Izhaja vsak dan zjutraj, Posamezna številka velja 1 krono. Vprašanjem glede inseratov i. dr. se naj priloži za odgo vor dopisnica ali znamka. — Dopisi naj se irankirajo. — ..................... Rokopisi se ne vračajo. .. . ---------- 162. štev. V Ljubljani, četrtek 8. julija 1920. PoJtQi“a *,1,{a“ ' e"*0*1"' m. leto. Velja v Ljubljani in ' po pošti: celo leto ... K 240*— pol lela . . . „ 120'— četrt leta . . . „ €()•— x* mesec , . . „ 20*— Za inozemstvo: . K 400-— . „ 200-— . „ 100 — • ,, 35'— celo leto pol leta. tetrt leta la mesec Za Ameriko: celoletno... 4 dolarje polletno ... 2 dolarja četrtletno. . . 1 dolar. Novi naročniki naj pošiljaj« naročnino po nakaznic). naj o po .-n in sicer 55 mm enkrat 2 K Uredništvo je v Ljubljani, Frančiškanska ulica štev. 6/1. Telefon štev. 360. — Upravništvo je na Marijinem trgu štev. 8. Telefon štev. 44. Italijanske ponudbe Albaniji. LDU Beograd, 6. Julija. Iz Pariza se javlja, da Je Italija ponudila Albaniji rl sporazum: Priznanje vlade v Tiran!, neodvisnost centralne adm!nlstrr.clje, absolutna evakuacija Italijanskih čet s teritorija vso Albanije, Izročitev žcndariuerije la policije, dalje, da sc dopusti Italiji, da Izvede obrambna dela pomorskih položajev In da zzradl radlo-telegralično postajo na Saser.u. Italiji se odstopijo studenci sladke vode pri Yc.'o::l, da se morejo ladje preskrbeti s pitno vodo, dalje da so Izplača Italiji del troškov, ki jih Je imela z gradnjo cest In pristanišč. Albanska vlada bo v svojem imenu rekrutirala 50.000 vojakov v obrambo države proti srbskim pretnjam. Albanska vlada Je Izjavila, da Je antisrbsha ln antigrška in da Je v interesu Albanije same, da vodi skupne Interese z Italijo, ki JI z obečanjem Argtrokastra Jamči neodvisnost države. Boliševiki v Galiciji. Berlin. 7. juliia. (Izvirno poročilo.) Po poročilih z rusko-poljske fronte so rdeče čete že prestopile ga-liško meio in prodirajo v sniei proti Lvovu. Železniški promet med Lvovom in Černovicami ie ustavljen. Poliske čete se umikalo v neredu. ROJSTNI DAN KRALJA PETRA. Rojstni dan kralia Petra I se ura-znuie prihodnji ponedeljek kot državni praznik. V vseh cerkvah se bodo služile ol> tpj prihki slovesne službe božie. V Ljubljani se bo darovala v ponedeljek dopoldne v stolnici slovesna pontifikalna maša. ki se ie udeleže zastopniki civilnih in vojaških oblasti ter razne druge kovnora-ci»e. Po sv. maši ie vojaška carada, nakar bo spreiemal predsednik deželne vlade za Slovenijo dr, Breic v vladni palači deputai iie. GENERAL JANKOVIČ UMRL. LDU Novi. 7. julija. Nocoj oh 3.30 fe umrl tukai bivši poveljnik 4 ar-miiske oblasti, častni adjutant kralia Petra, general Boža Jankovič. Zemeljski ostanki se bedo orepeliali v Beograd, kjer bo 9. t. m. slovesen oogreb. ODHOD GENERALA SMILJANIČA Sinoči z beogradskim brzovla-kom le zapustil Ljubljano dosedanji poveljnik Dravske divizijske oblasti general Smiljanič. Tiho in skromno, kakor je niegova navada, ie odpotoval. brez pompa in ceremonij. Samo divizijsko godbo so mu poslali na kolodvor, da mu ie zaigrala v slovo. Pač na se ie zbral na peronu čast-ivški zbor skoro polnoštevilno, da se poslovi od splošno Driliublienega poveljnika. V težkih časih ie prevzel general Smiljanič poveljstvo nad slovenskimi pokrajinami. S svoio uvidevnost-'o in previdnostjo je srečno orekr-maril skozi marsikako nevarno situacijo. Spretno in uspešno ie izvedel znano koroško ofenzivo, ki nam je osvobodila Celovec in Gosposveto, čeprav nam ju ie visoka politika kmalu zopet odvzela: trdno upamo, da samo za malo časa. Maša Gromova: Po ženskem kongresu v Zagrebu. Še vse smo bile pod vtisom slavnostnih dni regentovega obiska, ko nas ie potovalo 30. junija 14 Slovenk v Zagreb na kongres Zveze ženskih društev. Zagrebške sestre so nas sprejele siiaino in prisrčno. Dočakate so nas na kolodvoru, ter nas odvedle »a naša. gostoljubno Pripravljena stanovanja. Tudi pozneje smo bile " cel čas kongresa povsod navdušeno sprejete. rrofmiS naS ie OfcK* 300 dele' f' orostrane kraljevine od Lbrnliarm m Subotice oa do Cetinja in Bitolia. Vse smo oušle, da si skupno določimo smer našega dela za domovino in roiake. ki so pomoči potrebni. Kongres ie bil v prvi vrsti namenjen sociialnemu delu. zlasti skrbi za deeo in invalide. Potek posvetovanj ie bil izredno zanimiv, tako. da ne bo odveč, če se z nekaterimi točkami Dobavim obširneje. V predsedstvo so bile izvoljene rosne Danica Kristic, predsednica •zenske zveze ter Zlata Kovačevič-| orašič \? Zagreba in Franja dr. Tav* jeva iz Ljubljane. Vse. tri so bile Krsta Smiljanič ie miren in stvaren delavec. Za popularnostio se ne lovi. zato ga ie tudi naša javnost žal v marstkakem oziru sodila napačno. Oni pa. ki ga poznajo natančneje in so imeli priliko, ga videti pri delu. se ga bodo spominjali s hvaležnostjo in spoštovanjem. Vsi mu oa žolimio sreče in uspeha na nieeovem novem mestu v voinem ministrstvu- KANCELPARAGRAF. Usoda tega famoznega paragrafa še vedno ni končno odločena. Torkova seia Narodnega predstavništva le pač sprejela § 95 volilnega reda. a kakor se naknadno poroča v prvotni obliki, kakor ga ie predlagala vlada in ne z od demokratov predlaganim dostavkom kancelparagra-fa. Ta določba zato ne bo prišla v volilni zakon. Pač oa jo namerava Demokratska zaiednica — tako vsaj poročajo iz Beograda — vložiti kot samostojen zakonski predlog, da ne da nasprotnikom skoraišnih volitev povoda za nadalino zavlačevanje volilnega zakona. ODPUST REKRUTOV. I se delo obilo plemenitega sadu in z Želio. da se srečno snidemo prihodu ie leto v Liubliani. Nato Je sprevod krenil na pokopališče. kier »o se ostanki naših narodnih mučenikov položili skupno s smrtnimi ostanki Velika Čabriloviča. Miška Jovanoviča fat drugih v začasno grobnico. Udeležba naroda na zfjdnll noti vidovdanskih mučenikov le bita. ogromna in ie pričala, da se Jugoslovanski narod zaveda, koliko hvale le dolžan oni mali peščici pogumnih' Hudi. ki so mu prvi pokazali pot iz robstva v boliše čase narodne svobode. _________ Korotan v kresovih. Logavas. 5. Julila 1920. Včeral zvečer sem bil na Jerper-gu. kier so goreli trile kresovi, ooka-i topiči In se razlegale daleč naokoli pesmi o naših meiah. o slovanskem jratstvu ter klici »Živela Jugoslavi-a!« Vladalo ie nepopisno navdušenje. gorelo ie na vseh koncih in kra-ih. Skušal sem šteti, .toda zaman. Naštel sem samo v Rožni dolini do 300 kresov, in ker so vzplamteli zopet In zonet novi. sem moral nehati. Kdo bo štel zvezde brez števila! Višek našega navdušenja pa so tvorili kresovi onstran demarkacijske črte v coni B. Od Vrbe do Oosposvote so žareli. Nestrpno gledam v smeri proti nesrečni Ziliski dolini. Vem. da se bodo oglasili tudi tam kakor duše v vicah. In Klel — na samem Dobra-6u zažarita dva velika kresoval. In lužno nad Beljakom lih vstala vs« polno, eden poleg drugega. Kakor zamaknien gledam v neodrešeno domovino in iščem med kresovi pravega, ob katerem ie v mofem srcu vzklHo prvo narodno navdušenle. Liudle kal takega ne pomnilo. Cela A cona le bila en sam kres. ki vname tudi cono B ter krale Izven con. kier orebivaio Slovenci. Tostran pomenijo kresovi narodno osvobolenle. ki smo ga dosegli po tisoč letih bridkega suženjstva — onstran pa klice do pomoči, odrešitvi Ko sem končal syoi govor, ki sem ga imel pri tel priliki. pristopi starček k meni ter pravi: »Zda! pa verjamem, tudi Oospo-sveta bo naša!« Danes na vse zgoda! ziutrai sem dobil Iz B oone poročila, da tamkaj žandarll hodilo od hiše dto hiše in stikalo do »krivolh«. ki so žgali kre-sove. klhib temu. da so bHl strogo prepovedani. Nemce v Vrbi pa le sram. ker so goreli C. M. kresovi tudi v Nemški Avstriji, zato se napram letoviščarjem laželp. da so bili to nemški kresovi (Sannwendfeter). Francoski senat le mirovno pogodbo z Nemško Avstirio ratificiral In tekom treh mesecev se ima vršiti glasovanje. VčeraJšnH dan le ponovno potrdil, da bo naša zmaga veličastna. ^ Žrelec. 5. Julila 1920. Tako veličastnih kresov, kot na predvečer praznika naših blagovestnikov pač naš Korotan še ni videl Po vseh gričih okrog Celovca le gorela cela armada kresov, posamezni kraii so kar tekmovali med sabo. čigar oveni d« bo lepši, večfe in veli-častneiši. A ne samo okrog Celovca, tudi v Rožu. na nadvišlih vrhovih ponosnih Karavank, v PodJuni. Mežiški dolini, daleč doli proti vzhodu se le v idel ogeni Dri ognlu ter so odmevali topiči. Krona vsega pa le bil krasen kres nad našo Gosoosveto. Vsa čast našim vrlim bratom onstran demarkacllske črte. kateri se niso vstrašili niti nemškega terorja ter dali duška svoiim čustvom. A ne samo v Gosoosveti. tudi drugi kraji pasa B so žgali kresove, celo visoko nad Trgom (Feldkirchen) le bilo videti velik kres. Zrelec seveda tudi tokrat ni Izostal! Celo dva kresa smo žgali v naši občini! Visoko na Soinlški peči. katera, krallule nad celim glasovalnim ozemljem. le gorel Impozanten kres. pokali možnarli. da le odmevalo do celi celovški kotlini, švigali so proti nebu rakete ter se slišale v dolino slovenske pesmi. Ti kresovi so biH vidna statistika našega Korotana, to so bili glasni klici proti nebu. kateri so dokumentiranj Korotan ie In bo Jugoslovanski. Opustošena Rusija. Neki francoski Inženir, ki se Je nedavno vrnil iz lužne Rušile, piše v francoskih Hstih obširno o gospodarskem staniu naibogatelše države v Evropi in dokazuie. da Je danes ta naivečla svetovna žitnica popolnoma ooustošena. Osem. največ deset odstotkov »emlle Je obdelane. Vzroki da tudi ostala zemlja ni zasejana in da ne rodi. so sledeči t Vprežna živina, orodle In drugi pripomočki, s katerimi se obdeluje zemlJa. so uničeni. Kmetje, ki bi hoteli zemlio obdelovati so navezani samo ne ono. kar sl morejo sgoto* viti sproti, in tako se dogala. da ostala zemlla po večini neobdelana. No-koč plodna, velika Imetja, so danes prodana in razdeljena. Na deželi Je obdelana komaj ena četrtina zemlje. Pred volno ie imela skorai vsaka hiša na kmetih do en aU več parov konj aH volov. Neskončne rekvizlclle Ukrajincev, boljševi-kov in dobrovoltske armade oa so odvzele kmetovalcem še poslednje Živinče. Živeči v bojazni, da se bodo rekvizicile nadaljevale so kmetie en del živine prodali, drugi del pa poklali in uporabili za lastno hrano. Na ta način ie ostala ohranjena komal ena četrtina živine. Na kmetih ne orle večina plugov že cela štiri leta In ravno toliko časa se tudi ne sele in ne žanle. Pa ne samo žitna produkcija, temveč tudi proizvodnja sladkorja ie v Rusiji silno padla. Sladkorna pesa ni bita leta 1920. niti posejana. niti Je bilo zanlo preorano polie. Zato nastala vprašanje, če bodo v Rusiji letos sladkorne tvornice sploh obratovale. Leta 1919. se Je izdelalo v Rušili 6 mililonov Dudov sladkorja* Leta 1914. pa ie dal samo en del Južne Rušile 90 miliionov pudov. Produkcija tega važnega živila torei nazadutie. da bolj ne more. Velik del zemlje, katero obdelujejo kmetie. ni zasejan radi bolazni seliakov. da Jim oblasti pridelek odvzamejo; kmetje so si za dogleden čas nabavili žita in moke za domačo potreba nočejo oa prodajati ne tega ne onega, ker nimajo vere v vrednost rubila. Dasi le bila lansko leto žetev dobra, le vendar ostalo mnogo žita nenožetega. Kier pa so kmetie vse poželi, so iim oblasti rekvirirale toliko zrnla. da ni ostalo ničesar več za seme. Cene goveli živini so v Rušili naravnost fantastične: par slabih volič-kov stane 40 do 60 tisoč rubljev, par slabih kmečkih konj pa okoJu 45 tisoč rubliev. Takih Izdatkov Da nc zmore vsak kmet. Zavodi, ki so pred leti pospeševali negovante domačih živali, so propadli in ne morejo pospeševati živimoreie. Tudi število delavcev se ie na kmetih skrčilo na eno tretfao. Mnogo Mudi mora še vedno služiti v vol-ski. mnogo Jih le padlo na bojiščih, mnogo na Jih tudi Dokončujejo enide-miie. ki se po Rusiji širijo In ugonab-Iialo še oni naraščaj, ki si Je otel Iz svetovne ln meščanske volne goto živlienle. Burna seja italijanske zbornice. General Dl Glorglo o korupciji v ita-tan*ki volskl in o Jadranskem vpra šaniu. Trst. 6. luliia. Usti poročalo Jz Rima. da ie po govorih nekaterih radikalcev, ki so izlavili. da pogrešate v OlolittiJevem programu točneJših Izlav o vnanji politiki govori! general Di Giorgio. poslanec liberalne stranke, o ureditvi vojake. Po njegovem mnenju le glavna napaka Bonomiievega načrta za preureditev vojske ta. da le provizo-ren. ker da treba imeti v sedanjih votnah veliko sito na razpolago v času izbruha sovražnosti. Obramba države mora temeljiti na votaih Izkušnjah ln zato se mora uvesti sistem »oboroženega naroda«. Govornik ni mogel nadaljevati svoiega govora, kalti na strani socllalnih demokratov te nastal silen hrup. iz katerega so se sBčall samo klici: »Morilecl Morilec ne sme govoriti!« Prišlo le do mani-ših spopadov med posameznimi skupinami iin šele, ko Je velik del socl-ialno-demokratskih poslancev odšel v znak protesta Jz dvorane. Je moeei Dl Giorgio nadaljevati svol govor, v katerem Je poudarjal, da le treba popolnoma revidirati sestavo volske in Izčistiti, zlasti Iz častniških krogov one elemente, ki so zapleteni v razne škandale, kakor so dokazali zadnji dogodki. — Glede jadranskega vpra šanfa je izjavil, da se še nt približalo rešitvi Priznava, da bi bila mogla rešitev, ki Jo le zastopala takozvarrp »stranka odrekanja«, predstavljati dobro rešitev, samo če bi se res moglo doseči, da M Italiia imela ob svojih metah prijateljske narode. Da se doseže ta cill ie delal Di Otorgio. M se bila vsa Italijanska zunania politika za voine morala voditi v drugačnih smereh in predvsem bi se moralo ravzeti drugačno stališče proti Jugo-stavemosn. Sedat pa iznašalo JugosJo-veni nasproti našim spravhivhn nar menom vsak dan nesoretemllive zahteve. ki imato značaj podjarmljenja, Evropa bi bHa gotovo Izšla mirna te votne. če bl ne bila v versailleski oo-godbl prevladala nasilna načela ort določevanju meia raznih držaiv. Po- trebno te tor el. da se napake one pogodbe Odpravijo. Pri reševanju Jadranskega vprašanja se ne sme pasti v iste napake. Italiia mora Imet! na Jadranu dobra vojaška Jamstva, ker volna te dovoli dokazala, kakoi važnost imajo za Italilo. ki s svoto veliko mornarico ni bila kos majhni avstril-ski mornarici, ki se ie opirala na izvrstne strategične točke. Ako se mora kal popustiti, nal se popusti samo tedai. če to zahteva višla in nepopustljiva sila. Odložitev rešitve tega vprašanja ne more nikakor škoditi koristim Italije. četudi lahko povzroči velikanske žrtve. — Kar se tiče albanskega vprašanja, ie Izjavil, da odobrava program vlade. Treba Da le. da se ne oskruni čast Italijanske zastave v Albaniji in da zavezniki DripoznaJo. da soada Albanija pod italijanski vpliv. Nobena država se ne bo smela dotakniti niene neodvisnosti. Poudarjal ie nadalje, da le Italija izgubila s svoiim vedenjem v Li-biii veliko od svoiega ugleda do miru v Auchvlu m tekom volne. Smatra da ie bilo napačno pogajati se z domačini in jim dati posebno ustavo. Italiia bi bila morala, do mnenju ger nerala EH Giorgio. postopati z libijskimi domačini kot z vazali, ker se mora kolonilalna politika voditi do teh načelih: Kolonije se nalorei osvojilo, potem uredijo in nato Izkoriščajo. — OmenJaioč Giolittileve iziave o Albaniji priznava, da ie dobro, če se ne pošiljalo čete v Albanijo v svrho novih vojaških pustolovščin, toda ne priznava, da bi se moralo vsled tega dovoliti, da ostanek) italijanske zastave in voiaki v Valonl brez obrambe. Govornik le zaključil svol govor s pozivom na vlado, nai vodi politiko »dostojno zmage nad stoletnim sovražnikom«. LDU. Zahtevajte Jugoslavijo* v vseh gostilnah, kavarnah in brivnicaht! Pogreški Llovd Georgeove politike, Kakor Je znano, se ie na sestanku v Hvtheu dne 20. luniia sklenilo, da se da grškemu generalu Dooblasitlo, da nastopi v Mali Aziji proti voiskj Mustafa Kemal paše. ki ie začel bot z angleškimi in francoskimi četami v, Mali Aziji. Sedal se maščuje nad Anglijo ta kar se ie pred kratkim ken-štatiraio v francoski zbornici: Ko te do porazu Bolgarske v oktobru 1918. general Franchet d’ Espperey predlagal pohod na Carigrad, in razora-zenje turške armade, mu ie to Llovd George zabranil. Vsled tega dejanja mora sedal Anglija vzdrževati v Carigradu in v Palestini 35.000 mo*, razun tega oa se nahaja angleška armada v Mezopotamiji .(80.000 mož)' v zelo težavnem položaju. Poleg te1-ga grozi še izbruh novega požara na vzhodu, kar gre vse na račun Llovd Georgeove politike iz leta 1918. Obmejne komisije. Kakor znano določajo vse mirov ne pogodbe, da bodo podrobne mekji med posameznimi državami določile posebne obmeine komisije, katerim priznavalo te pogodbe precej velika moč. Sedal bo konečni ratifikacij? sanžermanskega miru. razpošilja' tajništvo mirovne konference prizadetim vladani navodila za obmeina komisitie. Ta navodila delokrog in oblast komisij znatno omeiutei©. Zato «g) naletela na odpor zlasti pri avstrijski in pri madžarski vladi, k! sta' se nadelali, da bosta s pomočio ob* meinih komisij znatno zboljšali svol« mete. zlasti orotic Jugoslaviji. Madžari račtinaio pri tem posebno na pokrajino med Donavo in Tiso in pa na Dolino Lendavo ter okolico v našem Prekmurju. Avstrijci špekulirajo na korekturo dosedanje meje severnaf od Drave na Štajerskem in zlasti na znatno spremembo meie na Koroškem v slučaju, da postane današnja demarkacijska črta med cono A in B do plebiscitu državna mela. Zato sta tako avstrijska kakor madžarska vlada protestirali v Parizu proti o* mgfitvl delokroga obmejnih komisi!, Jugoslavija. Povratek naših ujetnikov. LDU Dunaj, 6. Nemškc-avstrijskl urad za vojne ujetnike naznanja, da ]• dospelo qa postajo za vračajoče se voine ujetnike Leopoldsau 4. t m. 24 Jugoslovanov ln Madžarov, B. t. m. pa 12 Nemcev, 120 Madžarov, 17 Jugoslovanov In 3 Italijani. LDU Dunaj, 7. Parnik »Džunku Maru« Je dospel v Trst s 386 Avstrijci, 43 Nemci, 60 Poljaki, potem Ukrajinci In Jugosloveni. Moštvo se je danes dopoldne izkrcalo in se nemara nocoj odpelje domov. Iz Beljaka utegne transport Jutri zvečer dospeti na Dunaj. Odposlanci zveze irskih zadrug v Jugoslaviji. LDU Beograd, 6. Zveza irskih zadrug Je poslala v našo državo odposlance, da pregledajo vse naše zadružno delo in ustanove in da po svojem povratku o tem poročajo. Odposlanci so posetfli nekatera glavna mesta ln se v glavnem lntereslrajo ca naše ribarske zadruge. Včeraj so prišU v Beograd z enim uradnikom zveze poljedelskih zadrug. Kriza v hrvatsbem profesorskem društvu, LDU Zagreb, 6. julija. V nedeljo Je bil« skupščina društva hrvatskih profesorjev. Razpravljali so o memorandumu katoliškega eplskopata, ki zahteva od ministrstva prosvete, da prepove mladini vstop v sokolsko organizacijo. Skupščina Je najodločneje protestirala proti temu in odobrila odgovor odbora, ki jc opozarjal ministrstva na škodljivost zahteve episkopata, ki ne odgovarja duhu časa. O predlogu, da se odobri načrt pravil, s katerimi se proglaša enotna skupno društvo profesorjev za vso Jugoslavijo, Je nastala burna razprava, ker nikakor niso hoteli pristati na to, da društva hrvatskih profesorjev Izgubi svojo akademijo. Ker je predlog odbora za enotnd društvo pri glasovanju propadel, Je odbor odložil svoja mesta, nekateri člani pa sfe celo prijavili izstop Iz društva. Razna poročila. Avstrijska vlada ratificirala pogodbo z Jugoslavijo. 1 LDU Beograd, 6. Ministrstvo trgovino in industrije objavlja, da Je avstrijska vlada ratificirala pogodbo med njenimi delegati in našo vlado. Sedaj Je ratificiran samo prvi del pogodbe, ki se nanaša na 4000 vagonov koruze. Sankcioniran zakon o odkupu vojnih posojil na češkem. LDU Praga, 6. Predsednik Masaryk 1« sankcioniral zakon o odkupu vojnih pogojil in o razpisu četrtega državnega pogojila. Stavka poljskih delavcev v Avstriji. LDU Dunaj, 7. Stavka poljskih delavcev se v bistvu ni izpremenlla. Stavka se ne šlrL Popoldne se Je vršila pri deželnem glavarju Severin konferenca, Id so se Je udeležili zastopniki zveze delodajalcev. Demokratični konvent v San Franciscu Je izvolil za predsedniškega kandidata Conu Soclalnodemokratične strokovne orgav, nlzaclje v Avstriji so štele 1919. 1. 878.381! članov, to je 46.000 članov več nego leta 1913 v celokupni stari Avstriji. Dr. Ludvik Rydygler umrL »Kurje* Lvvovvski« poroča, da Je 27. junija umrl v, Lvovu dr. Ludvik Rydygter, profesor medicinske fakultete na lvovskem vseučilišč«, Rojen Je bil leta 1850. študiral Je v Stras« burgu In Berolinu. Slovel Je kot izboren kirurg. Sola v Rusiji. Ruski sovjetski listi po., ročajo, da trala v Rusiji že od začetka maja velika suša, ki Je uničila velik del letošnjih agrarnih pridelkov. Suša Je bila pot. nekod tolika, da J« povzročila velike požare. Gospodarstvo. ntu | najkasneje do 20. Jul Borza. LDU Praga, 6. Beograd 249, Zagreb 62, Dunaj 26X1. Valute t Jugoslovensld dinarji 248, avstrijske krooe »5.37. • ■f Dobava gorivnega Špirita. Urad c« pospeševanje obrti namerava prevzeti večjo množino denaturlranega (gorivnega) špirita po o eni 26 K liter. Interesentl-obrtnlM naj obvezo« priglasijo svoje potrebščine aa naslov Urada za pospeševanje ebrtl krar ljestva SHS. Y Llbljani, Dunalsk« cesta 21. najkasneje do 20. julija «• L Istotfko b® razdelil urad kompletne *a™'*urc kop]jt- Davek na voJae dobičke na Fran-coskem Je bil določen koncem junija t L te maša 6 milijard frankov; od teh Jo tret* plačati * milijarde še letos. + Znižanje parobrodnlh voznin. Tovorne pristojbine za premog Iz Avstralije v Calais In Dtlnklrchen *»o padle več negd za 59.?*, •< ■ Dnevne vesti. Sokolski zlet na Koroškem oriredi Gorenjska žuoa dne 25. t m. v Svetni vasi. Udeležbo ie priglasila tudi ljubljanska župa. ki nastopi z izbranimi, za Doset regenta v Liiublia-ni pripravljenim! točkami. Po tekr vadbi se vrši liudska zabava. Pri telovadbi in ori veselici sodeluje god" ba dravske divizife iz Llubllane. V Svetni vasi fe še orecei nemčuriev. ki se poskušalo uvellaviti. Z odločnim. discipliniranim nastopom iim pokažimo, da nemške »kulture« ne ootrebuiemo ne mi, ne Korošci. Pokažimo iim. da ie naša prostovoljna narodna armada ravnotako faktor socialnega reda in kulturnega nar oredka. kot si to predstavliaio nem-Čurii samo o Nemcih. Dokažimo iim. da sta »koroški« in »kranjski« Slovenec za vselei eno. da si svoiih pravic kratiti ne damo. pokažimo iim silo. ki bo te pravice vsigdar branila. Zato 25. t. m. vsi v Svetno vasi — Posebni vlak 'in polovične cene so zagotovljene. — Koncert Glasbene Matice v Borovliah. Dne 10. t. m. se vrši v telovadnici meščanske šole v Borov- 2 Jn n- m ob 11. uri na Otoku X . keiP Iezeru koncert Glasbene Matice iz I.iubljane. Zato prireditev vlada že sedaj vsesplošno zanimanje. Ker ima koncert poleg zgolj umetniškega tudi še ta namen, da Ovrže nemške trditve o našem barbarstvu in nekulturnosti, vabimo vse liubitelie jugoslovanske pesmi in prijatelje sjovenske Koroške, da nas ob tej priliki oosetifo. V medsebojni vzajemnosti bomo črpali moč za vztra-^anie v nadalini borbi zooer tuio grabežljivost. dokler ne dokažemo vsemu svetu, da smo za kulturno tekmo vsDOSobhetu y isti meri. kakor za borbo na bolnih Doliamah. Proti visokim cenam na firvat-sbem so začeli sistematično borbo 'trgovci sami. Po hrvatskih listih se ooiaviiaio inserati s ponudbo blag« po znatno znižanih cenah. Treba bo posnemati tudi ori nas. — Nov železniški obratni pravilnik (Saobračaina uredba) velja za prevoz potnikov, psov. potne prtljage in ekspresnega blaga na vseh železnicah v kraljevini Srbov. Hrvatov Slovencev, in sicer od 1. julija jy2U. Ker vsebuje novi pravilnik na-Dram oreišniemu pravilniku važno spremembo gled doplačila na vozno ceno pri vstopu v vlak brez vozovnice ali z neveljavno vozovnico v znesku od 40 kron še občinstvo na to opozarja! — Odlikovanja. Z redom Belega orla V, razreda ie bil odlikovan delegat vojnega ministrstva g. maior 'Juro Deisinger, iz znane Soržove rodbine iz škofje Loke. — G. dr. Pa-vle Avramovič ie bil za zasluge v vojaški službi odlikovan z redom &y. Save IV. razreda. Umrl le na Vranskem po dolgi mučni bolezni tamkaišnij notar g. Mihael Jezovšek. Pokojnik ie bil dober narodnjak in med prebivalstvom v obče priliublien. N. v m. p. — Cenjenim Inserentom naznanjamo. da le g. L. Maintinger zooet pooblaščen nabirati oglase za » Ju-Voslavito« in sklepati tozadevne zaključke. upravništvo »Jugoslavije«. — Vžigalice »Družbe sv. Cirila In M*. toda«. Cenjenemu občinstvu sporočamo, da se ie g. Perdanu, trgovcu v Ljubljani, posrečila dobava Ciril in Metodovih vžigalic pod tako etiketo, kakor so Jih Imele pred vojno. Nedolžne slovenske barve na vžigalicah so bile Avstriji tako nevarne, da so morale izginiti s sveta. Mnogo truda ta potov ie Imela družba, zlasti pa g. Perdan, da je vsaj izposloval razpečavanje družbenih vžigalic pod navadno modro etiketo Splošno Je znano, da so bilo od nekdaj CM vžigalice najboljše, zato upamo, da bo javnost zopet prav pridno segala po družbenih vžigalicah ter Jih zahtevala po trgovinah in trafikah. Zaveda naj se vsak, da s tem, ko rabi družbine vžigalice, prispeva rl/°'StV0 in kulturno Povzdigo našega naroda v zasedenem ozemlju. 'tiist™ X°nl0reicl! Poverjeništvo za kme- meseca JuHtapreraovanJa ko“J kupiti 30 do 4n septembra t I. na- 5 P ,4° prv°vrstnih žrebčkov da si samo .zredi potrebne Žrcbcc-Pleul njake Na o se oeoearajcita* „s!Ih ^ ki obetajo postati dobri plemenjaki, da Jih Pred navedenim časom ne odprodajo ter lih zanesljivo pripeljejo k premovanju. k — »Državna posredovalnica za dalo« Pri vseh podružnicah »Drž. posredovalnice ^a delo« (v Ljubljani, Maribora in Ptuju) iskalo v preteklem tednu od 28. Junij; «0 3. julija 1920 dela 157 moških ta 63 ženino de*avnil1 moči. Delodajalci so pa Iskali moških in 52 ženskih delavnih moči, osredovanj se ja Izvršilo 164. — V dalo hlanMreim,e!°: s*užkInj'e» Eozdid delavci, lave ? e’ zidar3L kuharice, poljski de- j . vajenci razne stroke, plctaril Itd. * — Ukradeno. Poraaa fant ti Oorij J« ukradel pred hotelom Triglavom m Bledu kolo ta ga potem nekam vrgel. Kdor I« kolo naiel, naj ga vrne na naslov. Jakob Kleindlenst, župnik v p., Bled. Ljubljana. =* Italijanski aeropian nad Uob-flano. Predvčerajšnjim se je ooVavil iz smeri Karlovca nad Ljubljano italijanski aeropian in krožil nad ljubljanskim gradom, nad južnim ta državnim kolodvorom, ta nad našim aeroolanskim letališčem. Ponekod, se je spusti! celo do višine 10 m. Ko se je eden naših letalcev dvignil, da zasleduje italijansko letalo, se je zopet dvignilo zelo visoko ta odplulo v smeri proti Turjaku in Reki. — To le že skrajna predrznost, kar sl Italijani dovoliu jej o. Menda imalo Italijani strah, da bo udrla naša vojska v zasedeno ozemlje ta so poslali zato semkaj ŠDikwia, da si ogleda gibanje naših čet. katero se po njihovem mnenju baje že vrši v smeri proti zasedenemu ozemlju. Boiilo se nas pa Italijani lel Radi te italijanske samovoljnosti so naše kompetentne oblasti 2e uvedle potrebne korake. — Padanje cen se opaža slednjič vendar že tudi v Llubliani. pred, vsem pri uvoznih DredBietih. ki stole pod vplivom naraščanja naše valute. Tako n. pr. so padle cene pnevmatiki za 50 do 70%. Da padalo cene sladkorju že tudi vemo. daslrav-no še ne toliko, kakor bi bilo po današnjem kurzu pričakovati. Upamo na. da bo padel sladkor še občutneiše čim dospelo novi transporti fe Češke. zlasti pa iz Amerike cd koder so na potu že velike množine. Ameriški sladkor bo. stal v Trst postavljen no današniem kurzu okrog 22 kron kg. Razno kolonilalno blago, posebno kava. le tudi padlo že za svojih 15—20%. —i Pevski zbor »Glasbene Matice«. V četrtek, dne 8. t m., pevska vaja za koroška koncerta. Vse pevke in pevce, katerim so bile Izdane legitimaelle za koncert na čast regentu, naj pridejo zanesljivo, da ugotovimo končno število pevskih Izletnikov. Odbor. — Izložbena okna. Urad za pospeševanje obrti, Dunajska cesta 22, ima v svojih lokalih lepa izložbena okna, v kaetra ol vzel v razstavo od obrtnikov razne izdelke. Ako želi kateri obrtnikov razstaviti ▼ teh oknih svoje Izdelke, naj se obrne ustmeno ali pismeno na navedeni naslov, kjer bo prejel podrobnejše Informacije. — Fotograllčne sliko (razglednice) ob sprejemu regenta Aleksandra, vse skupine sprevoda, razpošilja fotografski zavod Hu-gon Hibšer, Ljubljana, Valvazorjev trg 7. — Jul« Metal (delnISka družba) naznanja p. n. občinstvu otvoritev svojega podjetja na Aleksandrovi cesti št. 1 (prej Humanlc) in se priporoča naklonjenosti občinstva Maribor. Urednik »Slovenskega Gospodarja« Goleč pred poroto. Prejšnjo soboto se le vršila porotna razprava v tožbi 22 kmetov lz Sedlarjevega ob SotB proti uredniku »Slovenskega gospodarja«, kaplanu Golcu. Goleč je te kmete v »Slovenskem gospodarju« žalil, češ da so tihotapci, brezbož-niki, goljufivi kvartoplrct Itd. Golcu se sicer ni posrečilo doprinesti dokaza resnjce, navzlic temu pa Je bil pred poroto z devetimi proti tremi glasovi oproščen. Pravoslavno cerkev nameravajo v kratkem graditi v Mariboru ta se ravnokar snuje tozadevni pripravljalni odbor. Da to ne bo po volji mariborskim verskim nestrpnežem, je skoro gotovo. V državi, ki Je versko zelo mešana, se bomo morali polagoma že tudi navaditi na strpnost proti drugovercem. Vsled zadnjih nalivov se Je na Meljskem hribu odtrgalo več gramoznih plazov, ki so za nekaj časa popolnoma zaprli cesto Maribor-Sv.Peter. Dotlčna nasuta mesta so sicer že nekoliko odkopana, vendar pa težek voz še ne more mimo. V interesu ogroženega prometa Je, da se zasuta cesta člmprej očisti Kup sena Je zažgal na dvoriščnem prostoru posestnika Werdoniga v Betnavski ulici neki igrajoči se deček. Požarna bram-ba Je prihitela na lice mesta ta Je ogenj tekom četrt uro pogasila. Pri koncertu celjskega pevskega društva, ki se vrši v soboto 10. t. m. v Narodnem domu, se bodo proizvajali moški zbori Vasflila Mirka, Oskarja Deva in Emila Adamiča. Mešan zbor poje med drugim Anton Lajovičevo »Večerno pesem«. Pe-torogiasni mešani zbor poje v Des-duru, ki *e ut nikjer proizvajal Spored obsega nadalje violinske točke & Serajnika (klavir M. Gruden) in baritonske samospeve B. Baebtarfa. Tatvina. Francu Catarju v Smarjeti Je bilo nedavno ukradeno kolo v vrednosti 4000 kron, Oabersko orožnlštvo JtUA našlo kdo pri hrano Okornu na Kavi ta Jamčilo sodišču kolo in tatu. Celjske mitnice so se v smislu skkAa gerantskega sosveta Ha veliko veselje conskega ta okoliškega prebivalstva odpravile. Šport In turisitka. Razdelitev diplom zmagovalcem cestnih dirk Kluba kolesarjev ta motociklistov Ilirija v Ljubljani se vrši v četrtek dne 8. t m. na vrtnih prostorih restavracije Novi Svet ob 19. uri zaeno spojeno z družabnim večerom. k. Nogometne tekme 4. julij« LJablJanst Hermes : Sparta I s O, Prvi nastop Hermesa. Enaka nasprotnika, v drugi polovici Sparta v majhni premoči. Sodnik g. Pelan. Maribor: Hertha : Rote Elf 6 :0. Prvenstvena tekma. Hertha sl polagoma prisvaja nizko, kratko kombinacijo. Sodnik g. Hrast. Mariborski 'športni klub »Herta«, ki igra v nedeljo z ljubljansko »Ilirijo« na ljubljanskem igrišču, poroča, da nastopi pri »Herti« njen najboljši Igralec Dolinšek, ki Je že pri več nastopih odnesel prvenstvo. Varaždin: Varaždinski š. K.: Ilirija rezerva, Ljubljana 4:2. Rezerva Ilirije brez Pogačarja, zato pa z Bregarjem in Deržajem Iz I. m. Prav dober Kavšek, ostali pod povprečno formo. V nedeljo 11 julija se vrše tekme: v Ljubljani prv tekma Slovan s Hertha, Maribor, v Celju S. S. K. »Celje« : Ilirija, Ljubljana, v Mariboru prv. tekma S. 8. K. »Maribor« : »Rapid«. Aprovizacijao Telečje meso. »Vnovčevalnica za živiac In mast« oddala Je za 8 julija in 10. JuHJa sledečim mesarjem svoja teleta v razprodajo ta sicer: Ahlinu, Breceljniku, Ham Mariji, Javorniku, Jesihu, Kastelicu, Kočarju, Kocjanu, Makovecu, Novaku, Petriču, Prepeluhu, Prezelju, Rihtar ml, Rihtar star., Selanu, Smoljan, Škerjancu, Skrajnerju, Žgan J er Josipu, Žganjar Antonu, Zupančiču, Kraševemu po sedem telet: Ceš;ku, Černivcu po štiri teleta; Seme, Štrukelj po eno oziroma dva teleta ter Cuzaku, Dolničarju, Franc, Ham Matiji, Janežu, Lebnu, Novljanu, Ocvirku, Zajcu Ivan, Bicilj po 8 telet ter Janežič 13 telet. Meso se bodo prodajalo po 19 K sprednje ter 20 K zadnje. Vsaka stranka dobi največ en kilogram mesa. Književnost in umetnost. Jugosl. Obnova-NJlva. 20. številka te naše revije prinaša zanimive članke o W. Wilsonu, Vidovem dnevu ta o Ameriki ter »Misli Vuka Karadžiča o državni ureditvi Srbije«. Politična kronika obsega poleg drugega zanimiv prispevek o ameriški demokraciji; književni pregled se peča z dvema knjigama Momčila Miloševiča, med beležkami pa beremo posebne pozornosti vredno poročilo Turnerja In Shava o bolj-ševiški Rusiji. — Obnova-Njiva stane celoletno 160 K, posamezna številka 4 K. Kupujte ta naročajte! Anton Melik, Zgodovina Srbov, Hrvatov Ip Slovencev EL del 2. snopič. (»Pota in cilji 3. zv.«) V Ljubljani 1920. Izdala in založila Tiskovna zadruga. Cena 21 K. — Po pošti 1.80 K več. — Ravnokar Je izšel zadnji zvezek Melikov« zgodovine, ki popisuje politični razvoj Jugoslovanov v 19. stoletju. Obsega tedaj predvsem narodni preporod avstrijskih Jugoslovanov ter njihove ustavne borbe v Avstriji. Potem razvoj Srbije od L 1842 dalje, zgodovino Čme-gor« v 19. stoletju in končno osvobodilne vojne 1912—1918. Tako imamo sedaj popolno zgodovino Jugoslovanov, ki popisuje vse dogodke do ustanovitve naše države t je, do 1. decembra 1918. Knjigi je tudi pridelan seznam najvažnejše literature za Jugoslovansko zgodovino. Knjiga se naroča pri Tiskovni zadrugi v Ljubljani, Sodna ulica 6. Dokumenti o jadranskem vprašanja. (Angleška bela knjiga.) Zbirka polit., gosp. in socij. spisov VI. zvezek. Založila Tiskovna zadruga v Ljubljani 1920. — Cena IS K po pošti pripor. 1.80 K več. Jeseni 1. 1919. ta pričetkom 1. 1920. Je izgledalo, da nas bo antanta prisilila, da sprejmemo takšno rešitev Jadranskega vprašanja, kakor si lo želi Italija. Diplomatična akcija je naenkrat zopet oživela in iazne vlade so izmenjavale med seboj spomenico in predlog«. Angliji se Je pričelo muditi zaradi občega iztočnega političnega položaja, zato je sprožila debato o Jadranskem vprašanju, ki naj bi bila zadnja. Sledili so predlogi Italije In nasveti Anglije ta Franclje ter odgovori naše vlade Vmes pa so posegali Wllsonovl izreki. Ta diplomatska korespondenca Je zaključila pogajanja, ki Jih navajajo različne stranke v pravdi za naše Primorje. Pozneje bi se bila imela vršiti direktna pogajanja, ki se pa vsled modre TrumbIČeve taktike niso vf-šila. T« diplomatsko korespondenco J« v točnem prevodu izdala Tiskovna zadrugo V Ljubljani kot C zvezek »Zbirke političnih, gospodarskih in socijalnih spisov«, Knjiga pbsega 4 tiskovne pole ter se naroča pri Ttataml zadrugi v Ljubljani SoML f. Pokrajinske vesti. Strl Koncem pretečenega tedna Je prišel semkaj ljubljanski trgovec. Ko Je šel po kupčijah v okolici Je poslal hlapca konje kopati. Tukajšnja finančna straža Je konje zaplenila, češ, da so osumljeni, da se Jih hoče iztihotapiti. Na Intervencijo lastnika pa so konje naposled vendarle izpustili. 8okoi v Ztreh vabi vse prijatelje sokolstva na javno telovadbo v Zireh dne 11. julija. Cerknica. Dne 2. julija Je imel pri nas Informativno predavanje o Koioški, koroški nadučitelj g. Macarol ki nam Je v daljšem govoru pojasnil na podlagi statistke da je gotovo, da za nas izpade plebiscit y pasu A ugodno, ako tudi izvenkoroški Slo venci storimo avojo dolžnost, ter Koroške moralno in gmotno podpiramo, da pri glasovanju ne samo zmagamo, temveč tudi sijajno zmagamo, ter pokažemo celemu svetu, da so nam v Parizu delali krivico, ko so zahtevali za Koroško plebiscit, ki g; za Primorje niso dovolili Pokazal nam tudi pomen glasovanja v pasu A ne same za Izid glasovanja v pasu B temveč za cel Slovenijo. Opisal nam Je težave s kateri' Se ima boriti narodni svet za Koroško, kakor tudi ogromno delo, ki ga Je izvršil Udeležba Je bila za delavnik v najhujši košnji naravnost ogromna — do 600 ljudi vseh slojev, ki so z zanimanjem sledili govorniku. Izvolil se Je tudi takoj odbor za pomoč Koroški. Hvaležni smo gospodu predavatelju, da nam Je razmere na Koroškem tako pojasnil in spoznali, da Je bito predavanje res potrebno. Begunjščlca. Znamenita flora na Be-gunjščici jo v polnem cvetu! Vilfanova koča (1517 m, 2 ta pol ure Iz Begunj alf Poljč) Je oskrbovana. Prečkanje od Vilfanove koč« proti planini Preval (Tržič) Je vsled zgoraj pasečih se ovac, ki prožijo kamenje, epas-no. Boljša Je pot od Vilfanove koče na vrh Begunjščlce in z vzhodnega grebena Be-gunjščice navzdol na planino Preval in Tržič. Lepa kombinacija je tudi z zapadne škrbine pod vrhom Begunjščice severna meli in po njih v Zeleničo v pastirski koči, odoudot pa sestop levo v Žirovnico alt desno v Trllč. Trbovlje. Glede stanovanj ta stanarin so pri nas zelo neurejene razmere. Hišni posetniki zvišujejo stanarino, kakor se komu poljubi. Prosili bi gospoda gerenta, naj nam pojasni koliko odstotkov sme hišni posetnik stanarino povišati če se pri tem vzame za merilo stanarino, plačano L 1914. iz Vinice tik hrvaške meje nam poročajo: Letina nam obeta obill pridelek. Vre-tae pa ni nič stanovitno. Skoraj slednji dan Imamo hudo grmenje in treskanje. V Pri-banjcih Je treščilo, na kar so štirim posestnikom poslopja do tal pogorela. Da je umri župnik KCnig, ki je povzročil pri nas toliko razprtij in sovraštva, vam je znano, a povedati moramo še, da Je zapustil lepe tisočake. Govori se, da Je volil vse imetje svoji kuharici, ki Je doma iz Loža, kjer je Kdnig pred desetletji služboval kot kaplan. Sv. Jurij ob Ščavnici. Dne 20. Junija smo imeli Telovsko procesijo pri podružni taSLT' Is5nenadU° na« Je na naših Jugoslovanskih tleh nenavadno strašilo Is Mali oglasi Proda sas Vinske hramne sode tri po 120 hekto, pet po 75 hekto, popravila potrebnih, proda po 1 K za liter J. KRAVAGNA, Ptuj. ; ............................ im. Prodam novo moderno spalnloo in obednlco. Vprašajte v upravnlštvu »Jugoslavije«. lopj. Prodam samo za v Srbijo 10 panjev čebel ležečih z okvirjem po 16 do 18 okvirjev 22X26 večinoma £e sedaj polnih medu, najboljše vrste plemenjakov. Naslov pove upravništvo. 1407. Proda se enonadstropna hiša v Ljubljani v sredini mesta z enajstimi stanovanji in s dvema lokaloma. Cena zelo nizka. Naslov pove uprava tega lista. 1110. Vinske sode iz finega hrastovega lesa od 100 do 1500 litrov, manj rabljene ter nove, prodam po ugodni ceni. Dam Jih tudi na. posodo proti odškodnini JOSIP NADAI, vinski trgovec, Murska Sobota (Prekmurje). 1103. Nova spalnica iz mehkega iesa se ceno proda. Poizve se v upravnlštvu. Prodam-MOBlLijE ZA 8PALNO SOBO (2 postelje, 2 omari, 1 nočna omarica). Novi Udmat št 163. 1241 Popolna ČASTNIŠKA JAHALNA OPRB-MA se proda. Maribor, gostilna »Zlati konj«, soba 12. 1122. KONJ, polnokrvni arabec Schagya, eden najbolj krvnih konj, prvovrstni dirkač, Je na prodaj. Cena primerna. Proda se radi pomanjkanja primernega prostora -ta postrežbe. Jakob Kleindlenst, župnik v p. Bled. HM. ' Proda se DALJNOGLED Trieder-biaocta, Zelss 6X z etuijem. Poizve se pri Anončnemu zavodu Drago Bescljak, Ljubljane, Cankarjevo nabrežja. 111*. Proda” m KRASNA PERZIJSKA PR*- rrooa A«*!«* % starih časov — Vpteranci v dosledno črno« žoltlh našitkih na uniformah in z avstrijskimi dekoracijami na »Junaških« prsih, Hrabro četo Je vodil ponosnih, samozavestnih korakov nam iz časa preganjanj pr#, dobro znani avstrijski feldvebel ta žandag v p„ katerega imajo posebno Bosanci V, dobrem spominu, ker Je z njimi zelo »ljudo« milo« postopal. Gospod Veteranenhaupt« mann, ali še se spominjate, kdo je v letu 1914 koval v gostilni Perger ovadbe proti našim zavednim fantom? Velika predrznost Je, da v Jugoslaviji ie smelo nastopati ve-terand Zakaj pristojna oblast tega protU državnega društva ne razpusti?«/ Guštanj na Koroškem. 8. avgusta t. L priredi Mariborska sokolska župa svoj župni zlet v Guštanj. Vabijo se vsa društva k polnoštevilni udeležbi ker se i« ravno v Guštanju pred letom bil krvavi boj in je tekla sokolska kri. Prelita kri j« rodila mladega čilega guštanjskega Sokola, katerega Je treba podpirati. Zato se ozirajte na to prireditev 1 Šoštanj. Kakor znano, Je imela Kristanova vlada za najnujnejše da ustvari svojim pristašem ta agitatorjem korita. V tet svrho Je razpustila okrajne bolniške blagajne ta Jih podredila Ljubljanski okrajni bolniški blagajni kot poslovalnice. Na ta način se Je tudi popolnoma v slovenskih' rokah nahajajočim se bolniškim blagajnam ugrabilo precejšnje premoženje, delodajalci ln delojemalce pa oropalo vseh pravic, —< kljub vsem ugovorom. Tukajšnja v slovenskih rokah se nahajajoča bolniška blagajna Je izvrstno uspevata, opravljal Je vse posle en sam dober, vesten uradnik, po nizki ceni. Blagajna Je bila dobro situirana, pobirala Je 4*t prispevke. Sedanja poslovalnica pobira 6% prispevke, zato pa vzdržuje dva socialdem. (ril komunistična?) pristaša, zato pa so delodajalci ta delojemalci brez vsakih pravic to zastopstva. V prvi vrsti se tej vladi gre za to, da mi vzdržujemo te pristaše, bolnikom pa ne preostaja nič. Omenimo, da znašajo plače okrog 3000 fC, prispevki pa niti ne toliko. Tem potom opozarjamo vlado, da nismo voljni dalj« prenašati tega izkoriščanja. Zahtevamo svoje pravice, kakoršne smo vživeli pri poprejšnjih okrajnih bolniških blagajnah. Ml zahtevamo svoj odbor in bomo sami skrbeli za svojega uradnika. Našo razmere gotova ral bolj poznamo kakor Ljubljanska gospoda. Poživljamo vse prizadete, da zavzamejo svoj« stališče. — Obrtnik. CrnomeU. Sklicujoč se m S 19. tisk, zakona, zahtevam, da sprejmete glede dopisa pod naslovom »CrnomeU« v Vašem listu z 16. VI. 1930 št 142 nastopni popravek: Ni res, da sem drogi dan po javni telo* vadbi črnomaljskega Sokola z dne 6. VT, odpustil iz službe vrlega člana Sokola Drobniča, radi tega ker je nastopil pri javni telovadbi v kroju; res Je nasprotno, da' pri meni ni bil noben Sokol Drobnič usluž-ben, da sem pač odslovil vajenca Miroslava Stržinarja, a ne radi njegovega nastopu pri telovadbi črnomeljskega Sokola, ampak, ker Je bil ta vajenec neporaben ta neubogljiv. Črnomelj, dne 30. junija 1920. -* Franc Kambič, mizar. GLASOVIR (Stutzfliigel) se proda ali d« v najem. Naslov pri upravnlštvu. 1115. MOŽKO KOLO dobro ohranjeno s« ceno proda. Emonska cesta !0/I. 107L Proda se DOBRO OHRANJENO MOl ŠKO KOLO. Dunajska cesta št. 9, prva dvorišče, levo. 1114- Kupi se: Kupim po najvišjf eenl SVEŽA BUKOVA CEPLJENA DRVA, franlco vagon, ter vsako množino BUKOVIH IN HRASTOVIH ŽELEZNIŠKIH PRAGOV, franko postaja, Ponudb« J« poslati na Franc Drobnič, Laško. 1121, Sl&Slllt&fS a Gospodična, zmožna slov. in nemškega Jezika, žeU mesta kot GOSPODINJA' k večjemu obratu. Vstop ta plača po dogovoru. Dopisi se pošljejo na uredništvo »Jugoslavije« št 560. -1125. Zavarovalnica išče TAKOJ PENZ1JO-NISTA za pomožno pisarniško moč, Oferte na upravništvo tega lista pod »Penzljonist«, 1123.__ Vajenca za puškarsko obrt sprejme F. K. KAISER, puškar, Selenburgova ulica SUrv. 6. 1113. Razno: ZAMENJAM SVOJE STANOVANJE t Mariboru, obstoječe Iz ene velike sobe ta ene velike kuhinje v Magdaleninem četrt, ga enako v Ljubljani Cenjene ponudita prosim pod šifro »Potrebon« na upravo »Jugoslavije«. ______ MESEČNO ŠOBO, če mogoče s HRANO, išče mlrea gospod. Naslov v upravi ______________________ * Kdo ad odstopi eno sobo, četudi pri-prosto, aa dve osebi prod vsaki eenl, za-dovolita se todl za čas odsotnosti na počitnicah. Ponudb« na Upravo pod (vsaj I meseca). ___________ Hče se družahntk m večje, dobro vpeljano podjetje v Ljubljani. Cenjene P«wdb« orosim »a upravo »Jugoslavije« pod F, P, škodoval. Umeje se, da v mnogih slučajih mraz ne sme dolgo trajati, včasi še eno uro ne. Jajca ptičev so jako občutljiva za mraz, tako da jih nižja temperatura ko 12 stopinj brez Izjeme uniči. * Vpliv tobaka na žensko plodovltost. Ravnatelj sanatorija v Parkersdorfu zdravnik dr. Stein pripoveduje, da je v svoji praksi večkrat opazoval, da so ženske- kadilke bolehale na živcih in postale nerodovitne. Dasiravno glede tega ne obstoja nl-kaka Statistika, so vendar izvajanja drja. Stcina lahko razumljiva, zlasti, ker se ne da tajiti nekaka zveza med nikotinom in žensko neplodnostjo. Nikotin vpliva pri ljudeh, kakor pri živalih na stisnjenje trebušnih cevk, kar moti redno pretakanje krvi v teh delih in s tem slabi Sleze. In posledica tega je baš nerodovitost. Saj je tudi med priprostem prebivalstvom razširjena vera, da se da s tobakovlm čajem pregnati plod. * Pokopališče umorjenih obsojencev. V Parizu se nahaja na pokopališču Vincennes poseben oddelek za one, na katerih se je Izvršila smrtna kazen. Malo pred vojno so hoteli to pokopališče odpraviti, toda takoj po začetku vojne so uvideli, da ga še bodo zelo potrebovali. Bolo-paša, Lenolr, lepa plesalka Mata-Hari in mnogi drugi znani in neznani špijoni ležijo tain pokopani. V po- četku so smeli pokopališče obiskati svojci umorjenih. Dolga leta sta bila grobova Orsinija in Pierija okrašena z venci in italijanskimi barvami. Potem so pokopališče umorjenih obsojencev zaprli, da bi preprečili demonstracije na grobovih znamenitih anarhistov Ravachola, Valllanta in Henryja. Radi veleizdaje ustreljeni ležijo v grobovih, ki nimajo označbe imen. Poleg zločincev pa počiva tam tudi mnogo nedolžno obsojenih, tako n. pr. vsled justičnega umora ustreljeni Lafargue. Vendar pa umorjene ne pokopljejo vsakokrat, temveč jih prepustijo tudi medicinski fakulteti. V tem slučaju se pogreb samo fingira, pri čemur se pokopljejo samo krvavi ostanki guillotinske košare, zaviti v platno. * »Wacht am Rhein« prepovedana — ob Renu. Po uradnem poročilu šefa francoskega generalnega štaba je poveljujoči general v po Francozih zasedenem renskem področju prepovedal petje nemških izzivalnih pesmi, med njimi seveda tudi »Wacht am Rhein«. General utemeljuje to prepoved s tem, da imajo te pesmi provokato-rični značaj, naperjen proti Franciji. • Materin zločin. V Cikovi pri Tasovu Je hotela premožna kmetica pregnati plod ter se je v ta namen obrnila na neko Be-neševo. A sredstvo, katerega ji je dala Be-neševa, ni vplivalo samo na seme, temveč tudi na materino zdravje. Mož jo je pri-, peljal domov — mrtvo. Raztelesenje je pokazalo vzrok smrti. Beneševa je zdaj v preiskovalnem zaporu. * Varčnost romunske kraljice Marije, Rumunska kraljica Marija, ki se nahaja sedaj v Parizu, je obiskala te dni s svojima dvema hčerkama neko trgovino s starinami. Izmed mnogoštevilnih predmetov si je Izbrala neko zelo lepo starinsko bombo-nijero. Trgovec ji je pokazal tudi dva krasna mala kipa, ki sta ji izredno ugajala. »Koliko staneta?« je vprašala trgovca. »Vsak tritisoč kron«, odgovori on. »To je za mene predrago«, se nasmehne kraljica. Ena izmed princes pa je pripomnila: »Ža-libog, nismo Amerikanke«. * Novo sredstvo proti nervoznosti. Pred pariško akademijo medicine je imel te dni njen član dr. Gučniot zanimivo predavanje o novem 'sredstvu proti nervoznosti in melanholiji. Ta učeni zdravnik priporoča vsem, ki trpijo na živcih, naj posečajo vsak dan kakšen javni vrt in tam opažu < jejo — vrabce. Skakljanje letanje, živahnost In vrišč teh veselih ptic vpliva baje zelo povoljno na živce in jih polagoma ozdravi. Ker to zdravilo nič ne stane, ga lahko preizkusi vsakdo, ki ima seveda dovolj časa in svobodo za to. Vprašanje Je samo, če je medicina tudi zanesljiva. Pošljite naročnino! Drobiž 't* Cene kožuhovini. Kožuhovina v Lip-skem, središču krznarskega obrta na Nemškem, je zadnji čas precej padla. Kože kune so bile po 3000 mark, danes jo dobiš za 1200 mark. In kakor te, padle so tudi lisičje in dihurjeve kože. Temu nasproti pa so kože domačih zajcev obdržale svojo ceno. Koža domačega zajca se plačuje po 80—200 mark. Sploh je na Nemškem kožuhovina kuncev zelo v čislih, saj jo je videti v najrazličnejših Imitacijah. Jako visoko ceno pa imajo lisice, ki žive v Alaski in severni Ruski. Koža polarne bele lisice se plačuje po 4000—6500 mark. * Vpliv mraza na telo ln življenje. Profesor Raoul Pichet, eden izmed prvih angleških naravoslovcev, je nedavno predaval o učinku mraza na telo in življenje živih bitij. Zanimivo je, da prenesejo ribe temperaturo 15 stopinj mraza. V takem stanju jih je mogoče na koščke razlomiti. Komaj pa, da se nekoliko ogrejejo, zopet veselo plavajo po vodi. Žabe zdrže 28 stopinj mraza, stonoge 29 stopinj, močelke 60 stopinj, polži 120 stopinj, ne da bi jim mraz kaj Koroška. — Spisa Carantanus. — Z barvnim zemljevidom Koroške. Cena 4 K. Gosposvetsko polie. Spisal dr. Bog. Vošniak. Cena 2 K. Naša Istra. Spisal Fr. Erjavec. Cena 1 K. 'Jugoslovanska žena za narodov0 svobodo. Uredil Alre. Cena 2 K. Slovenci, Slovenke! Stojimo tik pred odločitvijo, tik pred plebiscitom. Naša narodna dolžnost je, da se zavedamo svojih pravic, da spoznavamo svojo domovino ter da smo poučeni o naših najbolj perečih vprašanjih. Naročite te knjige in širite jih med ljudstvom! Naročajo se pri »Zvezni knjigarni* v Ljubljani Marijin trg 8 in v vseh podružnicah »Jugoslavije« ter v vseh knjigarnah. Naš ljubi oče, oziroma brat, tast in stari oče, gospod Mihael Jezovšek, kr. notar na Vranskem, je umrl po dolgi, mučni bolezni, star 65 let, v ponedeljek, dne 5. julija 1920 ob V2 9* zvečer. Pogreb bo v sredo, dne 7. julija 1.1. ob 4. popoldne. Vransko, dne 6. julija 1920. Mcla, omož. Zdolšek, Roza, Vladimir, Milica, Anka, otroci. Marija Vrečko, Mirko Zdolšek, Duško Zdolšek, sestra. šolski vodja, zet. vnuk. iizziiggn Najcenejše je Trstfe za strope izdeluje in prodaja na debelo in drobno m* po K 4-80, pri večjih naročilih znaten popust, Ant. Steiner* Ljubljana, Jeranova ul. 13. (Trnovo.) 771 Brez posebnega obvestila, katero izdeluje Isnport Eksport Istotam se dobi tudi druge pletenine, kot koupe- in potne košare I. L d. Trgovci I Zahtevajta speci jasne ponudbe I iz korenin rlžove slame dobavi vsako količino tvrdka M. I L. Pavelič Virovitica, Slavonija. Na željo vpošlje se vzorec z navedbo cene. Ljubljana, EHcivrcisova c. 18, Metelkova ulica (poprej zaloga Mengiške pive), Bencin ln vse avtomobilne potrebščine za avtomobile, motocikle, kolesa za 40°/o v ceni , Pnevmatika znižana’ Mesni piasei / od K 265*—, zrač- / nice od K 130-— Iz prvovrstnega Šved- Ifnlacn 8kega jek,a’ mIrovnl/ / IVOieba Izdelek in vse po- / ^ / trebščine / V / <3 KOLONIJALNO, ŠPECERIJSKO in I PREKOMORSKO BLAGO na veliko I 100 pri veletrgovini | CDiifTjir m Eli E Sil izvodov, kolon. B IlU ll I Ull in drugega blaga preje g Krilila*. MB K Telefon: 108. - Brzojavi „FniCloa“ I Ustanovi). 1883. 1 Zahtevajte cenik! "tM dostavlja na dom v vsaki množiri najceneje Srebotnjak, Kolodvorska ul. 81. je najboljše in najcenejse povsod za dobiti Bonbone Prva mariborska tovarna mila Maribor, Izdeluje kristalno sodo, sveče in toaletno milo. kandite, kolače, kekse in druge slaščice naročajte edino le pri domači slovenski tvornici Josip Rajšter, Šoštanj ali pri njenih zalogah: Ljubljana: A. PSschl, Gosposvetska c. 7, I. Podboj, Sv. Petra ... , cesta 95. prvovrstno moč, samostojen v vsem bilančnem pošlo- e. Roz Debenjaif) Kralja vanju, izvežban v lesni branži, se sprejme. Pismene po- petra o. 15. Prvqyrstno blago, nudbe ie nasloviti; LJUBLJANA, glavna pošta, poštm Dobava takoj. Zahtevajte cenike. predal šteV. 166. Blagajne 'knjižica našim malim za zabavo in pouk s 45 slikami in k teni spadajočim besedilom. = Cena 20 kron. = Dobiva se v Ljubljani: rZvezni knjigarnl.Marijln trg 3, 1 Zvezni Mini, Stari trj 19,1. {asoplse, knjige, brošuro, cenike, le ake, lepake, vabila, vzporede, rafcune kuverte in pisemski papir s firmo, vizitk©, naslovnice itd. natisni! klfro, Hčp© I« «©«o IMB sillPR • Tiska »Učiteljska tiskarna** y Ljubljani Odzovornl urednik Anton Pesek.