Sts/. 275. T vsak dan, tudi ob nedeljah In praznikih, ob 5 zjutraj, ob ponedeljkih ob 8 dopoldne. L'-Tlriitvo: Ulica Sv. Fno£Uka Afittega * 20, I. ui&t. Vri d*-* naj m pofctltjo uxtdn*tvu luU. NffrinfcSnm {Uma. se ne sprejemajo in rokopfcl f Vra&ja frJjjatelJ In odgovtni urujnik Štefan Oodku. Uvtnlk krnim* J .Edinosti«. — Ttsk datum« .Edinosti", vpisane zadfbat g omejim porottvatn v Tnt^u^ca Sv. FraoČi*« AiUkaga 9L M. Telefon uredatlrra in oprava itav 11«&7. Na joigina znH: Zi odo leto.......K 24 (Tign.................s-— m žJktT IfdaJo n V Trstu, « tetetft Pdfa'rfiarnć- Jtčvlilie ,Bdbi6sQ< zastfbl* Itkllke per ffg laai se ra£uaato~ na' m i 11 tu «t Cene: Ogjisr trgo&ev ln~bbrtftiKQy Osmrtnica; zahvale, ftosUhiife, ogM vodoy - • • f- . i- i-Ogfasl v takstu lisU do prt vftt.. , vsua nidaljna vnftir V . t h Mali oglasi po « vUfeile bepUJ Cglase sprejema insaratni dj ' In rekIatnad|cM goUljaVV^a upravi ,6dlnoi»-. —Phftf a In Inaeratnl o*' J AsiJkega 0L 20. — --- ijajo'po 6 vinarjev nirjev. flftkeetl ena- Jcolonc . V « mm £o 10 viri. denainlb up- Ti T . . m/n po 20 vta. najmanj pa 4$Vfrtarje*> lak .Edinosti*.. Naročnina le \r uget Sv. RanOlki raftur 9L 841.652. Ka rusko turtki meli že pričel! boji. Ho PoUskem se razvila nova Mika da Francoskem bojttta položil o splošnem nespremenjen. - luko proAmJe pil Torki In Starem Samborju odbito. - uspeSna ofenzivo noSIh čet v Haiui o Srbiji. Generalni naskok na trdnjavo Čingtao na Daljnem Vztoku. Z avstnjsko-nisbega bo]l$č«L DUNAJ I. (Kor.) Uradno se objavlja: 1. novembra opoldne. Na Rusko - Poljskem se razvijajo novi boji. Napadi na naše pozicije so bili odbiti. Već sovražnih oddelkov je bilo razkropljenih. Večdnevna krvava bitka v ozemlju, severovzhodno od Turke in južno od Starega Samborja, se je končala včeraj s popolno zmago našega orožja. V te kraje vpadli sovražnik, — dve pehotni diviziji in ena strelna brigada, je bil pregnan iz njegovih pozicij. Ceruovicc vzdržujejo naše čete. Ruski artiljerijski ogenj, ki je bil namerjen zlasti na rezidenco grško - orijentalskega nadškofa, je bil brez posebnega uspeha. Namestnik šefa generalnega štaba, pl. Hofer. DLNAJ, 2. (KorJ Uradno se objavlja: 2. novembra opoldne. Boii na Rusko-Poljskera se nadaljujejo. \ boiih ob Sanu so imeli Rusi zlasti pri Rozwadowu težke izgube. Ujeli smo 400 vojakov ?n »plenili tri strojne puške. Jui-uo od Starega Samborja je istotako neka naša skupina ujela 400 vojakov. V tem ozemlju in severovzhodno od Turke imamo zaznamovati nadaljne napredke. Namestnik šefa generalnega štaba, pl. Hofer. generalni major. Povrtrtek v Krakov il dovoljen KRAKOV, 2. (Kor.) »Nowa Reforma« objavlja sledeči komunike: Vsled povratka velikega števila prebivalcev Krakova, ki so tekom zadnjih tednov zapustili to trdnjavo, kakor tudi vsled silnega pritoka beguncev iz galiških krajev, prizadetih vsled vojnih operacij, so vojaške oblasti v Krakovu prisiljene izjaviti na splošno znanje, da poprej odrejene odredbe glede zadrževanja civilnih o-seb od Krakova nikakor niso bile razveljavljene, ampak veljajo še vnaprej v polni meri in se bo tudi strogo ravnalo po njih. Povratek beguncev v imenovano mesto se mora toref pod vsakimi okolšči-uami preprečiti. Vaillyju vjeiih vojakov znaša okoli 1500. Okoli Verduna in Toula so se vršili le manjši boji. BERLIN, 2. (Kor.) Veliki glavni stan, 2. novembra dopoldne. Pri napadu na Ypres smo zopet pridobili na tleh. Messines je v naših rokah. Nasproti našemu desnemu krilu so postavljeni sedaj z varstvom Indijci. Ti se po dosedanjih konstatacijah ne bojujejo v lastnih skupinah, ampak so razdeljeni na vsej fronti Angležev. Tudi v boju v Argonskem lesu je zaznamovati napredke. Sovražnik je doživel tu težke izgube. Iz armade izključena angleška podpolkovnika. LONDON, 1. (Kor.) »London Gazete« poroča, da je vojno sodišče dne 14. septembra izključilo iz armade dva podpolkovnika. Potopljeno ongleikfl križorko. LONDON 31. (Uradno.) V Rokavskem prelivu je neki nemški podmorski čoln potopil našo staro križarko »Hermes«, ki je služila za prevažanje hidroplanov in se je nahajala na povratku iz Diinkirchna. Skoro vsi oficirji in mornarji so rešeni. Izguba je brez vojaškega pomena. DOVER, i. (Kor.) Angleška križarka raj od dveti torpedov. Ladja se je držala 45 minut nad vodo, nakar se je potopila. Od moštva se pogreša 40 oseb. Z nentto-rusketo Milita. BERLIN 1. (Kor.) Veliki glavni stan, 1. novembra opoldne. Na severovzhodu so bile naše čete tuđ včeraj še v neodločilnem boju. BERLIN, 2. (Kor.) Veliki glavni stan, 2. novembra dopoldne. Na vzhodu je položaj neizpremenjen. Poizkus Rusov, da bi prodrli pri Szittkeh-nemu, je bil odbit.__ Odstop batenberškega princa. MANCHESTER, 1. (Kor.) Londonski dopisnik lista »Manciiester Guardian« piše: Odstop batenberškega princa se je zgodil čisto nepričakovano. Ne bilo bi umestno, ako bi človek hotel trditi, da ne gre pri celi stvari za zelo resen slučaj. Brezdvombeno sta princ Batenberški in pa Churchill, predno se je zaprosilo za odpustitev, odnosno, predno je bila ta sprejeta, dobro premislila, kak upliv bo imela ista tukaj in pa v inozemstvu. Vendar pa je zelo obžalovati, da se to zadevo spravlja v sklad s smešno agitacijo proti princu radi njegovega nemškega pokolje- »Hermes« je bila zadeta včeraj ob 8 zjut-1 nja. Izbruh rusko -turSke vojne. Mplaaataata - fr z mm milita. DUNAJ I. (Kor.) Uradno se obiavlia: 31. oktobra. Uspehi naših čet, ki so pri svoječasnem vpadu v Mačvo zadele tamkaj na močne, z žičnimi ovirami zavarovane utrdbe in naredile med te šele pred dvema dnevoma, po daljših težkih bojih s sovražnikom pri Ravnju vrzel, so dovedli danes do novih rezultatov. Kljub obupni obrambi Srbov in neglede na velike težave pohoda v deloma močvirnate kraje Mačve, so prodrle naše celokupne, preko Save in Drine v padle čete, v široki fronti In zavzele kraje Crna-bara. Banovo polje, Radenkovlć, Glušci In Tabanovlć. Po t i o rek. fzm. DUNAJ, 2. (Kor.) Uradno se obiavlia: 2. novembra. % Naša ofenziva v Mačvi zmagovito napreduje. Sovražnik, ki je bfl pregnan iz pozicij, se |e dosedaj le slabo upiral. Le na severni fronti Sabca Je bHo treba zavzeti močno utrjene pozicije z bajonet-nlm naskokom. Tudi šafcoc tam ie bH zavzet danes v naskoku. Naše. skozi Mačvo prodiraloče kolone, so že prekoračile železniško progo Sabac-Lješnica. Kavalerlja jc ujela tudi več tisoč vojakov. Naše balkanske čete le doletela težka izguba. Pilot, nadporočnik Sanchez, ie bil od nekega sovražnega strela, ki |b zadel tudi njegovega opazovalca, težko ranjen. Kljub strašnim hnloflnim le zanesel hrabri letalec vendarle ie preleteli 70 kilometrov daleč do letalliča In tamkaj gladko pristati Nadporočnik je včeraj umrl za ranami. Pred smrtjo je še dobil brzoiavno tau podeljeni vofcškl zaslužni križec. ____Potiorek, fcm. 1 nemško-francoskega tojttta. CARIGRAD 31. (Kor.) Poslanikom Rusije, Anglije in Francije so bili izročeni potni listi. Ruski in angleški poslanik odpotujeta zvečer, francoski jutri. CARIGRAD 31. (Kor.) Ruski poslanik je odpotoval danes s posebnim vlakom Z vsem poslaniškim osobjem In svojo rodbino. Istočasno je odšlo Iz Carigrada mnogo ruskih podanikov. Potovanje se vrši preko Bolgarske In Rumunske. Ćlani skoro vseh dipiomaflčnih zastopstev držav, ki se ne nahajajo v vojnem stanju z Rusijo, so se zbrali na kolodvoru, da se poslove oš Splošno se je opažalo, da sta manjkala angleški in francoski poslanik. CARIGRAD 31. (Kor.) Glasom avtentičnih vesli;Turčija ne bo izgnala podanikov držav tripleentente in tudi onim, ki bi hoteli odpotovati, ne bo delala nobenih sitnosti. CARIGRAD 31. (Kor.) Da se zavaruje proti eventualnemu napadu od strani sovražnega brodoVja, je vlada odredila vse potrebne odredbe za obrambo pristanišča Smirna. CARIGRAD 31. (Kor.) Kakor se zatrjuje, je Porta 2e energično protestirala proti provokatoričnemu nastopu ruskega bro-dovja v Črnem morju. PETROGRAD 1. (Kor.) Petrograjska brzojavna agentura poroča: Ko je došla vest o zavratnem napadu na rusko obrežje v Črnem morju, je carska vlada še istega dne naročila ruskemu poslaniku v Carigradu, da naj naznani Porti prerušenje diplomatičnih odnošajev s Turčijo in odpotoyanje celokupnega po-slaniškega in konzulatnega osobja. Varstvo interesov ruskih podanikov je bilo poverjeno italijanskemu poslaništvu. CARIGRAD 31. (Kor.) Neki oficijaini komunike pravi r Iz izpovedb vjetih ruskih mornarjev in iz dejstva, da je bil pri ruskem brodovju navzoč tudi neki polagalec min, je razvidno, da je imela Rusija namen, zapreti vhod v Bospor z minami in turško bro-dovje, ki bi bilo potem vsled zaprtja z minami ločeno v dva dela, popolnoma uničiti. Upoštevajoč nevarnost napada in vsled dejstva, da je pričela Rusija sovražnosti brez vojne napovedi, je turško brodovje zasledovalo rusko in je razkropilo. Naše brodovje je bombardiralo Seva-Stopol in razrušilo v pristanišču Novo Rosijsk 15 petrolejskih zalog, 14 vojaških transportnih ladij kakor tudi več žitnih skladišč in postajo za brezžične brzojave. Naše brodovje je že pred Odeso poto- REKI IN I. (Kor.) Veliki glavni stan, no\embra dopoldne. V Belgiji so operacije vsled poplavljeni <4e*kočene. Sovražnik je namreč v pre-lpiio neko rusko križarko in težko poško-*opu V ser - Ypr6s uničil pii Meuportu dovalo še neko drugo rusko križarko, ki ^:\orni^. Pri Ypre*u proelrajo naSe če-!sc ie istotako potopila. Dalje se je poto-is. \K'ffj H bilo najmanj v>:jkov i0 pjia tudi neka ladja ruskega prostovolj-rpJoKieafh itkal anile'klh topov. nega brodOvja. V Odesi in Sevastopolu lud! tapmino od LZIL) s* IjorsCe čcU je bilo uničenih pet petrolejskih rezer-so prodrle Ge*okko naprej. Število pri!voarje\\ CARIGRAD 31. (Kor.) S francoskega in angleškega konzulata so že sneti grbi. CARIGRAD, 1. (Kor.) Razpravljaje stanje, pripoznavajo inspirirani listi, da so dogodki v Črnem tnorju res zavzeli obliko vojske, vendar pa izjavljajo, da niso 'ustvarili oficijelnega vojnega stanja. Da -si ravno je Turčija v svojem pravu, hoče vendar pokazati pred zgodovino in člove-čanstvom, da se nahaja v stanju silobrna. Četudi je dosegla sedaj v Črnem morju premoč po morju, ne bo Turčija prva napovedala vojne. Ako pa se hoče na vsak način vojna, se ji Turčija ne bo izogibala. List »Tanin« poroča, da turško brodovje v Črnem morju včeraj ni podvzelo ničesar. Ker je turško brodovje postavilo rusko floto izven možnosti, da bi ta slednja mogla kaj škodovati, se je ustavilo in pričakuje povelja, da pojde ali naprej ali nazaj. Isti list smatra dogodek v Črnem morju za obmejni dogodek in pravi, da se, če hoče Rusija, ne pojde naprej. Ključ za vojno ali mir je v Petrogradu. CARIGRAD, 1. (Kor.) Da se dokaže, da je Rusija že dolgprpripravljala načrt za napad, se postavno rezultati raziskovanja, omenjeni v podanem sporočilu, nasproti dejstvu, da je, kakor je bilo tukaj obče znano, rusko, angleško in francosko poslaništvo spravilo že pred več dnevi najvažnejše dele svojih arhivov na varno. Osebnost, prišla iz Sofije, izjavlja v »Taninu«, da so rusofili že nekaj dni sem zelo nervozni. Bati se je bilo celo nasil-stva proti Radoslavovemu ministrstvu. Mislilo se je, da hoče Rusija s svojo akcijo proti turškemu brodovju izvesti pritisk na Bolgarsko in Romunsko. Po uničenju turške mornarice bi imela namreč Rusija prosto roko, da izzove na Bolgarskem revolucijo. Vse to se je v očigled paznosti turške mornarice izjalovilo. List »Tanin« je zadovoljen glede sklepa Bolgarske, da namreč ta za slučaj ru-sko-turškega konflikta ostane nevtralna. CARIGRAD. 31. (Kor.) Pristaniška oblast je zaplenila parnfk »Koroijeva Olga«. Na pamiku je bila razobešena turška zastava in je že nastavljeno turško moštvo. CARIGRAD, 1. (KorJ Francoski In angleški portmrik sta ob 9 zvečer odpotovala z osobjem poslaništva. Odpeljala sta se v Dedeagač. Pri sdhadu obeh poslanikov ie vladni popoln mir. CARIGRAD. 1. (Kor.) Neki uradni komunike pravi: OficirH in mornarji ruskega polagalca min »Pruta«, so bili že zaslišani. »Prut <, ki se je nahajal že 8—10 dni v Sevastopolu, je bil obložen z minami in je bil pod poveljstvom oficirjev, ki so služili več let na ruskem stacijskem parniku v Carigradu in so radi tega natančno poznaJi Bospor. Rusko brodovi© ie takoj, kakor hitro je izvedelo, da Je odšel del turškega bro-dovja na vaje v Cfho morje, odplulo iz Sevastopola 27. oktobra v južni smeri in pustilo za obrambo tamkajšnjega obrežja zadostno brodovje. Naslednjega dne je »Prut« odplul iz Sevastopola v južni smeri. Rusko brodovje je hotelo položiti pred vhodom v Crno morje minf, napasti del našega brodovja in je uničiti. Naše brodovje je takoj opazilo polagalca min in torpedovke, ki so ga varovale, nakar je prišlo do že naznanjenih vojnih dogodkov. Rešenih je bilo pet ruskih oficirjev, med njimi tudi en fregatni kapitan. Ujetniki so bili odposlani v Ismid. Naše brodovje, ki se je nahajalo zunaj Bospora, je doseglo s tem slučajni uspeh, ki je zelo pomemben, ker je tako zasigu-rana bodočnost našega brodovja. CARIGRAD, 1. (Kor.) Glasom zanesljivih poročil je prispelo danes dopoldne angleško-francosko brodovje v zaliv Cez-me v Mali Aziji, kjer je hotelo napasti malo turško topničarko »Durak Reis« in parnik »Kinali Aga«. Poveljnik »Durak Reisa« je potopil parnik in dal nato razstreliti še topničarko. CARIGRAD, 1. (Kor.) Danes dopoldne se je pod predsedstvom velikega vezirja vršila seja turškega ministrskega sveta. CARIGRAD, 1. (Kor.) Kabelska zveza z Odeso je pretrgana. CARIGRAD, 1. (Kor.) Ruska banka kakor tudi večina ruskih podjetij in ruskih samostanov v Carigradu je zaprtih. CARIGRAD, 1. (Kor.) List »Stambul« organ francoskega poslaništva, ne izhaja več. Pravi se, da je sploh ustavil izhajanje. DUNAJ, 2. (Kor.) Včerajšnje manifestacije pred turškim poslaništvom se je udeležilo okoli 3000 oseb. Poljski legijonarji v uniformah so nosili veliko rdečo zastavo s polmesecem. Množica je navdušeno klicala Turčiji. Poslanik Hilmi paša je prišel na balkon z vsem poslaniškim osobjem. Neki dunajski meščan je imel na poslanika nagovor, kjer je izražal velike simpatjie Avstrije do Turčije. Posfenik se je, zahvaljujoč se, priklonil. Nato je imel poslaniški svetnik Blacque bej nagovor, ki ga je zaključil z Živio! klicem na. cesarja in hrabro avstrijsko armado. . T . Po govoru tiekega dunajskega občinskega svetnika in prepevanju narodue himne, je odšla množica pred vojno ministrstvo, kjer šo se itfSuiifc&tacije' ' ponovile. BUKAREŠT, 1. (Kdr.) Semkaj je prispel s posebnim vlakom ruski poslanik v Carigradu pl. Giers z osobjem poslaništva. 2 njim je prispelo tudi veliko število ruskih podanikov. 1 CARIGRAD, 1. (Kor.) »Terdžumani Ha-kikat« pravi, da je moralo priti do dogodkov v Črnem morju, ker jih ni bilo mogoče preprečiti. List naglaša, da (e Anglija s konfiskacijo turških dreadnoughtov hotela preprečiti eventualno izkrcanje Turkov na obrežju Črnega morja.' Toda Turčija si je zasigurala v Črnem niorju nele pariteto, ampak celo premoč in je riđi tega lahko čisto mirno končala švofo mobilizacijo. - ?I List našteva izgube na ozemlju, ki jih je morala utrpeti Turčija vsled delovanja tripleentente in poživlja Turke, naj zaupajo v boga in store svojo dolžnost, ker se nahaja Turčija pred vprašanjem: živ-jenje ali smrt. TRAPECUNT, 1. (Kor.) Na rusko-tur-škl meji so se že pričeli boji med ruskimi in turškimi četami. CARIGRAD, 2. (Kor.) Glasom uradnih poročil je šlo pri omenjenem slučaju v Cezme za trgovsko ladjo »Kinali Ada« in jahto »Beyrut«, ki je bila radi zatvoritve pristanišča Smirna usidrana v Vurli. Dva angleška torpedna rušilca sta zahtevala, da se morate obe ladji udati tekom 10 minut. Kapitana sta odločno odklonila predajo, izkrcala moštvO in nato potopHa obe ladji. i Glede tega dogodka se naglaša, da je zagrešila Anglija kršitev mednarodnega prava, ker je napadla ladji, ki ste bili priznani kot nevtralni. »Beyrut« je bila poslana v Rdeče morje, da položi tamkaj bove in je bila dalje časa zaposlena s tem delom. Na prošnjo Anglije se je nahajal takrat na krovu neki angleški strokovnjak. Ker je »Beyrut« izvršila svojo nalogo, se je nahajala sedaj na povratku v Carigrad. Anglija je torej napadla ladjo, ki je služila znanstvenim svrham in je bila priznana kot nevtralna. LONDON, 2. (Kor.) »Morning Post« piše: I.ord Kitchener je brezdvomno odredil priprave za obrambo Egipta in postavi lahko tamkaj znatno silo. Kakor hitrq prr-čne Turčija z vojno proti Angliji, zapadejo njene pogodbe in zagotovila, ki urejajo razmerje Egipta do Anglije in Turčije. Naloga angleške vlade je najtežja od vseh, kar jih je kedaj imela kaka vlada te dežele. Radi tega sili stališče Turčije Anglijo in njene kolonije kakor tudi Indijo k novim naporom. Zavezniki Rusije ne morejo živeti v miru s Turčijo, ki se vojskuje proti Rusiji. Domneva se, da si je Anglija zagotovila skupni nastop s Francijo in Rusijo. Nevtralnost Grške odvisna od stališča Bolgarske. ATENE 31. (Kor.) Listi razpravljajo o položaju, ki je nastal vsled turškega nastopa. Grška hoče slejkoprej živeti v nli-ru. Vendar pa je po mnenju listov odvisen mir na Balkanu edinole od stališča Bolgarske. Grška dobro pazi na svoje interese. __ Vojna na Daljnem Vztoku. Generalni naskok na fingfao. BERLIN, 1. (Kor.) Uradno se objavlja: Na trdnjavo Čingtao se je pričel danes dopoldne generalni napad s suhega )n z morja. ^ LONDON, 1. ^Kor.) Uradno se razgI^-< ša, da se je zdruzil z angleškimi in japotfe. skimi silami pred Ćingtaom, indijski kon-1 tingent. FRANKEURT OB MENI, 2. (Kor.) »Frankfurter Zeitung« objavlja sledeče poročilo »Agence Havas« iz Tokija: Trdnjava Cingtao je razrušena. Operacjie sej nadaljujejo s splošnim uspehom. K temu pripominja list: Naznanili smo že pred dolgim časom, da so hoteli mik$-du za njegov rojstni dan, 31. oktobra, pO-5 dariti osvojeno trdnjavo Cingtao. Ta zS-lja je bila pač tudi vodilna misel pri Izdaji imenovane brzojavke, ki jo ražnja Agence Havas. Vendar pa je očitnin^-! pačna. Ne tajimo, da imajo naše hral>f^> čete obupen boj z veliko premočjo, m-, terem bodo konečno tudi podlegle. Todk: ni še tako daleč. Kajti ie bi Japonci ra^ rušili trdnjavo Čingtao, potem bi bilo pi« nejasno, proti kornu naj bi bile naperjene! nadaljne uspešne operacije. Drugega varstva, kakor trdnjavo, Čingtao nima. Najbrž bo res le to, da je bilo vsled koncentričnega napada z morja in suhega uničenih nekaj delov trdnjave. Toda & poročila tfAgčnče Havas« je jasno razvidno, da sef Še vetfno drži junaška poSadka v trdnjavi.__ Demisijo Italijanskega kabineta. RIM 1. (Kor.) »Giornale d' Italia« piŠer Finančni minister je hotel v imenu kabineta predlagati v zbornici nove davke v skupni višini 200—300 milijonov lir, da / pokrije vojaške izdatke. Ministrski pred^ sednik in ostali člani kabineta so bllj mnenja, da sedanji trcuotek ni ugodeti za to. Ker so važni portfelji nezasedeni, je sklenilo ministrstvo podati demisijo. Kralj se bo posvetoval s predsednikom zbornice in drugimi osebnostmi. Glasom imenovanega lista bo poverjena sestava novega kabineta ministrskemu predsedniku Salandri. RIM, 1. (Kor.) Kralj sprejme jutri predsednika obeh zbornic Manfredija in Mar-coro in bo konferiral tudi z Oiollttilem, Luzzatijcm, Carcano, Sacchijem in Bisso-latijem. RIM, 2. (Kor.) Kralj je sprejel danes senatnega predsednika Manfredija, zborničnega predsednika Marcoro in bivšega ml-' nistrskega predsednika Giolittija, s katerim se je posvetoval o sedanji ministrski krizi. RIM, 2. (Kor.) Kralj je konferiral dopoldne s poslanci Carcanom, Sacchijem, Bissoiatijem in Sonninom. Listi zagotavljajo, da bo poverjena sastava novega kabineta ministrskemu prOT-sedniku Salandri. Turtlla v europski vojni. Vojna med Turčijo ip državami trij entente je neizogibna, četudi oficijalno sedaj še ni napovedana, kar se pa zg( vsekakor že v najbližjih dneh. Umestno je torej, da izpregovor 111191 par besed o bojiščih, ki pridejo v slučaju! vojne s Turčijo v poštev in to so: Evropska Turčija, odnosno obrnei^' države, dalje Sirija in Mezopotamija, Kavkaško ozemlje Rusije in končno severi ni Kgipt. Za evropsko bojišče bi bila p6* 5>tran II. »EDINOST« St 275. V Trstu, dne 3. novembra 1914. trebna iako močna turška armada. Toda sedaj ne fcre toliko za eksistenčni boj v evropski Turčiji, kolikor predvsem za angleški vpad v Sirijo. Saj so vendar Angleži že grozili z vpadom v turško ozemlje v Egiptu. Turčija se bo morala zavarovati z močno armado v juž. delu Male Azije in Sirije in skušati za vsako ceno preprečiti eventualne angleške akcije iz Perzijskega zaliva proti Mezopotamiji. Istotako bo morala vsekakor obračati veliko pozornost na bojišče, kjer pride v zvezo z Rusijo. Severnovzhodno ozemlje Male Azije, Armenija, je že v miru dobro zavarovano proti ruski Transkavka-ziji in so tamkaj se nahajajoče turške čete v premoči proti ostanku ruskih čet v Kavkazu. Tudi je skrbela Turčija v zadnjem času za armiranje svojih trdnjav Er-zerum in Trapezunt. V ruskih trdnjavah Hatumu ob Ornem morju, Karsu in Ale-ksandropolu v Kavkazu in Tiflisu med Kaspiškim in Crnim morjem se nahajajo, kakor se zdi, le slabejše ruske, nikakor prvovrstne Čete. Toliko o turški obrambi. Čeprav se zdi, da se Turčija ne bo omejila samo na pasivno defenzivo. Najbrž poskusi namreč Turčija z energično ofenzivo proti pozicijam Rusije in Anglije, ker zamore računati zlasti na pomoč arabskih mogot-svojih evropskih mej, ampak jih samo straži, prepreči forsiranje Dardanel in Bospora, obenem pa prične z operacijami iz Sirije in Armenije, ta akcija gotovo ne bo brez pomena, ker zamore priti tudi perzijska vstaja proti Angležem in Rusom. številke turške armade niso majhne, čeprav v resnici ne tako velike, kakor na papirju. Mirovna grupacija turške armade, o kateri se je varovala sicer stroga tajnost, ie bila že vnaprej urejena tako, da se zamore obmejne in obrežne ogrožene okraje zadostno braniti in da so čete, ki bi prišle v slučaju ofenzive v poštev, že v zadostnem številu v dotičnih krajih. Ar-madna nadzorstva se nahajajo v Carigradu, Ersinjanu, Damasku in Bagdadu. Vsak armadni zbor ima tri divizije in vsaka divizija tri pehotne polke, ti pa po tri bataljone. K vsaki diviziji pripadajo še: en strelski bataljon, en artiljerijski polk v 2 oddelkih po dve bateriji. Armadni zbor i-ma enega do dva konjiška polka in težko artiljerijo. Železniške zveze so končno precej u-godne. Ze pri projektiranju sirske železnice je turška vlada računala s tem, da bi bilo lahko kedaj potrebno prevažanje večjih čet v srednjo Sirijo, kamor vozi sedaj lahko dan na dan več kakor 12 vlakov. Dardanele. V kratkem bodo igrale Dardanele, ta svetovnoznani morski preliv, ki brani u-hod in izhod iz Črnega morja, zopet veliko vlogo in morda pride še do važnih pomorskih bitk in dogodkov. Svobodni prehod skozi Dardanele je že od nekdaj glavni cilj ruske politike in Rusi očividno upajo, da bodo sedaj s pomočjo Angležev in Francozov ta toliko zaže-Meni cilj tudi dosegli. To bi bilo seveda mogoče Ie z vpadom francosko-angleške-ga brodovja v Dardanele in uničenjem turškega brodovja. kar pa bi bila zelo težavna, nevarna in riskantna stvar. Res se Je I. 1770 ruskemu Črnomorskemu vojnemu brodovja posrečilo prodreti skozi Dardanele. toda takratni obrežni topovi še niso nesli tako daleč kakor dandanes in je bila tudi obramba Dardanel zelo zanemarjena. Dandanes je v tem oziru precej drugače. Dardanele so pri vhodu komaj štiri kilometre široke. Tu se nahajajo inočne, že iz prejšnjih časov obstoječe utrdbe pri Se-dil Baru in Kumbalehu, ki so bile tekom tripolitanske In balkanske vojne še bolj ojačene. Dalje proti severovzhodu je morje široko komaj 1600 metrov in se nahajajo tamkaj pozicije Canak-Kalesi in Na-gara. Že med tripolitansko vojno se je nahajalo tamkaj precejšnje število močnih topov. Če se premisli, da prebijejo že srednji topovi na kratko razdaljo tudi najbolj močne oklope bojnih ladij, postane takoj jasno, kako velikim nevarnostim bi se izpostavilo brodovje, ki bi se drznilo skozi te ožine. Ker so sedaj Dardanele tudi podminirane, morajo vse ladje vrh tega le jako počasi voziti. Tekom tripolitanske vojne se je večkrat razmotrivalo vprašanje fortificiranja Dardanel. Bivši italijan- PODLISTEK ski mornariški minister Millo je izvršil ta-Izvesti tovariš je ves Čas tega prizora ostal iskal in je slednjič vprašal po njej tudi v krat neko noč s torpednim brodovjem pre- j le pasiven gledalec. VViilfling in njegovi cej predrzno rekognosciranje v Dardane-tovariši so pa na to skočili nad Jeliča in lah. Prispel je do bližine notranje ožine;ga začeli biti s pestmi in s palicami. Šele pri Čanak Kalesi. Od tega trenotka je pre- redarji, ki so prihiteli na krik, so rešili Je- teklo že precej časa in je Turčija med tem čisto gotovo ukrenila vse potrebno za zadostno obrambo Dardanel pred vsakim napadom. Madame Bovary Toda dolgo ni mogla trajati. Njegova mati je energično zahtevala temeljitejšo vzgojo In oče, ki so ga dolgočasila njena večna o* čitanja, se je slednjič vdal. Čakali so še do prvega obhajila in ga potem poslali na gimnazijo v Rouen. Sam oče ga je proti koncu oktobra ob letnem semnju pospremil tja. Ne moremo se sedaj več spominjati posameznosti. Na splošno je bil deček zmernega temperamenta, ki se je med počitkom Igral, v razredu delal, v spalnici dobro spal ta v jedilnici pogumno jedel. Neki znanec njegove družine, veletrgovec z železom v v Rue Ganterie, ga je enkrat na mesec vodil na izprehod, toda privede! ga je vselej še pred večerjo zopet v zavod. Vsak četrtek je pisal materi dolgo pismo. Nato je še enkrat pregledal svoje zvezke ali pa čital kako staro knjigo, ki se je valjala po učilnici. Kadar so se učenci podili po vrtu, se je pomenkoval s služabnikom, ki je bil, kakor on, z dežele doma. Ker je bil tako marljiv, je bil vedqo eden srednjih v razredu; enkrat je celo dobil prvo postransko nagrado v naravoslovju. Na koncu Doiniift vesti. Dr. Drago Marušič, odvetniški konci-pijent pri odvetniku dr. Pucu v Oorici in rezervni kadet pri 97. pešpolku, n i mrtev, kakor se je domnevalo vsled poročil ranjencev, ki so se vra&ali s severnega bojišča. Po bitki pri Krasnem na vzhodu od Lvova, ki se je vršila 26. avgusta t. L, ni bilo glasu o njem, tako, da je bilo upravičeno mnenje, da ni več med živimi. Včeraj pa je prišla od osrednje informacijske pisarne za vojne vjetnike na Dunaju za rodbino in njegove številne prijatelje razveseljiva vest, da se nahaja dr. Drago Marušič zdrav v ruskem vjet-ništvu, in sicer v Slobodskem (gubernija Vjatka). Slobodskoj je malo mesto s preko 10.000 prebivalci (po štetju od leta 1897.) ob reki Vjatki. ima dva samostana, dekliško gimnazijo, mestno banko in veliko industrijo usnja; nahaja se na črti med Nižjim Novgorodom in Jekaterinoslavom v smeri proti Uralu. Sv. Just Včeraj, na praznik patrona tržaškega mesta, sv. Justa, je v katedral-ki sv. Justa tržaško-koprski škof mons. dr. Karlin daroval slovesno sv. mašo. Maši je prisostvoval župan dr. Valerio z mnogimi občinskimi uradniki. Zamenjavanje kruha prepovedano. Včerajšnja uradna »\Viener Zeitung« priob-čuje ministrsko naredbo, s katero se prepoveduje dosedaj običajno zamenjavanje in vračanje belega peciva, ki ga oddajajo peki gostilniškim in kavarniškim obratom ter prodajalcem. Peki so doslej v gostilnah, kavarnah i. t. d. neprodani kruh zopet sprejemali, oziroma zamenjavali za svežega, kar je pomenjalo veliko nepotrebno porabo pšenice. Ta ukrep pa je tudi v sanitarnem pogledu velikega pomena. Telovadno društvo »Sokol« v Rojanu naznanja vsem onim staršem, kateri bi hoteli vpisati svojo deco k telovadbi, da se telovadba zopet redno vrši in sicer: ženski šolski naraščaj vsako sredo in soboto od 2 in pol do 3 in pol popoldne, moški šolski naraščaj vsako sredo in soboto od 4 do 5 popoldne. Slovenski starši, mnogo vaših očetov se nahaja pod bojno zastavo, in tako nima kdo nadzirati vaše o-troke; zato pa jih pošljite v izkušene roke, kjer se bodo izobrazili, vrhutega pa še krepili duševno in telesno. Demonstracija. Včeraj dopoldne, kmalu po 11. uri, se je večje število ljudi — na čelu jim štirje mladeniči, ki so nosili razvito turško zastavo — podalo pred sedež turškega konzulata na Vojašničnem trgu. Tam so priredili demonstracijo, izražajoči simpatije napram Turčiji s tem, da so prepevali cesarsko pesem in »Die Wacht am Rhein« in klicali »Živela Turčija!«, »Živela Nemčija!« in »Živela Avstrija!«. Prišel je na balkon turški konzul Midhad Reif Bej s svojim namestnikom Aladjem effendijem, ki se je zahvalil za demonstracijo. Denionstrantje so se potem podali pred namestništveno palačo in slednjič še pred nemški konzulat na obrežje Grumula, kjer so — tu in tam — ponovili demonstracijo. Nestrpnost občinskega stražarja. V nedeljo zvečer okoli 11. ure sta šla 32 letni Ivan Jelič, ki je doma iz Splita in je tu v službi pri obrtni zadrugi »Ampelea«, in še neki Dalmatinec po Corsu in sta polglasno prepevala v hrvatskem jeziku. Ko sta pa prišla do ulice Silvio Pellico, jima je začela neka tam stoječa družba Lahov žvižgali Hrvata bi se zato najbrž ne bila niti zmenila, a med Lahi se je nahajal tudi občinski redar Karel Wii!fling in ta je proti Hrvatoma napravil z ustmi obsceno gesto. To je bilo pa Jeliču že preveč: stopil je k redarju in ga vprašal, čemu da ga zasramuje, a mesto odgovora, mu je dal Wulfling klofuto. Jelič je pa nato, skrajno razburjen vsled zasramovanja in vsled dobljene klofute, potegnil iz žepa revolver in ustrelil; a zdi se, da je ustrelil le v zrak, ker ni nikogar zadel, dasirav-no je stalo več oseb pred njim. Njegov Tretjega šolskega leta so ga starši vzeli iz tega zavoda, da bi ga dali študirat medicino, kajti bili so prepričani, da si bo že sam pomagal do doktorata. Mati mu je najela pri nekem znanem slikarju sobo v četrtem nadstropju, kfer je bil udi na hrani. Kupila mu je mizo in dve stolici, poslala mu od doma veliko posteljo iz črešnjevega lesa, dala postaviti v sobico železno pečico in skrbela po zimi tudi za drva. Nato je koncem tedna zopet odpotovala, ne da bi bila prej pozabila dati svojemu sinu tisočero dobrih naukov. Spored predavanj, ki je bil nabit na črni deski, ga je napolnjeval z nemim začudenjem. Bila so to prodavanja iz anatomije, patologije, fizijologije, farmakopije, kemije, botanike in terapeutike, kakor tudi Iz kirurgije in iz splošne higijene — same besede, katerih izvora ni poznal in ki so mu tvorile nekaka posvečena vrata v to častitljivo tmino. Sprva ni razumel ničesar. Naj je še tako pazljivo poslušal, ni razumel, česa se je tikalo. Kljub temu je delal, pogumno pisal, ni zamujal nobenega predavanja in je izgo-tovljal svojo vsakodnevno nalogo kakor konj pri viteški igri, ki se z zavezanimi očmi vrt, v krogu okoli sebe in Id ne ve, kaj dela. Da je lahko čimbolj varčeval z denarjem i mu je mati pošiljala vsak teden velik kos telečje pečenke, ki jo je jedel pri južini, ko se je vračal iz bolnišnice. liča iz njihovih rok in ga odvedli na policijski komisarijat v ulici dei Bachi, kjer je komisar dr. Lordschneider, kakor trdi sam »Picoclo«, prisilil Jeliča, da je govoril italijanski. Jeliča so nato pridržali v zaporu. O ranjenih odnosno bolnih vojakih. — Dne 31. oktobra so bili sprejeti v pomožno bolnišnico v zavodu ,Avstro-americaneu Avgust Pertot od 4. stotniie 47. pešpoika, Fran Krechier od 3. stotnije 22. pešpoika, Jurij Babič od 12. stotnije 6. pešpoika, Jurij Bacichi od 2. stotnije 5. pešpoika, Anton Misitz od 7. stotnije 37. pešpoika, Teodor Bon od kolone avtomobilistov, Anton Zerjal od 10. stotnije 3. pešpoika, Jurij Cvetiša od 11. stotniie 37. pešpoika, orožnik Ferdinand Taučer, Anton Mavrič od 1. stotnije 97. pešpoika, Viktor Cink od 8. stotnije 47. pešpoika in Oskar Pavlinač od 20. lovak.bat.lz te pomožne bolnišnice so bili odpuščeni in poslani na dopust do popolne« okrevanja Karel Kopulety Anton Furlan, Andrej Blažič, Josip Balašič, Matej Bacchia, Anton Deiconte, Mihael Jelen, Friderflc Marin, Fran Moratto in Fran Celin. Iz te pomožne bolnišnice v ono v prostorih nemškega telovadnega društva „Eintracht" je bfl poslan Karel Obersnu. Dopolnili so petdnevno opazovalno dobo Ivan Kljun, Brunon Roth, Josip Abram in Ivan Sepić. — Stotnik 15. stotnije 4. bosan-sko-hercegovskega pešpoika Rudolf Peternel je bil puščen na dopust do popolnega okrevanja. — Iz pomožne bolnišnice v prostorih nemškega telovadnega društva „Eintracht" sta bila odpuščena črnovojnik Anton Leban in Ferdinand Valentin od provijantnega skladišča. — V mestno bolnišnico so pa bili sprejeli poročnik 97. pešpoika, Evgen Loy, Anton Legović od 6. stotnije 97 pešpoika (poslan iz pomošne bolnišnice v zavodu „ Avstro-amerikane ") črnovojnik Lovrenc Susta orožnik Jakob Sancin In Ivan Marin od 1. stotnije 22. pešpoika ter črnovojnik Fran Leglša. — Dne 1. novembra sta pa bila odpuščena iz pomožne bolnišnice v prostorih društva „Austria" narednik črnovojnik Pavel Matajsz, ki je bil poslan na dopust v Bekes-Czabo in četovodja 5. trdnjavskega topni-čarskega polka, Fran Bauer, ki je bil poslan na dopust v Maribor. — V pomožno bolnišnico v zavodu „Avstro-amerikane" so bili sprejeti Roman Rogaro od 2. stotnije 97. pešpoika, Josip Brandolin od 5. stotnije 97. pešpoika, Linović Šandor od 37. pešpoika Anton Petrič od 97. pešpoika, Midenjak Krištof od 37. pešpoika, Ivan Pavel Domio od 87. pešpoika, Josip Oremus od 14. pešpoika ter Fran Zanella in Vilibald Reichel, oba od 1. bataljona tirolskih lovcev in Andrej Ravalico od 97. pešpoika. Aretirana vlomilca. Dne 24. m. m. je bila v kinematografskem salonu v ulici del Mercato vecchio št. 1 izvršena tatvina: ko je bil kinematograf zaprt, so bili tatovi vlomili v salon in odnesli od tam stensko uro, moško zimsko suknjo, žensko pelerino, avtomat s slaščicami in novčarko, v kateri je bilo za K 3.46 drobiža. Vsega skupaj je bilo za kakih 107 kron škode. Policija je pa izvedela, da sta to tatvino izvršila 221etni Fran Alba, doma iz Pule in izgnan iz Trsta, ter 181etni kurjač Brunon Masetti, rodom Tržačan in stanujoč v Skorklji št. 16. Bila sta oba aretirana. Tatovi na delu. Predsnočnjim so neznani uzmoviči vlomili v trgovino z je-stvinami v hiši št. 25 v ulici dei Giuliani. Polastili so se 20 kilogramov sira, 9 bo-tilik maršale, v skupni vrednosti kakih 200 kron. Lastnik prodajalne le včeraj zjutraj prijavil dogodek policiji. Samomorilni poskus. Včeraj dopoldne ob enajstih, je bil zdravnik z zdravniške postaje pozvan na pomoč k neki mladi deklini, ki so jo našli ležečo ob cesti pri Sv. Alojziju. Zdravnik; se je takoj odpeljal tja in našel je res precej elegantno oblečeno deklino, ki je bila s samomorilnim namenom izpila nekoliko lizola. Podelil jej je najnujnejšo pomoč in jo dal potem peljati v mestno bolnišnico. Stanje nesrečnice je jako opasno. Sele kasno po noči se je izvedelo, da je nesrečnica 18Ietna Šivilja Ofelija Martin-gano, stanujoča v ulici Sv. Marka št. 25. Njen oče jo je namreč že vse popoldne bolnišnici in tu je v rečeni nepoznani ne-srečnici spoznal svojo hčer. Še en samomorilni poskus. 3bletna Helena Pekjar, stanujoča v zgornji Carboli št. 8, je še včeraj zjutraj ob 8. uri s samomorilnim namenom izpila nekoliko kar-bolne kisline in šele snoči ob polosmih je bil pozvan k njej zdravnik z zdravniške postaje, ki jej je podelil vso potrebno pomoč. Umrli so: Prijavljeni dne 1. t. m. na mestnem fizikatu: Danelon Marija, 73 let. nI. deirOlmo št. 13; Erhardt Alojzij, 42 let, ul. U. Foscolo št. 28; dr. Daninos pl. Angel, 59 let, ul. SS. Martiri Št. 12; Križ Virginija, 52 let, Kjadin št. 284. -- Prijavljena dne 2. t. m. na mestnem fizikatu: Viotti Hema, 5 mesecev, ul. G. Gatteri št. 27; Richter Ivan, 38 let, Kolonja št. 410. _ Seznomek izgub ftev. 41 vsebuje med drugimi sledeče častnike našega domačega, 97. pešpoika: Mrtvi: Rez. poročnik Nikola Alba-n e s e; rez. kadet Ferdinand B e r 1 a m; rez. kadet Karel Muller; rez. poroč. Emil Schnabl; stotnik Otmar SeidI; stotnik Viljem Val en t a; stotnik Ervin W y h a n e k. Ranjeni: Poroč. Natal Benedict; rez. poroč. Avgust Cihelka; nadporoč. Alojzij pl Cosulich de Pečine; rez. kadet Karel Favai; rez. poroč. Rudolf Frisch; nadpor. Egon Gabrijelčič; poroč. Anton Galzigna; nadporoč. Henrik Guggenberger; rez. kadet Edmund Haas; rez. poroč. Josip Jaške; poroč. Alfonz Jerman; stotnik Adolf Lochbichler; praporščak Roman Malarič; rez. kadet Ivan Maxbauer; major Ivan Micoli; rez. kadet Leopold Muller; rez. poroč. dr. Maks Obersnel; rez. poročnik Pavel Oltramonti; nadporoč. Hugon Op-pitz; rez. praporščak Gustav Pawlik; .stotnik Jurij Pointner; rez. poročnik Alfred Rottini; nadporoč. Josip Šeme; stotnik Valter Tertsch; rez. poroč. dr. Viktor Zenker. Imena v tem seznamu navedenega mrtvega in ranjenega moštva našega domačega pešpoika priobčimo prihodnje dni. Pripominjamo, da je ta seznam prvi, v katerem so navedene izgube našega domačega pešpoika izza prvih dni vojne. Zato nahajamo med ranjenci n. pr. tudi našega tržaškega rojaka dr. Maksa Obr-snela, ki je bil nekaj časa v Trstu na bolniškem dopustu in se je potem, ko je okreval, že zopet vrnil k svojemu polku. 10% čistega dobička dajo Cifii-Metodovi družbi knjigarna GORENJEC & Co., ulica Caserma štv. 16 (zraven kavarne Commercio). ČEŠKO - BUDJEVIŠKA RESTAVRACIJA (Bosškova uzorna češka gostilna v Trstu) se nahaja ulici delle Poste štev. 14, vhod v ulici Giorgio Galatti, zraven glavne pošte. Slovenska postrežba in slovenski jedilni listi. Popoldne je zopet tekal k predavanju iz anatomije ali pa v bolaiinico, zvečer je 3 svojim gospodaijem zavili skromno večerjo in potem s svojimi knjigami sedel, večkrat skozinskoz premočefn od dežja, k žareči peči. Ob lepih poletnih večerih, ko so bile vroče ulice kakor izumrle, in ko so se mlade služkinje pomenkovale pred vrati se je naslonil na okno. Majhna reka, ki napravQa oni del mesta Rouen, kjer je stanoval, podoben majhnim Benetkam, se je ob njegovem vznožju rumenkasto-vijolčasto, modro se svetlikajoče pretakala pod mostovi in med ograjami Delavci so klečali ob njenih bregovih in so si umivali roke. Na dolgih drogih, ki so moleli iz kašč, se je sušil bombaž. Nad strehami je žarelo sinje nebo v svitu zahajajočega solnca. Kako lepo je moralo biti tam zadaj ! Kako je dišal hladni, bukovi gozd I In široko m Jcl se je njegov 1 g02 je odprl svoje nosnice in vdttial opojni zrak, ki vendarle ni prihajal do pjega. Je sušiti, postajal je vitkejši in večji, obraz je zadobil nekak bolestno hrepeneč izraz, ki Kakor je delal skoro zanimivega bilo zelo naravno, ja polagoma dobre sklepe, s katerimi je pozabljal na vse bil prišel v mesto. Najprej' je Jel zamujati predavanja, potem tudi ure prstenega tečaja: lenoba mu je vedno bolj ugajala, končno sploh ni vo& zahajal k pudiinjjtm. (Dalje.) Vesti iz Gorlšbe. Zlato za železo. V. seznam darovalcev. — Gospa Roza Hungherli (par zlatih uhanov, zlato brožo), gdč. Roza Hungherli (zlat križec, srebrn obesek), Terpin Katarina (par zlatih uhanov in en zlat uhan), Manzano Katarina (srebrno verižico, srebrn denar), Lutman Hetvika (par zlatih uhanov, srebrn prstan, dve srebrni zapestnici, srebrno uro in srebrn denar), direktor Straberger (zlat prstan), Gusti Cumar (par zlatih uhanov), baronica Lujiza Ritter (zlato brošo), Herbert pl. Planner (zlato kravatno iglo), M. Razek (dve srebrni zapestnici), Fiegel Rozaiija (par zlatih uhanov), Rudolf Forcessin (osem srebrnih medaijonov), Margerita Poveraj (zlat prstan), Vilhelmina Skok (zlat prstan in zlat obesek), Lander Franc (zlat prstan in zlat križec), Alica pl. Zandonati (par zlatih uhanov, par zlatih gumbov), Pija Waluschnig (nekaj srebrnih predmetov, zlat prstan, par zlatih uhanov), Mici Sotz (z\at prstan,) g.a Skok (zlato uro), Sotz Mici (zlat križec), Oda Fischer (zlat prstan, srebrno verižico), Edel-traut Fischer (srebrno zapestnico), Ludmila Braunitzer (zlat prstan), Craglietto Ana (zlat prstan, srebrno zapestnico), Ana Kurz, Solkan (zlato brožo, tri zlate prstane), Tereza Egerer (zlat prstan), Černigoj Lucijan (srebrno uro), Ana Bmder, Miren (zlat prstan), Vazi\i\ Stanta Miren (zlat prstan\ Policardo Natalija (zlate uhane, srebrno brožo), Alojz Mokre (tri zlate prstane), Filip Mokre (zlat prstan), Klama Amalija (par zlatih uhanov, srebrno verižico N. N. (zlat prstan), Rudež Angelina (tolar Marije Terezije), Rudež Kristina (dve srebrni zapestnici), Gregorič Ana (srebrn obroč), Alfred Planner (zlato iglo), g.a dr. Weinlech-nerjeva (dva zlata prstana, zlat obesek), Luiiza Trampus (srebrno verižico z obeskom), Jos. Cumar (4 zlate prstane in par zlatih obeskov) Otmar Tretter (dva zlata obeska), Ana Peter (zlat prstan), Ana Kaus (srebrn obroč) Jolanda Radossevich (srebrno zapestnico z obeskom, Radossevich Eta (srebrno zapestnico in srebrno verižico), g. Ciani (zlat prstan), Ratzeg Fran (zlat prstan, srebrn prstan), g a Schobert (srebrn svečnik, 3 srebrne žlice, zlat prstan in srebrno zapestnico), N. N. (par zlatih u-hanov), N. N. (par zlatih uhanov), Bruna Zuttioni (srbrn prstan in zapestnico), N. N. (šest srebrnih obročev), Marcela Trampus (zlato verižico, zlat križec, zlat obesek, zlato iglo, srebrno brožo), N. N. (par zlatih uhanov, srebrno medaljo, 2 obeska), Premrou M. (različne zlate predmete), Silvan Zuttioni (srebrn obesek in srebrn denar), Amabile Clede (zlat medaljon in zlat križec) Bressan Josip (zlato brožo, tri pare uhanov in nekaj zlatih obeskov), N. N. (srebrno verižico \ :: HALI OGLASI □□ □o □□ se ratunajo po 7 sto t. beseda-Mastno tiskmdA besed« se račji daj o enkrat reč. — V^m&sj&e t pristojbina tosfta 40 stotin^ : zračna, se odda takoj v najem gospodo ali gospicl v ulici Commerciale Str. 11, IIL nadst. 4000 NeMooanu soba MebUrane sobe ▼rata 32. - Gene zmerne. se oddajo takoj v ulici Commerciele 9, pritličje. -4011 Dnfillfrflllffl dobi meblira.no sobico in malo rUSirKZnilll mesečno plačo pri mali družini sa 4 ure dela na dan. Oglasiti se je ▼ ulici Commerciale 9, m. n., levo 4012 kuharica, zmotna slovenščine, italijanščine in nemSčine išče primerne službe » —--- Dobra SCine in ne ▼ kaki restavraciji ali hotelu, štv. 6, H. nadst., vrata 5. aslor : Via del Toro K 86. — Po- polna spalna soba z žimnicami K 290. Via Fonderia 12, I. 23168 Dve postelji vzmeti, nove žimnicc jaln Papir za ovitke razpošilja, po zmernih cenah velika zaloga Gastone iJolinar, Tret, ulica dei Gelei Stv. 16, Telefon 2781 (e± Marangoni). 1137 flfIftffff i® odprta v Kocolu 8t. 882 fzadej novih UjUIIIU vojašnic. Se priporoča f. Cink. 1154 KVAlflltlV vrste 10.000 kilogramov K 880 Krumpir (brez vreč), voznina do Tista ina&a K 16 60. Kislo zelje in krastavine pošilja po povzetju Ant. L i n e k, Znojmo. 1163 slavnemu občinstvu, da sem odprl prodajo lastnega vina v ulici Vittoria Alessandro štv. 2. Najnižje cene. — Na debelo po dogovoru. llf>4 Naznanjam na dobro okusno do- Kdor da lilij m a č o kuhinjo, ta zahaja v GOSTILNO BONVECCUIATTI, ul. Carlo Ghcga štev. 17. Eksportno Budjejeviško pivo. 1063 Dr. HORVATU TRST, CORSO ŠT. 17 Specijalist sa KOŽNE in SPOLNE BOLEZNI Šibkost in nmvoznost za bolezni v nogah In sklepih. Sprejema od 11-1 pop. in 5 - 7 zveCer. Specijalist za živ.' jAi JS-V •• PSenice, pSenicne moke, rumene in bele koruiov^. moke, ovsa, debelih in drobnih otrobov (ofr&bf* koruze, fliola itd. itd. Ruflžero (Snmbel, Trst. »ntB s Tatofon i«. 8409. Brzojavi s „Oambel* Trst". Telefon It* S4&3.