev v Clevelandu brez dvoma potroši vsako leto najmanj $20,000,000 za svoje potrebščine. Nekateri več, drugi manj. Toda mi potrošimo $20,000,000 na leto. Koliko tega denarja dobi vaš brat, ki se nahaja v trgovini? V žalost lahko rečemo, da gre več kot polovica tega denarja tujcem v žep, in od Slovenca težko zasluženi denar nikdar ne vidi več slovenskega žepa. To je povsem enako v slučaju trgovine z grocerijo, mesnico, obleko, čevlji in drugimi življen-skimi potrebščinami, kot v slučajih naših odvetnikov, zdravnikov in drugih naših profesionistov. Bratje in sestre, zaupajte v samega sebe, ker v tem leži vaša rešitev! Če vi storite svojo polno narodno dolžnost, bo ostalo milijone dolarjev v naši naselbini. Ako se ne zaveda-te, da ste Slovenec, tedaj zaženite vaš prisluženi denar tujcem, vaši sinovi in hčere bodo pa stradali! Mi smo močni dovolj v Clevelandu, da če sleherni rojak stori svojo dolžnost in kupi vse svoje potrebščine od domačina, da lahko damo zaslužka najmanj en tisoč našim mladim sinovom in hčeram, a poleg tudi odraslim možem. Če pomislite, da bi v naši lastni naselbini ostal ves oni denar, ki gre letno v žepe tujca, tedaj bi slovenski trgovci lahko najeli stotine in stotine naših ljudi v svoje trgovine, kjer bi služili denar in zaslužek bi zopet ostal med narodom. Če ima trgovec prometa $500.00 na teden ali $2,000.00 na teden, je to ogromna razlika. Povprečno ima naš trgovec prometa $500 do $600 na teden. Če bi ga imel $2,000.00 ali več, teclaj bi bil prisiljen najeti več moči, in vsakdo ve, da bo slovenski trgovec najel v prvi vrsti slovensko moč. Mi v Clevelandu lahko v obilnem delu rešimo brezposelnost med našim narodom, če pridemo enkrat do zavesti, da znamo samim sebi pomagati. Ne znosimo milijone dolarjev vsako leto tujcem, držimo jih v lastni naselbini, in stotine in stotine vaših sinov in hčerk, pa tudi odraslih mož m žen bo dobilo zaposelnost, zaslužek in pošteno življenje od lastnega naroda. Iskreno vas prosimo, da premišljajte o tem! r S pomočjo strupenih kač je vršil vlome Naša zgodovina se pile Se dni Včeraj smo nakratko omenili o slaviju, ustoličen ja kot častnega kanonika Ijubljenske škofije, nevvburškega župnika, priljubljenega našega duhovnika, Rt. Rev. J. J. Omana. Newburg je bil v svalovskem oblačilu, kot bi rekli. Iz hiš so vihrale zastave, ua SO. cesti in Union Ave. .je mladeniška godba fare sv. Lovrenca pričakovala clevelandske-ga škofa, Rt. Rev. Joseph S&hrcrnbsa. Društvene zastave so tvorile špalir, za njimi društveni!« in društvcnice s pripetimi znaki na prsih. Vsakemu H5 je brale ua obrazu veliko ve-seJjs ni:d Častjo, ki je zadela ta dan newbursko naselbino, kakršna še ni zadela nobene slovenske župnije v Ameriki. Ko se je pripeljal mil. vladika elevelandski, je godba zaigrala Notre Dame koračnico in vsa povotka je spremila škofa do župnišča. Clcvelandskemu vla-diki se je bralo na obrazu, da rad pride med svoje udaue Slovence, ki ga visoko spoštujejo. Res vzoren red je vladal v cerkvi. Sprotni reditelji so odkazo-vali prostore in prinesti so rno-iali mnogo novih sedežev in še ni bilo za vse prostora. Vse rapeto pričakuje znamenitega dogodka . . . Kar se daljavo pod seboj, da se bliža dogodek velikega pomena. Na koru se oglase orgle pod spretnimi prsti g. Ivana Zormana in pevski zbor Slovenija zapoje tako ubrano, da je ta dan prekosil samega sebe. V cerkev prikoraka čč. duhovščina kakih 20 po številu, na čelu ministranti v krasnih oblačilih, zatem Rev. B. J. Ponikvar, župnik fare sv. Vida, zatem mali paži, na katerih se je ustavilo sleherno oko, ker so bili res oblečeni v tako ljubkih oblekah, da jih še nismo videli takih. Potem se je vrstila druga čč. duhovščina, med njimi slavijenec, Rt. Rev. Oman in nazadnje č. g. škof Joseph Schrembs, ki je delil vernikom sv. apostolski blagoslov. Pred oltarjem je pozdravila č. g. škofa ljubka deklica, kateri sta stali ob strani dve deklici s košaro cvetja. Mil. g. škof je klonjene glave poslušal nagovor in nato podelil deklicam svoj posebni blagoslov. Zatem ,so se pričeli slavnostni obredi ki so bili tako častitljivi j in visoko dostojanstveni, da je ! moral vsak priznati, da jih ni lepših obredov, kot jih ima katoliška Cerkev. Pri teh obredih, | ki so se vršili v latinskem jeziku, je izročil mil. škof Schrembs I Father Omanu ornamente, ki S mu gredo kot častnemu kanoniku. Pater Odilo Ilajnšek je pre-I bral v slovenskem jeziku pismo dr. Gregorija Rozmana, škofa ljubljanskega, v katerem imenuje ljubljanski vladika Father | Omana častnim kanonikom Ijub-j ljanske nadškofije in sicer s pri-; voljenjem elevelandskega škofa. | Ko so bili ti obredi končani, : so zapeli pevci na koru Zahval-1 no pesem, katero je pela vsa cerkev. ! Zatem se .je pričela pontifi-kalna sv. maša. Po sv. evangeliju je imel slavnostno pridigo 1 pater Odilo Ilajnšek, ki je v krepki besedi razložil pomen današnjega dne. Po končani sv. maši je imel kratek nagovor mil. škof Schrembs, ki je povedal, da se je oglasil pri njem pred svojim odhodom iz Amerike ljubljanski vladika dr. Rozman in ga prosil, če dovoli, da imenuje Father Omana častnim kanonikom ljubljanske nadškofije. Rt. Rev. škof Schrembs je povedal, da je dal to dovoljenje izjemoma in le samo radi tega, ker tako čast in odlikovanje Father Oman pač gotovo zasluži in ž njim začno, dobri elevelandski Slovenci. In nazadnje se je z ginljivimii besedami zahvalil tudi sam g. j slavljenee, ki je bil ganjen ta-j ko, da ni mogel reči drugega1 Ustoličenje Rev. John J. Omana častnim kanonikom ljubljanske nadškofije sijo zvonovi, ki v ritmičnem zvo- kot: iskrena hvala vsem skupaj. ku pritrkavajo in oznanjajo v! ■ " . , Zatem smo se podali v SNI) na slavnostni banket. Prostorna dvorana tega narodnega hrama je bila nabito polna in čuditi se moramo vzornemu redu in točni postrežbi, ki so je bih deležni posetniki. Pohvaliti se mora kuharice, ki so napravile tako imenitno kosilo in čuditi se je, kje so mogle vse to skuhati in pripraviti. Fantje in dekleta so nosili na mizo, elegantno so se kretali v ozkih prostorih med mizami in vse je šlo kot bi bili to kaki poklicni strežaji in stre-žajke, ne pa naši fantje in dekleta, ki je njih življenski poklic v tovarnah in drugod. Vzoren red so vzdržali spretni reditelji, ki so vodili goste k mizam. Po končanem obedu je pozdravil navzoče Mr. Louis L. Ferfolia, ki je bil načelnik za vse te priprave ter izročil težko delo stoloravnatelja v zmožne roke Rev. Milana Slajeta, lorain-skega župnika. In potem so se vršili slavnostni govori, lepe in iskrene besede govorjene iz srca, brez hlimbe in brez visokodone-čih fraz, vse tako domače, naravnost, odkrito. Lep dan je bil to. Dan velikega pomena, zgodovinski dan, kakršnih še nismo imeli Slovenci v Ameriki in kakršnih in enakih ne bomo imeli morda nikdar več, Res, velike dneve doživljamo in človeku se zdi, da se prav zdaj piše zgodovina slovenskega naseljenca v Ameriki, ki je v teh zadnjih letih dosegel vrhunec svojega udejstvovanja v tujini in si priboril prvo mesto med raznimi narodnostmi v Ameriki, da se s častjo in spoštovanjem izgovarja ime: Slovenec. Še enkrat naj častitamo č. g. kanoniku Omanu, častitamo newburskim rojakom in častita mo sami sebi kot narodu sloven skemu, da smo doživeli tak dan, ki ga ne bomo nikdar pozabili. Ali naj ne bomo po vsem tem ponosni, da smo Slovenci, narod, ki smo, kakor je rekel pisatelj Fiužgar, prvi za Bogom? D. Angleški listi opisujejo grozo, ki so jo preživeli zadnje čase Evropci v Bombayu. Več tednov so se tresli od strahu in čakali, kdaj pride ta ali oni na vrsto. V Bombayu je strahoval ljudi zagoneten zločinec, in sicer na kaj čuden način. Ponoči se je plazil v stanovanja žensk, samostojno živečih ali pa omoženih, čijih možje so bili na potovanju, ženo je zmerom prebudilo čudno sikanje. Prižgala je luč in že je v smrtnem strahu kliknila. Po spalnici se je namreč plazila strupena kača kobra. Seveda je začela vsaka žena obupno klicati na pomoč. Navadno so prihiteli stanovalci dotične hiše in ubili kačo. Ko se je pa prestrašena žena nekoliko pomirila, jo je čakala nova groza. Vse dragocenosti so bile namreč ta čas izginile. Zločinec je porabil paniko v hiši in odnesel, kar se je dalo. Primeri s strupenimi kačami so se množili, toda policija zločincu ni mogla do živega. Njegovi vlomi so bili tem bolj nevarni, ker si je pomagal s kačami, ki so bile tako strupene, da je človek zapisan neogibni smrti, če ga pičijo. Nekega dne je poizkusil skrivnostni zločinec vlomiti v stanovanje mlade vdove Ane Shidow Willensove, čije mož je bil izgubil na lovu življenje. To pot pa vlomilec ni imel sreče. Moral ga je nekdo zmotiti, kajti kače v hiši niso našli. Drugo jutro je vdova policiji povedala, da je videla moža s strupeno kačo in da gre za indijskega parija. Natančno ga pa ga ni mogla opisati. To je bil prvi primer, da so vlomilca s strupeno kačo videli. Policija se pa ni zadovoljila s tem, da se vlomi s strupeno kačo niso več ponavljali.. Nekemu policijskemu komisarju je prišlo na misel, da bi se o tem posvetoval s svojim dobrim znancem slikarjem Faybernom. Slikar Faybern namreč že več let navdušeno redi strupene kače. Zlasti hudo strupeno vrsto kober. Med pogovorom s slikar jem je policijski komisar ome nil, da si pomaga zagonetni vlomilec zmerom s temi kačami. Feybern je naenkrat prebledel in prosil komisarja, naj ga za trenutek opraviči. Stopil je v sosedno sobo in že sta počila dva strela. Feybern si je končal življenje. Policijski komisar je bil prvi trenutek tako presenečen, da ni vedel, kaj početi. Slikarjev samomor mu je bil zago-netka, saj vendar mož ni mogel biti sam zločinec, kaijti vdova Shidow Willensova je videla v svojem stanovanju indijskega pjarija. Policijski komisar jse je takoj napotil k nji, da bi zadevo pojasnil. Tedaj se je zgodilo nekaj nepričakovanega. V trenutku, ko je komisar povedal vdovi, da si je slikar Feybern končal življenje, je skočila vdova skozi okno. K sreči je bilo njeno stanovanje v prvem Temeljna izboljšanja, na-pravljenja v cigaretah po dolgih študijah Z igračko je prijel tatu Znanstveno raziskavanje igra vedno večjo vlogo v industriji, ne samo pri ustvarjanju novih produktov in procesov, pač pa tudi pri izboljšanju starih. Zadnji napredek v industriji cigaret kaže, koliko napornih študij je bilo treba za izboljšanje splošno prijlublje-nega izdelka. Izza leta 1911 je preiskovalni oddelek The American Tobacco Company osredotočil svoje napore v ravnanje s cigaretnim tobakom, da proizvede boljšo cigareto. Kemično so analizirali, ne samo tobak in mešanico tobaka, pač pa celo dim. Te raziskavo so rodile boljšo moderno cigareto — Lucky Strike, lahko kaijo bogatega, polno zrelega tobaka. Zgodovina Lucky Strike je značilna, ker so izdelovalci sklenili, da se ne bodo ustrašili nobenega truda samo da dajo ameriškim kadilcem najfinejšo cigareto, ki jo more proizvesti moderna izvežbanost. Posledicaje bila cigareta, ki je dobrega okusa, ki je značilna, Ponovno in ponovno je Mrs. Morris iz Slougha, Anglija, izgubila svoje potrpljenje z njenim sinom Johnom, ki se je igral "policaje i n roparje." Johnu je bilo menda vseeno, če je igral vlogo moža postave, ali pa vlogo kriminalca. Celo bolj se mu je dopadlo, če je prekanil svoje prijatelje, ki so igrali vlogo detektivov iz Scotland Yarda. Mrs. Morris, ki je trdno verjela v star rek, da se drevo nagne, kamor rastejo veje, je večkrat kaznovala sinkota, ki se je igral okrog hiše s pištolo, ki je bila sicer samo igrača in ne pravo orožje. Mati mu je rekla, naj se igra s kako bolj konstruktivno stvarjo. Mrs. Morris še vedno trdi, da igra "policaji in tatovi" niso za mlade dečke, toda dokler bo živa ne bo pozabila, kako je Johnny, ki je star komaj 7 let, stopil v akcijo, ko se je neki tat zmotil, da je vlomil v njih hišo. Uz-movič je zbudil fantiča in njegovo mater, ko je prevrnil stol v kuhinji. Mrs. Morris je bila, kot je sama pozneje priznala, prestrašena na smrt. Toda Johnny, ki mu je ravno prav prišlo da bo lahko igral "polica- je in tatove,' je stopil takoj v ak-pa je vseeno lahka kaja, do-|cij0j zgrabii svojo pištolo in se volj lahka, da ne škoduje gr-;splazil v pritličje. Mati mu je lu, da ne peče in da jih kadilec j nligala; naj ostane kjer je, toda lahko pokadi, kolikor jih hoče. |e n; ubogal. V teku let je bilo precej te-j Ker je imej v tej igri dobro meljenega napredka pri izbiri {Vajo, je neopazen prišel do ku-in v ravnanju s cigaretnim to-1 hinjskih vrat, se moško postavil bakom za Lucky Strike cigarete. To vključuje analizo izbranega tobaka; uporabo srednjih listov; višje segrevanje tobaka, ki je znano kot toasting proces; vpoštevanje kislobno-al-kalijskega razmerja, česar posledica je izboljšanje okusa, ter kontrolirana enotnost v dovršenem produktu. Vse to skupaj producira boljši cigareto, napravljeno iz bogatega, polno-zrelega tobaka, lahko kajo.— (Advertisement). Čreda antelop napadena po orlu pokonci ter zavpil nad vsiljivcem, naj dvigne roke kvišku. Tat, ki ni pričakoval kaj takega, se je v hipu obrnil in planil skozi vrata na dvorišče. Johnny jo je ucvrl za njim in je bil na vso moč razočaran, ko je videl, da je tat skočil v avto in se brzo odpeljal. Mati je bila zelo "ponosna na sina in je drugi dan celo dovolila časnikarju, ki je fotografiral Johna, da je smel držati v roki pištolico ter pokazal kako je odpodil nepridiprava. Kosti pradobnih živali Mnogokrat se je že pisalo, da ptica orel, ki je simbol Zed. držav, ni tako pogumna, kot se je vedno sodilo. Toda oni dan se je neki orel na odprti preriji v Texasu obnašal tako, da so Ame-rikanci lahko ponosni, da imajo takega ptiča za svoj simbol. Rančman Andrew Prude, pripoveduje naslednje dogodbico, ki jo je videl z lastnimi očmi: "Vozil sem se po deželni cesti, ki drži med Fort Davis in Mar-fo, ko zagledam tega orla, velikega ptiča, ki je letel pred me- Kos za kosom sestavljajo učenjaki skupaj okostje prahistorič-nih živali, ki so svoj čas kraljevale v deželi, ki se sedaj imenuje Zed. države. Najnovejša zbirka teh živali, ki so živele pred milijoni leti, je popolno okostje, kateremu so dali ime Titanoides Faberi ter je na razstavi v Field muzeju v Chicagu. Ta žival, ki je preminila kot njeni vrstniki, je bila izkopana v vzhodni Coloradi. Učenjaki sodijo, da je žival živela pred 40 do 50 milijoni leti. ■ Ta žival pa ni bila posebno velika. Pri sprednjih nogah je bila visoka kake tri čevlje, dolga pa okrog devet čevljev. Zobovje kaže, da se je noj. Krožil je visoko nad čredo antelop, katerih je bilo kakih I preživljala z mesom in rastlin-12 skupaj. Naenkrat se orel spu-j stvom. Po močnem okostju nog sti proti zamlji, kot kamen inkse sodi, daje bila to kaj bojevi-sicer naravnost proti čredi. J ta žival, hitra in močna. Antelcpe so bile tako prepla-nadstropju in ostala je živa. Ilu-t šene in presenečene, da niso ve- __ do ranjeno so prepeljali v bolni-l dele- kaj bi počele. Vrtele so sefp VPf ifllTIPff fll' RA OP* šnico. I v krogu in skakale druga prekoj čez nekaj dni se je pa zadeva duige, medtem ko je nad njimi pojasnila. Pari j, ki se je ta- Plahutal orel s svojimi mogoč-krat pojavil v njeni spalnici, ni|nimi peruti. Potem so se pa bil nihče.drugi kakor slikar Feybern. Vdove ni hotel oropati, temveč je iskal pri nji samo skrivališče pred policijo. Vdova je bila z njim skrivaj zaročena in "Povej mi, ljubi moj mož, ker sva ravno pri tem, ali bi stisnile tesno skupaj ter jo vi H živeti brez mene?" le po ravnini. In pomnite, da jej "Bi!" na antelopa najhitrejša žival štirih nogah v tej deželi. Mnogo hitreje so divjale pre v kratkem sta se hotela poročiti. Feybern je veljal povsod za premožnega moža, v resnici je bil pa obubožal in z vlomi si je hotel pomagati na noge, da bi se mogel oženiti. Preoblekel se je v indijskega parija, si preskr-bel kobre in krenil na vlomilsko pot. Ljubezen mlade vdove do slikarja je bila tako velika, da ga kljub vsem razočaranjem ni ko ravni, kot bi si pa jaz upal voziti avto. Toda kljub tej brzini, niso mogle antelope pustiti orla zadej. Včasih se mi je zdelo, da se je spustil nad njih hrbte, ko,t bi jih kljuval s svojim ostrim kljunom. Vsaj tako i e mi je zdelo iz dalje. Končno se pa orel spusti in ko se trenutek'-zalem. dvigne, se je zvijala v njegovih krempljih mlada an- " Kako V" se ona začudi in ua-grbanči čelo. "Kako? Mnogo, mnogo ceneje." A Njega ni, njega pa od nikoder ni, zato se žena naveliča čakati, pa se lepo odpravi in odšu-mi v gostilno ponj. Ko jo mož zagleda, se malo prestraši, napravi silno prijazen obraz in .ji reče: "Na, Mica, pit pojdi!" "Kar sam žri!" se ona razkosati. "Vse popoldne sem te ča- hotela izdati, temveč ga je še de-j telopa, s katero je s pravo lahko-j kida. Ali ne veš, da je danes narno podpirala. Večni strah i to odplaval v sinje višave. pred aretacijo je pa slikarju! _ ___ zrahljal živce in v trenutku, ko je mislil, da ga .je prišel policij- Romunake petorke, ki ski komisar aretirat, si je kon-'bi!e rojene pretekli četrtek, ca! življenje. včeraj umrle. moj god?" "Seveda vem, seveda, ljuba Mica, saj ga že vse popoldne obhajam s fanti tukaj le pri našem oskrbniku Tonetu,'' se izgovarja mož. AMERIŠKA DOMOVINA, APRIL 21ST/1936 KRIŽEM PO JUTROVEM i Po ■emakem l*rlr»Uni K. M»7> "Si spet ujel tegale velikega junaka, ki je tako pogumen, da najrajši beži?" je dejal. "Ritenski je šel nazaj kakor rak, ki žre le mrhovino. Zveži ga, da ne uide še tebi!" Teh besed seve nisem smel mirno vtakniti v žep, sicer bi bil izgubil ugled, ki smo ga vsi tako nujno potrebovali. Dal sem Halefu vajeti in stolni trdo k melekovemu bratu. "Molči, človek! Kako more lažnjivec in izdajalec poštene ljudi zasramovati ?" ' Onemel je za hip, pa bruhnil na dan: "Kaj si drzneš —'!" me je na-hrul. "Da sem izdajalec, praviš? Zini še eno tako besedo, pa te pobijem na tla!" Hladno, pa resno sem mu odgovoril : "Le kar poskusi, da vidimo, če ti uspe! Lažnivec sem dejal da si in izdajalec, ker je res. Tvoja gosta da sva, moj tovariš in jaz, si nama dejal, potem pa si naju zahrbtno zaklenil v sobo. Ali ni to lažnivost in izdajstvo? In še celo konja si mi hotel ukrasti! Nisi samo lažnjivec in izdajalec, ampak tudi tat, ki je svoje goste hotel okrasti!" Besen od jeze je dvignil pest, Pa še preden je mogel zamahniti, je že ležal na tleh ne da bi se ga bil le sam dotaknil. Dojan je že poznal tega človeka. Saj ga je že enkrat podrl na tla. Ves čas me je bistro 8'ledal in opazoval vsako mojo kretnjo. In komaj da je mož dvignil roko, je že planil na njega, ga podrl, stopil nanj in ga s svojimi strašnimi zobmi tako občutno prijel za vrat, da si ni upal ziniti besedice. Melek se je seve takoj potegnil za brata. Skočil je k meni. umaknil sem mu jo in stopil na stran. "Zunaj bom ostal!" sem dejal tudi jaz zelo odločno. "Nisem vajen, se ločiti od konja, tudi moji tovariši ne. Trave je tod dovolj za pašo in nam za ležišče." Kako kuje življenje Ob 25-letnici smrti pesnika Antona Medveda Letošnjo pomlad je poteklo četrt stoletja kar je umrl na turjaškem gradu župnik in pesnik Anton Medved, najlepši slovenski fant, kakor je o njem povedal Ivan Cankar. Na. Vačah in Košci je spomin med Uvidel je, da me ne spravi v hišo, in vdal se je. Vobče sem starimi očanci nanj še živ. Saj opazil, da ni ravno človek, ki zna svojo voljo na vsak način udejstviti. "Kakor hočeš, go.spod!" je odgovoril. "Pa povem ti, da vas bomo zelo strogo zastražili!" "Stori to!" "če bi kateri izmed vas poskusil pobegniti ,ga dam ustreliti !" "Stori tudi to!" "Izpolnil sem ti voljo, toda eden izmed vas le mora z menoj v hišo!" "Kdo?" "Bej." "Zakaj bej ?" je na obeh krajih služboval pred 35 leti. Prijetno nedeljo sem pohitel v skrite za savske kraje. Preko vseh kraljuje dolenjski Triglav očak Kum. V soseščini pa mu stoje nekaj nižji bratje: Orljek, Itodež, Ostrež, Kumat, Žamboh, Mamolj in ostali številni vrhunci, ki se spuščajo proti Litiji. Kosca je majčkena, čedna vasica. Vinska trta se oklepa prav vseh hiš, tudi farovža in šole, še preko potov in ograj se zvija najlepša dolenjska roža. Že res, vasica je mična, če sediš na eni izmed Povedovalno krenjo naročil: "Pokliči psa v stran, sicer ga zabodeni!" "Le samo poskusi!" sem mu mnogih, soncu izpostavljenih "Vi pravzaprav niste moji: kl°P' in se tJ oči zadovoljno pa-ujetniki, on pa je." j seJ° P° vabljivem zasavskem "Ostal bo vkljub temu pri, »vetu. Toda dosti je težaven meni. Zastavljam ti besedo, da' d»hod- Menda zato ima Kosca ne bo ušel. In moja beseda je! tako ime : iz doline morajo /.nezanesljive j ša ko zidovi, v kateJsiti semkaj gori vse le v kosu! re ga hočeš vtakniti." 1 Koški žuPnik Medved se je v "Torej jamčiš zanj?" | pustih dnevih rad podpisoval "S svojim življenjem !" v pismih : "Puščavnik s Kosce!" "Bodi torej kakor hočeš! Pa Radi mu zamerjajo ostri ^odpovem ti, da je tvoje življenje! niki, da se je na Košci preveč zapadlo, ako uide! zapustil ob čaši vina. A po- Poslal vam bom rogoznice za j zabijajo, da je življenja polni ležišče ter drva, jed in pijačo za' fant sameval v zapuščenem tebe in za tvoje tovariše. Poišči-j svetu, trpel hude notranje bote si prostor, kjer mislite tabo-|:je. Pegaz pa ga je nosil na kri-riti!" j Hh v deželo fantazije in v razi- grani svet. Le na obiskih je Blizu hiše je bil travnik zjobi-j imej večkrat svoje drage prijatelje iz raznih vetrov, često-krat je naneslo, da so se sestali v senci koških' braj d celo po trije Medvedje in celo tovariši po poklicu. Prvi je bil doma- mi in to je bilo staršem močno všeč. Ne pa tedanjemu oblastnemu županu Antonu Zavrlu na Gobi. Nepotrebno se mu je zdelo, da bi koški fajmošter bistril hribovske butice, pa se je župan pritožil proti njegovemu poučevanju na okrajni šolski svet, trdeč, da šola ne kaže uspehov in " zato ni potrebna. V šolski kroniki na Košci pa čitamo, da se je zglasil potem na šoli nadzornik, ki je županovo pritožbo uničil, šola, ki jo je točno pred 35 leti ustanovil gospod Tone je še danes zasilna enorazrednica. Med domačini nanese često pogovor na priljubljenega črnega Medveda. Stari hribovci ga hranijo v prijaznem spominu. Mamka, ki sem jo srečal na peščeni poti, je menila: "V hribih ne sme biti duhoven le za cerkev, ampak mora biti tudi z ljudmi. In tak je bil naš takratni gospod. Znal je živeti med nami. Kadar je od- gov mežnar Jaka Dežman, ki je še danes kljub sedmim križem jeder kakor dren, se je vedno veselil pošiljke ljubljanskega trgovca Urbana Zupan-ca. Ta je poslal Medvedu za god vsako leto novo obleko in čevlje, staro pa je dobil mežnar Jaka. In ker je Urban Zupane vedel, kako ubija hribovska samota talentiranega duhovnika, je kupil Medvedu za razvedrilo puško in psa. Pohajanja za divjačino je prineslo v Medvedovo življenja mnogo sprememb in sproščenosti. Ob neki priliki, ko ga je spet potrla hribovska samota, pa je Medved prodal puško in psa in se je z novci podal k Drčarju, kjer je naročil vina in kruha za vse lačne in žejne hribovce. Za preganjanje dolgočasja se je udajal če-stokrat različnim zabavam. Ob potočku, ki žubori pod vasico ter se z vso silo spušča v Savo, si je zgradil majhne stope, te udarjala na zvončke. Uglasil je zvončke v gotovem redu in na znano melodijo. Kadar je gnala voda stope, si slišal še daleč . po mirni pokrajini glasno zvon-prl usta, smo se mu ze smejali,| n i mi, in se hvalili z zmago, ki sol M dal y te odvočne kraje jozavojevah nad Kurdi. Mladi župnik pa je za- Lmdsay je sedel na moji gtavil vse sile in pieuredil spod-snici in zamišljen gledal, kako Se bo storil dan — in tako spet naprej od začetka do konca. O Medvedovih živih pridigah, polnih krepkih in zdravih primer, pa je še danes na Ko-sodba: "Takih nismo po' poslušali pri nas niti prej niti poslej." V samoti na Košci je Medved literarno pridno delal. Hono rarji so mu bili sila dobrodošli. Njegova župnija je bila majhna, ljustvo siromašno, za- slave," ki se je venomer ponavljalo. Tone se je s svojo glasbeno napravo pri gostih, ki jih je presenetila melodija, rad pobahal: "Naj ve svet, da smo tu gori tudi narodnjaki . . ." Medved je bil vobče hudo rodoljuben mož. Vsikdar je kupoval in porabljal le vžigalice CMD. Neki duhovni sobrat ga je ob priliki, ko mu je Med ved poslužil s cirilmetodarski mi vžigalicami, precej neprijazno ukoril kot liberalca. Priče tega dogodka pa pravijo, da Medveda še niso videli nikoli tako razdraženega, kakor takrat, ko se je postavil v bran za našo staro šolsko družbo. Njegova dela so mu pridobila širok krog častilcev in častilk. Često je prejemal pisma. Ob neki priliki se je navdušila za pesnika čitateljica s krasnim mehkim ruskim imenom: Sonja. Pričela je pošiljati na Koščo pisma, polna miline in navdušenja. Medved, ki je bil vsikdar idealen kavalir, je pričel s svojo neznanko dopisovati o literaturi, življenju in takem Čez čas si je zaželela Sonja s krasno mehko in nežno pisavo - obiska na Košci. Tudi samotarski poet se je veselil njenega poseta. S psičkom je kre nil proti Renkam, odkoder pismih mu je prišlo nasproti razočaranje. Sonja je bila br-dajsasta, priletna, zarjavela devica, po obrazu mazoljasta in piskajočega glasu. Ko je odprla usta se je Medvedov psiček tako ustrašil, da je pobegnil in ga tri dni ni bilo domov. Medved pa je od taki at spet rajši samotaril na koških puščavah. Tri in pol leta je služboval tam gori. Slednjič je hudo zbolel. Potreben je bil skrbne nege in zdravniške pomoči. Njegov prijatelj župnik Fin-žgar je prišel neko sredo — kakor cerkvenec Dežmanov Jaka še dobro pomni — in je povabil bolnega tovariša s seboj. Medved se je skromno branil: "Odločno mi povej, kam me boš peljal !" Naposled sta se domenila. Medved, Finžgar in Dežman, ki je nosil župnikovo prtljago, so krenili v dolino. Na strmi in težavni poti čez Dolan-čevo reber so odpovedale Medvedu noge. Pričel se je tresti in je sedel na skale, ki se pno visoko nad strnro savsko sotesko. Dežman Jaka ga je naložil na ramena. Mukoma so se spuščali po opasni poti. Medved je tarnal in prosil: "JaTca ravnaj usmiljeno, trpim duševno .. . Finžgar pa ga je miril: "Kar potrpi Tone, Jaka pa trpi telesno! . . ." Varno je stopal Dežman z gospodom na ramenih in ga je srečno spravil do zagorske postaje.1 časopis "Rodoljub," ki se je večkra obregnil ob Medveda je potem opisal njegovo svak," je najbolje, da ste dobro oboroženi, sicer lahko zgubite življenje. Enako je z nemškim diktatorjem Hitlerjem, ki skuša pahniti Evropo v novo vojno." -o- Predsednikov najboljši svetovalec je umrl Washington, 20. aprila. Najboljši predsednikov svetovalec in prijatelj zadnjih dvajset let, Louis Howe je včeraj preminul. Predsednik je odredil, da se vrši pogreb pokojnega iz Bele hiše. Howe je bil star 65 let. Eno leto se je nahajal v bolnici in se boril s smrtjo. Pogreb se vrši v torek popoldne. Zastava na Beli hiši je napol drogu in predsednik je odpovedal vse družabne prireditve. Howe je bil bivši časnikar, ki se je seznanil •l Rooseveltom, ko je bil slednji prvič izvoljen v državno posta-vodajo New York države. Ves čas je stal Rooseveltu zvesto na strani in ko je leta 1929 Roosevelt deloma ohromel mu je stal ob strani in ga prepričal, da tudi hromi ljudje so še sposobni za javno udejstvovaiVje. In apsv Roosevelt je bil izvoljen predsednikom. Državni pravdnik kriv odpeljave Wendela New York, 20. aprila. Tu so prijeli nekega Martina Schloss-mana ,ki je pred policijo izjavil, da je on ugrabil bivšega odvetnika Wendala ter ga zaprl v neko samotno hišo v Brooklynu, kjer ga je mučil toliko časa, dokler ni Wendel "priznal," da je slovo s Košce ter omenil, da i on umoril in ugrabil Lindbergh je Halef obrača ovco na ražnju. "Kakor človek, ki je lačen, njo ■ nico. sobico v župnišču za učil- lako pomanjkanje, kakor njegove ovčice. Ljubljanski pri- Hribovska mladina se je jatelji so se ga spominjali za sir. pričela seznanjati s pismenka-1 godove in druge 'Well! Jaz tudi i i' N a pragu pa se je obrnil in gro- ^če dvignil pest. Vedel sem, da imam °nega svoražnika več —. Dogodek je pokvaril tudi na- Obrnil se je spet k Halefu, ki je bil pravkar gotov s pečenko, in se pripravljal, da jo razkosa.; Pa master Lindsay je bil prehudo lačen, ni mogel učakati, da: bi dobil svoj kos, vzel je nož, si hlastno odrezal velikanski kosi in odprl široka usta v znani šti-rikot, da spravi vanj pečenko. Tedaj sem čisto slučajno pogledal proti strehi. številni ognji so pročelje hiše jasno osvetljevali in razločno' som opazil človeško glavo, ki se; še dobre odnošaje do meleka.jje prav tistikrat dvignila nad Temno je gledal in njegov obraz! rob strehe. Za glavo se je poje bil strog. "Vstopite!" je zapovedal in Pokazal na vrata. To mi ni bilo po godu. že radi ^ega ne, ker bi se bil moral lc-čiti od konja. In pa ker bi bil v hiši res napol ujetnik. Dejal sem torej: "Dovoli, da ostanem na pro stem! molil vrat, za njim ramena in za njimi puškina cev, ki je bila na-j merjena naravnost proti našemu! ognju. V hipu sem imel tudi jaz pu-; ško pripravljeno za strel. Goril se je zabliskalo, strel je počil in skoraj ob istem času jo počila' tudi moja puška. Na strehi je zadonel krik in "V hiši ste varnejši in tudi [ pri našem ognju drugi laik. Ta spali bodete bolje!" je dejal zelo je prišel iz odprtine pod nosom mojega Angleža. Krogla zahrbt,- Sp; °dločno. "Ce te skrbi naša varnost, ti Povem, da smo zunaj bolj varni li0 Pod tole streho, ki sem pod njo že enkrat doživel prevaro." "Ne bo se več zgodilo! Pojdi :" Pvijel me je za roko, pa nega strelca mu je namreč meso z nožem vred izbila izpred ust. "Zounds —! Kdo je ta lopov, i he ?—?" j (Dalje prihodnjič) otroka. Ko je pa bil Wendel rešen neprostovoljnega zapora je preklical vse, kar je prvotno priznal in izjavil, da je govoril le, da bi se rešil silnega mučenja. MALI OGLASI Zahvala i | Podpisana se lepo zahvaljuje-I va James Slapniku na 6102 St. ! Clair Ave. slovenskemu cvetličarju, ki je daroval tako krasen j šopek za nevesto Rose Novšak, i 1189 E. 61st St. Poroka se je i vršila 18. aprila. Iskrena hvala g. Slapniku. Rose in Frank Novšak 1279 E. 60th St. Hiša naprodaj za dve družini, 6 sob za vsako družino. Se mora prodati za $3,600.00. Takoj plačate samo $900.00. Prva vknjižba je na Cleveland Trust banki. Vprašajte pri P. P. Muliolis, 6606 cvetjem, so zvedeli tudi oni na Superior Ave. Tel. IlEnderson Košci, kakor vsa domovina: j 6729._ (97) pesnik in pisatelj Anton Med-j Delo išče prilike. Nje-1 si jo je zamislil po dobljenih ved je med rajnimi. j izučen trgovski pomočnik v sta- o (.em ] v meSnici. Ima dobra pripo-Jernej Pinter, bančni ravnatelj j roči|a- p0iZVe se na 15712 Tra-Pri Sv. Lenartu v Slov, go-' fa]gar Ave. (97) to je trpel dušni pastir prav najbližja pot iz doline. Ko je strmel v daljavo in pričakoval prihoda neznanke, sanjave, vitke in mladostne dame, kakor imajo na Košci takega cerkven-ea, ki je nosil po najbolj nevarni zasavski stezi na Dolančevi rebri živega medveda. Medved se je potem vendarle tako pozdravil, da je bil kakor prerojen. Koščanci še dobro pomnijo njegov kasnejši obisk. Prišel je spočit, živahen in eleganten. Niti kaplje vina ni pokusil. Dal pa je znancem za dva Štefana vina in se je navdušen razgovarjal o časih, ko je med njimi župniko-val. Potem je šel na Turjak na Dolenjskem. Pričel je bolehati na želodcu, čutil je, da se mu bliža konec. "O, da bi le ne umrl pomladi, ko se vse prebuja k novemu življenju," si je želel rahločutni poet. Pa se mu tudi ta želja kakor toliko drugih ni uresničila. Prav v času, ko je vihrala Vesna preko dolenjskih trat in se je narava odevala s prvim ricah je umrl za posledicami nesrečnega padca s kolesa gostilničar, medičar in posestnik go-sped Karel Aubl. Pokojnik, ki je dosege starost 53 et, je bil daleč naokrog znana vana osebnost. Bil je mnogo i let župan lenarške občine in se I Vprašajte na 15602 Calcutta jo kot tak odlikoval s svojo ne-jAve-__(L>5) 8krbn0Sti0 "1 "MOJ MALI DEČEK JE BIL Naprodaj je hiša ima sedem sob in čeden trgovski prostor. Cena je samo $3,800. Takoj se plača $1,000, drugo pa in spošto-i mesečno po $18.00. Proda se ra-1 di odhoda lastnika iz mesta. —V Ljubljani je umrla go-! spa Marija Jeras, roj. Kos, mati j zaslužnih dobrovoljcev prof. Jo-, sipa in Srečka Jerasa ter ravna-] telja Ivana Jerasa. — V torek I je umrla Frančiška Ljubic. Zal njo žalujejo soprog in hčerke. -o-- DNEVNE VESTI TAKO SUH—ZJOKALA SEM SE, KADAR SEM GA POGLEDALA" "Nagovarjali nora ga morula, da.:» jedel, in nič, kar je pojedel, ni pouif-ualo, da bi pridobil na leži Venn . bom hvaležna' tisti nmion. ki m; j« povedala o Tniierjuvem uiunkerij vinu." Kraljev sorodnik nazir/ Ije Hitlerja gangežem London, 20. aprila. Eearl Harwood, svak sedanjega an-|ea lahko v vsaki lekarni Tnurrjevo penilo vino |r Klaro. /.:<-uesijlvo družinsko zdravilo, ki odprmi-JJa zaprtje, plin«, iicnpp.ciio i., slatu ,sapo. nečistost kože in ut/jiv* ,,)• žene s prebavnimi iierediMistnii in 1 lavda v, žlVljmijoni oslabeli wli. gleškega kralja, je nazval včeraj nemškega diktatorja Hitlerja — gangežem, ki preti, da za-; snuje svetovno vojno. "Kadar imate opraviti z .roparjem ali j' j gangežem," je dejal kraljevi THINE H J K V KUKSIK GRENKE!.A VINA Joseph Trim" romij«- hotel opravičevati "Veseli me, da vas vidim, gospod," je povzel. "Pogreznil bi bil s topovi Bloodovo ladjo kljub temu, da je bila vaša ek-selenca na njenem krovu, toda na vaš lasten ukaz in na zagotovilo njegovega lordstva, da se vam ne bo nič zalega zgodilo, sem to opustil. Vendar pa vam moram priznati, da se mi je zdelo skrajno neprevidno od lorda Julijana, da se je zanesel na besedo prekletega' pi- rata. . . . "Dognal sem, da je njegova beseda prav tako poštena kakor beseda koga drugega," ga je ustavil lord. Lord 'je bil namreč skrajno slabe volje. (Dalje prihodnjič) Pridobivajte člane za S. D. Zvezo "O, nič drugega, nego zaščititi sebe in svoje ljudi pred Bishopovimi vešali. Računal sem na vašo galantnost, moj lord, in domneval, da ne boste pustili governerja v zagati ter da mu boste sledili sem. Zdaj je na potu poročilo, napisano in podpisano od njegove roke ter naslovljeno na pristaniškega mojstra in na poveljnika trdnjave. Vidite, in ko bosta še ta dva na mojem krovu, bom imel vse talce, ki so mi .potrebni za mojo varnost. "Malo pridnež!" je zanikal lord skozi zobe. "Hm, to je povsem stvar okusa," je rekel Blood. "Vendar pa te psovke ne bi prenesel od nobenega moža. Ampak če pomislim, da ste mi že storili eno uslugo hote, drugo pa mi boste zdaj nehote, hočem prezreti in preslišali, kar ste rekli." Njegovo lordstvo se je zasme-jalo: "Bedak! Ali morda menite, da sem prišel na krov vaše piratske ladje brez potrebnih mer in garancij? Obvestil sem poveljnika trdnjave natančno o tem, kako ste prisilili polkovnika Bishopa, da vas je spremljal. Zdaj pa sami preudarite, da-li bo on ali pa pristaniški mojster pri volji priti na vašo ladjo, ali pa pustil isto svobodno odjadrati," je rekel triumfalno lord. Bloodov obraz se je zresnil. "če je tako, mi je resnično žal!" je rekel. "Saj se mi je zdelo; da vam bo," je odgovoril lord. "Ah, ampak ne zaradi samega sebe, nikakor ne! žal mi je le za governerja tukaj-le. Ali veste, kaj ste s tem storili? če ne veste, vam bom povedal: zdaj je gotova stvar, da ga obesimo." "Moj Bog!" je vzkliknil Bishop v hipnem impulzu paničnega strahu. "Kakor hitro se drznejo izstreliti le en sam strel preko moje ladje, v tistem trenotku bo potegnjen governer na prečni drog velikega jambora! Vaše edino upanje, polkovnik, je zdaj v tem ,da jim sporočim o tem namenu. In tako, da boste kolikor mogoče popravili zlo, ki ste ga storili s svojim nepremišljenim dejanjem, boste vi, lord, sami sel in glasnik te vesti." "Naj bom preklet, preden me pripravite do tega!" je reklo ; njegovo lordstvo. "Hm, to je skrajno nespametno. Ampak — seve, če že nikakor nočete, bo kak drug sel prav tako dober, in nadaljen važen talec na mojem krovu, moj lord, bo tem bolj okrepil moje besede!" Lord Julijan ga je gledal izbuljenih oči, kajti šele zdaj je spoznal in doumel, kaj je odklonil. Potemtakem bo moral ostati tudi sam tu kot talec. "Ste doumeli? Upam, da ste in da se boste zdaj premislili," je rekel Blood . "Aye, v božjem imenu, pojdite, moj lord," je pretresljivo prosil Bishop, "in poskrbite, da se bo ubogalo vaše besede. Saj vidite, da me ta preklet pirat drži trdno za vrat." Lord ga je pogledal s pogledom, ki je bil vse prej kot prijazen in spoštljiv, nato pa je rekel: "No ,če je to vaša želja . . . ." je pričel. Zatem pa je skomignil z rameiji ter se obrnil spet k Bloodu. "Upam da se ne bo polkovniku nič zalega zgodilo, ako se vam dovoli odhod?" "Za to imate mojo besedo, moj lord," je rekel Blood. "In nadalje še zagotovilo, da ga bom brez odlašanja varno spet izkrcal." Lord Julijan se je okorelo priklonil pred obupanimgoverner-jem. "Saj me razumete, gospod, da delam to pač po vaši želji," je rekel mrzlo. "Aye lord, aye!" je silil Bishop. "Torej prav!" Ob teh besedah se je lord -spet priklonil ter odšel. Blood ga je pospremil vse do lestve, ob katere vznožju se je še vedno zibal A rabe lin čoln. "To je torej zbogom, moj lord," je rekel Blood "Pa še nekaj." Ob teh besedah je potegnil iz žepa pergament. "Tu je patent. Bishop je imel prav, ko je rekel, da je bila s tem patentom narejena velika pogre-ška." Lord Julijan ga je molče gle- V letošnji Kentucky konjski dirki bo dirkal tudi Brevity, o katerem mislijo, da ima■ največ prilike zmagati. Denite v hišo fumes sedaj in plačajte jeseni! Steam, Hot Water, Hot Air Furnaces. Lahko kupite na, 36 mesečnih obrokov. Popravljamo furneze in boilerje vseh vrst. Vprašajte za slovenskega zastopnika Štefan Robash. WOLFF HEATING CO. HEATING ENGINEERS 970.1 North Boulevard Tel. GL 9218—9219 BOGATEGA, ZRELEGA DELA TOBAKA Vsak Potegljaj Manj Kisloben Sedaj je čas, da si izberete ali naročite fino spomladansko "STERLING" suknjo ali obleko direktno iz Sterling- tovarne, po veliko nižjih cenah kakor kje drugje. Ker mi ni mogoče vas vseh obiskati ob pravem času, zato vas prosim, da me pokličete, pišete ali se oglasite, da pridem po vas in vas peljem direktno v tovarno. Jaz kadim za zabavo moj dun počiva Jaz kadim Luckies Lahka Kaja bogatega, zrelega dela tobaka "it's toasted" Se vam priporočam Benno B. Leustig 1034 ADDISON ROAD Luckies so manj kislobne Tel. ENdicott 8505 Preobilica Kislobe Drugih Znanih Vrst Nad Lucky Strike Cigaretami Zadnje kemična preizkušnje kažejo* da imajo druge znane vrste preobilico kislobe nad Lucky Strike od 53% do 100%. • Izidi Potrjeni Od Neodvisnih Kemičnih Laboratorijev In Preiskovalnih Skupin. Naj(incjia slovenska plesna dvorana v Clevelandu Dominik Krašovec, lastnik 6025 St. Clair Ave. Cimperman Coal Co. 1261 Marquette Rd. HEnderson 3113 DOBER PREMOG IN TOCNA POSTREŽBA Se priporočamo ......P. J, CIMPERMAN J. J. FRERIOKS IT'S TOASTED Kaj ni za las podoben Will Rogersu? To je A. A. Trimble iz Clevelanda, O., ki je bil večkrat.......fakti&no zamenjan 'za, znanega humorista, Rogersa. Zaščita vašega grla-proti draženju-proti kaši ju CopjrrlitU 1W4, Thn American Toli»«co Comma*