Letn I?. FO&MM pisCma si patenisil. Litiblfan«, torek 24. avgusta 1930. N UST Štev. 19 L ££538! Cene po pošti: za gbIo Isfa . H a1*'— za pol leta . K SZ*— za četrt leta. H .21*— zal mesec. . K T— Za Ljubljano mesečno 7 K Za Inozrmstvo mesečno H IZ'— Uredništvo in uprava: Kopitarjeva ulica št. 6 liredn. telefon štev. SO Posamezna Številka 60 vin. ~ NEODVISEN DNEVNIK ~ Posamezna Številka 60 vin. Svijest« pri-o prihodu na- »aSaDtlbIOV,niška »Narodna *ih l.L' r°. 'ša poročila < i5, » «10najev iz Sibirije, V Dubrovnik je naj, q ®' dospel angleški parnik »Kildo-i:.... stle«, ki je po najčudnejših doživ- Zopet doma! U|elniki iz Sihlrife se vrnili. mo- jofjjj’ P°.nePopisnem trpljenju in vseh toačo tZ?vab *n ovirah pripeljal na do-®oi k- -P jugoslovanskih fantov in io*«’i lvs* vojnih ujetnikov in nato bo- I^Bikov s‘°inost' sIovansko svobodo in samo-niki ’ e<^ temi našimi junaki in muče- leti m] takih, ki so bili odšli pred osiveii • veseb< pa se vračajo sedaj dorna 'n.,resn>- Marsikateri je bil pustil Pa k- ma| , o dečico, morda še nerojeno, ce, ^ na®et sedaj odrasle dečke in dekli-Pred 0S0 neštetokrat skušali priklicati si p°jnajj *. drago očetovo sliko, katerega so vanju j-f P° fotografiji in po pripovedo-iejjc m lostne, potrte, s skrbmi preoblo-^TePke ar?lc®- Mnogi je bil pustil doma še mnotfn s^ariše, pa jih bo našel sedaj za Mnogi ■*>0.sfarane- Pa da jih bo le našel! Um g ‘e lmel brate in sestre, ki so vsi v »Uelj odkar se niso videli, mnogo do-he . n°žo pretrpeli. Kolik dogodek za am prihaja baš o 'edemo Ca?u' Stojimo pred nalogo, da iz-razčisj. nai°dIočnejši boj za načela in tako tZračie°T težko, zadušljivo politično ?• Ters' , nam bo bojevnik, kakoršen je inami V' Pomoč, ki j° vemo ceniti in eŽimVSa naša javnost. Zato z veseljem kfg n 0 vest »Narodne Svijesti«, v ka-da Sg ?dni§tvu se je g. Terseglav oglasil, jav-je z in *dn Terseglav In krepak. vrnil v domovino G -*pak. ‘915 * pers,eglav je bil ujet 25. marca “"eseep aiiciji. Pretrpel je kot ujetnik 8 Uce yv v Čeljabinsku v Sibiriji in 3 me-°6j yašnem orenburškem ujetniškem mu je bil katoliški žup-I*ostai jabinsku g. Paskievič. Potem je S,“»i pozorna ruska pokrajinska je Qfr ga nastavila kot uradnika, Tu U stremv^3 Terseglavovim sposobnostim 5k s ‘lenjem široka možnost dejstvova-skim j.°Znal se je dodobra z ruskim kmetijstvom in ruskimi razmerami. Po preobratu je g. Terseglav stopil v vrste jugoslovanske prostovoljske legije v okviru češke armade in bil eden najdelavnej-ših članov jugoslovanske vrhovne narodne organizacije v Sibiriji. Leta 1919. je bil imenovan za sekčnega načelnika v oddelku za nepravoslavne veroizpovedi v ministrstvu za bogočastje v Omsku. Na tem mestu — kakor že tudi ves čas preje — je g. Terseglav neumorno delal na to, da bi se kolikor mogoče razširilo in poglobilo medsebojno spoznavanje med katoličani in pravoslavnimi in se ustvarili zlasti med obojestransko duhovščino čim iskrenejši stiki. Kar je tu storil in dosegel g, Terseglav, bomo vedeli šele sčasoma prav ceniti. Začetkom leta 1920. je g. Terseglav z ostalimi jugoslovanskimi legionaši na prizadevanje naše vojne misije končno dobil priliko, da se vrne v domovino. V Vladivostoku je prišel v stik z voditeljem naše vojne misije g. podpolkovnikom Mičičem, od katerega je šele dobil zanesljive informacije o razmerah v domovini. Vest, da Jugoslavija nele obstoja, ampak kljub vsemu tudi trdno stoji in se razvija v smislu državnega in narodnega edin-stva ob sodelovanju vseh strank — je bila g, Terseglavu gotovo v veliko uteho in nov duševni vzlet ob potu v domovino, Ta domovina ga kot težko pričakovanega z veseljem sprejema! Izmed drugih legionašev, ki so se s tem transportom vrnili domov, imenujemo gosp. profesorja K o š n i k a iz Gorice in bivšega »Narodovega« urednika g. Železnikarja. Transport so vodili kapetan Božič kot poveljnik, potem g. major Trifunovič, član vojne komisije, in g. Božidar Jeremič, predsednik »Jugoslov, Nar. Vi-ječa« v Sibiriji. Največje zasluge za srečno odpravo naših fantov iti mož v domovino pa si je pridobil načelnik vojne komisije g. podpolkovnik Mičič, ki se ni zbal največjih trudov in težav, da zbere zadnje skupine naših ljudi po nepregledni ruski državi in jih odpošlje domov. Zadnji transport je bil drugi po številu; tretji pa je že tudi na potu — vozi se na angleškem parniku »Himalaja«, ki ga v Dubrovniku pričakujejo začetkom septembra, Legionaši so kot vojaki podrejeni vojaškemu poveljstvu ter morajo čakati, da jih vojaške oblasti odpuste domov. Naj bi se to zgodilo čim prej, saj legionarji in njih svojci nestrpno pričakujejo svidenja! A SEVERNA MEJA NA ŠTAJER-Ld skem. .^oje Maribor, 23. avgusta. Tehnično CM0 z jazn^ejitvene komisije je danes pri-n„v °‘°čevanjem meje. Odpeljalo se je hler-Ufc.no mei° nac* Dravogradom, J4 1 Pr*rodna lega obmejnega ozem-?°Ča m s® brez težkoč določi bo- konv^. me£f nami 1° Avstrijo. Antan-PSkcJ ,sjja pa je medtem napravila prvi erka a u mesta od Špilja do Maren- PLEBisCIT na KOROŠKEM. Por0- Ljubljana, 23. avgusta. Iz Celov-,e ^a se j® predsednik plebiscit- i\ nar>'Srlle- Pritožil Pri našem zastopniku, niai?a‘0 naši listi zlasti posamezne >v0rfTitne komisije. Naš delegat je d š ’ osebno obžaluje te napade, e sl0v e v resnici dogodili in da bo gle-p‘rehnrfS Hstov, ki izhajajo v pasu A, *^°v v T0c^redil. Kar pa se tiče pisanja ”ugoslaviji, je naš zastopnik od- Soj} ^a ne more ničesar ukreniti, ker 1 I13S OirAknrlo 'ficlro 1 n 11> VS3.lt vMi iv nas ,. —o svoboda tiska in je LDtt 6 s sirani vlade izključen. ^ Por0- blubliana, 23. avgusta. Iz Celov-g| koCa-°-:- ^ en* prihodnjih sej plebis-s aSovan‘illS^e. se bo razPravljal° o načinu * fi°v0r-a Prv> plebiscitu, ki se bo, kakor 0lP n'i,yr,ril koncem septembra ali za- Ca tLu t .ob/a' h Llubljana, 23. avgusta. Iz Celov- 'ivljej^0ročai°: Nemški listi v Celovcu Vse meščane, naj pošljejo v pas A kolikor mogoče mnogo zastav, da pokažejo nemški značaj v pasu A. Naši Narodni sveti so izdali parolo, naj naši ljudje ne izobešajo nobenih zastav. NAŠA ZVEZA Z BOLGARIJO. LDU Zagreb, 23. avgusta. »Novosti« poročajo iz Belgrada, da se v gotovih di-plomatičnih krogih trdi, da bo v kratkem bolgarski ministrski predsednik Stambu-linski posetil Belgrad. Stambulinski si že več kot leto dni prizadeva, da bi prišel v stik z našimi državniki, kar se mu je po posetu dr. Beneša v Belgradu posrečilo, Stambulinski je bil v Belgradu, ko je potoval v Pariz, toda takrat je govoril z enim naših novinarjev, dočim je ministrski predsednik odklonil pogovor z njim. Sedaj bo poizkušal, da se vzpostavijo trgovske zveze med našo državo in Bolgarsko, potem pa da pride do balkanske zveze med Jugoslavijo, Bolgarsko in Rumu-nijo. ZASTOPNIKI ZASEDENEGA OZEMLJA. LDU Zagreb, 23. avgusta. Včeraj in danes je imelo v dvorani trgovske in obrtniške zbornice zborovanje okoli 50 zastopnikov našega naroda, ki ječi pod italijanskim jarmom. Predsedoval je bivši tržaški zastopnik in član mirovne delegacije dr. Gregorin. Posvetovanj so se udeležili zastopniki posameznih političnih strank. Vsa razprava se je vršila zelo temeljito, Izvoljen je bil odbor 10 oseb, ki bo sestavil potrebne predloge za nadaljno organizirano delo. Izid občinskih volitev v Srbiji. Belgrad, 23, avgusta. Po doslej došlih poročilih je izid občinskih volitev v Srbiji naslednji: Vsega skupaj so dobili radikalci večino v 216 krajih, demokrati pa le v 167. V 10 krajih so nastopili in zmagali radikalci in demokrati v volilnem boju skupno. V enem okraju imajo večino republikanci, v 17 poljedelska stranka, v 12 komunisti, v enem socialdemokrati, v 13 nevtralci, v 1 liberalci, v enem meščani, v 3 samostalci. Če —* izvzemši komuniste in socialdemokrate — vse ostale strani« prištejemo demokratom, so ti dobili 203 kraje, kar je še vedno manjšina proti 216 radikalnim občinam. Po vsem pričakovanju in pisanju demokratskega časopisja je bilo soditi, da bodo demokrati dobili večino krajev, To se ni zgodilo, kakor kažejo doslej došle številke. Zato pomeni izid volitev v Srbiji poraz za demokrate, ki so tudi tu podlegli s svojimi nadami in načrti. V samem Belgradu, ki so ga proglašali za svojo trdnjavo, so dobili celih 600 glasov manj ko radikalci in skoro 1000 glasov manj ko komunisti. Č® to imenujejo zmago, je tudi prav. Ruska armada razbita? LDU Praga, 23. avgusta. Današnji »Tagblatt« javlja iz Varšave, da je povelj-ništvo stavilo generalu Sikorskemu predlog, pričeti pogajanja glede predaje ruske severne armade. Armada šteje 50.000 mož. LDU Konigsberg, 23, avgusta. (DunKU — Wolff.) Poljsko severno krilo je včeraj doseglo črto Chorzele—Otrolenka do Na-rewa južno od Bialysitoka. Danes so Poljaki zasedli Bialystok. Ostanki 4. in-5. ruske armade se umikajo in so med državno mejo in železniško progo Ditrolenka—Bialy- stok. Število boljševiških čet, ki so pobegnile čez mejo, je vedno večje, Dosedaj so jih našteli približno 10.000, Vzhodno od Brest Litowska in Cholma se boljševikl še upirajo, V Galiciji položaj še ni razjasnjen, LDU Moskva, 23. avgusta. (Brezžično) »Izvestia« javljajo: Pod pritiskom poljske armade so morale naše čete izprazniti več mest. Zbrati moramo še več prostovoljcev. Tovariši! Pojdite na zapadno in južno fronto, ustavite prodiranje Poljakov in Wrang-la! Vojni in lakoti moramo storiti konec. Ponarejena moka. Trgovci pred sodiščem. Včeraj se je — kakor smo poročali — vršila razprava proti milijonarju Ivanu Knezu ter raznim trgovcem, češ da so prodajali ponarejeno moko, ki ji je bilo primešanih mnogo drugih, nezdravih snovi. Zaslišani so bni še; Ivan Pirc se zagovarja: Skubic in Glavič sta mi rekla, da bo pšenica slaba. Ljudje so se pritoževali, da je moka slaba, ko sem jo prodajal. Prodal sem jo kljub temu; mešal sem namreč z njo boljšo moko, Franc Mihelčič, mlinar, se zagovarja, da je prišel k njemu Skubic in povedal, da pride en vagon pšenice od Kneza za mletvo. Dal mu je tudi navodilo za mlevske izdelke. Pozneje, pravi Mihelčič, da je rekel Glaviču, da je moka slaba. Toda Glavič je vztrajal pri tem, da naj naredi toliko moke, kolikor je v navodilu naročeno. Pšenica je bila smetna po njegovem mnenju 20—25 odstotkov. Sčistil jo je za 2000 kg primesi. »Ker sem videl, da ne morem napraviti sedaj toliko moke, sem vso primes zmlel. Izločeno zmes sem posebej zmlel in pomešal med moko št, 3 do 1000 kg, ostanek sem primešal med moko št. 4 in št. 6 ter med otrobe.« Radi pomanjkanja izkazov se ta razprava preloži za nedoločen čas. Avgust Jenko, pek na Gosposvetski cesti 7 v Ljubljani, nekaznovan, je tožen, da je bila moka št. 0 kisla in moka št. 3 še bolj. Izpove, da je začetkom maja kupil od g. Kneza en vagon pšenice, ne da bi jo bil videl, G. Knez jo je poslal naravnost v mlin v Domžale g. Kuraltu. G. Kuralt je obtožencu telefoniral, da je pšenica slaba. Šel je sam k njemu in videl, da je resnica. Rekel je g. Kuraltu, naj jo zmelje kljub temu in naj napravi manj moke. Ko je moko prejel, je takoj po zoprnem duhu spoznal, da moka ni dobra. V promet jo je spravil na ta način, da jo je mešal med boljšo moko, ki jo je pozneje kupil. 24 vreč pa, ki mu jih je dal magistrat pod zaporo, je tudi porabil. Priča Ivan Kuralt, mlinar, izpove, da je g. Jenko rekel, ko mu je sporočil, da je pšenica slaba in da se ne bo moglo napraviti toliko moke, naj ^ pšenica zmelj- po navodilu. Ker so potrebne še razne preiskave, se tozadevna razprava preloži za nedoločen čas. Frančiška Godec, rojena pri Sv. Heleni ob Savi, pristojna v Ljubljano, trgovka, stanujoča na Dunajski cesti 58, je obtožena, da se je našlo pri njej 60 kg fižolove moke, ki je bila zelo kisla, moka št. 0 pa neužitna. Frančiška Godec se zagovarja, da je kupila moko od Gregčeve roj. Rebolj iz Trzina. Glede slabejše moke je izjavila Gregčeva, da jo je kupila od Bertonceljna. Vse moke je bilo štiri vreče, ki jo je kupila za št, 0. Ko je napravila peko, je spoznala v testu, da moka ni prava, j^islila je, da je fižolova moka radi njenega okusa. Napravila je okoli 200 štručk in prodala okoli 100 za krono ceneje kakor druge, vendar manjše. Vso ostalo moko je obdržala in zahtevala, naj vzame Gregčeva nazaj moko. Medtem pa je prišel od policije nekdo in vzel vzorec moke. Moko je mešala med drugo tako, da je je porabila okrog 300 kg, okrog 20 kg jc ima še doma. Njenemu pomočniku Francu Za-gorniku se je reklo na magistratu, da se sme moka pomalem mešati med drugo. Pavel Bertoncelj, mlinar iz DomžaJ, zanikava, da bi prodal Reboljevi kako moko. V svrho zaslišanja prič Rebolja in drugih se razprava preloži. Alojzij Marn, pristojen na Vič, trgovec na Glincah št. 141, nekaznovan, je obtožen, da je prodajal ponarejeno moko. Alojzij Marn izpove, da je kupil od Kneza vagon pšenice, ki je tehtala 9600 kil. Pšenice ni videl. Knez jo je poslal .a mlinarja Mihelčiča. Šel je k njemu in videl, da je pšenica smetna. Naročil je, naj napravi 50 odstotkov št. 0, 20 odst. št. 3, 4 odst. št. 6, Ko je videl, da je moka slaba, jo je pomešal med drugo moko in vso prodal. Priča Franc Mihelčič, mlinar v Študi, izpove, da je obtožencu povedal, da je pšenica zelo smetna. Pokaza’ mu :e smeti. Izčistil jih je za 1300 kg. Ker pa je Marn zahteval, da mu mora napraviti toliko mlevskih izdelkov, kakor je bilo nakazano, je moral med moko št. 3 pomešati okoli 600 kg in drugo med otrobe. Razprava proti vsem obtožencem je preložena. POLJAKI ZASEDAJO ŠLEZIJO. LDU Beuthen, 23. avgusta. (DunKU) Wolffov urad poroča: Poljaki so včeraj zasedli Pless in Schrau. Po dosedanjih poročilih je ves okraj Rybnik izimši mesta Rybnik in ves okraj Pless z mestom Pless v poljskih rokah. Nadalje so Poljaki zasedli deželni okraj Katovice, deželni okraj Beuthen ter deželni okraj Ternovice. Mesta Glivice, Katovice, Beuthen in Konigs-hiitte še niso v poljskih rokah. Stran 2 »Večerni list«, dne 24. avgusta 1920. Štev. IH. REKA. LDU Reka, 23. avgusta. Pred par dnevi je bila seja reške trgovske in obrtniške zbornice, na kateri je ravnatelj družbe »Societe de Bois« izjavil, da Jugoslavija težko čaka, kdaj se bo vzpostavila železniška zveza med njo in Reko. Pri tej priliki je prišlo tudi do razgovora o dogodkih, ki so se izvršili na Reki proti Jugoslovanom. Edino Dussich je izjavil, da ne odobrava teh činov, dočim so drugi molčali. Ta želja za vzpostavitev trgovskih zvez ima svoj razlog v tem, da je reška trgovina popolnoma propadla, trgovci pa so tik pred propadom. Prebivalstvo je brez hrane, d’ Annunzio pa ne more plačevati svojih vojakov. LDU Zagreb, 23. avgusta. »Domovina« poroča iz Bakra: Odkar je D' Annunzio sprožil svojo idejo o samostojni reški državi, ki naj se razširi na hrvatsko ozemlje, si prizadevajo Italijani, še bolj pa hrvatski odpadniki, da bi zapeljali naš narod. D’ Annunzijevi agenti delajo s polno paro v naših občinah in nagovarjajo narod, da bi se izjavil za zedinjenje z reško občino, ki bo šla Hrvatom na roko. Nagovarjajo jih tudi, da bi občine poslale deputacije na Reko, kjer bi jih sprejel D’ Annunzio pod hrvatsko zastavo. Zgodilo naj bi se približno to, kar so storili Madžari leta 1868, ko se jim je z denarjem in agitacijo posrečilo pridobiti nekatere kraje, da so se navduševali za Madžare. LDU Reka, 23. avgusta. D’ Annunzio je izdal novo naredbo, po kateri se morajo vsi stanovalci izbranih družin (Jugoslovanov) nemudoma prijaviti pri poveljni-štvu, ki bo potem njihova stanovanja oddajalo v najem. Vsako kršenje se bo kaznovalo s strogo kaznijo. S to naredbo hočejo na Reki namestiti čimprej več Italijanov iz kraljevine. Vsak D’ Annunzijev vojak,, ki odloži dobrovoljsko obleko, se oženi in stopi v civilni poklic na Reki. Mestna uprava gre takim ljudem na roko s tem, da jim takoj podeli meščanstvo, do-Čim Jugoslovane, stare reške meščane, gonijo iz mesta. ZMAGA KOMUNISTOV V BELGRADU. LDU Belgrad, 23. avgusta. Komunisti so snoči priredili v Belgradu veliko manifestacijo in obhod po mestu. Vzklikali so komunistični zmagi naglašajoč, da je b$l-grajska občina prišla v njihove roke. j! POLJSKI MIROVNI POGOJI. LDU London, 23. avgusta. (Brezžično.) Iz Varšave javljajo nastopne pogoje poljske vlade, da se sklene premirje:l. Poljska dobi vsa ozemlja, kjer so Poljaki v večini. 2. Poljska zahteva popolno samoodločbo za vse narode, ki so bili nekdaj v stari Poljski, in 3. boljševiške izjave se morajo zajamčiti z dejstvi, POLJAKI PRODIRAJO. LDU Varšava, 23. avgusta. (Brezžično) Frontno poročilo z dne 22. t. m,: Na severni honti so čete naše I, armade končno-veljavno premagale divizijo XV. sovjetske armade, ki je krila umik sovražnika. Po ljutih bojih so poljske čete zasedle Przas-nysz, Szumek in Mlavo. S tem so odrezale sovražniku, ki beži v neredu, pot za umik. Glavne sile IV. sovjetske armade in njen konjeniški zbor so popolnoma odrezane. Plen je velikanski in postaja vedno večji. Vojni materijal in ujetniki še niso šteti, Samo naša 18. pehotna divizija je v bojih dne 21. t. m. ujela 5000 mož ter zaplenila 16 topov in 133 strojnic. Poznanjski oddelki, ki prodirajo vzdolž nemške meje, so zavzeli Soldau. Na vzhodni fronti se nadaljuje pod osebnim vodstvom maršala Pil-sudskega naše zmagovito prodiranje proti severu. Dne 21. t. m. smo zavzeli Zam-brow in Mazowieck ter prekoračili Na-rew. Na ozemlju Wysoko Litowsk je naša IV. konjeniška brigada razpršila sovražno topniško skupino, ki je imela 22 težkih topov, določenih za obstreljevanje Varšave. Topove smo zaplenili, moštvo pa ujeli. Povelje poveljnika 21. sovjetske divizije je odredilo, da se zažge tren in da dobi pehota konje. S tem hočejo pospešiti umik. Na južni fronti trajajo boji dalje. Naša zmaga na severni fronti se opaža tudi na južni fronti. Pri Lvovu se je sovražnik pričel umikati in je zapustil Stryj. Naša konjenica ga zasleduje do Buga. LDU London, 23. avgusta. (Brezžično.) Po poročilih zavezniških vojaških izvedencev je poljska armada sicer izvoje-vala veliko zmago, vendar nevarnost pa še ni popolnoma odstranjena. AMERIKA IN FRANCIJA. LDU Reka, 23. avgusta. Po vesteh iz Pariza piše današnji »Temps«, da je ameriška vlada nezadovoljna s postopanjem Francije, ker ta noče zavzeti stališča na-pram ameriški noti, po kateri naj bi bili zavezniki izjavili svoje nazore glede teri-torijalne integralnosti Rusije izvzemši Poljsko, Finsko in teritorije, ki bi morda pripadli Armeniji. List dodaja, da francoska vlada ničesar ne ve o tem institutu in da vlada med Parizom in Washingtonom popolno soglasje. Francoska vlada še nikoli ni podvzela česa takega^ kar bi bilo naperjeno proti teritorialni integralnosti Rusije, kakor to trdi ameriška vlada. Kar se tiče priznanja Wranglove vlade, Francija s tem na noben način ni hotela razkosanja Rusije. Politične novice. Boj za Koroško. Avstrijski Nemci so začeli nabirati denarne prispevke za koroški plebiscit. Iz tega se vidi, da ne zaupajo popolnoma moči Koschatovih popevk, s katerimi skušajo delati razpoloženje posebno med plebiscitno komisijo pa tudi med Korošci samimi. Zavedni in značajni slovenski Korošci se gotovo ne bodo dali premamiti ne od ganljivih Koša-tovih pesmic, o katerih vedo, da so z nemškim pavovim perjem nakiteno slovensko narodno blago — ne od plesnivih avstrijskih kron, ki jih je po pet za en naš groš. Slovenski Korošec zaradi vlažnih nemških oči, ki so mu drugače vedno srdito in zaničljivo bliskale nasproti, ne bo prodal svoje duše in duše svojih potomcev. Dan glasovanja v coni A bo dan sodbe za avstrijsko nemštvo in nemčurstvo. + Socializacija premogovnikov na Nemškem. Te dni so se v Essenu vršila pogajanja med zastopniki rudniških delodajalcev in delojemalcev. Pogajanj se je vdeležil tudi državni tajnik Hirsch, ki je izjavil, da je vlada odločena, ravnati v zmislu svoje izjave dne 5. avgusta v državnem zboru in preosnovati obrat v premogovnikih po načelih socializacije. V to svrho se bo ustanovil odbor, v katerem bodo sodelovali delodajalci in delojemalci. Ta odbor bo sodeloval tudi pri razdelitvi premoga. Socializacijski odsek bo v kratkem podal določne predloge za socializacijo. + Samostojno-liberalna surovost. Iz D. M. v Polju: Ko so se v nedeljo 22. t. m. vračali naši Orli in Orlice od javne telovadbe Orla v Dolu, so jih srečali samostojni kmetje, ki so šli s svoje veselice v Zg. Kašlju. Naši so se peljali na petih vozovih, oni pa na enem. Pričeli so takoj z navadnim pozdravom »čuk«. Nato naši niso reagirali. Ko pa se njihov voz sreča z zadnjim našim vozom, na katerem je bil naraščaj, udarijo z bičevnikom po njih. Naši so takoj ustavili sprednje vozove, ker so se bali, da se naraščaju kaj ne zgodi. Dva izmed samostojnih sta medtem že skočila z voza z namenom, da bi udarila po vozu, Ta dva sta bila takoj od naših prijeta in voz obkoljen. Le samozavesti naših je zahvaliti, da se ni kaj hujšega zgodilo. Naši so le komštatirali, da so bili od »samostojnih« napadeni in, če bi hoteli, da bi jih prav pošteno pretepli, tako pa so jim pustili prosto pot z naukom, naj nas drugi pot pri miru pustijo kot mi njih. To je sad kulture, katero razširja prireditelj samostojne maškerade Bežjak v Zgornjem Kašlju. + Naša diplomacija. »Ju,tarnji List« priobčuje uvodnik, v katerem biča našo diplomacijo, ki sklepa najvažnejše stvari, ne da bi vprašala narod in ne da bi smatrala za potrebno, da bi se ga vsaj izvesti-la o tem, kar mu je skuhala v svojem ta-jinstvenem loncu. Državniki vseh narodov, pravi list, polagajo v resnih časih narodu svoje račune. Pri nas moramo vesti o »mali ententi«, v kateri naj sodeluje tudi naša država, črpati iz avstrijskih in nemških listov. »Naša diplomacija je tajinstvenejša od vseh, kar jih je kdaj bilo in po svoji tajinstvenosti prekaša celo zloglasne »črne kabinete«. Skrajni čas je, da nam naši diplomati pojasnijo, kakšno usodo nam krojijo. Kakšen je naš položaj nasproti Italiji, kaj je z arnavtskimi napadi, kaj z intrigami na Koroškem, kaj z Reko? Kaj je končno z »malo entento«, ki naj bi ji bila član tudi Rumunija, a se ta sedaj s posredovanjem francoske diplomacije pogaja za prijateljstvo z Madjar-sko? Neizvestnost nam že sega do grla in nas davi in duši.« — Tako zagrebški list. Mi bi le še dodali, da je tema, v kateri puščajo javnost naši diplomati, posebno dobrodošla državi sovražnim elementom, ki imajo tako najboljšo priliko, da ribarijo v kalnem in širijo vse mogoče vesti. Nikakor ne verjamemo, da bi bila tajinstve-nost tista čudotvoma moč, ki bi diplomaciji zagotavljala njene uspehe. Saj bi morali biti drugače naši uspehi v zunanji politiki uprav izredni, a v resnici so mršavi, da je strah. Proč torej s tajinstvenostjo v diplomaciji ,ki je nezmiselna, škodljiva in nedemokratična! 4- Obupen finančni položaj Nemčije. O tem poroča Henrik Strdbel (Berlin) v dunajski »Arbeiterzeitung«. Iz njegovih podatkov posnemamo da je znašal nemški državni dolg 30. junija t. 1. 215 miljard proti 4}/2 miljarde 1. 1914.Nemški državni proračun za leto 1920 izkazuje 53 miljard izdatkov in 27% miljarde dohodkov torej 25% miljarde deficita. Lani je imela Nemčija okroglo 14Vz miljarde stroškov in 8834 miljard dohodkov, tedaj 65 miljard primanjkljaja. Lanski in letošnji primanjkljaj morajo kriti s posojili in to vkljub temu, da je že uveljavljena oddaja premoženja in dohodkov. Vrhu tega pa v gornjih vsotah niso še vpošteti stroški za obnovo. Poročevalec zaključuje: »S tem se je doseda- nja finančna in gospodarska politika izka- j zala kot nesposobna, da reši vprašanje obnove. Samo znižanje nenaravno napihnjenih cen, samo krepka pomnožitev splošno potrebnih proizvodov more gospodarsko življenje in državne finance zopet uravnati, To je pa mogoče le s temeljito socializacijo in z uvedbo najnujnejšega smotrene-ga gospodarstva.« Dnevne novice. — Prevalje. Delavski tabor prigodom 25 letnice Kat. del, društva je preložen na poznejši čas, — V Stari cerkvi pri Kočevju še danes nimamo slovenskega poštnega pečata. Prosili bi poštno ravnateljstvo, da bi vendar preskrbelo pečat, da bi se nam vsaj Kočevarji ne smejali. — Objava glede uvoza. V današnjih »Službenih Novinah« je priobčena nared-ba gospodarsko- finančnega komiteja, s katero se dovoljuje uvoz vsega onega pri uvozu zabranjenega blaga, glede katerega se nesumljivo dokaže, da je bilo naročeno, še predno je stopila v veljavo naredba ministrskega sveta o zabranitvi uvoza, t. j, pred 23. marcem t. 1. Vskado, ki ima take naročilne pogodbe in obveznosti, mora v roku 15 dni od dneva priobčenja te nared-be v »Službenih Novinah« pri generalni direkciji carine v Belgradu vložiti z zadostnimi dokazi podprto prošnjo. Po preteku tega roka vložene prijave se ne bodo sprejemale in tudi na prijave, ki so bile vložene brez naročbo zadevajočih dokumentov se ne bo oziralo. Prošnje oddane na pošti proti povratnemu recepisu vsaj petnajsti dan po priobčenju naredbe o dovolitvi uvoza zabranjenega blaga, smatrale se bodo za pravočasno vložene. V razpisu je istočasno z naredbo komiteja priobčen tudi postopek pri carinenju tega blaga. Ko ga carinarnice prejmejo, postopali bodo po njem. — Povratek ženskih redovnic na Francosko. Več francoskih mest je po vojski že pozvalo ženske redovnice nazaj, ne da bi počakala na izpremembo zadevnega zakona. Tako n. pr. je mesto Calais poklicalo sestre sv. Petra, ki so bille pred petnajstimi leti odšle v prognanstvo, ker se posvetne strežnice niso obnesle. — Kamniški »Sokol« je za svojo prireditev v nedeljo 15, t. m, vse mesto deko-ral z dičnimi plakati, ki so vzbujali občo pozornost, posebno še, ker so se gospodje v svoji mrzlični nervoznosti radi velikih priprav izkazali kot skrajno slabi naravoslovci tako, da jim je namesto malega so-količa vzrastel na plakatih krasen planinski — orel. Gospodje, kakor smo vam zadnjič radi pustili vaše veselje nad križem na orlovskih plakatih, ki ga ni bilo, tako vam tudi te vaše male nezgode ne zamerimo. — Nerazumljivo pa nam je, kako so se mogli nekateri člani tega »kulturnega« elementa Jugoslavije tako ponižati, da so hodili prosit za tiste kroje, o katerih smo nedavno brali, da so ukradeni, — Seveda, kadar gre za tako krasno prireditev — škoda le, da so jo zaključiti pretepi po kamniških ulicah — se vsa njihova načelnost neha. — Novi judovski milijonarji. V Ameriki štejejo v zadnjem času 20,000 novih milijonarjev in od teh je 19.000 judov. — Apno in opeka cenejša. Dunajska mestna občina je potom svojih konkurenčnih podjetij za proizvajanje opeke in apna dosegla, da se je znižala cena opeki od 2500 K za 1000 opek na 2000 K in od 240 K za 100 kg apna na 180 K. — Nova šola. S prihodnjim šolskim letom pride v Nemški Avstriji do veljave nova šolska metoda, vpeljala se bo na splošno takozvana »šola delavnica«. Otrok se ne bo učil toliko iz knjig kot z delom, samostojnim ustvarjanjem, risanjem, zidanjem, modeliranjem, delom v prosti naravi itd. Mesto teorije takoj praksa. Ta metoda je baje zato prikladnejša, ker je zabavnejša in otrokovo zanimanje neprestano veže, — Telesna vzgoja v šoli. Novi avstrijski učni načrt za ljudsko šolo določa, da morajo učenci v prvih dveh razredih telovaditi vsak dan najmanj 20 minut, v 3. razredu pa vsak dan najmanj pol ure. V 4. razredu morajo telovaditi trikrat na teden po eno polno uro. Telovadba se mora čim več mogoče vršiti na prostem, zato mora imeti vsaka šola v bližini primerno vežbališče. Razen prave telovadbe se bodo gojile domače igre in plesi s petjem ter tekmovalno borjenje. Vsak teden je eno popoldne porabiti za izlete in igre na prostem. Telovadba je obvezna za vse otroke (razen če jo prepove zdravnik), in sicer za oba spola enaka .Za izobrazbo telovadnih učiteljev se vrše na vseh avstrijskih univerzah tečaji. — S to preosnovo telesne vzgoje v šoli so vsi zadovoljni; le to po pravici očitajo učnemu načrtu, da je telesni vzgoji zapostavil toliko važnejšo naravno vzgojo: nasproti 3 telovadnim uram je določena za verouk samo ena ura na teden! To ni samo nerazumno in škodljivo, ampak tudi poniževalno za človeka, ki mu prisojamo še drugo življenje nego tisto, ki ga pozna tudi žival. Zdravo ^ brez zdrave duše je žalostna 10 n tvorba brez prave vrednosti, . — Kaznovan pretepač, Bradest ton je obtožen, da je dne 13- mal . -zvečer počakal na Botajnov.e® ^ Demšarja, s katerim je bil že od ^ noči sprt, ga napadel s kolom ter ji* . ril z njim večkrat po glavi tako, Demšar nezavesten in okrvavljen UP na tla. Demšar je prestregel udarec Je|kti ko in se branil z nožem proti t«® ter ga z nožem sunil v levo roko, večkratnih udaruih s kolom se je na zemljo. Že pred nekaj leti je Br |{ nekoga lahko poškodoval, Jc ze10 jeze, Bradeško izjavi, da je dobiu ^ levi roki s tem, da se je nataknil belj. Sodba; 3 tedne ječe. drek. — Valute. Dne 23. avgusta na »f? ški borzi: 1 dolar 102 K: 100 cfrs^«2Ki ljev 128 K; 100 francoskih frankov . 1 napoleondor 380 K; 100 nemških ^ 200 K; 100 rumunskih lejev 222 K; lijanskih lir 485 K. ______ ljubljanske novic« lj Glasbena Matica. Vpisna* jencev v konservatorij in v glasb6? j,, se bo vršilo od 1. do 15. septein. ^ vzemši nedelje in praznike vsak ^ 9. do 12, ure in popoldne od 3, do ■ ^ v pisarni Glasbene Matice, Gospos ca št, 8, I, nadstr, lj Vsprejemni izpiti za vstop ^ servatorij in v dramatično šolo sC vršili v dneh 10., ll, in 13. sep' tefflbrfl', lj Prekoračenje demarkacijske, p, De Filippo Rad Vittorio Giuseppe ^ Filippo Rosa Marija iz Avronzo 1* ,fe) lunu v Italiji sta prišla v Južos . vl)>0ijcij* dovoljenja jugoslovanske oblasti. ^ je naložila vsakemu 150 kron globe ma 7 in pol dni zapora. . fto- lj »Pošteni« ljudje. Mladi Javojei* hinar je vozil v otročjem vozičku * p bratca po Slovenskem trgu, iz rotl pjjil padel beli prt, čez nekaj minut je, ,jjjp Janko, da ni več prta na vozičku; ^ «ei» je, toda dobil da ni več, ker ga je ^ gotovo kak »poštenjak« pobral in ^ lj Razgrajenje na Bleivveisovi c, , ^ Jože M. iz Bukovce, ki dela v ^ se je v soboto 21. t. m. močno naP1 .»d. razgrajal in kričal po Bleiweisovi «cijj Prišel je stražnik in ga odvedel na P° spat, kjer so mu naložili 200 kron g 0 ^ 1: 1,____• t_i “ • ■jv* mu iiuivtiu —- - -| lj Za krpanje hlač je zahteval krojač 70 kron. Stranki se je zdelo \ ruško in se je pritožila na verižni**0 $ kjer so po izvedencu ugotovili. . krpanje in likanje hlač, kar traja dve uri, zadosti 30 kron. Razne novice* r Čudovita tatvina. Tatovi s° ^ gef-v laboratorij univerzitetne klinike linu in ukradli 175 steklenic naVjj,a & strupa, ki je brez barve in brez od katerega zadostuje samo pet grama, da usmrti človeka. < r Amerikanski milijonarji vel*/, svojo »darovalno sezijo«. Lastnik^^e tvornice za Kodakfotoaparate, . ujoO°v Eastman, je baš te dni daroval 5 1131 s[ct< dol. za Rochestensko univerzo 1® za zgradbo medicinske fakultete. * je pridal Rockefeller malenkost ? nov. Za to vsoto hoče ustanoviti Rochesterskega vseučilišča . t? fakulteto, ki ji ne bo para na sl kor kažejo načrti, bo novo vseuci > {s- lepše ko svetovno znana medici0 ga|ti-kulteta in zavod Johna Hopkinsa v ^jjir moru. Podoba je, da amerikanski sy^ narji umevajo tudi socialne P°*re (}ar0v3 jega naroda. Eastman (Kodak) j® v $ že svoiemu mestu več ko 31 milijo Šole iUi0lL že svojemu mestu več ko 31 larjev, od tega 6 milijonov za obrazbo svojih nameščencev, „ dal za zgradbo tehnologijskega za Massachusetsu, zgradil je trgovsko^ nico v Rochestru in stavi danes l(! jone glasbeno šolo. — Dolar se sicer po pravi poti. Slovenski rnl 'jC3fl"1 pokažite, da ne zaostajate za Am ^ i* glede plemenitosti srca! Zdi se, ^,j klic ostal glas vpijočega v Pu. £ 2a50 venski milijonarji ne dajo niti ncK cialne potrebe ljudstva. p ,•( P»f' k Žetev na Francoskem. e sl? ' sien« poroča, da je francoska ze še izpadla, kakor so prvotno m totov/l no žetev cenijo na 51 milijonov s ta, ki bo dalo 40 milijonov st°^ U\ip\)e\ 16 milijonov stotov moke je že 0 za prihodnje leto v inozemstvu, st mora Francija kupiti še 20 mili)0 tov. im Sirite ..Večerni list Odgovorni urednik Jože rX izdajatelj konzorcij »VečeraeŽ* Tilk* »Jugoslovanska tiatU-rn**