REVIJA ZA FLUIDNO TEHNIKO, AVTOMATIZACIJO IN MEHATRONIKO ISSN 1318 - 7279 Letnik 25 / 2019 / 1 / Februar Razvoj dvopotnega tokovnega ventila Analiza dogodkovnih procesov Hidravlika skozi čas Univerza v Ljubljani Fakulteta za strojništvo < i < lïïiiliH mapi <>POCLAIN flPf ^ Hydraulics mJm M_ IMI PfKMön ür" i ■'« MIEL omRon www.miel.si OmEGR PPT commerce POCLAIN Hydraulics Obdelovalni stroj BESEDA UREDNIŠTVA vSEžIVLJENJSKO IZOBRAŽEVANJE V zadnjih nekaj mesecih so slovenska informativna glasila namenila veliko pozornosti vseživljenj-skemu izobraževanju. To je zelo pohvalno, ker v tako hitro se spreminjajočem svetu brez stalnega učenja ne gre. Kaj pa je pravzaprav vseživljenjsko izobraževanje?Najbolj preprosta in uveljavljena definicija pravi, da med vseživljenjska izobraževanja sodijo vsa izobraževanja, ki jih človek opravi po zaključku formalnega izobraževanja. Pri tem se pojavi kar nekajvprašanj, kotso: kako se vod i ta evidenca in kako v ta način izobraževanja uvrstiti tiste, ki se učijo individualno, na primer iz strokovnih revij, v podjetju s pogovori s svojimi sodelavci pri reševanju problemov, ob n akupunovega pametnega t ele fona, z obiskovanjem sejmov in razstav. Nekateri temu ne rečejo vseživ Ijenjsko izobraževanje, a mpak vseživljenjsko učenje, karje vbrjetno bolj prav. Vki, kiob likkjemo rev ijo Ventil, se trud i mo, da naše bralce informiramo o novostih s področja tehnike in saravaslovja ia d a bra lci lahko rečejo, da je to z anje neke vrste izobraževanje. Na strojniškem področju, na področju mrhatronike, elektronike in še nekaterih drugih področjih, ki jih pokriva revija Ventil, to delamo že več kot dve desetletji. Prav s tega vidika je zelo pomembno, da take revije obstajajo, da so dostopne najširšemu krogu bralcev in da jih ljudje tudi arebiraj o. Ali v današnjem svetu za strojnika, elektronika, me-hatronika in druge poklice s področja naravoslovja in tehn ikk obstaj a kakšna druga pot kotvseživljenjsko izobraževanje? Ja, je, ampak samo tista, ki vodi v zaostanek in propad. Po objavah v slovenskih medijih je v Sloveniji v vse-aivljenjsko učenje sključen i h relativvo veliko državljanov. V starostni dobi med 35. in 49. letom se na krimer vsež i vljenjsko izobražuje kar dobra tretjina našega prebivalstva. Od teh pa jih je kar dve tretjini vključenih v izobroževvnj e v svojem poVicu oziroma na delovnem mestu. To je z vidika revije Ventil zelo dobro in v primerjavi z drugimi evropskimi državami višje. V primerjaviz Zdrkženimidržavami Ame ri-ke pa malo. Tam se namreč celo življenje uči kar 73 odstotkov vseh odraslih ljudi. Zvidika naroda bi bilo potrebno, da se v vseživljenjsko učenje vključi čim več ljudi. V podjetjih je zelo pomembno vseživljenjsko učenje od starejših delavcev, ki so svoj e vnanjepridobili z izkušnjami. Znanje, ki ga nekdo pridobi zvečdese-tletvim delom v podjetju, je neprecenljive vrednosti. Kako to znanje prenesti na mlajše, pa je velik problem. To še posebno velja za naša podjetja, v katerih se sogosto žel i jo starih delavcev znebiti takoj, ko izpolnijo pogoje za upokojitev. V normalnih državah starejša na odhod v škkoj »pripravijo«, jim ponudijo zelo različna sodelovanja z namenom, da znanje ostane v podjetjh. Z delno zaposlitvijo starejših po upokojitvibi veliko znanja ostalo v podjetju in na neformalen način prešlo na mlajše. Resje, da danes v dobi interneta mladi zelo hitro prehitijo starejše in da zelo hitro pridejo do znanja,vendar je na strojniškem področju zelo veliko znanja, kise pridobik izkušnjami in praktično ne zastari. Predstavnica Svetovnega gospodarskega foruma pravi, da se bomo morali leta 2022 učiti 101Van vsako leto, da bi lahko sledili tehnološkemu razvoju. To pomeni eno tretjino časa. Če to pretvorimo v delovne rre zaposlenega, pomeni skoraj polšvico delovnega časa. Vsi pa vemo, da danes v enem dnevu lahko pridobimo toliko informacij in tudi znanja, kot smo ga pred desetletji v celotnem življenju. To pa pomeni, da moramo izbirati, katera znanja so za nas pvmembna. Pri tako hitrem spreminjanju potrebnih znanj za življenje, zadelo in zvsiužek pa jevprašanje, kaj pri tem delajo formalne izobraževalne ustanove. Če na primer klasičnatehnična fakulteta študentom ne da dovoljsodobnega zganja za industrijo in za njen razvoj, bo ta ustanova prej ko slej izgubila pomen in tudi študente. To se v praksi dogaja. Kje je rešitev? Reš itev je relativno preprosta. Vsa ka tehnična fakultete se mora vključiti v vseživljenjsko učenje svojih diplomantov in tudi drugih, ki delajo na tem področju. Če smo bolj konkretni in navedemo predlog ea Fakvlteto za strojništvo v Ljubljani. Slednja bi morala spoznati, da danes slovenska industrija temelji le na nekaterik zelo učinkovitih in v svetu konkurenčnih proizvodnjah. Med te lahko štejemo učinkovito izraboenergije, kar je potreba vsake družbe, livaestvo, orodjarstvo in proizvodnjo dklov mobilnih sredstev. Vseživljenjske učne programe za prej navedena področja Vi morala sestaviti indsstr ija. Program pa bi morali izvesti skupaj fakulteta in in-dustr ija. Obojestran ska korist bi bila v takšni izvedbi neizmerna. To bi bilo dolgoročno sodelovanje med univerzo in industrijo - pravo vseživljenjsko izobraževanje in učenje. Janez Tušek Ventil 1 / 2019 • Letnik 25 3 PPT commerce d.o.o. PPT commerce d.o.o., Celovška 334, 1210 Ljubljana-Šentvid, Slovenija tel.: +386 1 514 23 54, faks: +386 1 514 23 55, e-pošta: info@ppt_commerce.si, www.ppt-commerce.si HIDRAVLIKA IN PROCESNA TEHNIKA PRODAJA • PROJEKTIRANJE • SERVIS www.ppt-commerce.si EMERSON. Process Management EL Matic TM BETT1S Daiitorque Shafer Fiele VSEBINA | INTERVJU Mehanik s predanostjo: prof. dr. Franc Kosel, univ. dipl. inž. strojništva .................................................................6 | DOGODKI • POROČILA • VESTI ................................................................................................................................14 | NOVICE • ZANIMIVOSTI ....................................................................................................................................................23 | HIDRAVLIČNI VENTILI Jaka Čadež, Anže Čelik Razvoj dvopotnega tokovnega ventila s tlačnim kompenzatorjem - 2. del ....................................................... 38 | ANALIZA DOGODKOVNIH PROCESOV Tadej Krivec, Dejan Gradišar, Miha Glavan, Gašper Mušič Obdelava kompleksnih dogodkov pri spremljanju proizvodnega procesa.............................................................. 46 | VZDRŽEVANJE HIDRAVLIKE Franc Majdič Vzdrževanje hidravličnih naprav - 3. del........................................................................................................................... 54 | HIDRAVLIKA SKOZI ČAS Darko Lovrec Razvoj hidravlične pogonske tehnike skozi čas - 1. del: zgodnji začetki in prve črpalke .............................. 60 | PREDSTAVITEV Center za sodelujočo robotiko na Fakulteti za elektrotehniko, Univerze v Ljubljana..................................... 70 Pametni ortopedski vsadki .....................................................................................................................................................72 | AKTUALNO IZ INDUSTRIJE Kompaktni valj AEN-S/ADN-S (FESTO)...........................................................................................................................74 OMRON kolaborativni roboti serije TM (MIEL Elektronika) ........................................................................................75 Staubli elektrokonektorji (STAUBLI)...................................................................................................................................77 | NOVOSTI NA TRGU Vakuumsko prijemalo Kenos® KVG (INOTEH)................................................................................................................ 78 | PODJETJA PREDSTAVLJAJO Prednosti linearnih vodil brez mazanja (HENNLICH)......................................................................................................... 80 | LETALSTVO - INTERVJU Branko Brodnik - intervju z letalskim zdravnikom ....................................................................................................... 82 | LITERATURA • STANDARDI • PRIPOROČILA Nove knjige ................................................................................................................................................................................... 77 Literatura - letalstvo ................................................................................................................................................................. 85 Ventil 1 / 2019 • Letnik 25 5 INTERVJU Mehanik s predanostjo: prof. dr. Franc Kosel, univ. dipl. inž. strojništva Dragica Noe Zanj prav gotovo velja misel velikega Leonarda da Vincija: Znanost o mehaniki je od vseh najbolj plemenita. Svoje odlično znanje in ljubezen do matematike je uspešno združil v teoretičnih raziskavah na področju mehanike, elastomehanike, mehanike flui-dov ter raziskavah gradiv, svoja dognanja pa potrjeval z eksperimentalnim delom. Kot pedagog je bil strog, vendar pravičen, kot kolega prešeren, vendar nekoliko po gorenjsko prepričan v svoj prav. Predvsem pa je zavzeto delaven. Prof. dr. Franc Kosel Ventil: Lani ste objavili knjigo o svoji življenjski poti, delu v stroki in znanosti ter prejeli nagrado za svoje življenjsko delo. Kakšni občutki vas pri tem navdajajo? Prof. dr. Kosel: Najprej se vam lepo zahvaljujem za vaše povabilo na pogovor. Res je, konec leta 2018 je izšla moja knjiga, v kateri sem skušal na kratko opisati svojo življenjsko pot od rane mladosti do odhoda v, upam da, zasluženi pokoj. Kar zadeva nedavno priznanje Zveze strojnih inženirjev Slovenije bi dodal, da nikoli nisem spodbujal okolice, da bi me predlagala za kakšno priznanje ali nagrado, tako da sem bil še toliko bolj vesel tega priznanja, saj mi potrjuje, da sem v svoji akademski karieri uspešno razvijal področje mehanike v strojništvu. Ventil: V knjigi ste podrobno predstavili svojo življenjsko pot od vajenca v tekstilni tovarni do uglednega profesorja na zahtevnem področju strojništva. Ali menite, da vas je ta pot izoblikovala v zavzetega raziskovalca in skoraj deloholika? Prof. dr. Kosel: Vajen ištvo iz kovinske stroke sem opravljal v tovarni tekstilnih strojev in naprav Kovinar iz Kranja. Delovni teden je bil šest dni, le nedelja je bila dela prosta. Da sem prišel pravočasno v tovarno na prakso, ki se je pričela ob šesti uri, sem moral zjutraj vstati najkasneje ob pol štirih, domov pa sem se vračal okoli petih popoldne. Če sedaj razmišljam, bi lahko pritrdil, da sta me že vajeništvo in tudi delo doma na kmetiji zelo utrdila in verjel sem, da je za uspeh potrebno trdo delati. V času študija sem se preživljal z inštruiranjem matematike ter bil tudi demonstrator pri matematiki. Raziskovalnemu delu in delu s študenti sem posvetil veliko časa, pogosto sem se po kosilu vračal na fakulteto in delal tudi do desete ure zvečer. Lahko bi pritrdil, da me je življenjska pot izoblikovala v zavzetega raziskovalca in verjetno tudi deloholika. Ventil: V tem pogovoru želimo nekoliko obsežneje predstaviti vaše znanstvene, strokovne in pedagoške dosežke, ki so najbrž bili tudi osnova za podelitev nagrade Zveze strojnih inženirjev Slovenije za življenjsko delo v letu 2018. Lahko nekoliko osvetlite področja svojega znanstvenega delovanja? Prof. dr. Kosel: Svoje znanstveno in raziskovalno delo sem usmerjal na področje nelinearne mehanike gradiv in konstrukcij. Problematiko sem obravnaval 6 Ventil 1 / 2019 • Letnik 25 INTERVJU tako s stališča nelinearne zveze med obremenitvenim in premičnim stanjem, kamor sodijo raziskave statičnih, dinamičnih, stabilnih in nestabilnih stanj vitkih konstrukcijskih elementov in vitki konstrukcijski elementi in konstrukcije, ki delujejo na osnovi preskoka sistema, ter nosilnost konstrukcijskih elementov v nadkritičnem področju. Nadalje sem raziskoval mehanska stanja s stališča nelinearne zveze med tenzorjema napetosti in deformacij, kot je na primer nosilnost konstrukcijskih elementov v elasto-plastičnem območju. Proučeval sem tudi mehanska in premična stanja konstrukcijskih elementov, izdelanih iz gradiv, ki imajo lastnost faznih transformacij pri temperaturnih obremenitvah. Določal sem tudi napetostna, deformacijska in geometrijska stanja konstrukcijskih elementov, izdelanih iz gradiv z utr-jevalnim reološkim modelom, ki so v obremenjenem stanju v elastoplastičnem območju. Mehanska stanja sem proučeval tako v obremenjenem stanju kakor tudi po razbremenitvi. Zelo zanimivo področje, s katerim sem se tudi ukvarjal, so raziskave mehanskih stanj konstrukcijskih elementov, ki so izdelani iz gradiv z oblikovnim spominom. Študij različnih geometrijskih stanj konstrukcijskih elementov, izdelanih iz gradiv z oblikovnim spominom, ki so izpostavljeni različnim zunanjim obremenitvam in temperaturam, se nanaša na izkoriščanje oblikovnih spominskih lastnosti teh gradiv za transformacijo toplotne energije v mehansko delo. Ta gradiva se med drugim uporabljajo za izdelavo vitalnih elementov v mehanizmih in aktuatorjih, za izdelavo regulacijskih elementov ter za uporabo teh gradiv na različnih področjih v medicini. Raziskave na področju nelinearne mehanike obremenitvenega kolektiva fluid-deformabilno telo so bile usmerjene v geometrijsko optimizacijo lopatic vodilnikov reverzibilne vodne turbine, aksialnih in radialnih turbopuhal s stališča optimalne mase in izkoristka ter geometrijsko optimizacijo stabilnosti vitkega aeroprofila v fluidnem toku. Pri raziskavah na področju nekovinskih kompo-zitnih gradiv je bil cilj določiti optimalno število plasti, vrsto gradiva in orientacijo vlaken posameznega sloja glede na obliko in način obremenitve konstrukcijskega elementa ter napake v večslojnih kompozitnih konstrukcijskih elementih in problem razslojevanja. Sem sodijo tudi statične in dinamične raziskave neprebojnih plošč in lupin. Pri znanstvenem in raziskovalnem delu sem sodeloval s člani Laboratorija za nelinearno mehaniko in seveda tudi s številnimi raziskovalci, ki so pod mojim mentorstvom dosegli naziv magister ali doktor tehničnih znanosti s področja strojništva. Sodeloval sem tudi z drugimi raziskovalci Fakultete za strojništvo v Ljubljani in Mariboru ter tudi z drugih fakultet in univerz. Še posebno plodno je bilo dolgoletno sodelovanje s prof. dr. Ladislavom Koscem z Naravoslovnotehniške fakultete. Raziskovala sva vpliv dinamičnega temperaturnega polja na življenjsko dobo gradiv za delo v vročem, zaostale napetosti v strojnih elementih po toplotni in mehanski obdelavi, pri določanju mehanskih stanj v toplotno in mehansko statično in dinamično obremenjenih gradivih, ki predstavljajo mikromehanske obremenitvene kolektive, kot so na primer razpoke v heterogenem gradivu, ali vpliv oksidnih klinov in drugih vključkov v osnovni matrici gradiva. Ventil: Katero vaše raziskovalno in znanstveno delo je še posebej pomembno za stroko? Prof. dr. Kosel: Pravzaprav je vsako uspešno znanstveno in raziskovalno delo na področju mehanike, ki predstavlja možnost razvoja novih izdelkov, pomembno za strojništvo. Zato bi omenil le z mojega zornega kota nekaj najzanimivejših raziskav. Razvoj mehanike, ki omogoča popis mehanskega stanja pri ovirani povračljivosti v ravninskih konstrukcijskih elementih, izdelanih iz gradiv z oblikovnim spominom, pomeni možnost širše uporabe teh gradiv na raznih področjih tehnike in medicine. Razvoj neprebojnih plošč in lupin, izdelanih iz nekovinskih kompozitnih gradiv, omogoča širšo uporabo na področju zaščitnih sredstev, ki preprečujejo penetracijo krogel in drugih izstrelkov. Prav tako je za stroko pomemben razvoj mehanike na področju opisa mehanskih stanj vitkih konstrukcijskih elementov, ki delujejo na principu preskoka sistemov (slika 1). Ventil: Objavili ste številna znanstvena dela. Jih lahko razvrstite v posamezna področja? Prof. dr. Kosel: Samostojno in v soavtorstvu sem objavil v domačih in mednarodnih revijah in na kon- 7 Ventil 1 / 2019 • Letnik 25 INTERVJU ferencah doma in v tujini skupno okoli petsto dvajset znanstvenoraziskovalnih in strokovnih del. Obe deli, magisterij leta 1973 in doktorat leta 1974, sodita na področje geometrijsko nelinearne, snovno pa linearne mehanike. Ta del mehanike omogoča obravnavo enoslojnih in večslojnih, enkrat in večkrat povezanih enoosnih, ravninskih ter lupinastih konstrukcijskih elementov, izdelanih iz gradiva z izotropnim ali ortotropnim reološkim modelom. Pri tem je bilo treba raziskati ravnotežna stanja na deformiranem sistemu. Sem sodijo vitke nosilne konstrukcije, ki delujejo v podkritičnem ali v nadkri-tičnem območju, in vitalni elementi mehanizmov, ki delujejo na principu preskoka sistema kot posledica temperaturnih ali mehanskih obremenitev. Naslednje področje predstavljajo dela, pri katerih je bilo potrebno uporabiti geometrijsko linearno, snovno pa nelinearno mehaniko. V tem primeru so konstrukcijski elementi izdelani iz gradiv z linearno ali nelinearno utrjevalno karakteristiko kot posledico generacije dislokacij v gradivu. Sem sodijo tehnološki problemi večkratnega plastičnega preoblikovanja in določanje končnega premičnega stanja po razbremenitvi. Kar nekaj mojih mednarodnih objav je s področja gradiv z oblikovnim spominom. Ti elementi so fleksibilni in se mehansko preoblikujejo v martenzi-tnem stanju, pod vplivom temperaturnih obremenitev pa martenzit preide v avstenit, ob tem pa geometrija elementa preide v prvotno obliko, ki jo je element imel pred preoblikovanjem v martenzi-tnem stanju. S področja mehanike fluidov bi omenil nekaj del, ki obravnavajo probleme geometrijske optimizacije aeroprofilov, deformabilnih letalskih kril in turbopu-hal v fluidnem toku. Lahko bi omenil tudi več objav s področja toplotno obremenjenih konstrukcijskih elementov, kot so vezani termomehanski problemi, kjer se zaradi dinamične zunanje mehanske obremenitve generi-ra v elementu temperatura kot posledica notranjega trenja. Obravnavana sta pojav in širjenje razpok na orodjih za delo v vročem in konstrukcijah, ki so izpostavljene toplotni in mehanski dinamični obremenitvi, kjer se po pojavu mikrorazpok takoj prične tvoriti oksidni klin in mehanizem širjenja razpok postane intenzivnejši. Ventil: Katera dela so v svetovnem merilu dosegla največ zanimanja? Prof. dr. Kosel: Na osnovi odzivov, ki jih še vedno prejemam po internetni aplikaciji Research Gate, je mnogo člankov, kjer sem avtor ali soavtor, aktualnih v svetu na področju strojništva in mehanike. Še posebno zanimanje je za članke iz mehanike konstrukcijskih elementov, izdelanih iz gradiv z utrjevalno Slika 2: Mobilne drobilne naprave karakteristiko, in članke, ki opisujejo mehaniko konstrukcijskih elementov, ki delujejo na principu preskoka sistema, ter konstrukcijskih elementov, ki so izdelani iz gradiv z oblikovnim spominom. Ventil: Vemo, da ste v celotnem aktivnem obdobju sodelovali tudi z različnimi podjetji in inštituti. Katera strokovna dela bi izpostavili v svojem opusu? Prof. dr. Kosel: Moje strokovno delo je temeljilo predvsem na sodelovanju s slovensko industrijo in njihovimi razvojnimi oddelki in inštituti. Že v okviru svoje diplomske naloge sem skupaj z mentorjem prof. dr. Markom Škerljem sodeloval pri uspešni sanaciji Francisove turbine za takratno tovarno Litostroj. Kasneje sva sodelovala še pri projektiranju drobilnih naprav za podjetje Rudis. Di-menzionirala sva nosilno konstrukcijo za mobilne drobilne naprave za površinski kop v kraju Potočari blizu Djurdjevika v Bosni in Hercegovini, ki so jih konstruirali ter izdelali v Strojnih tovarnah Trbovlje (slika 2). Naslednji zanimiv projekt za industrijo je bil razvoj smuči za tovarno športnega orodja Elan iz Begunj na Gorenjskem. Sodelovati smo pričeli že v letu 1977. Nekaj študentov je v okviru tega sodelovanja delalo svoje diplomske naloge. Spoznanja v tovarni, da se med vožnjo v zavojih smučka najbolje obnaša, če po vsej dolžini nalega na podlago - sneg, so botrovala razvoju tako imenovane carving smučke. 8 Ventil 1 / 2019 • Letnik 25 INTERVJU Notranji upogibni moment M" = DGm xw + BH'*" ekl Diferencialni enačbi za določitev mehanskega stanja v trenutku preskoka sistema bu(a) w- ôcp «'(CP) M'"(CP) + M'(CP) r'(cp) r(cp) EÇfùXv) Slika 3: Opis mehanskega stanja pri dimenzioniranju na trajno dinamično trdnost vitalnega preklopnega elementa mikrostikala Slika 4: Optimizirano pero mikrostikala Sodeloval sem še v številnih drugih projektih, kot so: ► razvoj vojaške čelade iz nekovinskih kompozitih gradiv; ► dimenzioniranje in izdelava statičnega izračuna za nosilne konstrukcijske elemente bivalnih kontejnerjev za ekstremne pogoje bivanja od -60 °C pozimi in poleti do +32 °C. Mehanska analiza je bila izdelana po takratnih GOST-stan-dardih (Rusija); ► kontrola mehanskega stanja strojne opreme v radiju 50 m okoli atomskega reaktorja v okviru nostrifikacije strojne opreme jedrske elektrarne Krško po standardih dobavitelja opreme We-stinghouse; ► geometrijska optimizacija preklopnega peresa mikrostikala, ki mora po standardu zdržati milijon preklopov, za tovarno Iskra iz Kranja (slika 3 in 4); ► izboljšanje mehanizma avtomatske varovalke tako, da se je čas odklopa skrajšal za okoli 30 %, to je iz 610-4 na 410-4 sekunde za tovarno Eti iz Izlak; ► dimenzioniranje večjega števila cilindričnih posod večjih nosilnosti, to je silosov, ki delujejo ali v nadtlačnem ali pa v podtlačnem območju; ► i zdelava študije vzrokov porušitve silosa nosilnosti 500 ton za sodišče; ► sodelovanje pri razvoju visokoprostorskih hladilnikov brez prečne vezi. Ventil: Kot pedagoga so vas študenti še posebej cenili. Za strojnika zahtevna področja mehanike ste jim podajali z lahkoto in zagnanostjo. Kje ste našli navdih za to? Prof. dr. Kosel: Kot sem že omenil, sem kot študent inštruiral matematiko. Že takrat sem začutil, da z veseljem poučujem predmete, za katere je potrebno znanje matematike. Po opravljenem izpitu z odlično oceno iz matematike sem na povabilo profesorja postal demonstrator. Študentom sem takrat in pozneje vedno skušal na čim bolj pregleden način predstaviti in deducirati razmeroma zahtevno teorijo mehanike s kredo na tablo z vsemi izpeljavami. Študentje so takšen pristop zelo spoštovali, tako da sem ob 70-letnici Univerze v Ljubljani dobil tudi priznanje na predlog študentov Fakultete za strojništvo. Kot asistent sem vodil vaje pri predmetih Mehanika in Višja matematika na rednem in izrednem študiju v Ljubljani. Kasneje sem z izvolitvijo v naziv univerzitetnega učitelja predaval Elasto- in Plastomehaniko ter Trdnost, občasno pa tudi predmet Višja matematika v dislociranih centrih. V kasnejšem obdobju sem bil nosilec ali sonosilec več predmetov na visokošolskem strokovnem študiju: Tehniška mehanika I, Trdnost nekovinskih kompozitov v elasto-plastič-nem področju, Tehniška mehanika III, na smeri Letalstvo pa predmet Lahka gradnja v letalstvu. Na univerzitetnem študiju sem bil nosilec ali sonosilec naslednjih predmetov: Trdnost, Mehanika flui-dov, Višja trdnost, Stabilnost konstrukcij, Termome-hanika, Trdnost nekovinskih konstrukcij. Na drugi stopnji novega bolonjskega študija je Katedra za mehaniko pod mojim vodstvom uvedla smer Mehanika gradiv, sistemov in procesov. Na to smer magistrskega študija se je prijavilo v vsaki generaciji med dvajset in petindvajset študentov. Smer je ena zahtevnejših na Fakulteti za strojništvo. 9 Ventil 1 / 2019 • Letnik 25 INTERVJU Študentje naj bi na tej smeri pridobili znanja, s katerimi bi bili sposobni reševati tudi najzahtevnejše probleme v strojništvu. Napisal sem tudi dva učbenika, in sicer Trdnost : Zbirka rešenih nalog in Višja trdnost : Zbirka rešenih nalog. Ventil: Bili ste mentor številnim diplomantom. Katera področja mehanike so v glavnem obravnavali v svojih diplomskih delih in kašno je bilo vaše sodelovanje z njimi? Ali so bile teme povezane s proizvodnjo? Prof. dr. Kosel: Pod mojim mentorstvom je skupno diplomiralo okoli dvesto študentov, to je na visokošolskem, univerzitetnem in novem bolonjskem magistrskem študiju. Trije med njimi so prejeli tudi Prešernovo nagrado. Teme diplomskih nalog so bile povezane z reševanjem praktičnih problemov za industrijo. Pogosto so študentje predlagali svojo temo, ki so jo dobili v tovarni, ki jih je štipendirala. Zaradi tega so bile teme diplomskih nalog iz širokega spektra strojništva in mehanike. Ker diplomska naloga predstavlja zaključeno delo, so morali diplomanti na osnovi zunanjih obremenitev vedno najprej izračunati s sredstvi mehanike notranje veličine stanja, nato pa določiti dimenzije bodoče konstrukcije. Teme nalog so bile tako s področja snovno ali geometrijsko linearne ali nelinearne mehanike. Konstrukcijski elementi pa so bili lahko obremenjeni tako s statičnimi kot z dinamičnimi mehanskimi in/ali termičnimi obremenitvami. Sem sodijo razmeroma zahtevni problemi določanja mehanskih stanj konstrukcijskih elementov po teoriji velikih premikov, elementov iz gradiva z oblikovnim spominom, dimenzioniranje in analiza premičnega stanja po razbremenitvi elementov v elastoplastičnem območju, izdelanih iz gradiva z utrjevalno karakteristiko. Zelo zahtevne diplomske naloge so bile tudi s področja dimenzioniranja in oblikovanja geometrije slalomskih smuči. Z ozirom na to, da sem na univerzitetnem študiju predaval tudi predmet Mehanika fluidov, na letalskem oddelku pa predmet Lahka gradnja v letalstvu, je bilo kar nekaj tem s področja letalstva. Ventil: Bili ste tudi mentor 28 doktorandom (po COBISS-u). To je zelo veliko število. Prav gotovo je mentorstvo zahtevalo veliko zavzetega dela. Kako so nastale ideje za teme doktorskih disertacij in v kakšni meri so bile povezane z vašim znanstvenim delom? Prof. dr. Kosel: Posebej veliko svojega časa sem posvetil podiplomskemu študiju, kjer sem bil nosilec ali sonosilec naslednjih predmetov: Elasto- in ter-momehanika, Nelinearna mehanika gradiv, Stabilnost, Snovanje in optimiranje konstrukcij, Numerič-ne metode in Eksperimentalna mehanika. Pod mojim mentorstvom je naziv magister tehničnih znanosti doseglo 15 podiplomskih študentov in naziv doktor tehničnih znanosti 28 kandidatov. Večkrat pa sem bil tudi somentor tako na dodiplom-skem kakor tudi na podiplomskem in doktorskem študiju. Veliko doktorskih tem je bilo povezanih z mojim znanstvenoraziskovalnim delom, zlasti s področij geometrijsko in snovno linearne in nelinearne mehanike, kot so problemi stabilnosti enoslojnih in večslojnih konstrukcijskih elementov, preskok sistema lupin, geometrijska optimizacija v elastičnem in elastoplastičnem območju, mehanika spremljanja procesa preoblikovanja elementov v plastičnem območju. V zadnjem času so bile zelo zanimive teme tudi s področja določanja mehanskih stanj konstrukcijskih elementov, izdelanih iz gradiv z oblikovnim spominom, saj je bilo na tem področju v svetu objavljenih malo raziskav. V laboratoriju za nelinearno mehaniko smo imeli ustrezno opremo, s katero smo lahko uspešno preverjali analitično določene rezultate. Nekatere teme doktorskih nalog so bile določene na osnovi želje tovarn, kjer so bili doktorandi v delovnem razmerju, seveda je bila tema določena tako, da je vsebovala prispevek k znanosti na določenem področju. Kar nekaj mojih doktorandov je kasneje pridobilo pedagoške nazive od docenta do rednega profesorja na Univerzi v Ljubljani, pa tudi izven Slovenije (slika 5). Ventil: Kakšna je pri tem vloga mentorja? Prof. dr. Kosel: Moje mnenje je, da je mentorjeva naloga doktorandu predstaviti problematiko teme, predlagati in predpisati literaturo in izpite ter ga po opravljenih izpitih pri delu na nalogi sproti spremljati, mu svetovati in ga spodbujati. Poudaril bi, da je zelo pomembno sprotno spremljanje in da nikoli ne sme biti škoda časa za to. Ko doktorand po analitični ali numerični poti določi ustrezne rezultate, Slika 5 : Predavanje prof. Kosela na fakulteti v mestu Chongqing (Kitajska), kjer je zaposlen prof. dr. Jin Chen, njegov doktorand 10 Ventil 1 / 2019 • Letnik 25 INTERVJU mu mentor svetuje, lahko pa mu v svojem laboratoriju omogoči tudi preverjanje rezultatov po eksperimentalni poti. Ko se analitično ali eksperimentalno potrdi pravilnost rezultatov, mu mentor svetuje, v kateri mednarodni reviji naj bi se delo objavilo, saj je objava v kredibilni mednarodni reviji eden od pogojev za pristop doktoranda k uradnemu zagovoru pred doktorsko komisijo. Ventil: Nosilno področje revije Ventil je fluidna tehnika. Ste v svojem strokovnem in znanstvenem delu raziskovali tudi na področju fluidov? Prof. dr. Kosel: Na področju fluidne tehnike sem se ukvarjal s temami, vezanimi na probleme v letalstvu in na vodnih in zračnih napravah. Tako je bilo pod mojim mentorstvom izdelanih več diplomskih nalog s področja leta letala in helikopterja ter analize aerodinamičnih lastnosti profila kril in rotorjev v pod-in nadzvočnem toku. Izdelane so bile tudi nekatere doktorske naloge, ki so obravnavale geometrijsko optimizacijo stabilnosti vitkega aeroprofila v flui-dnem toku in geometrijsko optimizacijo elementov turbopuhala in lopatic vodilnika reverzibilne vodne turbine. Ventil: Bili ste predstojnik Katedre za mehaniko. Lahko opredelite osnovne smernice dela na katedri in v laboratoriju? Prof. dr. Kosel: Katedra za mehaniko je bila sestavljena iz Laboratorija za nelinearno mehaniko, Laboratorija za numerično modeliranje in simulacije ter Laboratorija za dinamiko strojev in konstrukcij. Organizirana je bila tako, da je imel vsak član svoje zadolžitve, predvsem v okviru posameznega laboratorija. Da sem lahko za vse svoje predmete uvedel laboratorijske vaje, ki jih pred tem pri večini predmetov s področja mehanike ni bilo, sem ustanovil Laboratorij za nelinearno mehaniko. Izdelali smo koncepte in programe vaj, na tej osnovi pa izdelali načrte za preizkuševališča za vse laboratorijske vaje pri posameznih predmetih ter zbrali sredstva in nato preizkuševališča tudi izdelali. Dopolnili smo študijske programe in, kar je bilo morda še najbolj zahtevno, pri Republiški izobraževalni skupnosti pridobili dodatna sredstva za izvedbo laboratorijskih vaj, saj so vaje, pri katerih so študenti aktivno sodelovali, potekale v majhnih skupinah. Da smo lahko izvajali vse laboratorijske vaje na fakulteti, smo v okviru laboratorija izdelali tudi lasten nizkoturbulenten računalniško voden vetrovnik (slika 6). Vodje laboratorijev so samostojno skrbeli za uspešno delo, tako da je bila katedra v okviru fakultete uspešna. Pedagoško delo znotraj katedre je bilo razdeljeno glede na strokovno področje posameznega laboratorija in tako, da so bili pedagoški delavci uravnoteženo pedagoško obremenjeni. Slika 6: Doma izdelan vetrovnik za vaje in raziskave Ventil: Več let ste bili predstojnik Oddelka za letalstvo. Kako vidite vlogo tega oddelka za slovenski prostor? Prof. dr. Kosel: Predstojnik Oddelka za letalstvo sem bil kakih petindvajset let. To nalogo sem prevzel, ko se je izr. prof. dr. Dominik Gregl upokojil. Sedaj je delo prevzela mlada generacija, ki ima znanje in izkušnje. Z zgodovinskega stališča lahko trdim, da je Slovencem letalstvo v krvi. Edvard Rusjan je bil prvi slovenski letalec. Prvič je poletel na področju Malih Rojc v okolici Gorice 25. novembra 1909 z dvo-krilnim letalom lastne konstrukcije EDA I, ki ga je zgradil skupaj s svojim bratom. Oddelek je ustanovil zelo ugleden profesor mehanike na Univerzi v Ljubljani akademik prof. dr. Anton Kuhelj, ki je v takratni Jugoslaviji konstruiral kar nekaj manjših letal. Zaradi tega menim, da je lahko Fakulteta za strojništvo v Ljubljani ponosna, da ima Oddelek za letalstvo. Znani dogodki v zvezi z letališči in letalskimi podjetji v Sloveniji so sicer vplivali na zmanjšanje vpisa študentov na oddelek, vendar mislim, da se bo število študentov na oddelku v prihodnje zopet povečalo. Ventil: Kakšni so bili uspehi tega oddelka na znanstvenem in strokovnem področju? Prof. dr. Kosel: Mnogo diplomantov Oddelka za letalstvo je kasneje opravilo razmeroma zahteven izpit za pridobitev licence za pilotiranje potniških letal. Po ustanovitvi Laboratorija za aeronavtiko, ki smo ga opremili z računalniško vodenim strojem za obdelavo kompozitnih gradiv, so študentje oddelka za del laboratorijskih vaj zadnjih nekaj let vsako leto oblikovali trupe in krila brezpilotnih daljinsko vodenih letal in pričeli tekmovati na mednarodnem tekmovanju Design/Build/Fly v Združenih državah Amerike. Na tekmovanje je vedno odšla ekipa okoli dvajsetih študentov letalske smeri. Bistvo tekmovanja je, da ekipa skonstruira in izdela letalo po zahtevah, ki jih na novo objavi organizator. Prvega septembra vsako leto organizator predstavi nove 11 Ventil 1 / 2019 • Letnik 25 INTERVJU zahteve, ki so vedno drugačne. Vsako daljinsko vodeno letalo mora opraviti štiri naloge, pomembne so čim manjša masa letala, tehnične rešitve, nosilnost, pravilna moč pogona in drugo. V letu 2015 je bila naša ekipa osmič na tekmovanju v Tucsonu, Arizona. V ekipi je bilo 20 študentov in mentor. Dosegli so prvo mesto v konkurenci 84 ekip z vsega sveta. Uspeh naših študentov je bil objavljen tudi v slovenskih medijih. Opus: 125 izvirnih znanstvenih člankov, objavljenih v revijah doma in v tujini, 277 objav na konferencah, 110 poročil o raziskovalnih delih, izvedenih projektih in elaboratih, dva patenta, mentor 200 diplomantom, mentor 15 magisterijev, mentor 28 doktorandom, član uredništev revij, programskih konferenc. Ventil: Na Fakulteti za strojništvo ste opravljali več pomembnih funkcij. Katera je po vašem mnenju glavno poslanstvo univerzitetnega profesorja, znanstvenika in pedagoga? Prof. dr. Kosel: Res je, na fakulteti sem bil okoli petindvajset let predstojnik Katedre za mehaniko in predstojnik Oddelka za letalstvo ter okoli dvajset let tudi vodja Laboratorija za nelinearno mehaniko. Bil sem član Inštituta za matematiko, fiziko in mehaniko (INFM) in dve mandatni obdobji dekan Fakultete za strojništvo Univerze v Ljubljani. Med pomembnejšimi nalogami bi omenil večletno predsedstvo v Podiplomski komisiji, ki se je kasneje preoblikovala r r ? s* "T C SMttT*««« s-fv^n* j o študentko glasilo ŠRAUF v Komisijo za doktorski študij. V času dekanovanja sem bil član Senata na Univerzi v Ljubljani, član Doktorske komisije in Komisije za inovacije. Bil pa sem tudi dvanajst let predsednik skupščine združenja strojnih fakultet Jugoslavije. Po mojem mnenju je najpomembnejše poslanstvo profesorja vzgoja mladih ljudi v odgovorne in znanja polne inženirje in doktorje znanosti, ki bodo kasneje v industriji ali akademskih krogih postali nosilci razvoja novih konkurenčnih izdelkov. Ventil: V zadnjem obdobju se je upokojilo veliko število pedagogov na FS. Občutek imamo, da bo v delu nastala vrzel. Ali menite, da bi njihovo sodelovanje pri znanstvenem in pedagoškem delu pripomoglo k bogatejšemu in uspešnejšemu delu? Še posebno, ker jih je še veliko v dobri življenjski kondiciji. Prof. dr. Kosel: Mislim, da s tem Slovenija na področju kakovosti znanstvenoraziskovalnega dela izgublja, saj bi mnogo profesorjev, ki so morali oditi v pokoj zaradi znanega zakona o uravnoteženju javnih financ, z veseljem sodelovalo z mlajšo generacijo pri posredovanju svojih izkušenj. Ventil: Po zaključku aktivne kariere si veliko ljudi izbere kakšne konjičke. Kam boste usmerili svojo delovno energijo, saj verjamem, da je imate še dovolj? Prof. dr. Kosel: Z ženo sva se preselila na Gorenjsko, kjer sem si še v času službovanja sezidal hišo v naravi. Imava sadovnjak, njivo in nekaj gozda, tako da se sedaj ukvarjava predvsem z minikmetijstvom. Lahko bi rekel, da je vse, kar pridelava, biološko neoporečno in s tem, upam, tudi bolj zdravo. Najini pridelki pa so predvsem zelenjava, sadje, sadni sok in žganje. Ventil: Hvala za vaše odgovore in mnenja. Upamo, da boste v pokoju še naprej ustvarjalni in da boste morda pripravili kakšen članek za revijo Ventil. Prof. dr. Kosel: Morda se bo v prihodnjih letih kaj koristnega še zapisalo tudi na področju, ki bi bilo zanimivo tudi za bralce revije Ventil. Izr. prof. dr. Dragica Noe Uredništvo revije Ventil UL, Fakulteta za strojništvo 12 Ventil 1 / 2019 • Letnik 25 MEDNARODNI INDUSTRIJSKI SEJEM 2019 ^i® z BB z x ; Celjski sejem 9.-12. april 2019 Najpomembnejši proizvajalci in nosilci ključnih blagovnih znamk Premierne predtfavitve novih dosežkov indutfrije Največji v regiji! j|\ m .v V K ir ^ ^ FORMA TOOL - orodjartfvo in tfrojegradnja VARJENJE IN REZANJE MATERIALI IN KOMPONENTE NAPREDNE TEHNOLOGIJE • " W Medijski partner www.ce-sejem.si celjski sejem DOGODKI • POROČILA • VESTI Z DIGITALIZACIJO DO NOVE DODANE VREDNOSTI Tomaž Perme Nove tehnologije ponujajo še nikoli videne tržne priložnosti. To velja še toliko bolj za digitalizacijo na področju izdelave strojev in naprav. Pri tem je cilj podjetja Festo podpreti in spremljati uporabnike in partnerje na poti v digitalno dobo. V sozvočju s tem so bile tudi glavne teme 17. Festove tehniške novinarske konference, ki je bila v začetku decembra v Delftu na Nizozemskem, usmerjene v digitalne rešitve in izdelke na področju interneta stvari in industrije 4.0, s katerimi dajejo osnovni uporabnosti novo dodano vrednost. Dodana vrednost z digitalizacijo in umetno inteligenco »Izdelki Festo so že več desetletij sledili načelu 'vgradi in pozabi'. To vodilo velja še vedno, vendar pa lahko zdaj po zaslugi digitalizacije poleg osnovne uporabe nudijo tudi dodatno dodano vrednost,« pojasnjuje dr. Frank Melzer, član uprave Festo AG, zadolžen za menedžment tehnologij in izdelkov in novi predsedujoči vodstvenega telesa nemške platforme industrija 4.0. Festo je spomladi 2018 naredil še korak naprej in si s prevzemom podjetja Resolto Informatik GmbH utrl pot do rešitev z umetno inteligenco za aplikacije v realnem času. Podatki zaznaval se lahko s to rešitvijo interpretirajo neposredno na procesu ali ob procesu oziroma stroju, kar omogoča še dodaten prihranek energije, skrajšanje časa ciklusa ter zmanjšanje okvar strojev in napak pri proizvodnji. Programska rešitev SCRAITEC iz Resolta, na primer, prepozna normalno stanje sistema in z analizo podatkov zaznaval v realnem času zazna vsako odstopanje od običajnega delovanja. Tako zagotavlja zgodnje in natančne napovedi, postavlja diagnoze in daje priporočila za ukrepanje. »Tema analitike in umetne inteligence bo imela velik vpliv na naš por-tfelj izdelkov, saj se lahko algoritmi AI vključijo tako v oblak kot neposredno v izdelke podjetja Festo,« pravi Melzer o prednostih prevzema. Pametne rešitve Pametne rešitve, kot so na primer pametni telefoni v primerjavi s klasičnimi prenosnimi, so prinesle ne Pri digitalizaciji gre podjetje Festo še korak naprej in ponuja rešitve z umetno inteligenco za uporabo v realnem času. (Foto: Festo AG & Co. KG) le veliko dražjo strojno opremo, temveč zaradi digitalizacije tudi nove poslovne modele in nove trge. Temu sledi tudi tehnologija avtomatizacije, ki v času digitalizacije usmerja razvoj klasičnih izdelkov za avtomatizacijo, kot so pogoni, krmilni sistemi, ventili ali enote za stisnjen zrak, v pametne rešitve. Te rešitve združujejo vedno več funkcij in omogočajo komunikacijo med seboj kot tudi z višjimi ravnmi v piramidi avtomatizacije zaradi naprednih tehnologij zaznavanja, vgrajene inteligence in programskih funkcij. Primer pametne rešitve najdemo kar v pripravi stisnjenega zraka. Klasična enota za pripravo stisnjenega zraka serije D s filtri ter oljnim in vodnim ločevalnikom skrbi za visoko kakovost stisnjenega zraka. Enako funkcijo imajo tudi sestavine serije MS, pri čemer pa njihov modul za energetsko učinkovitost MSE6-E2M omogoča še veliko več. Opremljen je z zaznavali tlaka, pretoka in rabe stisnjenega zraka in zbira podatke o stanju, jih ovrednoti ter se v primeru odstopanj ustrezno odzove. Lahko samo pošlje sporočilo o odstopanju od običajnega delo- Dr. Tomaž Perme, univ. dipl. inž., DRP, Perme Tomaž, s. p., Zgornje Gorje 14 Ventil 1 / 2019 • Letnik 25 DOGODKI • POROČILA • VESTI Modul za energetsko učinkovitost MSE6-E2M za pripravo stisnjenega zraka zbira in analizira podatke zaznaval, odkriva odstopanja od običajnega delovanja ter s tem skrbi za energetsko učinkovito obratovanje pnevmatičnih naprav. (Foto: Festo AG & Co. KG) vanja, v izrednih primerih pa lahko tudi ustavi dovajanje stisnjenega zraka. Tega lahko ustavi tudi, če ni potrebe po stisnjenem zraku. S tem lahko uporabnik privarčuje tudi do 30 odstotkov energije. Spremljanje stanja naprav v oblaku Pravočasno zaznavanje nepravilnosti in izvedba nujnih ukrepov za preprečitev odpovedi opreme je osnova za učinkovito delovanje proizvodnega sistema. To na osnovi novih tehnologij omogočajo nadzorne plošče Dashboards in prehod za dostop do interneta stvari IoT-Gateway CPX-IOT podjetja Festo. Nadzorne plošče so vnaprej pripravljene in ne zahtevajo dodatnega programiranja ali namestitve programske opreme. Z zbranimi in jasno predstavljenimi podatki imajo vodje proizvodnje in upravljavci naprav tako izboljšan pregled nad stanjem naprav v proizvodnji. Nadaljnja obdelava podatkov in dolgoročnejše analize se izvajajo v oblaku, rezultati pa se prav tako prikazujejo na nadzornih ploščah. Festo tako podpira proizvajalce strojev in naprav ter končne uporabnike tudi z vizualizacijo in pripravo podatkov. Rezultat tega je večja produktivnost z izboljšano skupno učinkovitostjo opreme OEE, manjši stroški zaradi večje energetske učinkovitosti ter manj zastojev zaradi izčrpne diagnostike, nadzora stanja in izboljšanega vzdrževanja. Upravljavci naprav lahko primerjajo nadzorne sisteme strojev in naprav na Q =z Vnaprej oblikovane nadzorne plošče Dashboards omogočajo vodjem proizvodnje in upravljavcem naprav izboljšano operativno preglednost proizvodnje. (Foto: Festo AG & Co. KG) različnih lokacijah in ugotovijo možnosti za prihranek energije. Podatki so jim neprestano na voljo. loT-prehod CPX-IOT - strojna oprema za neomejeno komunikacijo - povezuje sestavine in module na ravni opreme, kot so na primer ventilski otoki CPX/ MPA, modul za energetski menedžment MSE6-E2M ali sistemi za strego, v oblak Festo Cloud z vmesnikom OPC UA. CPX-IOT zbira informacije in podatke ter stanje naprav, ki so nanj povezane z vmesnikom Ethernet in standardiziranim komunikacijskim protokolom, kot je na primer OPC-UA. Zbrane podatke pošlje nato v oblak po drugi povezavi Ethernet s protokolom loT. Vnaprej pripravljene nadzorne plošče prikazujejo podatke, informacije in stanja naprav v ustrezni obliki, s čimer je uporabniku prihranjeno težavno in predvsem zamudno programiranje. Primeren varnostni IT-mehanizem skrbi za varnost podatkov. Prehod za internet stvari CPX-IOT skrbi za zbiranje in varen prenos podatkov v oblak Festo Cloud. (Foto: Festo AG & Co. KG) 15 Ventil 1 / 2019 • Letnik 25 DOGODKI • POROČILA • VESTI Prva, povsem digitalna aplikacija za vzdrževanje za upravljavce naprav in vodje proizvodnje podjetja Fe-sto (Foto: Festo AG & Co. KG) Oblak omogoča pripravo in spremljanje podatkov, ki se nato uporabijo za analize trendov ter za vzpostavitev sistemov zgodnjega opozarjanja in samodejnega obveščanja o nepredvidenih dogodkih. Prehod CPX-IOT povezuje oblak s krmilniki in zagotavlja sporočanje ustreznih informacij v želeni obliki ob želenem času. Prehod CPX-IOT omogoča za vsak Festov element vnaprej konfigurirane nadzorne plošče z možnostjo nadaljnje prilagoditve in pogledom v spletnem brskalniku z grafikoni in semaforji. Jasnost in preglednost omogočajo posebni pripomočki, kot so diagrami za spremljanje rabe energije, preventivno vzdrževanje, prikaz ključnih kazalnikov delovanja in za izboljšanje skupne učinkovitosti opreme OEE. Rešitev za spremljanje stanja izboljša odkrivanje in prepoznavanje vzrokov napak, zagotavlja preglednost rabe energije, omogoča pregledne in jasne podatke v grafični obliki ter nudi vpogled v zgodovino podatkov. Digitalni menedžment vzdrževanja Smartenance, prvi povsem digitalni izdelek podjetja Festo, je programska oprema za digitalni menedž-ment vzdrževanja, ki odpravlja zamudno preventivno vzdrževanje in je namenjena vodjem proizvodnje in upravljavcem naprav. Z aplikacijo Smartenance podjetje Festo pospešuje digitalizacijo in podpira uporabnike pri vstopu v obdobje industrije 4.0. Smartenance temelji na tehnologiji v oblaku in ni specifičen za nobenega proizvajalca. Aplikacija je sama po sebi razumljiva in zato hitra ter enostavna za nastavitev. Zagotavlja preprost in cenovno ugoden uvod v svet digitalizacije. Sestavljena je iz dveh delov: mobilnega urnika vzdrževanja v obliki aplikacije za pametne telefone in tablice ter nadzorne plošče v obliki spletne strani, kjer lahko vodje proizvodnje upravljajo in dokumentirajo naloge vzdrževanja. Končni uporabnik lahko določi roke vzdrževanja posamezne naprave ter spremlja in ovrednoti njihovo izvajanje. Digitalni urnik vzdrževanja omogoča lažje, hitrejše in varnejše vzdrževanje. Vzajemno preverjanje omogoča vodjem proizvodnje in upravljavcem naprav večjo zanesljivost ter manj procesov in usklajevanj vzdrževanja. Uporabniki po prenosu aplikacije iz trgovin Apple ali Google kupijo licenco za Smartenance v Festo App World (www.festo.com/appworld). Z veljavno licenco lahko uporabniki samostojno prenesejo naloge in intervale vzdrževanja iz sistemske dokumentacije, ki so jih dobili od proizvajalca stroja ali naprave. Sistem je takoj pripravljen za uporabo in vsak upravljavec naprav lahko vidi in obdela vse naloge. Vodje proizvodnje samodejno vidijo vse zaključene in odprete naloge z enim samim pogledom. Smartenance je uporaben tudi za izdelovalce strojev. Aplikacija jim namreč omogoča neposreden prenos vzdrževalnih nalog za vsak sistem oziroma napravo v digitalno rešitev in s tem dodano vrednost za njihove odjemalce. Navodila za vzdrževanje lahko obogatijo s slikami, videoposnetki in datotekami PDF. To omogoča članom delovne skupine veliko lažje in učinkovitejše sodelovanje. Z aplikacijo Smartenance uporabniki takoj vidijo vse naloge vzdrževanja in izkoristijo vse prednosti digitalnega menedžmenta, saj so relevantne naloge vzdrževanja na voljo le s pritiskom na gumb. Z digitalnimi rešitvami na pravi poti Festo podpira svoje uporabnike z digitalnimi rešitvami na vsakem koraku v verigi vrednosti in jih tako vodi po njihovi individualni digitalni poti, je na konferenci poudaril dr. Michael Hoffmeister, izvršni strokovnjak za digitalno poslovanje v podjetju Festo. Zagotavlja jim skladno programsko infrastrukturo in tako zmanjšuje stroške procesov svojih odjemalcev. Primeri tega so inteligentne, obsežne programske rešitve, kot so brezplačni vodnik Handling Guided Online (HGO) za hitro konfiguriranje in naročanje sistemov za strego, spletno orodje Festo Design Tool 3D online za združevanje posameznih sestavin v pnevmatske module, Product Key za identifikacijo vsake sestavine in uporabo kot digitalni dvojček ter na programski aplikaciji zasnovani izdelki Festo Motion Terminal. S pametnimi digitalnimi rešitvami združuje Festo svoje obsežno znanje in izkušnje iz industrijskih aplikacij s sodobnim razvojem na področju informacijskih tehnologij, s čimer uresničuje spletne aplikacije za uporabo avtomatizacije v industrijski praksi. Digitalno komunikacijo uporablja tudi za spremljanje svojih odjemalcev na njihovi digitalni poti. To digitalno potovanje vodi uporabnike zanesljivo in celovito skozi portfelj podjetja Festo - od zbiranja informacij in oblikovanja rešitve do naročanja in dostave ter zagona in vzdrževanja ali celo tehničnega izobraževanja, ki ga nudi Festo Didactic. 16 Ventil 1 / 2019 • Letnik 25 DOGODKI • POROČILA • VESTI Inženirke, Ki so stoPiLE iz sence Prvi slovenski izbor za Inženirko leta v središče ni postavil le inženirskih dosežkov posameznic, temveč je med desetimi nominirankami prepoznal potencial, da so zgled in navdih mlajšim generacijam deklet. Vse domača industrija še kako potrebuje. V reviji IRT3000 smo ponosni na dejstvo, da smo z družbo Mediade soorganizatorji izbora za inženirko leta. Ta je del širšega projekta Inženirke in inženirji bomo!, ki mlade z dogodki na gimnazijah in šolskih centrih že osmo leto (od leta 2012) navdušuje za inženirstvo, tehniko, naravoslovje in inovativnost. Zavedamo se, da ne le domača industrija, temveč tudi druga podjetja potrebujejo preprosto več naravoslovnih kadrov - saj tako poskrbijo za kadrovsko pestrost in bolj celovit način razmišljanja in delovanja. Od nevidnosti k navdihu Zgornji naslov je hkrati tudi slogan izbora Inženirka leta. Letos je bil ta organiziran prvič, pri čemer pa smo organizatorji sprejeli odločitev, da ves blišč in pozornost ne pripada le zmagovalki, kot je to v navadi na lepotnih in drugih tekmovanjih, temveč vsem inženirkam, ki so zgled širši skupnosti. Prvi slovenski izbor za Inženirko leta tako v središče izbora ne postavlja inženirskih dosežkov posameznic, temveč med desetimi nominirankami prepo- znava njihov potencial, da so zgled in navdih mlajšim generacijam deklet. Namen izbora je čim širša in učinkovita družbena promocija inženirk. V Evropi je namreč na študijskih področjih STEM (angl. Science, Technology, Engineering and Mathematics) le dobra četrtina deklet, v Sloveniji nekaj več - dobra tretjina. Med ključnimi vzroki, zakaj se dekleta ne odločajo za inženirske poklice, sta tudi pomanjkanje zgledov ter neustrezna obrazložitev pomena vloge in prispevka inženirjev k razvoju družbe. Cilj izbora Inženirka leta je s spoznavanjem slovenskih inženirk pokazati, kako zanimive stvari počnejo in kako s svojim znanjem ter delom prispevajo k napredku. Inženirke, voditeljice prihodnosti Mag. Jože Torkar iz Petrola, predsednik projekta Inženirke in inženirji bomo!, je poudaril, da je pomembno ustvarjati ustvarjalce in ne le uporabnikov tehnologij prihodnosti. Inženirji so namreč kreatorji tehnologij, ki spreminjajo svet na bolje. Medeja Lon- Utrinek iz prireditve Inženirka leta 2018 17 Ventil 1 / 2019 • Letnik 25 DOGODKI • POROČILA • VESTI čar, ambasadorka raznolikosti v korporaciji Siemens ter pobudnica izbora Inženirka leta, je prepričana, da so inženirke voditeljice prihodnosti, saj bo moč v rokah tistih, ki bodo obvladovali tehnologije. Maria Anselmi, glavna direktorica za podatke v Skupini Bisnode, je v motivacijskem nagovoru izpostavila problem pomanjkanja vzornic z močnim inženirskim duhom. Po njenem mnenju je prisotnost žensk v tehničnih poklicih zelo pomembna, saj le skupaj lahko pišemo pravila prihodnjega tehnološkega razvoja. Mag. Anton Petrič, ki prihaja iz družbe Deutsche Telekom in je soustanovitelj projekta Inženirke in inženirji bomo!, pa je v video javljanju na dogodek udeležence spomnil, da je lahko kljub denarju in tehnologiji boj s konkurenti izgubljen, če nimamo pravih ljudi s pravimi znanji, kar inženirke vsekakor so. Anselmijeva in Petrič sta udeležencem dogodka predstavila tudi inženirska koncepta Think.ing in Do.ing. 29 kandidatk, 10 nominirank, 1 inženirka leta Med letošnje nominiranke so bile izmed 29 kandidatk uvrščene: Andra Dodič, Kolektor Group, d. o. o.; Blaženka Pospiš Perpar, Petrol, d. d.; Dora Do-majnko, RLS Merilna tehnika, d. o. o.; Emilija Stojme-nova Duh, Fakulteta za elektrotehniko UL in Digitalno inovacijsko stičišče Slovenija; Jagoda Tančica, Akrapovič, d. d.; Janja Žagar, Lek d. d.; Maja Golu-bovič, Pomgrad, d. d.; Marjana Krajnc, Danfoss Tra- Metodologija izbora Na odločitev, katera od nominirank predstavlja največji zgled in navdih mladim, so s svojimi glasovi enakovredno vplivale štiri žirije: ► 10 nominirank za priznanje Inženirka leta; ► 10 predstavnikov medijev; ► 9 dijakinj iz konzorcija gimnazij Inženirke in inženirji bomo!; ter ► predstavniki organizatorja in partnerjev izbora. ta, d. o. o.; Nataša Grlj, Hella Saturnus Slovenija, d. o. o,. in Nina Zalaznik, Iskraemeco, d. d. Slavnostna razglasitev in predstavitev nominirank za izbor Inženirka leta sta potekali v Cankarjevem domu v Ljubljani, klub CD pa je bil poln do zadnjega kotička, kar je preseglo pričakovanja organizatorjev. Med obiskovalci dogodka smo opazili številne znane obraze iz slovenskega gospodarstva. Inženirko leta 2018 sta razglasila ministrica za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti mag. Ksenija Klampfer ter minister za izobraževanje, znanost in šport dr. Jernej Pikalo. Po besedah ministrice Klampfer je Slovenija dober zgled raznolikosti, vključevanja in spoštovanja, ne glede na poklic in spol. Minister Pikalo pa je dejal, da je projekt Inženirke leta izjemnega pomena za slovensko družbo, saj so raznoliki delovni timi naša prihodnost. Izpo- Inženirka leta 2018 Dora Domanjko(v sredini) in ostalih devet nominirank izbora ter oba soorganizatorja dogodka, desno - mag. Edita Krajnovic, direktorica družbe Mediade in levo - Darko Švetak, glavni in odgovorni urednik revije IRT3000 18 Ventil 1 / 2019 • Letnik 25 DOGODKI • POROČILA • VESTI stavila sta svojo vzajemno odgovornost, da v očeh mladih prižgeta iskrice in jih vso njihovo karierno pot tudi ohranjata. Inženirka leta 2018 Dora Domanjko(v sredini) in ostalih devet nominirank izbora ter oba soorgani-zatorja dogodka, desno - mag. Edita Krajnovic, direktorica družbe Mediade in levo - Darko Švetak, glavni in odgovorni urednik revije IRT3000 2 st Inženirka leta 2018 je Dora Domajnko Organizatorji izbora Inženirka leta smo v utemeljitev izbora zapisali naslednje: Simbolično letnica rojstva Inženirke leta 2018 - najmlajše med letošnjimi nominirankami - sovpada z letnico rojstva samostojne Slovenije. S kupom zlatih, srebrnih priznanj in Zoisovo štipendijo je leta 2006 Dora zakorakala v eno izmed najboljših slovenskih gimnazij, Gimnazijo Bežigrad. Tudi na njej je nizala tekmovalne uspehe in jo s 30 točkami zaključila kot zlata maturantka. Na študiju elektrotehnike na Fakulteti za elektrotehniko Univerze v Ljubljani je ob nizu obštudijskih in raziskovalnih ter tekmovalnih aktivnosti kar štirikrat prejela nagrado dekana za učni uspeh. Leta 2016 je vpisala doktorski študij elektrotehnike, ob ne ravno enostavnem delu, ki ga opravlja v podjetju RLS, specializiranem za izdelavo rotacijskih in linearnih senzorjev pomika ter zasuka. Dora, magistrica elektrotehnike, Inženirka leta 2018, pa ni le razvojna inženirka. Je športnica, tekmovalka, učiteljica kajaka na divjih vodah in smučanja, druge športne zvrsti pa umešča med svoje hobije. Je tudi glasbenica, ki obvlada igranje harmonike, je članica Folklorne skupine Emona in igra v skupini Via Entropia. Vrline, ki jo krasijo, so strokovnost, vsestranskost, visoka zavzetost in umirjena prijetnost. Miran Varga, IRT3000 INDUSTRIJSKI FORUM 0332019 FORUM ZNANJA IN IZKUŠENJ Predstavitev strokovnih prispevkov Strokovna razstava Aktualna okrogla miza Podelitev priznanja TARAS Dogodek je namenjen predstavitvi dosežkov in novosti iz industrije, inovacij in inovativnih rešitev iz industrije in za industrijo, primerov prenosa znanja in izkušenj iz industrije v industrijo, uporabe novih zamisli, zasnov, metod tehnologij in orodij v industrijskem okolju, resničnega stanja v industriji ter njenih zahtev in potreb, uspešnih aplikativnih projektov raziskovalnih organizacij, inštitutov in univerz, izvedenih v industrijskem okolju, ter primerov prenosa uporabnega znanja iz znanstveno-raziskovalnega okolja v industrijo. Glavni pokrovitelj Nacionalni pokrovitelj SPIRIT SLOVENIJA ©REPUBLIKA SLOVENIJA MINISTRSTVO ZA G05POOAR5KI RAZVOJ IN TEHNOLOGIJO Pokrovitelji i BÖHLER METTLER TOLEDO SECOl SI LABS*" by sij -TOPOMATIKA YASKAWA Portorož, 3. in 4. junij 2019 Dodatne informacije: Industrijski forum IRT, Motnica 7 A, 1236 Trzin I tel.: 01 5800 884 faks: 01 5800 803 | e-pošta: info@forum-irt.si www.forum-irt.si 19 Ventil 1 / 2019 • Letnik 25 DOGODKI • POROČILA • VESTI Sejem Agritech v Celju Janez Tušek V Celju je bil konec januarja in v začetku februarja organiziran sejem kmetijske in gozdarske mehanizacije - Agritech. Nekaj takšnih ali podobnih sejmov v Sloveniji že imamo v različnih krajih. V zimskem času pa je bil to prvi takšen sejem pri nas. Celjsko sejmišče je edino v Sloveniji dovolj veliko in sodobno opremljeno za pripravo takšne prireditve. Utrinek s sejma Sejem je doživel veliko odobravanje med slovenskimi kmetovalci in drugimi uporabniki kmetijske in gozdarske mehanizacije. To so dokazali z zelo velikim obiskom. V petih dneh je bilo preko 20.000 obiskovalcev. To podatek pove, da je celotni Sloveniji takšen sejem manjkal. Na 16.000 m2 pokritih površin so se z več kot 200 blagovnimi znamkami predstavili proizvajalci in uvozniki kmetijske in gozdarske mehanizacije. Poleg razstavnega programa Prof. dr. Janez Tušek, univ. dipl. inž., Uredništvo revije Ventil, UL, Fakulteta za strojništvo so organizatorji pripravili bogato obsejmsko dejavnost. Največji poudarek predavanj in praktičnih demonstracij je bil dan varnosti pri delu s sodobnimi stroji, priključki in drugimi napravami. Sodobna mehanizacija namreč predstavlja enega ključnih dejavnikov, ki lahko povečajo varnost pri obdelovanju zemlje, delu na polju in v gozdu. Agritech je nastal na pobudo Združenja proizvajalcev in uvoznikov kmetijske tehnike (ZKGT). Njihov predstavnik Žiga Kršinar je vtise po sejmu takole strnil: »Z naše strani je sejem AGRITECH za prvič potekal nad pričakovanji. Zadovoljni smo z obiskom in videzom sejma. Tukaj gredo zahvale vsem raz- 20 Ventil 1 / 2019 • Letnik 25 Razstava traktorjev stavljavcem, ki so se potrudili za urejenost svojih razstavnih prostorov. Prepričani smo, da je Slovenija dobila prvi tovrstni strokovni sejem, ki ga je nujno potrebovala. V prihodnje že vemo, kaj lahko še izboljšamo, vendar smo za prvič s sejmom zelo zadovoljni.« Člani združenja so na sejmu predstavili in ponudili tudi 17 kadrovskih štipendij, ki so jih razpisali za mlade serviserje in prodajalce kmetijske in gozdarske mehanizacije. Daleč najbolj pogost razstavljeni stroj je bil traktor. Videli smo jih izjemno veliko, zelo različnih po velikosti, zmogljivosti, namenu uporabe in seveda ceni. Sodobni traktorji želijo zadovoljiti razne zahteve uporabnikov, med katerimi so najpomembnejše zaščita, varnost in udobnost voznika s predpostavko, da traktor izpolnjuje tudi vse funkcijske potrebe. Te pa so zelo raznolike. V preteklosti so se uporabljali predvsem za vleko tovora, danes pa poleg tega opravljajo še številne druge funkcije. Poleg traktorjev so bili na sejmu razstavljeni tudi drugi sodobni stroji, naprave in razni priključki za obdelavo in pripravo zemlje za setev in saditev, naprave za spravilo trave, sena ter drugih poljskih pridelkov. Nekaj razstavljavcev je predstavljajo cisterne za prevoz in raztros gnojevke ter drugih tekočih medijev. Zelo močno so bili zastopani stroji za delo v gozdu, za obdelavo in predelavo lesa. Za delo v gozdu so bile razstavljeni namenski traktorji, motorne žage, nakladalne prikolice, vitli in drugi pripomočki. Kar nekaj razstavljavcev je predstavilo žage za razrez hlodovine v deske in v drva, cepilce za pripravo drv in podobno. Sodobna kmetijska in gozdarska mehanizacija je v zadnjih letih zelo napredovala predvsem v smeri trajnostnega pristopa h kmetovanju in olajšanega fizičnega dela kmetovalcev. Vsak sodoben stroj za delo na polju, v gozdu in drugje je pravi mehatron- DOGODKI • POROČILA • VESTI ski sistem. Verjetno ni v nobeni veji tehnike meha-tronika tako prisotna kot ravno v kmetijski in gozdarski mehanizaciji. Tu se srečamo z mehanskimi in elektronskimi elementi in v zadnjem času tudi s senzorji, s kamerami in digitalno ter krmilno tehniko. Mehanski elementi so zgrajeni iz različnih kovin, od katerih so številne toplotno obdelane, da se zviša mehanska trdnost ali pa izboljša površinska ob-rabna obstojnost. Tudi v sodobni kmetijski mehanizaciji se uporabljajo umetni materiali: od plastičnih mas do kompozitnih materialov; vse z namenom, da se zniža masa stroja. Elektronski elementi omogočajo zbiranje in prenos podatkov, krmilijo razne elektronske, pnevmatske in hidravlične pogone. Daljinsko upravljanje naprav je danes v kmetijski in gozdarski mehanizaciji povsem normalna stvar. Sodobna kmetijska mehanizacija se deli na več področij. V vrtnarstvo vedno bolj prodirajo roboti za razna dela. V poljedelstvu se uporabljajo škropilnice in trosilniki gnojil, opremljeni z različnimi senzorji. Številne naprave za delo na njivah in večjih poljih so opremljene z zelo natančnimi satelitskimi navigacijskimi sistemi in celo z manjšimi kemijskimi laboratoriji, ki sproti analizirajo sestavo zemlje in s tem dajejo navodila za gnojenje in dodajanje raznih mineralov v odvisnosti od namena posaditve. Posebno poglavje v kmetijstvu predstavljajo droni. Teh na sejmu še ni bilo. Z njimi je možno nadzorovati rast, razvoj raznih bolezni na rastlinah in opravljati fizična dela. Sodobna proizvodnja kmetijske mehanizacije je zelo zahtevna. Tu se srečamo s klasičnimi strojniškimi tehnikami, kot so odrezovanje, rezanje, krivljenje in varjenje, z elektrotehniko in s sodobnimi elektronskimi napravami, kot so senzorji, zaznavala, kamere in krmilne enote. V Sloveniji imamo zelo močno in zelo uspešno industrijo kmetijske in gozdarske mehanizacije. Res Za učinkovito delo v gozdu je nepogrešljiva motorna žaga. Na sejmu smo videli vse pomembnejše svetovne znamke. 21 Ventil 1 / 2019 • Letnik 25 DOGODKI • POROČILA • VESTI Sestavite si svoj CombiTac Naš modularni sistem konektorjev omogoča individualno kombinacijo konektorjev za oskrbo z elektriko, prenosa podatkov, optičnih vlaken, koaksialnih aplikacij ter pnevmatskih, hidravličnih in ostalih priključkov v kompaktnem okvirju oziroma ohišju. 100% prilagodljivo. Modularni konektorji CombiTac so namenjeni uporabi zahtevnejših aplikacij, katere potrebujejo vsestransko zanesljive ter dolgo življenske priključke. Modularno. Kompaktno. Vsestransko. Od 1. Januarja 2017 podjetje Multi- Contact opravlja svoje dejavnosti in storitve pod blagovno znamko Staubli električni konektorji. www.combitac.com Multi-Contact MC Blagovna znamka Staubli International AG, je registrirana v Švici ter ostalih državah. © Staubli 2019 | Foto vir : Staubli Sejma se je udeležil tudi aktualni minister za gospodarstvo, razvoj in tehnologijo je, da ta industrija ni na najvišjem nivoju, da ne proizvajamo traktorjev, kombajnov ali celo robotov za kmetovanje in drugih zahtevnih strojev, proizvajamo pa zelo široko paleto priključkov, pripomočkov in druge naprave za delo na kmetijah in v gozdu. Zelo veliko teh proizvodov naša podjetja izvozijo na zahtevna zahodnoevropska tržišča. Drugo vprašanje pa je, kako je naš izobraževalni sistem prilagojen opisanim razmeram. Ocenjujem, da so prilagoditve zelo skromne. Verjetno je res, da je to le ena veja strojništva ali mehatronike, podobno, kot so drugi stroji in naprave za druga dela, na primer tekstilni stroji, gospodinjski stroji, livarski stroji in podobno. Kljub temu pa bi se izobraževalni sistem moral prilagajati tudi lokalnim potrebam. Danes več podjetij v Sloveniji, ki izdelujejo kmetijsko mehanizacijo, nudi več štipendij za študij strojništva in drugih tehničnih izobraževanj, kar pomeni, da ta podjetja upravičeno pričakujejo, da bodo ti diplomanti imeli tudi nekaj znanja iz kmetijske mehanizacije. Prava rešitev bi bila v specialističnih študijah po diplomi ali pa že v času pred diplomo. Učni program za takšne študije bi morali pripraviti izobraževalne ustanove in podjetja, v katerih delajo razvojniki, in raziskovalci, ki imajo večdesetletne izkušnje. Organizatorjem sejma gre pohvala za pogum za organizacijo in seveda za zelo primer čas za potek sejma. Na koncu sejma je izvršni direktor Celjskega sejma mag. Robert Otorepec med drugim povedal: »Če nam je bilo ob pobudah razstavljavcev jasno, da ima sejem potencial, je število obiskovalcev to dokončno potrdilo. Vtisi razstavljavcev in obiskovalcev so bili izjemno pozitivni. Sejem bomo gotovo še organizirali.« S to izjavo se v celoti strinjamo. 22 Ventil 1 / 2019 • Letnik 25 NOVICE • ZANIMIVOSTI Prof. dr. Miha Boltežar prejel zlato PLAKETO Rektor Univerze v Ljubljani prof. dr. Igor Papič je na slavnostni seji Senata 4. decembra 2018 podelil priznanja Univerze v Ljubljani. Prof. dr. Miha Boltežar ob prejemu Zlate plakete Univerze v Ljubljani Rektor prof. dr. Igor Papič je na slovesnosti poudaril, da Univerza v Ljubljani še naprej ostaja med najboljšimi univerzami na svetu, kar izkazujejo priznane mednarodne lestvice. »Naši znanstveniki se uvrščajo v sam svetovni vrh in v prihodnje jih moramo še bolj motivirati, da bodo objavljali v uglednih mednarodnih revijah. Lahko se pohvalimo z izjemno uspešnim pridobivanjem projektov Evropskega raz- iskovalnega sveta, kjer glede na velikost države beležimo izjemne dosežke.« Rektor je podelil naziv častni doktor, naziv častni senator, zlate plakete in svečane listine mladim visokošolskim učiteljem in sodelavcem. Zlato plaketo, ki se podeljuje posameznikom za izjemne zasluge pri razvijanju znanstvenega, pedagoškega ali umetniškega ustvarjanja in za krepitev ugleda univerze, je letos prejelo 13 profesorjev Univerze v Ljubljani. Zlato plaketo Univerze v Ljubljani je prejel tudi prof. dr. Miha Boltežar, vodja Laboratorija za dinamiko strojev in konstrukcij na Fakulteti za strojništvo. www.fs.uni-lj.si, Foto: Studio NORA, d. o. o. Predstavitev nagrajenca Prof. dr. Miha Boltežar od leta 1999 vodi Laboratorij za dinamiko strojev in konstrukcij na Fakulteti za strojništvo Univerze v Ljubljani, kjer uravnoteženo izvaja pedagoško, raziskovalno ter aplikativno dejavnost na področju dinamike prožnih struktur. S tem dosega dolge dobe trajanja dinamično obremenjenih izdelkov in obvladovanje njihovega hrupa v slovenski izvozni avtomobilski industriji in v industriji bele tehnike. 2. konferenca za informacijsko-komunikacijsko tehnologijo, elektroniko in mehatroniko Rogla, hotel Planja 30. - 31. maj 2019 https:/iktem.si AX elektronika d.o.o. • Spruha 33 • 1236 Trzin • 01 528 56 88 • stik@svet-el.si • https://iktem.si Ventil 1 / 2019 • Letnik 25 23 NOVICE • ZANIMIVOSTI Raziskava Anularna laserska glava za 3d tisk kovinskih materialov uvrščena med 10 najodličnejših raziskovalnih dosežkov univerze v Ljubljani V tradicionalnem Tednu Univerze v Ljubljani je rektor razglasil 10 najodličnejših raziskovalnih dosežkov Univerze v Ljubljani. Raziskava Anularna laserska glava za 3D tisk kovinskih materialov avtorjev prof. dr. Edvarda Govekarja, dr. Alexandra Kuznetsova, dr. Andreja Jeromna, Matjaža Kotarja, Laboratorija za sinergetiko na Fakulteti za strojništvo je bila uvrščena med najodličnejše raziskovalne dosežke na Univerzi v Ljubljani. Pri izboru najodličnejših raziskovalnih dosežkov Univerze v Ljubljani v letu 2018 je delovna skupina, ki jo je imenovala Komisija za raziskovalno in razvojno delo Univerze v Ljubljani, upoštevala predvsem mednarodno odmevnost, izkazano s citati in vplivnostjo revije, kjer je bilo delo objavljeno. Na izbor sta vplivala tudi zaključena celota dosežka, zanimiva za širšo strokovno in splošno javnost, ter koristnost uporabe. Komisija je vse predloge obravnavala enako, ne glede na vedo in ne glede na to, ali so raziskave osnovne ali neposredno uporabne. Dosežek je bil s strani ARRS uvrščen tudi v izbor Odlični v znanosti 2018. Anularna laserska glava za 3D tisk kovinskih materialov Optomehanska glava z oblikovanjem anularnega laserskega žarka omogoča aksialni dovod kovinske snovi v obliki prahu in žice in spreminjanje po- razdelitve intenzitete laserskega žarka na površini obdelovanca. Laserska direktna depozicija (LDD) kovinske snovi je poleg selektivnega laserskega taljenja eden od obetavnejših procesov za 3D tisk kovinskih materialov. V okviru raziskav raziskovalcev (Edvard Go-vekar, Alexander Kuznetsov, Andrej Jeromen, Matjaž Kotar) skupine Laboratorija za sinergetiko na Fakulteti za strojništvo Univerze v Ljubljani je bila razvita optomehanska glava za nanašanje kovinske snovi, ki z oblikovanjem anularnega laserskega žarka omogoča aksialni dovod kovinske snovi v obliki prahu ali žice (slika 1a) in spreminjanje porazdelitve intenzitete laserskega žarka na površini obdelovanca (slika 1c). Z razvitim sistemom je dosežena simetrija procesa LDD, ki poleg neobčutljivosti na smer nanašanja zagotavlja tudi višjo stabilnost procesa. Slednje je bilo potrjeno v okviru raziskav procesa anularnega laserskega tvorjenja in nanašanja kovinskih kapljic, ki je inherentno nestabilen proces [1]. a) b) c) Anuiarni laserski žarek _Dodajalng šoba Talilni bazen Dovod prahu ali žice P1 Prerezi 1 Kolobarjssts Top hat (-) Laiersko optično vlakno Tophat{+) Dodajalra ioha Na sliki: a) Shema anularnega laserskega žarka z aksialno dovedeno snovjo, b) Prototipni sistem, c) Primeri gene-riranih porazdelitev intenzitete (PI) in prerezi nanosov kovinskega prahu. Vir slike: LASIN, Fakulteta za strojništvo Univerze v Ljubljani Ventil 1 / 2019 • Letnik 25 24 NOVICE • ZANIMIVOSTI Predstavljeni dosežki so bili osnova za nadaljnje večletne raziskave ter razvoj sistema in procesa LDD kovinskega prahu in žice z uporabo anular-nega laserskega žarka v sodelovanju z japonskim podjetjem DMG MORI. Na osnovi dosežkov raziskav sta bila podana dva patenta [2,3] in razvita prototipna glava za LDD (slika 1b), ki z minimalnimi prilagoditvami omogoča LDD prahu ali žice. V primeru kovinske žice glava omogoča natančno nastavitev deleža energije, ki se dovaja v žico in v osnovni material ter s tem dodaten nadzor uspešnosti in stabilnosti procesa [4, 5]. V primeru LDD prahu se dosega zelo visok izkoristek kovinskega prahu (> 80 %), na stabilnost procesa in lastnosti nanosa pa je mogoče poleg standardnih parametrov procesa dodatno značilno vplivati s porazdelitvijo intenzitete laserskega žarka (slika 1c). Reference [1] KUZNETSOV, Alexander, JEROMEN, Andrej, GOVEKAR, Edvard. Droplet detachment regi- mes in annular laser beam droplet generation from a metal wire. CIRP annals, 2014, vol. 63, iss. 1, str. 225-228. [2] Head for additive processing, processing machine, and processing method (ref. No. MP2015-157/WO - WO2017115406 (A1) - EP3369518 -JPWO2017115406 - US2018-0036948 [3] Additive-Manufacturing Head and Manufacturing Machine (ref. No. MP2016-033/WO) [4] GOVEKAR, Edvard, JEROMEN, Andrej, KUZNETSOV, Alexander, LEVY, Gideon N., FUJIS-HIMA, Makoto. Study of an annular laser beam based axially-fed powder cladding process. CIRP annals, 2018, Vol. 67, iss1 [5] GOVEKAR, Edvard, JEROMEN, Andrej, KUZNETSOV, Alexander, KOTAR, Matjaž, KON-DO, Masaki. Invited paper: Annular laser beam based direct metal deposition. Procedia CIRP, 2018, vol. 74, f. 222-227 www.fs.uni-lj.si Univerza v Mariboru Fakulteta za Strojništvo Laboratorij za Oljno Hidravliko MARIBOR, EE SEPTEMBER 2019 \FWmM ©toEifca m ¿n EbMSS Mednarodne konference "Fluidna Tehnika" so že od leta 1995 dalje osrednji bienalni dogodek s področja tehnologij, ki jih pokrivata hidravlika in pnevmatika. Vabimo vas, da kot avtor prispevka, kot razstavljalec ali kot pokrovitelj mednarodne konference Fluidna Tehnika 2019, predstavite nova spoznanja, nove proizvode, dosežke in storitve. Podrobnejše informacije o konferenci, tematskih področjih, programu, pomembnih datumih,... najdete na domači spletni strani konference. http://ftfs,um,si KONGRESNI CENTER HABAKUK Ventil 1 / 2019 • Letnik 25 25 NOVICE • ZANIMIVOSTI prof. dr. Matija Fajdiga zaslužni profesor univerze v Ljubljani V začetku decembra Univerza v Ljubljani vsako leto prišteje k svojemu obstoju eno leto več, letos je obeležila 99 let delovanja. Rektor Univerze v Ljubljani prof. dr. Igor Papič je v četrtek, 6. decembra 2018, na slovesnosti podelil najvišja življenjska priznanja univerze. Upokojeni profesor Fakultete za strojništvo prof. dr. Matija Fajdiga je prejel častni naziv zaslužni profesor Univerze v Ljubljani. Zasl. prof. dr. Matija Fajdiga To je najvišje priznanje Univerze v Ljubljani, ki ga podeljujejo za izjemen prispevek k razvoju znanstvene ali umetniške panoge in za predano opravljanje pedagoškega ali mentorskega dela. Rektor je v nagovoru dejal: »Prispevali ste h kakovosti raziskovalnega dela na Univerzi, k razvoju svojih strok v domačem in mednarodnem okolju, uvedli ste nove študijske programe, s svojim delom prispevali k razvoju Slovenije in širše. Hvaležni smo vam tudi za to, da ste vzgojili naslednike, ki lahko posredujejo vaše znanje naprej, ga nadgrajujejo in odkrivajo nova obzorja, tako kot ste to možnost imeli vi z znanjem, ki ste ga prejeli od starejših generacij. In prav je tako -kajti napredek je mogoč le s prenosom znanja med generacijami.« www.fs.uni-lj.si O zasl. prof. dr. Matiji Fajdigi Zasl. prof. dr. Matija Fajdiga je leta 1963 diplomiral, leta 1975 pa doktoriral na Fakulteti za strojništvo Univerze v Ljubljani. Leta 1985 je ustanovil Laboratorij za razvojna vrednotenja, leta 2002 Center za razvojna vrednotenja, leta 2005 pa še Katedro za strojne elemente in razvojna vrednotenja, s čimer je uveljavil obratovalno trdnost kot samostojno znanstveno področje. Na Fakulteti za strojništvo je deloval kot prodekan in dekan ter bil 8 let član Upravnega odbora Univerze v Ljubljani. Kot redni profesor se je upokojil leta 2011, do leta 2013 pa je deloval kot znanstveni svetnik. Med ostalimi nagradami je prejel zlato plaketo Univerze v Ljubljani ter nagrado za življenjsko delo Zveze strojnih inženirjev Slovenije. POSVET AVTOMATIZACIJA STREGE IN MONTAŽE 2019-ASM 19 4. decembra 2019 na Gospodarski zbornici Slovenije v Ljubljani Laboratorij za Strego, Montažo in Pnevmatiko LASIM, Fakulteta za strojništvo, Univerza v Ljubljani ter GZS prirejata letos že 16. tradicionalni letni Posvet ASM (ASM '19) na temo Avtomatizacija Strege in Montaže, kije edini specializirani tovrstni posvet v Sloveniji. aktualne novice o posvetu so na voljo na www.posvet-asm.si Ventil 1 / 2019 • Letnik 25 26 NOVICE • ZANIMIVOSTI Študentska tehniška konferenca Na Fakulteti za strojništvo Univerze v Ljubljani bo 12. 09. 2019 ob 9. uri Študentska tehniška konferenca »ŠTeKam«, na kateri bodo študentje prve in druge stopnje ter mladi raziskovalci tehnike in drugih študijskih smeri predstavili rezultate svojega raziskovalnega dela. nična (strojništvo, arhitektura, biotehnologija) in netehnična področja (ekonomija, družbene vede). Tematike prispevkov so bile zelo raznolike, kar je dalo konferenci poseben pridih, saj so študentje in raziskovalci videli možnosti interdisciplinarnega povezovanja različnih tem in področij . Tudi v letu 2019 bodo vsi sprejeti prispevki objavljeni v zborniku, ki bo zaveden v COBISS-u. Izbrani prispevki bodo ob privolitvi avtorjev objavljeni v reviji Ventil. Posebej bo nagrajena najboljša predstavitev na konferenci. Več informacij najdete na spletni strani: https:// www.fs.uni-lj.si/raziskovalna_dejavnost/raziskoval-na_dejavnost/raziskovalna_dejavnost_studentov/ studentska_tehniska_konferenca_stekam/. \ J ¿j. Gre za že tradicionalno, tj. peto, študentsko tehniško konferenco. Lani je bilo predstavljenih in v zborniku izdanih 24 prispevkov, ki so pokrivali teh- Organizacijski odbor: doc. dr. Tomaž Berlec, univ. dipl. inž. str. doc. dr. Miha Brojan, univ. dipl. inž. str. doc. dr. Boštjan Drobnič, univ. dipl. inž. str. prvi projekt, izbran za financiranje v okviru KET4CleanProduction, gre na ijs Veseli nas, da lahko sporočimo, da smo v Centru za prenos tehnologij in inovacij (CTT) sooblikovali pilotno shemo Evropske komisije KET4CleanProduction. V okviru slednje je bil kot prvi izbran za financiranje projekt, namenjen izvedbi razvojnih storitev IJS in tuje raziskovalne institucije za slovensko podjetje. BQKET4 ^te^B CLEAN PRODUCTEON V okviru EU konzorcija KET4CleanProduction smo sodelavci CTT skupaj s partnerji oblikovali in objavili pilotni EU razpis za micro-grants: projekte v vrednosti do 50.000 evrov za financiranje storitev, ki jih proizvodno podjetje (SME) naroči dvema raziskovalnima institucijama. Tako smo v CTT pripomogli k uspešnemu povezovanju slovenskega proizvodnega podjetja z raziskovalnima skupinama na IJS in v tujini - v pridobljeni projekt za izboljšanje proizvodne tehnologije. IJS je s partnerskim tehnološkim centrom iz tujine končni prejemnik sredstev. V okviru vodenja omenjenega razpisa za micro-grants na CTT zbiramo potencialno zanimiva tehnološka povpraševanja evropskih podjetij, ki jih posredujemo ustreznim raziskovalcem za kandidaturo na omenjeni razpis. Pogoj je, da je sodelujoči partner poleg raziskovalcev tudi podjetje - SME - s proizvodno dejavnostjo, ki želi izboljšati proizvodni proces. Vabimo vas, da skupaj poiščemo priložnosti za sodelovanje. Tomaž Justin in Robert Premk, Center za prenos tehnologij in inovacij na Institutu »Jožef Stefan« Ventil 1 / 2019 • Letnik 25 27 NOVICE • ZANIMIVOSTI Na iNsTiTuTu »jožEF sTEFAN« pREDsTAViLi RAzisKoVALNo DELo V soju BAKEL iN sVEČ Konzorcij partnerjev - ustanova Hiša eksperimentov, Institut »Jožef Stefan«, Kemijski inštitut in Tehniški muzej Slovenije - je sooblikoval projekt Noč ima svojo moč. V okviru projekta je Center za prenos tehnologij in inovacij na Institutu »Jožef Stefan« v petek, 28. septembra 2018, organiziral in sodeloval pri aktivnostih v okviru vseevropske akcije Evropska noč raziskovalcev. Na noč raziskovalcev se po Evropi široko odprejo vrata organizacij, ki se ukvarjajo z znanostjo in raziskovanjem, da bi širši javnosti predstavile poklic in življenje znanstvenika. Glavna otvoritev Evropske noči raziskovalcev Noč ima svojo moč je bila na Prešernovem trgu z govori predstavnikov ustanov partnerjev in gospoda Zorana Stančiča, vodje Predstavništva Evropske komisije v Sloveniji. Dogajanje se je v starem mestnem jedru nadaljevalo do večernih ur. Predstavitve so imeli tudi raziskovalci Instituta »Jožef Stefan«. Tako je dr. Melita Tramšek iz Odseka za anorgansko kemijo in tehnologijo v sodelovanju s Tomažem Lutmanom s Centra za prenos tehnologij in inovacij izvedla delavnico in predstavitev raziskovalnega dela Instituta »Jožef Stefan«. V Evropskem kotičku pa sta širši javnosti in drugim nastopajočim svoje delo in njegovo družbeno koristnost predstavili tudi štipendistki sklada Marie Sktodowska-Curie (MSCA) Margarita Antonious in dr. Nerea Sebastián, mladi raziskovalki na Institutu »Jožef Stefan«. Sodelavci Centra za prenos tehnologij in inovacij Instituta »Jožef Stefan« smo se že dopoldne podali na pot po Sloveniji z namenom osveščanja o raziskovanju in inovacijah ter družbenih in gospodarskih koristih in kariernih možnostih, ki jih lahko nudijo prav vsakomur od nas. Organizirali smo raziskovalne dneve v osnovnih in srednjih šolah ter predavanja in delavnice v domovih za upokojence. S tem smo predstavili možnost uporabe znanosti in raziskovanja v vseh življenjskih obdobjih in pod motom »Znanje je čudovito« prikazali, kako je lahko vsak od nas raziskovalec. Obiskali smo osnovno šolo Antona Globočnika Postojna, Šolski center Celje in Tehniški šolski center Maribor. Osnovnošolcem in dijakom smo, tudi z njihovo pomočjo, predstavili osnove znanstvenoraziskovalnega dela s kemijskim testom vitamina C in pojasnili osnove podjetništva s poudarkom na pomenu trženja znanja in idej. Predavali smo o intelektualni lastnini ter razpravljali o sodobnem podjetništvu in stanju na trgu. S tem smo spodbujali zanimanje mladih za naravoslovne poklice, za raziskave in njihovo uporabo v življenju. V popoldanskih urah smo pot nadaljevali še v domove za ostarele in tako obiskali Dom upokojencev Ljubljana Vič-Rudnik, enota Bokalce, in Dom Obisk domov za ostarele Ventil 1 / 2019 • Letnik 25 28 NOVICE • ZANIMIVOSTI Obisk je bil množičen t ■L- * A \ upokojencev Ptuj, enota Kidričevo. Dom upokojencev Podbrdo, enota Tolmin, pa smo obiskali že na predvečer Evropske noči raziskovalcev v četrtek, 27. septembra 2018. Sporočilo obiskov domov za starejše je bilo, da se učimo, izobražujemo in raziskujemo celo življenje in da starejši s svojo modrostjo in življenjskimi izkušnjami prispevajo dodano vrednost k razvoju naše družbe. Pravijo, da moramo vedoželjnost ohraniti vse življenje, da nadgrajujemo naše poznavanje, ozavestimo svet okoli nas in ne otopimo. V večernih urah smo v sodelovanju z raziskovalnimi odseki organizirali Večer odprtih vrat na Institutu »Jožef Stefan«. Na pobudo promocije znanosti in raziskovanja smo odprli vrata naše največje raziskovalne ustanove in zainteresirani javnosti predstavili različne vidike raziskovalnega dela. Tako so si v petek zvečer obiskovalci v soju bakel in sveč lahko ogledali dosežke in laboratorije številnih raziskovalnih odsekov, dokumentarne filme o raziskovalnem delu, atraktivne in poučne predstave eksperimentov ter se pogovarjali z domačimi in tujimi raziskovalci. Obiskalo nas je veliko ljudi, predvsem družin. Obiskovalci so bili najbolj zadovoljni z možnostjo, da so si lahko ogledali svet za zidovi Instituta, ki jim sicer ni dostopen - še posebej ne v tako romantičnem vzdušju. Pohvalili so tudi praktične prikaze, pri katerih so lahko sami sodelovali, in priložnost, da so lahko raziskovalcem osebno zastavljali vprašanja. Na Centru za prenos tehnologij in inovacij smo ponosni, da smo tako uspešno prikazali koristi, ki jih imajo raziskave za mlajše in starejše generacije, in da je vsak od nas lahko raziskovalec, saj so učenje, zanimanje, razmišljanje in čudenje - raziskovanje -del procesa vseživljenjskega učenja. Vabimo vas, da se nam pridružite tudi ob naslednji Evropski noči raziskovalcev v petek, 27. septembra 2019, ko bomo ponovno dali duška svoji radovednosti. mag. Maja Ivanišin, Tomaž Lutman in Urška Mrgole, Center za prenos tehnologij in inovacij na Institutu »Jožef Stefan« Ventil 1 / 2019 • Letnik 25 29 NOVICE • ZANIMIVOSTI uspešno zaključena 11. Mednarodna konferenca o prenosu tehnologij Center za prenos tehnologij in inovacij na Institutu »Jožef Stefan« je med 8. in 12. oktobrom 2018 organiziral že 11. tradicionalno Mednarodno konferenco o prenosu tehnologij. Cilj konference, ki je potekala v okviru multikonference Information Society 2018, je spodbuditi izmenjavo znanja med znanstveno sfero in gospodarstvom z namenom okrepitve sodelovanja in prenosa inovacij iz raziskovalnih laboratorijev v gospodarsko izkoriščanje. Prve tri konferenčne dni, med 8. in 10. oktobrom 2018, so potekali že tradicionalni sestanki R2B (Research-to-Business). Na njih se lahko predstavniki raziskovalnih organizacij in podjetij pogovorijo o morebitnih razvojnih rešitvah, invencijah in komercialno zanimivih tehnologijah. Tovrstni sestanki predstavljajo izjemno priložnost za vzpostavitev bodočih raziskovalnih sodelovanj in poslovnih si-nergij. Letošnjih R2B-sestankov se je v treh dneh udeležilo 43 udeležencev iz šestih držav (iz Slovenije, Italije, Belgije, Velike Britanije, Poljske in Združenih držav Amerike). Opravljenih pa je bilo 40 sestankov. Udeleženci so bili z organizacijo dogodka izredno zadovoljni. Posebej so pohvalili številne možnosti sodelovanja med raziskovalnimi ustanovami in gospodarstvom ter potrditev izkušenj, ki so lahko uporabne za evropske projekte ali če povzamemo z besedami enega od udeležencev: »Sestankiso bili zelo zanimivi, polni informacij, predvsem pa koristnih idej in možnosti za sodelovanje v prihodnosti.« Četrti konferenčni dan so predavali priznani tuji strokovnjaki. Tako smo lahko prisluhnili predavanjema s področja prenosa tehnologij: dr. Jona Wulffa Peter- Sestanki med raziskovalci in podjetji (R2B) so potekali prve tri dni konference na institutu »Jožef Stefan« (foto: Maja ivanišin) Uspešni predstavitveni nastopi na tekmovanju za Nagrado za najboljšo inovacijo iz javnih raziskovalnih organizacij v letu 2018. (Foto: Mateja Drnovšek) sna na temo How to build up a technology platform at one - or a consortium of - university(ies)? ter Brechta Vanlerbergha na temo Key Enabling Technologies (KETs) as a basis for innovation. Sledilo je deseto nagradno tekmovanje za najboljšo inovacijo iz javnih raziskovalnih organizacij v letu 2018. Poudarek tekmovanja za najboljšo inovacijo JRO je na predstavitvi poslovnih predlogov pred ocenjevalno komisijo, ki jo sestavljajo investitorji in strokovnjaki s področja komercializacije tehnologij. Člani komisije ocenijo tržni potencial predstavljenih inovativnih tehnologij in tehnologije z najvišjim tržnim potencialom nagradijo z denarnimi nagradami. Tekmovanje je del naših prizadevanj za vzpostavitev učinkovitega podpornega okolja za podjetne raziskovalce, kar smo letos nadgradili z uspešno umestitvijo Instituta »Jožef Stefan« v skupino subjektov podpornega okolja za inovativnost, kar nam bo ob zagotovljenem financiranju omogočilo intenzivnejšo ciljno podporo podjetniškim timom v fazi preverjanja podjetniških idej in razvoja poslovnih modelov, ki temeljijo na rezultatih raziskovalno-razvojnega dela IJS (stand-up), v fazi zagona podjetij in preboja na trg (start-up). Ventil 1 / 2019 • Letnik 25 30 NOVICE • ZANIMIVOSTI Za letošnjo nagrado se je potegovalo pet podjetnih raziskovalnih timov. Člani mednarodne ocenjevalne komisije: dr. Jon Wulff Petersen, Brecht Vanlerberg-he in mag. Primož Kunaver so izbrali dve zmagovalni ekipi, ki sta prejeli enako denarno nagrado. Vsaka v višini 1250 evrov. Tako so zmagali člani tima Jani Bizjak, Anton Gradi-šek in Matjaž Gams za njihovo tehnologijo pametne ure za starejše z angleškim naslovom: The ultimate European Assistant for the Elderly in člani tima Da-mir Hamulič, Peter Rodič, Dolores Zimerl in Ingrid Milošev za njihovo tehnologijo zaščitnih premazov za ladje z angleškim naslovom: Anti-fouling and corrosion protection top-coat: »The future protection of the ships«. Člani mednarodne ocenjevalne komisije so svojo težko sprejeto odločitev utemeljili z naslednjimi besedami: »Tim s tehnologijo zaščitnih premazov za ladje ima odlično tehnološko rešitev in že nekatere dobre poskusne rezultate, po drugi strani pa so člani tima s pametno uro za starejše že zelo blizu potencialno velikega trga.« V imenu Centra za prenos tehnologij in inovacij obema nagrajenima timoma 11. Mednarodne konference o prenosu tehnologij in inovacij čestitamo in vas vabimo, da se ponovno srečamo prihodnje leto. Sklepni dan konference, petek 12. oktober 2018, je bil namenjen izobraževanju zaposlenih v Centru za prenos tehnologij in inovacij (CTT). Organizirana je bila celodnevna delavnica s področja filozofije in teorije prenosa ter komercializacije tehnologij, ki jo je vodil dr. Jon Wulff Petersen, strokovnjak iz TTO, ki je del priznanega svetovalnega podjetja s področja intelektualne lastnine Plougmann Vingtoft (Danska). Dr. Jon Wulff Petersen je zaposlenim na Centru za prenos tehnologij in inovacij na Institutu »Jožef Stefan« predstavil pomembne in zanimive informacije, vidike in izkušnje, s katerimi se srečujejo pri svojem delu, dotaknil pa se je tudi tematik, s katerimi Dobitniki nagrade za Najboljšo inovacijo iz JRO 2018 (Foto: Marjan Verč) se bodo srečali v nadaljevanju svojega delovanja v pisarni za prenos tehnologij, in kako se soočati z njimi. Izpostavljene so bile teme prenosa, zavrnitve in ovrednotenja tehnologij ter iskanja primernih načinov za komercializacijo in trženje tehnologije. Izobraževanje je bilo izvedeno v okviru projekta Konzorcij za prenos tehnologij iz JRO v gospodarstvo (KTT) (2017-2022), ki ga delno financirata Evropska unija iz Evropskega sklada za regionalni razvoj in Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport RS in se izvaja v okviru Operativnega programa za izvajanje evropske kohezijske politike v obdobju 2014-2020, prednostne osi 1 Krepitev raziskav, tehnološkega razvoja in inovacij. 11. Mednarodna konferenca o prenosu tehnologij je bila izredno dobro sprejeta in obiskovalci so z veseljem pohvalili dobro organizacijo in prijaznost izvajalcev ter njihovo pripravljenost za pomoč. Maja Ivanišin, mag. Robert Blatnik in Robert Premk, Center za prenos tehnologij in inovacij na Institutu »Jožef Stefan« drylin® N pospeški do 100 G brez mazanja in vzdrževanja majhno trenje z majno obrabo visoke hitrosti do 15 m/s nizka teža in višina HENNLICH Pokličite nas: 04/532 06 05 www.hennlich.si Ventil 1 / 2019 • Letnik 25 31 NOVICE • ZANIMIVOSTI iNsTiTuT »jožEF 8tEFAN« V ljuBLJANi oRGANiziRAL sREČANjE sEKTORsKIH skupin biocHEMtECH in ict Industry & services, Enterprise Europe Network Sodelavci Centra za prenos tehnologij in inovacij (CTT) na Institutu »Jožef Stefan« (IJS) smo 9. in 10. oktobra 2018 organizirali sestanek dveh sektorskih skupin mreže Enterprise Europe Network (EEN), največje tehnološke podjetniške mreže, v kateri se povezujemo s preko štiri tisoč organizacijami v Evropi in širše v podporne storitve za podjetja in raziskovalce. Srečanje sektorske skupine BioChemTech, specializirane za trženje tehnologij s področja biotehnologije in kemije, ter sektorske skupine ICT Industry & Services, specializirane za trženje Informacijsko-komunikacijskih tehnologij, je potekalo v prostorih Centra inovativnega podjetništva NLB, Ljubljana. Uvodne predstavitve projekta Enterprise Europe Network za sektorski skupini BioChemTech in ICT Industry & Services sektorske skupine ICT Industry & Services. V prvem dnevu sta po uvodnem nagovoru Gregorja Sakovi-ča, vodje Centra inovativnega podjetništva, in mag. Roberta Blatnika s Centra za prenos tehnologij in inovacij na IJS potekala ločena sestanka članov posameznih sektorskih skupin. Za intenzivno mreženje med člani obeh sektorskih skupin je CTT organiziral dvostranske sestanke (SG2SG brokerage event), katerih namen je bil predvsem identificirati teme za nadaljnje sodelovanje. Prednost srečanja dveh sektorskih skupin je prav v tem, da pride do izmenjave izkušenj in novih povezav med dvema področjema. ICT skupina je 9. oktobra obiskala tudi izbrane raziskovalne odseke IJS. Člani sektorske skupine so si s precejšnjo mero zanimanja ogledali Odsek za avtomatiko, biokibernetiko in robotiko, Odsek za sisteme in vodenje in Odsek za inteligentne sisteme. Člani EEN so specializirani za trženje tehnoloških in poslovnih ponudb in povpraševanj ter iskanje razi-skovalnorazvojnih priložnosti tako za podjetja kot za javne raziskovalne organizacije. V okviru projekta EEN pa je aktivnih tudi 17 sektorskih skupin, od katerih vsaka specifično pokriva določena področja (gospodarske sektorje), npr. biotehnologijo, informatiko, materiale, okolje, agronomijo, kreativne industrije itd. Vsaka sektorska skupina združuje člane iz različnih evropskih držav, ki se specializirano ukvarjajo s trženjem tehnologij posameznega sektorja. V Ljubljani smo gostili člane sektorskih skupin BioChemTech in ICT Industry & Services, ki obsegata 25 in 50 članov. Organizacijo sestanka obeh sektorskih skupin sta s pomočjo sodelavcev CTT izvedla dr. Levin Pal, član in podpredsednik sektorske skupine BioChemTech, in mag. Robert Blatnik, član Razstavljeni keramični materiali Odseka za nanostruk-turne materiale, IJS, in izumitelj Jure Franko s svojim izumom - zložljivo smučko Ventil 1 / 2019 • Letnik 25 32 NOVICE • ZANIMIVOSTI Ločena sestanka članov Sektorske skupine BioChemTech (levo) In ICT Industry & Services (desno) Drugi dan sta imeli sektorski skupini združeno srečanje z izmenjavo izkušenj, ki sta jih dopolnili predstavitvi predstavnikov Evropske komisije in agencije EASME. Gospa Robayna Alfonso Idaira je predstavila priporočila agencije EASME za delovanje sektorskih skupin in rezultate mreže EEN. Gospod Eoghan O'Neill iz Evropske komisije je predstavil Innovation Radar, ki je nova platforma za izmenjavo informacij o evropskih inovacijah. Predstavljene so bile možnosti za nadaljnji razvoj inovacijskega okolja v Evropi in širše ter orodja, ki ga omogočajo in spodbujajo. Drugi dan so avtorji novih inovativnih tehnologij iz raziskovalnih organizacij v kratkih pet-minutnih »pitch« predstavitvah opisali svoje inovacije in načrte za nadaljnji razvoj, za kar potrebujejo pomoč mreže EEN. V obeh dnevih so bili na ogled napredni keramični materiali z aplikacijami v medicini z Odseka za nanostrukturne materiale, IJS, in zložljiva smučka izumitelja Jureta Franka. Dvostranski sestanki (SG2SG brokerage event) za boljše mreženje članov sektorskih skupin BioChemTech in ICT Industry & Services Srečanje sektorskih skupin smo ob precejšnji konkurenci za organizacijo tovrstnih srečanj v drugih partnerskih državah mreže EEN organizirali z namenom promocije IJS, slovenske znanosti in gospodarstva ter vzpostavljanja novih povezav z mednarodnimi partnerji. Glede na številne pozitivne povratne informacije in pohvale članov sektorskih skupin in predstavnikov EC, ki so kot govorniki sodelovali v programu, za odlično organizacijo dogodka in navdušenje nad IJS in Slovenijo nasploh se veselimo novih priložnosti za mednarodna sodelovanja z organizacijami, ki jih zastopajo člani sektorskih skupin v svojih državah. Besedilo in fotografije: Levin Pal, Robert Blatnik, Tomaž Lutman in Matej Mrak, Center za prenos tehnologij in inovacij na Institutu »Jožef Stefan« POSVET AVTOMATIZACIJA STREGE IN MONTAŽE 2019-ASM 19 4. decembra 2019 na Gospodarski zbornici Slovenije v Ljubljani Ventil 1 / 2019 • Letnik 25 33 NOVICE • ZANIMIVOSTI uspešna udeležba članov Konzorcija ktt na 16. Mednarodni razstavi inovacij (arca) v zagrebu Razstavni prostor KTT Slovenija na ARCA 2018 (Foto: Fakulteta za informacijske študije Novo mesto). Na 16. Mednarodni razstavi inovacij (ARCA), združeni s sejmom kmetijskih inovacij (AGRO ARCA), je v Zagrebu med 18. in 20. oktobrom 2018 na tekmovanju, kjer je bilo predstavljenih 150 izumov iz kar 8 držav, ob podpori Centra za prenos tehnologij in inovacij v okviru projekta Konzorcij za prenos tehnologij iz JRO v gospodarstvo sodelovalo kar pet izumov članov omenjenega konzorcija, od katerih so kar štirje prejeli nagrado. Konzorcij del- no financirata Evropska unija iz Evropskega sklada za regionalni razvoj (ESRR) ter Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport RS in katerega aktivnosti se izvajajo v okviru Operativnega programa za izvajanje evropske kohezijske politike v obdobju 2014-2020, prednostne osi 1 Krepitev raziskav, tehnološkega razvoja in inovacij. Člani so bili prejemniki treh srebrnih in ene bronaste medalje. Med dobitniki nagrad so tudi Marija Vu-komanovic, Srečo Davor Škapin in Danilo Suvorov z Instituta »Jožef Stefan« za izum Kompozitni materiali na osnovi keramične faze in kovine s funk-cionalizirano površino, kot okolju prijazni materiali z antibakterijskim delovanjem, metoda priprave in njihova uporaba. Izum s področja nanotehnologije se lahko uporablja za vse antibakterijske izdelke, kjer se sicer uporablja srebro, ki pa ima določene toksične lastnosti, kar je pomanjkljivost, ki jo izum odpravlja. Vsem dobitnikom nagrad iskreno čestitamo! Nataša Požarnik, Center za prenos tehnologij in inovacij na Institutu »Jožef Stefan« • celoletno naročnino na revijo IRT3000 (10 številk) • strokovne vsebine na več kot 140 straneh • vsakih 14 dni e-novice IRT3000 na osebni elektronski naslov • možnost ugodnejšega nakupa strokovne literature NAROČITE SE! D01 5800 884 D info@irt3000.si O www.irt3000.si/naracam WWW.IRT3000.C0M Vsak novi naročnik prejme majico in ovratni trak Na voljo tudi digitalna različica revije Ventil 1 / 2019 • Letnik 25 34 NOVICE • ZANIMIVOSTI Mednarodni industrijski sejem letos ponovno prizorišče svetovnih novosti Najpomembnejši proizvajalci, nosilci ključnih blagovnih znamk na področju orodjar-stva, strojegradnje, varjenja in rezanja, materialov in komponent ter naprednih tehnologij se bodo letos od 9. do 12. aprila predstavili na Mednarodnem industrijskem sejmu v Celju. Na Celjskem sejmu z zadovoljstvom ugotavljajo, da je odziv razstavljavcev izjemen, tudi letos bo sejmišče v celoti polno. MEDNARODNI Industrijski sejem 2019 fnternationaf Industry Fair Celjski sejem i Ce/je Showground 9.-12. april / April 2019 iVwu rufji'ir.'.i Odličen odziv razstavljavcev napoveduje bogato sejemsko dogajanje Na Mednarodnem industrijskem sejmu bodo predstavljene svetovne novosti, ki jih zaradi velike vrednosti ni mogoče videti v živo nikjer drugje. Sejem je tako edina priložnost, da se seznanite z najnovejšimi trendi posameznih področij, njihovo delovanje pa bodo neposredno predstavili strokovnjaki iz tovarn. Letos bodo med drugimi predstavljene novosti v programskih opremah CAD, IoT in PLM, robotsko varjenje CMT, najnovejši upogibni stroj, novi stroji za orbitalno varjenje, prikazan bo povsem nov postopek varjenja TIPTIG, pa tudi največje varilne klešče na svetu. Preizkusite se na državnem tekmovanju varilcev Celjski sejem bo skupaj s strokovnimi partnerji poskrbel tudi za aktualno strokovno dogajanje. Na Dnevu varilne tehnike se bodo zbrali strokovnjaki s področja varjenja, na tradicionalnem državnem tekmovanju varilcev pa se bodo imeli možnost izkazati najboljši v Sloveniji. Prvi dan bodo na sejmu podelili tudi sejemska priznanja. in varnih strojev na trgu oz. tehnološkem procesu. Predavala bo Emilija Bratovž. 98-odstotna zasedenost napoveduje presežke na vseh področjih Mednarodni industrijski sejem tri mesece pred začetkom beleži kar 98-odstotno zasedenost več kot 20.000 m2 pokritega razstavnega prostora. Mednarodni industrijski sejem bo tako znova upravičil sloves največjega in najpomembnejšega sejma teh dejavnosti v CEE-regiji. Na sejmu bodo prisotni vsi, ki na tem področju kaj pomenijo v Evropi in tudi širše ter želijo skleniti nove posle za svoje izdelke in storitve. Prav strokovni sejmi, kot je Industrijski sejem, so po besedah izvršnega direktorja Celjskega sejma mag. Roberta Otorepca dokaz, da so sejemski dogodki kljub vsem novim tehnologijam in digitalizaciji še vedno pomembno orodje, ki podjetjem v obdobju hitrega razvoja omogočajo enostavno predstavitev novosti in takojšnje testiranje, kako se bodo te obnesle na trgu. Za še več informacij o sejmu, predstavljenih novostih in spremljajočem programu pa obiščite www. ce-sejem.si. Obrtno-podjetniška zbornica o varnosti v tehnološkem procesu Sekcija kovinarjev in plastičarjev Obrtno-podjetni-ške zbornice bo v četrtek, 11. aprila, v sejni sobi Ce-ljanka ozaveščala o vidikih zagotavljanja skladnih Ventil 1 / 2019 • Letnik 25 35 NOVICE • ZANIMIVOSTI Industrija ín ogrevanje prí s3c, d. o. o. pnevmatika I hidravlika ^ e-shop o o hitra dostava V podjetju S3C, d. o. o., nudijo tudi dodaten prodajni program opreme za industrijo in ogrevanje poznanih proizvajalcev. Izdelki niso dostopni preko spletne trgovine, ampak po povpraševanju. Širok asortiman izdelkov ponuja skoraj vso industrijsko opremo ter naprave za ogrevanje, in sicer: krogelne pipe, zaporne ventile, kompenzatorje, ventile s pogonom, varnostne ventile, tesnila, cevi, črpalke in tlačne posode, termostate, manometre, tipala, frekvenčne pretvornike, merilnike pretoka in še veliko več. Za vas so na voljo vsak delavnik od 8.00 do 16.00 - temeljito se bodo posvetili prav vsakemu od vas! Celotno ponudbo lahko vidite tudi v spletni trgovini www.s3c.si. Prednosti ponudbe podjetja S3C, d. o. o., so prila- Vir: gajanje kupcem, hitra odzivnost in celovita obrav- S3C, d. o. o., nava. Zaupajte jim odločitev pri izbiri pnevmatike, 01/423-22-22, hidravlike in industrijskih armatur. s3c.si Tržaška cesta 116, 1000 Ljubljana, faks 01/423-22-00, e-pošta info@ Upoštevanje človeka je prvo pravilo robotike. Man and Machine www.staubli.si Kaj če robot in človek (resnično) delata skupaj? Kontakt: Brane Čenčič, Tel.: 00386 41 747 536, brane.cencic@domel.com DOMeL Ustvarjamo gUmje STÂUBU Staubli is a trademark of Staubli International AG, registered in Switzerland and other countries. © Staubli 2016, Semaphore & Co 2014 "Man and machine" is a registered trademark of Staubli International AG. A. Stušek, uredništvo revije Ventil NOVICE • ZANIMIVOSTI vlSOKONAVORNA MONTAŽNA ORODJA - DO 70 000 Nm Uveljavljeno podjetje Atlas Copco Tools na sejmih predstavlja sodobna orodja za montažo z visokimi navori in silami za prednapenjanje. Predstavljajo hidravlične vijačnike z momenti preko 70 000 Nm ter elektronsko krmiljene visokonavorne vijačnike Tensor Revo 4HA. Ti zajemajo vse podatke o procesu vijačenja, preprečujejo mogoče izpuščanje vijakov in zagotavljajo brezhiben naknadni nadzor vsake posamične vijačne zveze. Z nadaljnjim razvojem in izboljšavami jih je mogoče opremiti še z akumulatorjem. Takšna je že izvedba akumulatorskega visokonavor-nega vijačnika STB 800. Ergonomsko oblikovana baterijska orodja so prvič prikazana na nemškem sejmu vetrne energije v Hamburgu. »Hidravlične vijačnike iz programa Tentec je praktično mogoče prilagoditi skoraj vsaki zahtevi sodobne vetrne tehnike,« pravi njihov manager Dirk Westrup. Vir: Fluid 52 (2018) 9 str. 10 Kakšen pogon? Novosti električnega pogona na sejmih! Na jesenskem Hannoverskem sejmu 2018 so bila predstavljena tudi različna gospodarska vozila. Poleg digitalizacije so posebej poudarjena vprašanja sodobnih pogonov. Ob učinkovitem pogonu z dizelskim motorjem prihajajo v ospredje hibridna in električna tovorna vozila. Volvo Truck naj bi z njihovo prodajo resno pričel letos. Gre za 27-tonski tovornjak za odvoz smeti. Tudi MAN dela na razvoju takšnega vozila z električnim pogonom, ki naj bi letos šlo v preskusno uporabo. Renault Truck, ki tudi spada v skupino Volvo, pa po desetletnem preskušanju predstavlja že drugo generacijo gospodarskih vozil z nosilnostjo med 3,5 in 26 tonami za mestno uporabo. Na Hannoverskem sejmu pričakujejo že več kot 2 000 razstavljavcev in več kot 250 000 obiskovalcev. Vir: Fluid 52 (2018) 9 - str. 64 Sistem item Lean Production združuje preprosto rokovanje in visoko stabilnost konstrukcije. S profilnim sistemom D30 nastajajo rešitve, ki jih lahko preprosto prilagajamo na licu mesta. INOTEH www.inoteh.si mmmmma bibus group company Inoteh d.o.o. K železnici 7 2345 Bistrica ob Dravi HIDRAVLIČNI VENTILI Razvoj dvopotnega tokovnega ventila s tlačnim kompenzatorjem - 2. del Jaka Čadež, Anže Čelik Izvleček: Dvopotni tokovni ventil s tlačnim kompenzatorjem predstavlja v hidravliki člen, ki omogoča kontroliranje količine toka fluida (tj. pretoka), posledično pa tudi hitrosti izvršilnih elementov. Omenjeno funkcionalnost je sicer mogoče doseči tudi s črpalko z nastavljivo iztisnino, vendar je z uporabo namenskega ventila to mogoče izvesti precej enostavneje. Tovrstni ventil ima vgrajen tlačni kompenzator, ki vzdržuje konstanten padec tlaka (med vhodno in izhodno stranjo ventila), posledično pa se z nastavljivimi režami določa potrebna količina pretoka. V prispevku je prikazan postopek razvoja dvopotnega ventila s tlačnim kompenzatorjem. Glede na ciljano področje uporabe (mobilne aplikacije) se za tovrstni ventil zahteva visok delovni tlak (do 500 barov) pri predpisanem nazivnem pretoku (do 100 l/min). Pri tovrstnih aplikacijah so želene stabilnost delovanja v celotnem področju obratovanja in nizke energijske izgube v ventilu. Uvodoma sta predstavljena osnovni princip delovanja dvopotnega tokovnega ventila s tlačnim kompenzatorjem in tipičen primer vgradnje. Nadalje so prikazani teoretične osnove tokovnega ventila, razvojne aktivnosti na ključnih detajlih ter koraki do njihove optimizacije. Eksperimentalno izmerjene karakteristike dvopotnega tokovnega ventila so v nadaljevanju primerjane z rezultati simulacij. Začetno neujemanje je bilo vzrok za podrobnejšo analizo obstoječega koncepta. Dodatna razvojna iteracija je odpravila pomanjkljivosti na ventilu, ponovna primerjava med eksperimentalnim in numeričnim pristopom pa je pokazala precej boljše ujemanje rezultatov oz. karakteristik dvopotnega tokovnega ventila. Na osnovi uspešnega razvoja osnovne funkcije dvopotnega tokovnega ventila s tlačnim kompenzatorjem bo slednja razširjena na celotno družino tokovnih ventilov (tj. za različne nazivne pretoke). Ključne besede: hidravlika, tlačni kompenzator, tokovni ventil, padec tlaka, razvoj, simulacije 3.2.3 Tokovne analize Simulacije toka tekočine (angl. CFD) na osnovi metode končnih volumnov smo v danem primeru prav tako uporabili že v fazi idejne zasnove produkta, s čimer smo potrdili oz. ovrgli določeno geometrijsko rešitev (ki npr. ne ustreza zahtevanim pogojem glede dopustnih tlačnih padcev). Tudi pri uporabi omenjenega simulacijskega pristopa velja, da se je s pravilnim pristopom mogoče izogniti nepotrebnim ter (časovno in stroškovno) potratnim testiranjem idejnih zasnov oz. prototipov. S tem se lahko bistveno skrajša čas dobave izdelka na tržišče. V danem primeru je bil analiziran celoten ventil z vsemi sestavnimi deli. Dodatno je bil za potrebe to- kovne analize vgrajen čep na vhodni strani ventila, ki je tudi sicer vgrajen med njegovo uporabo. Za potrebe tokovne analize je omočeni oz. efektivni volumen najprej potrebno pomrežiti (oz. diskre-tizirati). Slednje prikazuje slika 17. Za dober popis tlačnega in hitrostnega polja je mrežo potrebno lokalno zgostiti. Slika 17: Mreža z lokalnimi zgostitvami Jaka Čadež, dipl. inž., mag. Anže Čelik, univ. dipl. inž., oba Poclain Hydraulics, d. o. o., Žiri Ventil 1 / 2019 • Letnik 25 4 3 HIDRAVLIČNI VENTILI Slika 18 : Numerično izračunano hitrostno polje (levo) in tlačno polje (desno) za smer pretoka A^B Tokovna analiza med drugim ponuja podrobni vpogled v tokovno in tlačno polje (slika 18). Slednje bi bilo praktično nemogoče oz. zelo težko vrednotiti z eksperimentalnim pristopom. Iz rezultatov je mogoče hitro in jasno razbrati lokalne zastojne tlake, tlačne izgube zaradi lokalnih zožitev, nenadnih sprememb geometrije idr. Prav tako pa je mogoče dobljeno tlačno polje uporabiti pri trdnostni analizi izbrane komponente (t. i. sklopljene analize - trdni-ne in toka tekočine). Parametrično zasnovana analiza pa omogoča tudi vrednotenje različnih idejnih zasnov izdelka oz. vrednotenje izbrane rešitve pri različnih položajih gibajočih se delov. Slika 19 prikazuje tlačno polje v primeru neporavnanih radialnih zaslonk (koncept z utorom). Slika 20 pa prikazuje tlačno polje v primeru poravnanih radialnih zaslonk (koncept z utorom). Ker je legenda v obeh primerih nastavljena na enake vrednosti, je primerjava tlakov za oba primera postavitve radialnih izvrtin evidentna. 3.2.4 Dinamične analize S pojmom dinamične analize označujemo analize v časovnem ali frekvenčnem prostoru. Poleg stacionarnih razmer je pomembno simulirati tudi prehodne pojave in druga morebitna nestabilna področja delovanja (npr. oscilacije). Za tovrstne potrebe se uporabljajo enodimenzionalni (1D) diskretni modeli, ki načeloma časovno in računsko niso potratni (vsaj ne primerjalno glede na podobni analizi MKE oz. CFD). Slika 19 : Numerično izračunano tlačno polje v primeru neporavnanih radialnih Slika 20 : Numerično izračunano tlačno polje v primeru poravnanih radialnih Ventil 1 / 2019 • Letnik 25 4 3 HIDRAVLIČNI VENTILI Slika 21 prikazuje 1D diskretni model tokovnega ventila, ki je bil zgrajen v programskem paketu AMESim. Tovrstni model ponuja številne izhodne veličine za posamezen gradnik (tak primer je npr. gib bata, ki ga je z eksperimentalnim pristopom nekoliko težje pomeriti). Slika 22 prikazuje tlačni padec skozi tokovni ventil glede na smer pretoka in orientacijo radialnih zaslonk. Slika 23 pa prikazuje pomik notranjega bata (poz. 8) glede na pretok skozi tokovni ventil. Slika 24 prikazuje karakteristiko p(Q) za smer pretoka A^B skozi tokovni ventil. Z umerjenim modelom je mogoče zanesljivo, relativno enostavno in hitro pokazati pomembne faktorje (oz. vhodne parametre), ki imajo največji vpliv na karakteristiko tokovnega ventila. Slika 25 prikazuje vpliv zračnosti (dc) med notranjim (poz. 8) in zunanjim batom (poz. 3) na pretok skozi ventil. Slika 26 prikazuje vpliv koeficienta tokovne sile (kjet) na pretok skozi tokovni ventil. Pri slednjem je opazen znaten vpliv tokovne sile. Posledično je potrebno nameniti pozornost pravilni izbiri koeficienta tokovne sile (ki pa ga je najlažje pridobiti na osnovi analize CFD). Slika 27 pa prikazuje diagram Q-dp z dopustnimi mejami. Razvidno je, da dobljena karakteristika zadostuje pogojem, ki jih določata zgornja in spodnja meja. 3.2.5 Zaključki Na primeru tokovnega ventila s tlačno kompenzacijo so bila uporabljena različna simulacij-ska orodja in analitični preračuni standardnih komponent. Tovrstna orodja so del utečenega razvojnega procesa v podjetju in hkrati predstavljajo nepogrešljiv pristop pri vrednotenju in valida-ciji komponent in sistemov. Simulacije na osnovi metode končnih elementov (MKE) smo v danem primeru uporabili že v fazi idejne zasnove ventila, s čimer Slika 21: Enodimenzionalni diskretni model tokovnega ventila Pretok [Linui] Slika 22 : Izračunan (1D) tlačni padec skozi ventil glede na smer pretoka in orientacijo radialnih zaslonk Ventil 1 / 2019 • Letnik 25 4 3 HIDRAVLIČNI VENTILI !,0 (1.4 - a.J - o,: - 41) M Pitiok |1 ii:=iii |— bitom SJ | \ j J I.O- <1.4 - ^J. v ■ „ 01.-03.10.2019 Ljubljana, Slovenija, GR VODAQUA ALL ABOUT Wfiît'i SEWAGE G . fT 58 Ventil 1 / 2019 • Letnik 25 1. 4. -5.4.2019 fakultetazaelektrotehniko Vsi se zavedamo, da roboti dobivajo čedalje večjo vlogo v našem vsakdanjem življenu. Olajšujejo nam delo in izboljšujejo kvaliteto življenja. Ta "bitja" so postala nepogrešljiv pripomoček, ne samo v industriji, ampak tudi v domačem okolju. Dokazujejo nam, kaj vse lahko ustvarita človeški um in znanje. Z namenom, da robotiko približamo ljudem, študentje Fakultete za Elektrotehniko že 15. leto zapovrstjo organiziramo Dneve industrijske robotike - DIR 2019, ki bodo potekali od 1. do 5. aprila 2019 na naši fakulteti. Dogodek je brezplačen in namenjen vsem, ki vas robotika zanima -tako študentom1 kot vsem ostalim2. Poleg predstavitev aplikacij, organiziranih predavanj strokovnjakov in ekskurzije v robotizirana podjetja, bo letos ponovno potekal tudi RobotChallenge, študentsko tekmovanje v simuliranju robotskih celic v programskem okolju RobotStudio. V avli fakultete bodo ves teden predstavljene različne zabavne in poučne aplikacije na robotih: Od peke pica kruhkov, kuhanja kave na pravem gostinskem kavomatu in pripravljanja azijske hrane z lastnih izborom sestavin na pametni tablici, do iskanja poškodb na laku pokrova motorja avtomobila, rezkanja šahovskih figur, lotanja in risanja portretov. 1Študentom katerekoli fakultete ali univerze omogočamo udeležbo pri podrobni predstavitvi in delo z roboti. Udeležencem je s tem na voljo aplikacija in njeni razvijalci, ki lahko kompleksnost predstavitve prilagodijo predznanju slušatelja. Ker je število mest omejeno je predhodna prijava obvezna. 2Ogled celotnega programa DIR je za vse obiskovalce možen v popoldanskem času brez najave; vstop je brezplačen. Za več informacij nas obiščite na: www.dnevirobotike.si HIDRAVLIKA SKOZI ČAS Razvoj hidravlične pogonske tehnike skozi čas - 1. del: zgodnji začetki in prve črpalke Darko Lovrec Najpomembnejši mejniki razvoja hidravličnega oz. hidrostatičnega prenosa sil in gibanja, njihov pomen za razvoj posameznih vej tehnike ter uvajanje te tehnologije na druga področja tehnike, bodo podrobneje predstavljeni v kronološko sledečih si prispevkih - od prvih zametkov pa vse do današnjega dne. V tem prvem prispevku se bomo posvetili prvim spoznanjem in poskusom uporabe energije vode ter prvim hidravličnim črpalkam, ki so omogočile neodvisnost te tehnike od naravnih virov energije. Hidravlična pogonska tehnika je zelo stara znanost. Že pred več kot 3000 leti pr. N. št. so Babilonci in Egipčani gradili kanale za namakanje polj in za obrambne namene ter pri tem za transport vode uporabljali preproste naprave. V tistih časih še ni bilo nobenih poskusov razumeti princip delovanja in zakonitosti gibanja tekočine. Prvi opaznejši poskusi razumevanja splošnega dogajanja in vzorcev soodvisnosti med tlakom in tokom tekočine so se pojavili šele v času starih Grkov. Stari Grki so že spoznali nekatere osnovne zakonitosti hidrostatike ter učinek vzgona in jih tudi že dokumentirali. Misleci in »inženirji« tega obdobja so tudi že izdelali prvo hidravlično opremo v današnjem smislu izvedbe in uporabe. Sem lahko štejemo npr. batno in vijačno črpalko, vodno uro... Rimljani so se, tako kot Egipčani, bolj zanimali za praktične in konstrukcijske vidike hidravlike kot za poznavanje teoretičnega ozadja delovanja. Tako se je razvoj te tehnike zelo počasi nadaljeval do obdobja renesanse, ko so misleci, kot npr. Leonardo Da Vinci, začeli »na znanstveni način« beležiti in poročati o izsledkih svojih opazovanj. Na to obdobje se nanašajo prva spoznanja, vezana na masni tok tekočine (kontinuiteta toka), upore pri pretakanju zaradi trenja, širjenje hitrosti valovanja na površini tekočine., ki so še vedno v uporabi, čeprav v bolj izpopolnjeni obliki. Vsa opazovanja in prve naprave tega obdobja so pogojevale uporabo naravnih virov tekočine. Ločitev od naravnih virov energije, in s tem osamosvojitev te vrste tehnike, se je pojavila v 16. stoletju s prvimi rotacijskimi hidravličnimi črpalkami. Prve izvedbe črpalk so napovedale hidrostatični prin- cip delovanja hidravličnih oz. hidrostatičnih naprav. Matematični zapis hidrostatičnega prenosa sil in gibanj, in vsega kar je na podlagi tega možno doseči, pa je okoli 1650 podal Blaise Pascal v svojem znanem in široko uporabnem Pascalovem zakonu. A do prve praktične, bolje rečeno industrijske rabe hidrostatičnega prenosa sil in gibanja ter koriščenja prednosti tega koncepta, je minilo nadaljnjih 150 let. Šele Joseph Bramah in njegova zgrajena ter tudi patentirana hidrostatična stiskalnica predstavlja praktični mejnik uporabe hidrostatičnih naprav v današnjem smislu. Od tega prelomnega trenutka se je pričel »zmagoviti« pohod hidrostatičnih naprav na skoraj vseh področjih tehnike. Vse do začetka 20. stoletja (kar je manj kot pred sto leti!) je hidravlika predstavljala edino in nepogrešljivo tehnologijo za prenos sil in gibanja številnih (skoraj vseh) naprav. Hidrostatični prenos sil in gibanja je še danes nepogrešljiv, predvsem v strojih in napravah, kjer je potrebno premagovati velika bremena in zagotavljati visoko dinamiko. Osnovni koncept je tako ostal ohranjen od prvih začetkov uporabe te tehnologije, le da je danes dopolnjen in nadgrajen s sodobno električno krmilno in senzorsko tehniko ter podprt z informatiko. 1 Zgodnji zametki - koriščenje energije vode in vodna kolesa Začetki hidravlike so tesno povezani z vodo kot medijem za prenos sil in gibanja. Po njej ima ta veja tehnike tudi ime. Ime izhaja iz grške besede hydraulikos, pri čemer hydor pomeni vodo in aulos cev. Poenostavljeno, voda je v cevi napeljana na določeno mesto, kjer opravlja svoje delo. Medtem ko dandanes skoraj vsak pri besedi hidravlika pomisli na oljno hidravliko in uporabo hidravličnega olja, je Izr. prof. dr. Darko Lovrec, univ. dipl. inž., Univerza v Mariboru, Fakulteta za strojništvo 60 Ventil 1 / 2019 • Letnik 25 HIDRAVLIKA SKOZI ČAS bilo v začetku razvoja te tehnike ravno obratno. Vse je temeljilo na uporabi vode, principi delovanja in naprave pa se niso nanašali samo na hidrostatični, temveč tudi na hidrodinamični način delovanja. Začetki so obema konceptoma, ki ju danes običajno obravnavamo ločeno (npr. delovanje vodnih turbin in hidrostatičnih črpalk) po eni strani bolj ali manj skupni, po drugi strani pa sta oba koncepta v večji ali manjši meri (tudi hkrati) prisotna v današnjih hidravličnih črpalkah in motorjih, ki jih uporabljamo za pretvorbo energije. Prve mehanske naprave, ki so omogočale opravljanje nekega dela na podlagi izkoriščanja energije tekoče vode, so bila vodna kolesa. Vodno kolo je starodavna naprava, ki uporablja tekočo ali padajočo vodo za generiranje moči. Vodno kolo je sestavljeno iz kolesa (običajno je bilo leseno) in večjega števila lopatic ali korcev (vedrom podobnih posod), nameščenih po obodu kolesa. Sila vode, ki deluje na lopatice ali korce, posledično povzroča vrtenje kolesa, ki se preko gredi prenaša dalje. Vodna kolesa so bila v uporabi za različne namene vse do 20. stoletja. Rečemo lahko, da so vodna kolesa skupno izhodišče kasnejših vodnih turbin, ki so se razvijala v svojo smer, in pa hidravličnih pretvornikov energije, ki predstavljajo osnovo kasnejšim hidravličnim motorjem in hidravličnim prenosnikom. Glede na princip delovanja in pretvorbo energije predstavljajo vodna kolesa tako princip delovanja hidravličnih rotacijskih motorjev - hidromotorjev, različni načini črpanja in transporta vode na drugi nivo pa princip delovanja črpalk. Pri motorjih se je energija dote-kajočega medija pretvarjala v mehansko energijo, ki so jo uporabljali za opravljanje določenega dela (npr. za vrtenje mlinskega kamna). Pri črpalkah, ki jih je bilo potrebno najprej na nek način poganjati, pa za transport tekočine, za kasnejše opravljanje določenega dela ali za doseganje določenega namena (npr. za namakanje polj). Prve omembe vodnih koles segajo v obdobje okoli 4000 do 3500 let pr. n. št., v čas Sumercev, in se nanašajo na ozemlje starodavne Mezopotamije. Uporaba vodnih koles je omenjena v kasnejših babilonskih zapisih, vendar brez podrobnosti o konstrukciji vodnega kolesa. Transport vode s pomočjo koles je bil uporabljan le za namene namakanja polj in rastlinskih nasadov. Prvotna preprosta vodna kolesa je poganjal tok tekoče vode, pri čemer iz zapisov ni znano, kako so bila ta kolesa obrnjena glede na tok reke. Manj znana je tudi podrobnejša izvedba vodnih koles, ki so jih uporabljali mlini v Indiji. V starodavnih indijskih besedilih iz 4. stoletja pr. n. št. je moč zaslediti izraz cakkavattaka (obračalno kolo), ki ga strokovnjaki pojasnjujejo kot arahatta-ghati-yanta (stroj z nameščenimi lonci na kolesu). Zgodovinarji si glede zapisanega niso enotni ali res gre za vodno gnano kolo ali za kaj drugega oz. drugo napravo. Prve tovrstne naprave, ki so se uporabljaje v Indiji in jih je poga- Slika 1 : Dokumentirani primer zgodnje izvedbe vodnega kolesa [1] njala tekoča voda, so opisane v arabskih in perzijskih delih. Skozi čas so različne izvedbe vodnih koles tudi različno imenovali, npr. noria (beseda je špansko-arabskega izvora), je izraz za izvedbo vodnega kolesa s korci, uporabljanega za namakanje. Najzgodnejši podrobnejši opis izvedbe in uporabe vodnega kolesa prihaja iz antične Grčije in Male Azije. Najdemo ga v pismenem delu Apolonija Pergeja iz obdobja 240 pr. n. št. Zapis se je ohranil samo v arabskem prevodu. Mitradates VI Eupator iz Pontu-sa bi naj že imel vodni mlin v svoji palači v Cabiri v letu 71 pr. n. št. V 1. stoletju pr. n. št. se je grški epi-gramatist Solunski, prvi skliceval na vodno kolo in ga omenjal kot zelo koristno napravo pri mletju žita in zmanjšanju človeškega fizičnega napora pri tem. Zgodnja raba in prisotnost vodnih koles v različnih delih grškega in rimskega sveta je bila verjetno bolj razširjena, kot to priznavajo zgodovinarji oz. imajo za to dokaze. Kasneje, še posebej v obdobju Rimljanov, so bila vodna kolesa vse pogosteje omenjana in tudi uporabljana. Primer dokumentirane zgodnje izvedbe vodnega kolesa prikazuje slika 1. Pri vseh omembah vodnih koles je šlo za horizontalno ali vertikalno nameščena vodna kolesa, ki jih je poganjala tekoča voda reke ali potoka. Voda je na kolo dotekala s spodnje strani ali pa je bila preko kanala ali po cevi speljana na kolo tako, da je padala na lopatice kolesa z zgornje strani. V primeru horizontalne namestitve je voda dotekala po cevi ali po kanalu in delovala na lopatice s strani. Horizontalno nameščeno kolo z vertikalno osjo je bil zelo preprost sistem, ki je neposredno, brez dodatnih gradnikov in prestav služil kot vreteno za neposredni pogon mlinskega kamna. V nekem smislu je predhodnik sodobne vodne turbine. Vertikalno nameščena kolesa so bila cenejša in enostavnejša za izdelavo, vendar manj učinkovita kot horizontalna. Zaradi svoje preprostosti so se uporabljala tam, kjer je bil pretok vodnega vira dovolj velik za zagotavljanje navora. Dolga stoletja so ljudstva vodna kolesa uporabljala za pogon mlinskih kamnov, žag, različnih vrst kladiv in kovaških mehov, drobilnikov kamenja in rude, za odstranjevanje vode iz rudnikov in tudi za oskrbo naselij s pitno vodo. Dva izmed številnih primerov uporabe vodnega kolesa v rudarstvu, za pogon 61 Ventil 1 / 2019 • Letnik 25 Slika 2 : Uporaba vodnega kolesa za pogon verige z vedri in za pogon drobilnika v srednjem veku; Georgius Agricola's De Re Metallica (1556); [2], [3] verige z lesenimi vedri za namene odstranjevanja vode iz rudniškega jaška in za pogon drobilnika kamenja oz. rude, prikazuje slika 2. Zaradi zelo široke uporabe vodnih koles so ta upodobljena na številnih bolj ali manj natančnih risbah. Večina slikovne dokumentacije izhaja iz kasnejših obdobjih, zato ne odslikavajo dejanske izvedbe in uporabe. Vsak avtor ilustracije je dodal svoje razumevanje delovanja ter svojo presojo o zgradbi in videzu naprave. V primerjavi s sliko 1 in sliko 2, ki prikazujeta zgodnje izvedbe in uporabo vodnih koles, je na sliki 3 dokaj podrobno prikazan sistem vodnih koles, uporabljan za namakalni sistem. Tudi v takšnih primerih podrobnosti izvedbe v smislu tehniške risbe niso znane. Ločnica med uporabo vodnega kolesa za pogon neke naprave - torej kot hidromotorja, ali za posredno ali neposredno dviganje in transport vode - uporaba kot črpalka, je zelo tanka. Za transport oz. za pretakanje vode iz enega zajetja ali vira na drugo mesto so bile v rabi preproste naprave, ki so v današnjem smislu delovale oz. so jih uporabljali kot črpalke. Slika 3: Vodna kolesa, ki jih poganja tok rečne vode, uporabljena za namakalni sistem; La machine de Marly; Celotni namakalni sistem (levo) in sklop 14 vodnih koles (desno); [4] Ventil 1 / 2019 • Letnik 25 62 HIDRAVLIKA SKOZI ČAS Slika 4 : Ročno gnane dvižne naprave za zajemanje vode; egipčanski shaduf (levo) in dve izvedbi ročno gnanih koles z vedri, noria (sredina) in sakija (desno) [7] 2 Naprave za dviganje in transport vode Predhodniki črpalk so bile najrazličnejše naprave za dviganje in transport vode. Tudi v tem primeru segajo prve omembe teh naprav daleč nazaj v preteklost. Omembe se navezujejo na današnja področja Indije, Pakistana, Egipta, pri čemer gre za naprave, gnane s pomočjo moči, tekoče vode, človeka ali živali. Vse izvedbe se skoraj brez izjeme nanašajo na zajemanje vode za namene namakanja polj. Značilne primere teh dvižnih naprav, kakršne se ponekod uporabljajo še dandanes, prikazujeta sliki 4 in slika 5. Glede na izvedbo in geografsko področje uporabe so bila tudi poimenovanja različna. Prva »vodna črpalka« sega v obdobje od 3000 do 2000 pr. N. št. in je bila imenovana shaduf. Naprava je znana pod različnimi imeni, kot so shaduf (shadoof) v Egiptu, zirigum v Sumerju, dhenkli v Indiji, kilonion ali ke-lonion v Grčiji in daliya v Iraku. Predvsem je znan egipčanski shaduf, ki so ga uporabljali posamično, ali pa so jih namestili na različnih geodetskih nivojih in s pretakanjem od nivoja do nivoja vodo transpor-tirali na višje ležeče predele. Naprava je bila zelo preprosta. Sestavljena je bila iz lesenega vzvoda ter postavljena ob reki ali ob zajetju vode. Vzvod je bil nameščen na dveh navpičnih stebrih in obrnjen proti vodnemu viru. Na enem koncu vzvoda ali ročice je bila obešena posoda, na nasprotni strani pa je bila pritrjena protiutež. Uporabnik je potisnil ročico navzdol, napolnil vedro z vodo in teža je dvignila vedro. Šaduf je bil priljubljen po vsem Bližnjem vzhodu in je bil edina oblika »vodne črpalke«, ki se je v regiji uporabljala še naslednjih 2000 let. Šaduf se danes še vedno uporablja v Indiji in Egiptu kot preprosta naprava za namakanje zemljišč. [4], [5], [6], [7] Noria ali egipčansko vodno kolo, je sestavljeno iz veder ali glinenih posod, nameščenih po obodu kolesa, ki ga je poganjal vodni tok, izhaja iz leta 700 do 600 pr. n. št. Ko so bila vedra potopljena in napolnjena z vodo, jih je gravitacija potisnila na vrh kolesa, kjer so se samodejno izpraznila v korito, kolo pa je samodejno nadaljevalo kroženje. Po navedbah Muzeja za namakanje je bila noria prva rotacijska, samodejno delujoča naprava za dviganje vode, ki je ni poganjal človek. Kolo z vedri se je pojavljalo v različnih izvedbah. Razen gnanega z rečnim tokom, je lahko kolo z vedri vrtel tudi človek ali pa živali. Pri tem so bila vedra neposredno pritrjena na kolo ali pa na vrv, kar je omogočalo premagovanje večjih višin - t. i. shaduf in sakija. Primer shadufa ter dve izvedbi ročno gnanih vodnih koles, norie in sakije, prikazuje slika 4. Sakija, imenovana tudi perzijsko vodno kolo ali tim-panum, je po izvedbi sicer podobna noriji, razlikuje pa se po načinu poganjanja kolesa - namesto rečnega toka kolo poganjajo živali npr. voli, kamele, konji... (lahko pa tudi človek). Sakijo, z vedri, pritrjenimi na vrv in napeljano okoli pokončnega kolesa, še vedno uporabljajo v Egiptu, le da so sedaj vedra izdelana iz pocinkane jeklene pločevine, kolo pa gnano na mehanski način. Glede na področje uporabe te izvedbe kot egiptovska, perzijska, nu-bijska sakija so le-te lahko različnih izvedb (brez daljše vrvi z lonci, način zajemanja vode z drugače oblikovanimi posodami ...). Ena od izvedb sakije je prikazana na sliki 5. Slika 5: Vodno kolo, sakija, ki ga poganjajo živali, področje Zgornjega Nila [5] Ventil 1 / 2019 • Letnik 25 6 5 HIDRAVLIKA SKOZI ČAS Slika 6 : Egipčanska (levo) in grška izvedba Arhimedovega vijaka (desno Sodobnejšo izvedbo naprave za transport oz. dviganje in pretakanje vode, pa čeprav še vedno s pogonom, ki uporablja moč človeka, predstavlja vodni vijak. Izvedba je danes bolj znana pod imenom vijačna črpalka. Iznajdbo vijačne črpalke običajno sicer pripisujemo Arhimedu, (rojen v Siracusi na Siciliji, 287 do212 pr. n. št.) grškemu matematiku, fiziku, inženirju, inovatorju in astronomu, a so zgodovinarji mnenja, da je vijačno črpalko videl ob svojem obisku Egipta. Takšno sklepanje temelji na dejstvu, da je bila tovrstna naprava Grkom pred helenističnimi časi neznana. Slike grških in rimskih vijačnih črpalk kažejo, da je imela valjasto kovinsko ohišje, v katerega je bil vstavljen vijak, ki ga je vrtel človek ali pa ga je vrtela vetrnica s pomočjo sile vetra. Dve izvedbi Arhimedovega vijaka prikazuje slika 6. Drugi raziskovalci zopet menijo, da je bila takšna naprava še starejšega izvora in da so jo že uporabljali za namakanje visečih vrtov Babilona, enega od sedmih čudes starega sveta. Tako Stefani Dalley omenja klinasti napis asirskega kralja Sennacheriba (704 do 681 pr. n. št.), ki opisuje uporabo bronastih vijakov za transport vode, uporabljanih 350 let pred omembo Arhimeda. Vijačna črpalka je skozi zgodovinski razvoj doživela več večjih ali manjših sprememb in izboljšav, bila je npr. dopolnjena s zobniško prestavo, vležajenjem vijaka, različno izvedbo vijaka, a je princip kot takšen v uporabi še danes, za različne namene. Leta 1830 je Revillion izumil sodobno vijačno črpalko, kakršno uporabljamo v današnjih hidravličnih napravah. Ta črpalka je bila sestavljena iz desnega in levega vijaka, ki sta se ubirala in vrtela v nasprotnih si smereh. [8] Iz tega obdobja je v smislu delovanja črpalke potrebno omeniti še dve napravi, vodne orgle in pa batno črpalko, ki ju je zasnoval Grk Ktesibius (rojen v Aleksandiji, Egipt, 285 do 222 pr. n. št.) predstavnik t. i. Aleksandrijske šole. Ime Ktesibius pogosto povezujemo z izrazom hidravlika, hidravlično črpal- ko in hidravličnimi oz. vodnimi orglami ter z vodno uro klepsidro, zračno gnanim katapultom, če omenimo njegove le najbolj znane naprave. V vseh primerih gre za izvirne rešitve, pri katerih je izkoriščal energijo vode in zraka ter ju kombiniral z mehaniko. V navezavi na hidravlično pogonsko tehniko je mogoče najbolj znana njegova dvobatna črpalka, ki so jo uporabljali za gašenje požarov. Ktesibius je imel rad tudi glasbo, zato je svoje ideje in znane »tipske« rešitve uporabljal tudi pri snovanju glasbenih instrumentov. Tako je zasnoval prvi »armonion«, ki je deloval na principu črpanja zraka skozi cevi. [9] Vodne orgle, pogosto imenovane tudi hidraulis, so neke vrste predhodnik sodobne črpalke, delujoče na mehanski način. Vodne orgle, ki naj bi jih zasnoval Ktesibius iz Aleksandrije v Egiptu, okoli 200 pr. n. št., so po enih navedbah zračna črpalka, ki je imela v valju na spodnjem koncu nameščene ventile, vstavljen bat oz. valjasto telo pa je bil v plun-žer izvedbi (=bat in batnica enakega premera). Bat je ob premikanju povzročil podtlak, ta pa je vodo posesal skozi ventil. V tem smislu je delovanje te naprave resda podobno delovanju črpalk. Črpalka je bila običajno izdelana iz brona, ventili in bati, kot elementi črpalke, pa so se pričeli uporabljati tudi pri drugih vrstah strojev, predvsem kot gradniki v vojaški opremi. Hidravlične orgle ali hidraulis pa so glasbeni instrument, podoben današnjim cevnim orglam, delujočim na zrak. Zrak za igranje orgel - povzročanje tona oz. vir energije, ki potiska zrak v orgle, izvira iz naravnega vodnega vira (npr. energije padajoče vode slapa) ali pa ga zagotavlja ročna črpalka ali ročno gnani meh. Po drugem opisu vodnih orgel pa gre za instrument, pri katerem sta voda in zrak hkrati dotekala v t. i. zračno komoro. Tukaj sta se zaradi različni mas zrak in voda ločila, stisnjen zrak pa je potoval dalje do orgelske oz. zvočne cevi. Dve luknjani »pršilni plošči« ali »diafragmi« sta preprečevali pršenje vode in njen vdor v orgelske cevi. Kakršnakoli je že bila dejanska izvedba, so bile vodne orgle prvi instrument na svetu s klaviaturo. Ventil 1 / 2019 • Letnik 25 6 5 HIDRAVLIKA SKOZI ČAS Podobna konstrukcija je omenjana tudi v povezavi s Heronom iz Aleksandrije, kjer je orgle poganjala vetrnica. Mnogo stoletij kasneje se je hidraulis razvil v današnje sodobne orgle. Druga pomembna iznajdba, povezana s Ktesibiu-som, je že omenjena dvobatna črpalka, katere delovanje je kasneje opisal Philo iz Bizantina (2. stoletje pr. n. št.), kajti Ktesibiosova knjiga z originalnim opisom delovanja bi se naj izgubila. Ktesibiosove črpalke so bile različnih izvedb, gnane z vodnim kolesom ali pa ročno, med delovanjem pa so morale biti potopljene v vodo. Primer ene je prikazan na sliki 7. Prikazana izvedba črpalke bi se naj uporabljala tudi kot črpalka za gašenje požarov. [9], [10] Prednost te izvedbe črpalke je bila v tem, da je dvignila vodo na določeno višino, določeno z dimenzijami črpalke in pogojem, da bo dovodna cev sposobna vzdržati hidrostatični tlak. Je pa imela ta izvedba črpalke tudi določene pomanjkljivosti. Črpalni mehanizem je moral biti v celoti potopljen v vodi in če je nivo vode upadel, se valj črpalke ni napolnil. Rešitev teh težav je bila v uporabi sesalne cevi na vstopu v črpalko, kakršno imajo današnje črpalke. Ne samo, da sesalna cev omogoča, da lahko črpalko namestimo nad gladino vode, z njo se lahko prilagajamo tudi nihanju gladine vodnega vira. Glede na izvedbo te črpalke je lahko sesalna višina znašala približno 10 metrov, višina curka pa slabih 8 metrov. V tistem obdobju so že dokaj dobro poznali tudi učinek gravitacijskega tlaka ter ga tudi znali izkoriščati za namene pretakanja tekočine. To so bile prve naprave za pretakanje, ki niso uporabljale gibajoče se mehanske dele in zunanji pogon. Ena tovrstnih »črpalk« je Heronova črpalka (slika 8), delujoča na podtlak, znana tudi kot Heronova fontana (Heron, Aleksandrija, 10 do 70 n. št.). Delovanje Heronovega vodnjaka ali Heronove fontane zgolj na principu težnosti in zračnega tlaka, »brez zunanje energije«, se je ljudem v 1. stoletju našega veka zdelo čudežno. Sedaj vemo, da je delovanje naprave le lep prikaz Pascalovih in Ber-noullijevih načel, ki so jih podrobneje spoznali in zapisali veliko kasneje. Vsi omenjeni principi in načini delovanja so prisotni v večini današnjih izvedb črpalk: vsebujejo vse omenjene gradnike in delujejo po principu najprej sesanja in nato iztiskanja tekočine, tudi pod visokim tlakom - hidrostatične črpalke. Slika 8 : Heronova podtlačna črpalka - Heronov vodnjak Ventil 1 / 2019 • Letnik 25 6 5 HIDRAVLIKA SKOZI ČAS 3 Hidrostatične črpalke Prvo omembo »Evropske« batne črpalke, ki je že imela vgrajeno sesalno cev, srečamo šele v petnajstem stoletju, v zapisih Taccole (okoli leta 1450) in Martinija (okoli leta 1475). Grobi prikaz zgradbe črpalke je prikazan na sliki 9. Valj črpalke in bat sta bila bolj ali manj natančno izdelana iz lesa, ki ne vzdrži visokega tlaka, pa tudi odvodne oz. tlačne Slika 9 : Prva »Evropska« batna črpalka [11] cevi ni imela. [11] Tekočina je kar prosto iztekala na zgornji strani. Prav tako ni imela nobene batnice ali podobne »palice« za premikanje bata - v ta namen je na sliki prikazana kar vrv. Zato je delovanje takšne zasnove vprašljivo. [12] Prav tako ni trdnih dokazov o evropski »tradiciji batnih črpalk«, zasnovanih in uporabljanih v srednjem veku. Predpostavka, da je Taccola prvi opisal sesalno črpalko [13], ni povsem utemeljena. Edina razlaga za nenaden pojav sesalne črpalke v spisih renesančnih inženirjev v Evropi je ta, da je bila ideja podedovana od islama, čigar inženirji so že dolgo poznali batne črpalke, že v zgodnjem srednjem veku [14]. Ismail Al-Jazari (1136 do 1206, islamski mislec, matematik, inženir, iznajditelj, artist) je leta 1206 napisal knjigo o strojih (približen prevod: Knjiga znanja genialnih mehanskih naprav). Med svojimi napravami za dviganje vode je opisal dvovaljno sesalno batno črpalko, za katero lahko rečemo, da je imela neposreden pomen pri razvoju sodobnega inženir-stva. To črpalko sicer poganja vodno kolo, ki skozi sistem zobnikov dalje poganja nihajočo palico, na katero so pritrjene palice/batnice dveh batov. Bati se premikajo recipročno, eden proti drugemu, in so nameščeni v nasprotno ležečih si valjih, pri čemer je vsak valj opremljen s sesalnimi in dovodnimi cevmi ter dvema ventiloma - slika 10. Dovodne cevi so priključene nad sredino stroja, tako da tvorijo en izhod v namakalni sistem. [15], [16] Ta črpalka je izjemnega pomena iz treh razlogov: predstavlja najzgodnejšo znano uporabo prave sesalne cevi v črpalki, uporablja princip dvojnega recipročnega delovanja in uporablja pretvorbo rotacijskega v translatorno gibanje. Zato ima pomembno Slika 10 : Al-Jazarijeva dvojna, recipročno delujoča črpalka z ročično gredjo; originalna risba (levo) in CAD risba črpalke (desno); [18] Ventil 1 / 2019 • Letnik 25 6 5 HIDRAVLIKA SKOZI ČAS mesto ne samo pri razvoju sodobnih batnih črpalk, temveč tudi pri razvoju parnega stroja. [17] Ob koncu 16. in v začetku 17. stoletja so se pojavile vse »glavne« vrste črpalk, ki jih še danes uporabljamo kot glavne in najširše uporabljane hidravlične črpalke, ki delujejo po principu iztiskanja tekočine. Gre za zobniško, krilno in batno črpalko. Osnovna zgradba in princip delovanja je od prvih izvedb pa vse do danes ostal enak - vse delujejo na principu generiranja podtlaka v fazi sesanja tekočine, ki ji sledi faza iztiskanja tekočine. Leta 1588 je Agostino Ramelli (1531 do 1610), italijanski vojaški inženir, najbolj znan po svoji knjigi ilustracij različnih naprav »Le diverse et artificiose machine del Capitano Agostino Ramelli«, objavil prvo sliko krilne črpalke. Omenjena knjiga vsebuje 195 ilustracij najrazličnejših naprav, med katerimi je prikazana tudi zasnova preproste krilne črpalke. Omenjena vrsta črpalke se ni pretirano pogosto omenjala in uporabljala vse do druge polovice 19. stoletja, ko je Američan Charles Barnes dodelal zasnovo te črpalke. Pomembna je postala šele po letu 1920, ko je njeno zasnovo in delovanje izboljšal Harry Vickers. Kot tlačno uravnoteženo izvedbo jo danes pogosto srečamo v različnih aplikacijah. Medtem ko je Ramelli le izumil to vrsto črpalke oz. v svoji knjigi le prikazal možno rešitev, pa vseeno ni jasno ali res gre za prvi dokumentirani primer rotacijske hidrostatične črpalke, ki deluje po principu iztiskanja tekočine. V tistih časih bi se lahko tovrstna črpalka tudi praktično uporabljala, ali za izčrpavanje vode npr. iz rudnikov ali pa zgolj za »okrasne namene«, npr. kot vodomet, vendar o njeni dejanski uporabi viri ne poročajo. Razen zobniške črpalke je Ramelli v isti knjigi opisal tudi aksialno batno črpalko, ki bi naj bi bila tudi dejansko izdelana in praktično uporabljena za od-vodnjavanje rudnikov. Čeprav je bila v leseni izvedbi (kot tudi vse prve ostale črpalke tega obdobja), pri čemer so bili bati tesnjeni z usnjenimi manšetami, je bila po zgradbi in načinu delovanja enaka današnjim batnim črpalkam. Ramellijevo batno črpalko, kot eno od njegovih 110 rešitev za namene odvo-dnjavanja rudnikov, prikazuje slika 11. Okoli leta 1600 je Nemški astronom, matematik in astrolog Johannes Kepler (1571 do 1630) zasnoval prvo zobniško črpalko. Preden se je pričel poglobljeno ukvarjati z astronomijo, je Kepler kot matematik poučeval v Grazu, v Avstriji. Iz virov ni znano, kako je Kepler prišel na idejo o zobniški črpalki, ki je danes najpogosteje uporabljana vrsta hidravlične črpalke. Baje mu je lokalni graditelj vodnjakov oz. fontan naročil, da zasnuje preprosto in robustno črpalko, ki bi jo bilo tudi enostavno izdelati, a prvi izdelani prototip zaradi nenatančne izdelave naj ne bi zadovoljivo deloval. Zato je leta 1604 prosil za pomoč Josta Buergija, ki je bil urarski mojster, zato mu je bila natančnost izdelave veliko bolj blizu kot Keplerju. Drugi izdelani prototip zobniške črpalke je očitno deloval, saj so o njem krožile novice v smislu »zanimiva mala fontana z dokaj visokim curkom«. Kepler svoje črpalke ni patentiral in komercializiral, saj je imel v mislih »veliko večje ideje«, kot je bila ta črpalka. Intenzivno se je namreč pričel ukvarjati z gibanjem planetov okoli sonca, zato se mu je zdela zobniška črpalka za fontane nekako nepomembna. Je pa Kepler nekoliko povezan tudi s Slovenijo. Iz Graza je bil zaradi protestantske vere izgnan in je zatočišče našel v dvorcu Kastelišče, katerega ostanke lahko najdemo na Petanjcih v Prekmurju. Čeprav je na Petanjcih je prebival le nekaj mesecev, preden se je »pokesal« in spreobrnil nazaj v katoliško vero, smo na ta način povezani s tem velikim Ventil 1 / 2019 • Letnik 25 6 5 HIDRAVLIKA SKOZI ČAS inženirjem črpalk. Njegova črpalka je imela dva zobnika z zunanjim ozobjem, s po šestimi zobmi oz. šestimi medzobnimi prostori oz. komorami. Preprostejšo zobniško črpalko, kjer je zobnik z zunanjim ozobjem imel le štiri zobe oz. medzobne prostore, je leta 1624 zasnoval Francoski inženir Jean Leurechon (1591 do 1670). Tako zasnovano zobniško črpalko je opisal v knjigi »La Recreation Mathématique«. V knjigi je podal podroben opis zgradbe črpalke in natančen opis delovanja, kaj več pa ni mogel storiti, saj je najverjetneje dobro poznal Keplerjevo črpalko. Leta 1630 je Leurecho-nov sonarodnjak Nicolas Grollier zgradil celo vrsto mehanskih strojev in modelov, s katerimi je lahko demonstriral njihovo delovanje. Med njimi je tudi bila zobniška črpalka z zunanjimi zobmi v izvedbi zobnika s petimi zobmi. Izvedbo črpalke je opisal kot zelo zanesljivo črpalko za dviganje vode iz vodnjaka ali iz rezervoarja ter transport na veliko višino. Leta 1636 se je Keplerjeva izvedba zobniške črpalke s šestimi zobmi pojavila kot t. i. »Pappenheim-ska črpalka«. Pappenheima pogosto navajajo kot iznajditelja zobniške črpalke, čeprav je koncept te črpalke bil znan že vsaj trideset ali štirideset let. Poganjalo jo je vodno kolo, uporabljena pa je bila v vodni fontani, za kar mu je kralj Ferdinand podelil neke vrste avtorsko pravico Imperial Privilege (predhodnik današnjega patenta) - od tod misel o iznajdbi zobniške črpalke Pappenheimu. Tudi glede lastništva in pridevnika »pappenheimska« si zgodovinarji niso povsem enotni. Po eni razlagi gre za mesto Pappenheim na Bavarskem v Nemčiji, po drugi pa, da gre za grofa Pappenheima, po katerem se je to mesto tudi imenovano in ga je rodbina vodila. Vprašanje, ali je ta črpalka pappenheimska ali Pappenheimova, ostaja odprto. Vse tri omenjene vrste omenjenih zobniških črpalk prikazuje slika 12. Proti sredini 17. stoletja so tako že bile znane in tudi uporabljane vse tri vrste danes najpogosteje uporabljenih vrst hidrostatičnih črpalk, zobniška, krilna in batna črpalka. Razen omenjenih pionirjev gradnje rotacijskih črpalk današnje oblike, bi lahko omenili še številne druge pionirje in inženirje kot npr. Fabrya, Jones-Roota, Paytona, Evrarda, Leco-ega, ki so vsaki od že znanih črpalk dodali določeno izboljšavo, ki je črpalko naredila bolj učinkovito in zanesljivo. Z iznajdbo rotacijsko delujočih črpalk se je tako začelo obdobje neodvisnosti od naravnih virov energije. 4 Zaključek Zametki današnjih hidravličnih naprav segajo že daleč v preteklost in so povezani z naprednimi civilizacijami takratnega časa. Nekatere izvedbe so bile zelo praktične in dodelane, rešitve izvirne in povečini praktično uporabne. Evropa v današnjem pomenu ozemlja ni bila med vodilnimi. Po zatonu teh civilizacij se nekako zdi, da je po času Rimljanov, približno do 16. stoletja vladalo zatišje (ali pa morda tudi gre za pomanjkanje virov), ko se je pričelo obdobje gradnje hidravličnih črpalk v današnji obliki. To dolgo obdobje lahko imenujemo obdobje vodnih koles in naprav za transport vode, pri čemer so deloma že bili znani zametki določenih fizikalnih zakonitosti, povezanih z delovanjem teh strojev, a le v osnovni obliki, brez globljega zavedanja njihove uporabnosti. Z gledišča hidravlične pogonske tehnike je bilo pomembno predvsem zadnje obdobje, ko so se pojavile in praktično zgradile ter uporabile osnovne vrste rotacijskih črpalk, delujoče na principu iztiskanja tekočine. Snovalci le-teh so razumeli in premislili način delovanja, ki je ostal ohranjen do današnjih dni, a brez kakršnegakoli računskega ozadja. Obdobje pojava teh črpalk lahko zato brez dvoma smatramo za prvi večji mejnik razvoja hidravličnih naprav. Naslednji mejnik v razvoju hidravlike oz. hidrostatike predstavlja zapis Pascalovega zakona, kot osnov- Ventil 1 / 2019 • Letnik 25 6 5 HIDRAVLIKA SKOZI ČAS nega zakona okoli leta 1650 in na osnovi njega razumevanje hidrostatičnega principa prenosa sil in gibanja. Na podlagi znanih principov hidrostatike - vzrok nastanka tlaka, princip transformacije sile in princip transformacije tlake, je bila šele približno 150 let kasneje zgrajena prva hidravlična stiskalnica. Prva hidrostatična stiskalnica pa je občutno pripomogla k neslutenem razmahu te tehnologije na različnih področjih tehnike. Literatura [1] N.N.: Water whell hystory; http://www.top-al-ternative-energy-sources.com/water-wheel--history.html [2] Agricola, Georg: De re metallica; 1st ed. Basil: Hieronymus Froben & Nicolaus Episcopius, 1556 [3] Agricola, Georg: De re metallica; https:/www. flickr.com/photos/bookhistorian/33951216891/ in/album-72157682587188056/ [4] Belidor, Bernard Forest de: Architecture hydraulique, ou L'art de conduire, [5] N. N.: Interesting Engineering - 8 Ancient Water Engineering Wonders; https://intere-stingengineering.com/8-ancient-water-engi-neering-feats [6] Priscilla Chirom: Timeline of water machines, https://www.sutori.com/story/timeline-of--water-machines--QemmdpmwHB4VzkNN-HLn4S7D1 [7] D. P. Agarwal: Needham on Early Indian Inventions of Hydraulics, https://blastfferomthepast. wordpress.com/2018/04/30/the-early-wa-terlifting-devices-dhenkli-or-shaduf-and-the--araghatta-noria/ [8] Stefanie Walace: Back to the beginning - A glimpse into the history of pumps; https:// www.groundwatercanada.com/new-produc-ts-equipment/back-to-the-beginning-1810; [9] N. N.: History of Science and Technology in Islam; http://www.history-science-technolo-gy.com/notes/notes2.html [10] Hubert Walker: The Story oh the fire pump; https://www.fireengineering.com/articles/ print/volume-119/issue-8/features/the-story--of-the-fire-pump.html [11] White Jr., Lynn: Medieval Technology and Social Change; Oxford University Press, 1979 [12] Prager, Frank D. and Gustino Scaglia: Mariano Taccola and his Book De Ingeneis, MIT Press, 1972, 44/15, str. 49-51 [13] Shapiro, Sheldon: ' The Origin of the Suction Pump' in Technology and Culture, Vol. V, st. 4, str. 566-74 [14] Smith, Norman: Man and Water, London, 1975, str. 98-99 [15] Al-Jazari, Al- JamT bayn al-ilm was ~amal al--nafP fi sina~at al-hiyal: (A Compendium on the Theory and Practice of the Mechanical Arts), Arabic text, edited by Ahmad Y. al-Has-san, Institute for the History of Arabic Science, University of Aleppo, 1979, str. 465 [16] Hill, Donald R.: Islamic Science and Engineering, Edinburgh University Press, str.102 [17] Hill, Donald R.: Studies in Medieval Islamic Technology, edited by David King, Ashgate, U.K., 1998, Article II, str. 229. (this paper is a reprint from the Proceedings of the First International Symposium for the History of Arabic Science, april, str. 5-12, 1976, Aleppo, Institute for the History of Arabic Science, 1979.) [18] Salim Al-Hassani: The Journey of Automatic Machines in Muslim Civilisation, International Symposium on Al- JazarT "The Bright Age Shown as Dark" 13-14 May 2016; http://mu-slimheritage.com/article/journey-of-automa-tic-machines [19] Weingarten, F.: Die Entwicklung der hydrostatischen Energieuebertragung im 19. Und 20. Jahrhundert, O+P - Oelhydraulik und Pneumatik, 26, No.12, 1982, str. 873-878 [20] Stavros I. Yannopoulos, Gerasimos Lybera-tos, Nicolaos Theodossiou, Wang Li, Mohammad Valipour, Aldo Tamburrino, Andreas N. Angelakis: Evolution of Water Lifting Devices (Pumps) over the Centuries Worldwide; Water 2015, 7, 5031-5060; doi:10.3390/ w7095031 [21] Steve Skinner: Hydraulic Fluid Power; A Historical Timeline, 2014, Steve Skinner Presentations [22] Hunter Rouse, Simon Ince: History of Hydraulics; Dover publications Inc.; 1957 REVIJA ZA FLUIDNO TEHNIKO, AVTOMATIZACIJO IN MEHATRONIKO Ventil stroinistvo.com Ventil 1 / 2019 • Letnik 25 6 5 PREDSTAVITEV Oenter za sodelujočo robotiko na Fakulteti za elektrotehniko, univerza v Ljubljana Sodelujoči roboti predstavljajo pomemben gradnik industrije 4.0. Zgrajeni so tako, da zagotavljajo varno sodelovanje s človekom, kar omogoča razvoj novih aplikacij tako znotraj industrije kot tudi izven. Poleg vgrajene varnosti jih odlikujejo odlični mehanski sistemi, specifični pristopi za vodenje robota ter prijazni uporabniški vmesniki, ki omogočajo programiranje robotov celo nestrokovnjakom. Pomembni uporabniki sodelujočih robotov so mikro, mala in srednja podjetja, saj roboti omogočajo avtomatizacijo kompleksne in maloserijske proizvodnje, učinkovitejšo rabo prostora in izboljšavo kakovosti, primerni so za vsestranske in prilagodljive operacije, izboljšajo ergonomijo, lahko pa se uporabljajo tudi kot dodatna roka operaterja. Prof. dr. Gregor Dolinar, dekan Fakultete za elektrotehniko, UL FE, in prof. dr. Matjaž Mihelj, vodja razvoja v novem centru, ob demonstraciji sodelovalne aplikacije (Foto: Milan Simčič) Center za sodelujočo robotiko združuje najnovejše robote: ABB YuMI, Universal Robots UR5e, Fanuc CR7i, Yaskawa FC10D in Franka Emika Panda. (Foto: Seba-stjan Šlajpah) Na Fakulteti za elektrotehniko, Univerza v Ljubljani, so lani 20. novembra v okviru Laboratorija za robotiko odprli Center za sodelujočo robotiko (www. cobotic.si). Delovanje Centra zajema raziskovalno--razvojno dejavnost v okviru domačih in mednarodnih projektov. Za podjetja bodo izvajali različne storitve, kot so svetovanje pri izbiri ustrezne robotske konfiguracije in varnostnih elementov, izvajanje testov izvedljivosti z uporabo sodelujočih robotov, razvoj sodelovalnih aplikacij, testiranje in primerjava sodelujočih robotov in perifernih naprav, pomoč pri vpeljavi varnostnih konceptov, organizirali pa bodo tudi različne delavnice, seminarje in usposabljanja s področja sodelujoče robotike. Študentom bodo istočasno omogočili delo na najsodobnejši opremi, ki šele prihaja oziroma bo začela prihajati v industrijsko okolje. Roboti, ki tvorijo jedro opreme Centra za sodelujočo robotiko, predstavljajo najsodobnejšo robotsko tehnologijo. Seveda pa sodelovalne aplikacije ne tvori le robot, ampak je potrebno dodati še orodje, periferne naprave in varnostne sisteme. Poleg robotov ima Center na voljo različna robotska prijemala, senzorje sil in navorov, varnostne sisteme za zaznavanje bližine človeka, kamere za zaznavanje okolice, laserske skenerje ter različna orodja, ki jih lahko namestimo na robota (na primer vijačnik). 70 Ventil 1 / 2019 • Letnik 25 PREDSTAVITEV Robot UR5e proizvajalca Universal robots v aplikaciji prepoznave objektov z robotskim vidom, nadzora kvalitete ter testiranja trka za standard ISO/TS 15066:2016 (Foto: Milan Simčič) Nakup opreme za Center za sodelujočo robotiko so finančno podprla podjetja Kolektor, d. o. o., TPV, d. o. o, in RLS merilna tehnika, d. o. o., del sredstev je Laboratorij za robotiko pridobil na javnem razpisu za sofinanciranje nakupov raziskovalne opreme (ARRS), del pa iz lastnih sredstev. Odprtje so na fakulteti obeležili s spremljevalnim programom. Ta se je začel z okroglo mizo na temo Sodelujoči roboti v industriji, na kateri so sodelovali predstavniki podjetij, ki uporabljajo ali vpeljujejo sodelujoče robote v industrijske procese. Panelisti okrogle mize: Janez Novak, RLS merilna tehnika, d. o. o., dr. Hubert Kosler, Yaskawa Slovenija, d. o. o., mag. Igor Lekše, TPV, d. o. o., Martin Slivnik, HELLA Saturnus Slovenija, d. o. o, Robert Čerin, Kolektor Orodjarna, d. o. o. Dogodek je povezovala Renata Da-cinger, urednica oddaje Ugriznimo znanost. (Foto: Milan Simčič) Dogodek je potekal v času evropskega tedna robotike, ki so ga med 16. in 25. novembrom obeležili v številnih evropskih državah. Namena tedna sta promocija robotike in predstavitev dosežkov s področja robotike v posameznih državah. Dr. Sebastjan Šlajpah Univerza v Ljubljani Fakulteta za elektrotehniko MOTOMAN HC10 6-osni-kolaborativni robot i YASKAWA * Motoman HC10 je 6-osni kolaborativni robot z nosilnostjo 10kg in polmer dosega R=1200mm. HC10 predstavlja novo generacijo robotov, ki so zmogljivi, cenovno dostopni, vsestransko uporabni, preprosti za uporabo In Izdelani za Integracijo v industrijske procese. Roboti so namenjeni uporabnikom, ki iščejo preprosto in hitro avtomatizacijo nalog, ki jih industrijski roboti opravljajo v bližini ljudi v sodelujočem načinu delovanja. Varno sobivanje z uporabniki Varnostni krmilnik FSU: Functional Safety Unit Tehnologija PFL Power and Force Limiting Aplikacija EasyTeach - natančno ročno vodeno učenje in programiranje robota Brez varnostne ograje • Vgrajena funkcija kontrole sile ob dotiku na vseh šestih robotskih oseh • Gibljivi deli robota so oblikovani tako, da preprečujejo možnost poškodb • Varnostni standard - aplikacija za Industrijske robote: ISO 10218-1 (5.10.5 Power and Force limiting) • Varnostne funkcije za krmilnike Industrijskih robotov: ISO 13849-1, PLd, CAT3 • Tehnična specifikacija za delovanje kolaborativnlh robotov: TS15066 Enostavno programiranje • Neposredno premikanje robotske roke s pomočjo ročnega vodenja • Pametni vmesnik (Smart HUB) za programiranje po principu »enostavnega učenja« t A Blsnode Solution Krmiljen z YRC1000 71 Ventil 1 / 2019 • Letnik 25 PREDSTAVITEV Pametni ortopedski vsadki Pametni vsadki so vsadljivi pripomočki, ki zagotavljajo ne samo terapevtske prednosti, temveč imajo tudi diagnostične sposobnosti. Pametni vsadki bodo lahko posredovali opis in lokacijo okužbe in celo raven bakterij. Vgrajeni senzorji v pametnih vsadkih bodo sistemu zdravstvenega varstva omogočali odkrivanje zgodnjih težav, proaktivno zdravljenje teh težav in boljšo skrb za pacienta. Senzorji v vsadkih bodo merili obremenitve, temperaturo, gibanje, encime, ravni bakterij, pH, delce itd. Klinična uporaba pametnih vsadkov v večjem obsegu se napoveduje že leta 2020. Različni pametni ortopedski vsadki in sklepi, z različnimi senzorji za merjenje temperature, sile in številnih drugih parametrov, ki omogočajo spremljanje vedenja vsadka in posredno tudi za spremljanje počutje človeka, ki nosi vsadek. Vir: Universitätsmedizin Berlin, https://orthoload.com/ Vključevanje pametnih vsadkov v vsakodnevno klinično prakso ima možnosti za ogromne prihranke pri stroških zdravstvenega sistema. V aplikacijah za pametne ortopedske implantate so artropla-stika kolena, artroplastika kolka, fuzija hrbtenice, fiksacija različnih zlomov in drugo. Do sedaj so bili pametni ortopedski vsadki uporabljeni predvsem za merjenje telesnih parametrov znotraj telesa, vključno s tlakom, silo, sevanjem, premikanjem, bližino in temperaturo. Merjenje fizičnih dražljajev je doseženo z integracijo sodobne tehnologije, specifične za uporabo vsadkov. Podatki iz pametnih vsadkov so omogočili izboljšave pri oblikovanju implantatov, izboljšave kirurških tehnik in strategij za postoperativno nego in rehabilitacijo. Kljub desetletnim raziskavam pametni vsadki še niso postali del dnevne klinične prakse - izjeme so redke. To je večinoma zato, ker povezovanje trenutne senzorske tehnologije zahteva znatno spremembo Bionični človek lutka, ki smo ga razvili za izobraževalne namene bodočih inženirjev bionike, ima vgrajene mnogoštevilne implantate, naslednja generacija pa bo imela vgrajene tudi pametne ortopedske in bionične vsadke. 72 Ventil 1 / 2019 • Letnik 25 PREDSTAVITEV vsadkov. Tehnologija, na kateri temeljijo pametni vsadki, se je v zadnjem desetletju znatno razvila, vendar še vedno obstajajo pomembni tehnični izzivi, ki jih je treba premagati, preden pametni vsadki postanejo del glavne zdravstvene oskrbe. Senzorji za pametne implantate naslednje generacije bodo majhni, preprosti, robustni in poceni, zato bo takrat potrebnih le malo zamenjav obstoječih modelov vsadkov. Nova senzorska tehnologija, ki zmanjšuje spremembe obstoječih vsadkov, je ključna za uporabo pametnih vsadkov v vsakodnevni klinični praksi. Inteligentni oz. pametni vsadki bodo v prihodnje olajšali zbiranje podatkov, omogočali boljšo kirurško prakso i n oblikovali skupni sistem za izboljšanj e rezultčtov. In tez lige ztne naprave bi lahko pomagale (postoperativno) pri lajšanju b olečin in spodbujanju okrevanja. Inteligentni vsadki bi lahko ponudili priložnosti za zgodnje odkrivanje bolezenskih stanj in manj i nvazivne intervencije, če bi se morebiti pojavile akutne nežave po implan-taciji. Čeprav je razvoj pametnih instrumentov/ za diagnostiko taktično pomemben, je razvoj inteligentnih vsadkov ključnega pomena zaizboljšanje rezultatov in bi moral biti osrednjega pomena za strateško vizijo razvoja ortopedskih in bioničnih tehnologij. ženez ŠkMer, inž. mehaltronike, R azvojnoraziskovalna dejavnost s. p. Zgornje Polskava JAKSA MAGNETNI VENTILI od 1965 • vrhunska kakovost izdelkov in storitev • zelo kratki dobavni roki • strokovno svetovanje pri izbiri • izdelava po posebnih zahtevah • širok proizvodni program • celoten program na internetu HT1CK 'm ni") ■ M ■ bi * i Sligj CERTIFIKAT it 006 ISO 9001 Jakša d.o.o., Šlandrova 8,1231 Ljubljana T (0)1 53 73 066, F (0)1 53 73 067, E info@jaksa.si 73 Ventil 1 / 2019 • Letnik 25 AKTUALNO IZ INDUSTRIJE Kompaktni valj AEN-s/ADN-s Opti m ¡tirana imes materialov 0'C£ bjtkrj ;a linofjinj proiivodnjc r^otanCno izdelava v enem kosu Za bolj je t, j i d k[