DRUŽINSKI TEDNIK Manj strašna noč je v črne zemlje krili, kot so pod svetlim soncem sužni dnovi. Fr. Prešeren Leto XII. Ljubljana, 30. maja 1940. štev. 22 (554) »DRUŽINSKI TEDNIK« Izhaja ob četrtkih. Uredništvo uprava v Ljubljani, Miklošičeva 14/111. ToStni predal St. 345. Telefon št. 33-32. — Račun poštne hranilnice f Ljubljani št. 15.393. — Rokopisov ne vračamo, nefrankiranih dopisov ne sprejemamo. Za odgovor je treba priložiti ra 3 din mamk. NAROČNINA ili leta 20 din, */* leta 40 din, vse leto 80 din. V Italiji na leto 40 Sir, ▼ Franciji 70 frankov, v A mer* k| 2 */a dolarja. Drugod sorazmerno. — Naročnino je plačati vnaprej. CENE OGLASOV V tekstnem delu: enostolpčna pctitna vrsta ali njen prostor (višina 3 mm in širina 55 mm) 7 din: v oglasnem delu 4*50 din. V dvobarvnem tisku cene po oogovoru. Notice: btseda 2 din Mali oglasi: beseda 1 din. Oglasni davek povsod Še posebej Pri večkratnem naročilu popust. Danes: Padalci — sovražnik v zaledju S poučnimi slikami (Gl. sir. 9) Po kapitulaciji belgijskega kralja Zavezniške armade pred novimi hudimi preizkušnjami V Ljubljani, 29. maja. Le roi est mort, v/ve la Belgique! Kralj je mrtev, živela Belgija! S temi besedami, bistveno drugačnimi od tradicionalnega izreka s katerim so glasniki objavljali francoskemu narodu smrt njegovih kraljev, je snoči zastopstvo na Francoskem živečih Belgijcev razglasilo po radiu kapitulacijo belgijskega kralja. Belgijska vlada v Parizu in belgijski poslanci, kolikor se jih je rešilo na francoska tla, so se pridružili temu Proglasu. To se pravi, belgijska vlada in belgijski parlament ne priznavata kraljeve vdaje m ji odrekata Ustavno upravičenost. Registriramo te izjave izvoljenih belgijskih zastopnikov kot kronisti. Dodajamo jim še izjavi predsednikov francoske in britanske vlade kot zastopnikov tistih dveh narodov, ki Unata edina pravico, zavzeti poleg stvarnega tudi čustveno stališče do Leopoldove geste. Paul Reynaud je v svojem radijskem proglasu francoskemu narodu dejal med drugim: »Belgijska vojska, ki se je bila skupaj s francoskimi in britanskimi oddelki, je na ukaz kralja Leopolda III. kapitulirala. Belgijski kralj se je odločil za ta korak zoper stališče svoje vlade in proti volji svojega naroda. Belgijska vojska je na ukaz svojega kralja kapitulirala brezpogojno sredi bitke, ne da bi bila poprej obvestila o tem svoje francoske in angleške tovariše S tem je odprla nemškim divizijam pot proti Dunkerquu. »Pred 18 dnevi,« je nadaljeval Rey-haud, »se je isti kralj obrnil do nas s prošnjo za pomoč. Na njegov klic smo brez odloga odgovorili. Kralj Leopold se je vse do 10. maja delal, kakor da se bolj zanaša na naše obljube kakor na nemške. Zdaj je položil orožje, ne da bi bil le z eno besedico obvestil o tem svoje vojne tovariše. »Belgijski kralj je kapituliral zoper Voljo svojega naroda. Njegovo deja-nje nima primere v zgodovini. »Vedeli smo, da bodo prišli mračni dnevi. Francijo je že stokrat poplavil sovražnik, a francoski narod je še Vselej vstal iz preizkušenj. Moč vsakega našega vojaka, slehernega Fran-coza in sleherne Francozinje je zdaj Podeseterjena. Nesreča je Francijo Vselej naredila veliko.« Iz izjave predsednika britanske vlade Winstona Churchilla na včerajšnji Seji spodnje zbornice: »Nimamo namena predlagati spod-nji zbornici, naj ta trenutek zavzame stališče do kapitulacije belgijskega vladarja. Belgijska armada se je za-res hrabro borila in je doživela, a *udi sovražniku prizadejala hude iz-Bube. Belgijska vlada je izjavila, da Se ne strinja s tem dejanjem svojega vladarja, in je razglasila, da je poslej °na sama edina zakonita zastopnica “elgijskega naroda. Obenem je poudarila svojo neomajno odločnost, da bo nadaljevala vojno na strani zaveznikov, tistih zaveznikov, ki so prihiteli Belgiji na pomoč, ko jih je zanjo prosila. »Položaj britanskih in francoskih oddelkov, ki bijejo zdaj eno največjih bitk, je očitno skrajno težak, zakaj sovražnik jih napada s treh strani in še iz zraka. Dejstvo, da je belgijski kralj velel svoji vojski položiti orožje, je nevarnost zelo pomnožilo. Toda naši vojaki imajo junaško srce in se bore z izredno moralo in odločnostjo. Mislim, da bom mogel podati spodnji zbornici izjavo o splošnem položaju šele tedaj, ko bo znan konec te velikanske bitke in ko bo moči preceniti njene posledice v celoti. To Kapitulacija belgijskega kralja in njegove armade pomeni za zaveznike silno hud moralen in materialen udarec. Razumljivo je. da skušajo Francozi in Angleži zviniti vso krivdo zanj na belgijskega vladarja. •: • , -i- Vsaka kapitulacija, trde Angleži in Francozi, je v moralnem pogledu kapitulantu v škodo, tudi če materialno njemu ali njegovim ljudem koristi. Pri tej priložnosti ugotavljajo v Londonu in. Parizu, da se je že s smrtjo kralja Alberta belgijska politika odvrnila od zaveznikov. Leopold III., trde .zlasti Francozi, je bil že od ne- sama imena ljudi, ki so s svojo politiko utirali pot dogodkom, pod katerih bremenom se danes krive Churchillova in Reynaudova ramena. Toda vse to razmišljanje spada ta trenutek že bolj ali manj v zgodovino. Za sedanjost in za bodočnost je mnogo važnejše vprašanje: Kaj bo zdaj? Francosko-angleška armada na severnem Francoskem in v Belgiji je s kapitulacijo belgijskega kralja zašla v brezupen položaj. Res je, da se tod bore elitni oddelki obeh zavezniških armad in da je njihova morala — vsaj po zatrjevanju Londona in Pariza — še zmerom nedotaknjena. Toda te armade so obkoljene s treh strani in je le vprašanje dni, morda celo samo ur, kdaj se bo sklenil obroč okoli njih še s četrte strani, na obali. V takšnih razmerah pač ni pričakovati čudežev. Severna francosko-angleška armada K napetosti v Sredozemlju: Italijani preizkušajo omrežno topništvo. se pa očitno ne bo zgodilo pred začetkom prihodnjega tedna »Parlament mora biti pripravljen na krute in težke čase. Reči morem le tole: Nobena stvar, ki bi se mogla zgoditi v tej bitki, v nobenem primeru in na noben način ne more vplivati na našo dolžnost, da branimo ideale vsega sveta, ideale, ki smo jim posvetili vse svoje sile. Nič na svetu ne more omajati našega zaupanja in nas spraviti z naše poti. Nikdar v zgodovini nas ni nobena nesreča odvrnila, da se ne bi borili do končnega poraza naših sovražnikov.« * kdaj osebno bolj orientiran na nemško kakor pa na francosko stran. Ena izmed prvih gest sedanjega belgijskega kralja je bila res odpoved belgij-sko-francoske vojaške zveze. Toda Francozi in Angleži pri teh očitkih ne smejo prezreti, da so tudi sami mnogo pripomogli k preorienta-ciji ne samo Belgije, ampak tudi nekaterih drugih manjših držav. Naj bodo časi, ki jih Francija skupaj z Anglijo preživlja ta trenutek, še tako resni, noben Francoz in noben Anglež ne sme pozabiti, da je prav v krizi ena izmed prvih zapovedi spoznanje lastnih napak. Chamberlain, Laval, Flandin, Bonnet in še kopica drugih: je torej doigrala. Z njenim koncem bodo zavezniki izgubili najmanj pol milijona najboljših borcev. General Weygand je bil sicer to armado — sodeč po tem, da vse do belgijske kapitulacije ni zapovedal napada s Somme na sever in iz Ar-rasa na jug, da bi se obkoljeni oddelki prebili h glavni armadi — s premislekom obsodil na mrtvo stražo. Očitno je bil nemški prodor na Meu-si postavil Weyganda pred tako težke naloge, da jim ni mogel biti kos v tem kratkem razdobju tedna dni. Wei-gand je očitno računal, da mu bo odpor severnih armad dal toliko oddiha, da pripravi protiofenzivo. Belgij- Herbert Morrison, novi britanski minister za oskrbo, velja za najsposobnejšega moža laburistične stranke. ska kapitulacija mu je te račune prekrižala — vsaj kar se oddiha tiče. Ni mu pa najbrže docela prekrižala računov v strateškem pogledu Zavezniški generalisimus je takoj po prevzemu vrhovnega poveljstva računal z nemško zmago na severu. V tem pogledu ni torej z belgijsko kapitulacijo nastopil noben nov moment; edino, kar se je zgodilo, je okoliščina, da je ta moment nastopil dosti prej, kakor je utegnil Weygand računati. Toda čas igra v vojni velevažno vlogo, tako važno, da se dostikrat vse druge okoliščine v primeri z njim izgube v nepomembnost. Verjetno je, da so Nemci prvotno nameravali po zmagi na severu res najprej napasti Anglijo, meneč, da bodo z njo laže obračunali kakor s preurejenimi Weygandovimi armadami. To težo bi potrjevala tudi okoliščina, da je angleška vlada izdala te dni tako revolucionarne ukrepe za obrambo države, da jih njena zgodovina ne pomni enakih. Zdaj, po belgijski kapitulaciji in bližajoči se likvidaciji zavezniške severne armade in hkratu občutni oslabitvi Weygandove obrambne črte, ni neverjetno, da so Nemci docela iz-pretnenili svoj strateški načrt: ali ne bi bilo boljše zanje, si utegnejo misliti, če najprej navale na Pariz in potem šele na London? Nemška vojska je kljub velikanskim izgubam — te izgube priznavajo bolj ali manj odkrito tudi Nemci sami — še zmerom sposobna za nov napad v obsegu dosedanjih ofenziv. Moč ji daje ne nazadnje neprekinjena vrsta velikih zmag Nasprotno je bila vse do današnjih dni moč Francozov in Angležev zavest da je domovina v nevarnosti. V takšnih trenutkih so zlasti Francozi čudežev zmožni. Generala Weyganda čaka izredno težka naloga. Zmogel jo bo le, če bo francoski narod moralno kos neizmernim preizkušnjam, ki ga čakajo prihodnje dni. Observer. Novi možje v rekonstruirani Churchillovi vladi VVinston Churchill je prejšnji teden temeljito preosnoval svojo vlado. Sprejel je vanjo zastopnike opozicijskih laburistov in liberalov, poslal dosedanjega letalskega ministra Hoara za poslanika v Madrid, kjer mu ne bo mogel metati poien pod noge, dodelil siru Simonu častno a politično nepomembno mesto lord-kanclerja, a Chamberlaina je obdržal v vladi v glavnem samo zato, ker je predsednik konservativne stranke. Spodaj prinašamo slike najpomembnejših Churchillovih sodelavcev iz vrst dosedanje parlamentarne in konservativne (Cooper) opozicije. Z leve na desno: novi mornariški minister A. V. Alexander, laburist; varuh privatnega pečata in član ožjega vojnega sveta major Attlee, predsednik laburistične stranke; informacijski minister Duff Cooper, konservativec; letalski minister sir Archibald Sinclair, predsednik liberalne stranke; minister brez portfelja in član ožjega vojnega sveta Arthur Greenwood, laburist; minister za oskrbo Morrison (gl. 5. stolpec zgoraj.) Manj strašna noč je v črne zemlje krili, kot so pod svetlim soncem sužni dnovi. Fr. Prešeren, Krat pri Savici Druga svetovna vojna se bliža vrhuncu. V teh usodnih dneh, ki jih preživlja ves svet, nam nehote vstaja pred očmi herojska slika iz naše velike zgodovine, slika o strahotnem umiku srbske vojske s kraljem Petrom čez divje albanske gore. Srbska vojska, oslabljena in zde-cimirana v dveh balkanskih vojnah, je bila kljub velikanski premoči sovražnika sprejela boj. lzvojevala je slavne zmage, vzdržala leto dni vojne, vzdržala vzlic novemu zahrbtnemu napadu z vzhoda, vz lic razočara-nju nad neizpolnjenimi obljubami zaveznikov. Ni se predala, temveč se je z vero v bodočnost in v moč svojega orožja počasi umikala proti Albaniji. V tistih usodnih dneh pred 25 leti ni kralj Peter niti za trenutek zapustil svojih vojakov in svojega naroda; krulj-junak ni niti v snu pomislil na predajo. Narobe! Sam je šel v prve strelske jarke in s svojo navzočnostjo vlival pogum svojim vojakom, zavedajoč se, da se bori za svobodo in pravice svojega naroda, ravnajoč se po starem srbskem pregovoru: »Bolje grobom nego robom!« Ko so pri Prizrenu zapuščali srbska tla zadnji srbski oddelki in z njimi ljudstvo in vlada, je med zadnjimi od zadnjih branilcev srbske zemlje težkega srca in solznih oči privolil v odhod tudi kralj Peter. Bil je bolan in izčrpan od vojnih naporov. Vedel je, da pomeni zapustiti poslednjo ped rodne grude toliko, kakor oditi v negotovost... Bolnega kralja so vozili štirje voli na navadni kmečki vpregi sredi opotekajočih se vojakov po neznani deželi brez poti in prehodov. Kralj in vojska so zapustili svojo domovino, toda v kraljevem srcu je kakor v srcu vsakega njegovega vojaka gorela neomajna vera, da mora narod, ki se ne vda in se bori do poslednjega diha, doživeti svoje vstajenje. Vera v vstajenje ni lagala. Os{anki srbske vojske so se po strašni kalvariji zbrali pod poveljstvom kraljevega sina regenta Aleksandra, poznejšega kralja, na solunski ironti. Z vero v zmago in z zavezniško pomočjo so začeli novo borbo za osvoboditev domovine, borbo z geslom: »Svoboda ali smrt!« In vstajenje je prišlo. Narod, ki se je boril za slednjo ped svoje zemlje, narod, ki je tudi v najtežjih trenutkih preizkušnje veroval v svojo bodočnost, ni mogel propasti; tak narod je moral učakati končni triurni. Kronist. V znamenju totalne voine Kako so se Parižani zavarovali pred bombami in plinom Slovito pariiko podzemlje se je spremenilo v vojaške bolnišnice in zavetišša proti bombnim napadom Pariz, maja. Ko se je lani v septembru začela vojna, se je mnogo Parižanov izselilo iz mesta v strahu pred bombnimi napadi. Tako imenovana »evakuacija« je trajala komaj nekaj dni in je bila izvrstno organizirana. Pozneje se je pa pokazalo, da ta evakuacija ni bila talco praktična, kakor so spočetka mislili. Mnogi ljudje so morali živeti v okoliščinah, ki jih niso bili prav nič vajeni. Mnogi so morali prekiniti svoje redno delo in v tujih krajih niso imeli od česa živeti. Naposled so Parižani spoznali, da tudi v notranjosti Francije niso popolnoma varni, in so se pričeli vračati v Pariz. In tako je francoska prestolnica zdaj spomladi spet prav tako gostoljubno sprejela svoje izseljence, kakor jih je v septembru pustila oditi... Ne smemo pa misliti, da so držali Parižani ta čas križem roke. Narobe! Neutrudno so se pripravljali na totalno vojno; uredili so vse potrebno, da ne bi sovražnik presenetil mesta in njegovih prebivalcev. Poeebno so se Parižani zavarovali proti plinskim in bombnim napadom. Protiplinska obramba je odlično organizirana in zelo dovršena. Kakor hitro bi sovražnik napadel mesto s strupenim plinom, bi ves ta ogromni ustroj pričel delovati. Najprej bi poslali na ogroženo mesto poseben am-bulančni avtomobil, ki je v njem tudi kemijski laboratorij. Kemiki v njem ugotove, kakšen plin je sovražnik spustil na mesto. Določijo tudi protiplin, to je plin, ki po svoji sestavi uničuje prvega. Razen tega pošlje protiplinska obramba v prizadete dele mesta ogromne škropilnice. S temi škropilnicami — samo Pariz jih ima sto — oblijejo vse hiše in ceste s posebno tekočino, ki strup absorbira. Tudi posebno za to službo izvežbani mestni čistilci — Pariz jih ima že zdaj 2500 — pomagajo pri tem delu. Razen kemijskega avtomobila bi na kraj nesreče pripeljali kajpak tudi ambulantni avtomobili in pobrali zastrup-ljence. Odpeljali bi jih v posebne podzemeljske bolnišnice, pripravljene v vseh pariških okrajih. Te bolnišnice so kar najmoderneje urejene in imajo po 200 postelj, po potrebi bi jih pa še lahko nekoliko razširili. V teh bolnišnicah bodo zdravili samo tiste, ki so se zastrupili s strupenimi plini. Vsaka bolnišnica ima tri oddelke. V prvem zdravijo laže zastrupljene, v drugem tiste, ki so se zadušili, tretji oddelek je pa za tiste, ki so postali žrtev najhujšega strupa; iperita. Zrak v bolnišnici je pod pritiskom. To ima dve dobri strani. V bolnišnici bolniki laže dihajo, razen tega pa ne more zastrupljeni zrak od zunaj vdreti v notranjščino. V bolnišnici bi bolnike samo zasilno ozdravili, potem bi jih pa odpeljali v druge, velike bolnišnice, zgrajene v okolici Pariza. Te moderne bolnišnice imajo pa po 3000 in še več postelj. Vsaka pariška hiša — ali pa skoraj da vsaka — ima pravilno prirejeno klet proti letalskim napadom, podprto z oporniki in opremljeno s pravilnim zračenjem. Parižani so zdaj nekoliko bolj neskrbni kakor meseca septembra in zato se kar v trumah vračajo v svojo ljubljeno prestolnico. Pomični tednik Jugoslovansko - sovjetsko trgovinsko pogodbo, sklenjeno 11. maja t. 1., je ministrski svet uzakonil s posebno uredbo. Objavile so jo »Službene no-vine«. Uredba vsebuje različna določila za izmenjavo blaga med obema pogodbenicama. Obe državi sta se obvezali, da druga drugi jamčita največje ugodnosti glede carin in ostalih dajatev in davkov, ki se pobirajo pri uvozu. Ladje pogodbenih držav uživajo v lukah druge pogodbene države kar največje ugodnosti. Obe državi sta se zedinili, da bosta sklenili konvencijo o direktnih tarifah na železnicah. Rusija tudi dovoljuje tranzitni promet iz Jugoslavije za Nemčijo, baltiške in skandinavske države in narobe. Pogodba velja za tri leta. — Krstne slave gardne konjiče sta se poleg drugih predstavnikov oblasti udeležila tudi Nj. Vel. kralj Peter in knez namestnik Pavle. — Ministrstvo za telesno vzgojo je izdalo nova navodila za športni red v državi. Po teh navodilih bodo državna športna združenja izdala nova pravila. Boji na zahodnem bojišča so bili ves pretekli teden kar najsrditejši. Nemci eo po vsaki ceni skušali razširiti svoj klin med Amiensom, Arrasom in Abbe-villom. Prodrli so že tudi nekoliko severneje, v smeri proti velikemu pristanišču Calaisu. Po nemških poročilih so ga Nemci zasedli, Francozi pa to vest demantirajo, češ da so še zmerom oni njegovi gospodarji. Boji so obupni in sc neprestano nadaljujejo. Nemci svoje oddelke ojačujejo. Posebno se v bojin odlikujejo nemške motorizirane čete, nič manjšo vlogo pa ima letalstvo. V Rokavskem prelivu je prišlefdo bojev med vojnimi ladjami in letali. Po nekaterih poročilih sodeluje v boju okrog 3 do 4 tisoč letal. Nemci baje pripravljajo generalni napad na Anglijo. — Belgijska armada je na povelje belgijskega kralja Leopolda položila orožje. Belgijski kralj Leopold je prosil za premirje in pristal na brezpogojno kapitulacijo. Belgijska vojska se je skupaj s francosko in angleško vojsko borila pri Dunkercjueu in je kapitulirala, ne da bi poprej obvestila francoska in angleška poveljstva. Francoski ministrski predsednik Reynaud je po radiu to vest sporočil francoskemu narodu in poudaril, da je belgijski kralj kapituliral brez vednosti zaveznikov. Francoska in angleška armada se bosta hrabro borili do konca. — Angleška vlada je izdala več varnostnih ukrepov v notranjosti države. S tem v zvezi je dala aretirati več sumljivih oseb, med njimi vodjo angleških fašistov Mosleya in nemškega emigranta kapitana Rin-telena, vodjo nemškega vohunstva v Združenih državah med svetovno vojno. Angleške oblasti so aretirale tudi več članov irske republikanske garde. Nemške državljanke v Angliji so internirali. — Američani čedalje bolj propagirajo, da bi pomagali zaveznikoma. Tako je v Cikagu 55 članov tamkajšnjega vseučilišča podpisalo brzojavko senatorjem države Illinoisa, da bi Združene države dale zaveznikoma milijardo dolarjev posojila za nakup vojnih potrebščin. Hkrati zahtevajo, naj bi vlada izdala zakon, s katerim bi dovolili prijavljanje ameriških prostovoljcev za vojno službo na strani zaveznikov. — Spremembo v angleškem generalnem štabu so uvedli pretekli teden. Za šefa generalnega štaba je bil imenovan general Diehle, dosedanji šef generalnega štaba general Ironside je pa postal vrhovni poveljnik kopenske vojske na Angleškem. — Prezident Roosevelt je imel te dni govor po radiu, v katerem je nastopil proti »slepim in gluhim, ki verujejo, da so Združene države materialno izolirane od evropskega spopada, in tistim strahopetcem, ki ne verujejo v ameriško vojsko«. Poudaril je tudi, da je ameriška vojska odlično pripravljena. Zahteval je znatno pospešenje oborožitve in naposled dejal, da morajo Američani graditi obrambni zid ne samo zase, temveč za ves človeški rod. V ljubezni do človeškega rodu naj Američani z njim vred prosijo Boga, da bi zacelil rane in omečil človeško srce. — Anglija skuša obnoviti svoja pogajanja z Italijo in Rusijo. V Rim je že prispela angleška delegacija, ki se bo pogajala pred vsem glede odprave blokade. Hkrati bodo reševali osnovna vprašanja sporov na gospodarskem področju. Listi naglašajo, da ni izključeno, da bi se zbližali tudi Italija in Francija. Anglija namerava po poročilih nekaterih nevtralcev opustiti nadaljnjo kontrolo nad italijanskimi ladjami. V rimskih diplomatskih krogih pa dvomijo, da bi dosegli zaželeni učinek in Italijo odvrnili od intervencije na strani Nemčije. — Svojega odposlanca je Anglija poslala tudi v Moskvo, da bi obnovil gospodarska pogajanja z Rusijo. To važno nalogo je angleška vlada poverila levičarskemu poslancu Crippsu, ki ima v Moskvi dobre prijatelje. Poslanec Cripps ima baje obširna pooblastila. Belgijska vlada se je po kapitulaciji kralja Leopolda proglasila za začasno in edino zakonito predstavnico naroda in vladarske oblasti. Zato je odvezala vse vojne obveznike prisege kralju, kakor to dovoljuje belgijska ustava, in je prevzela vso oblast. Pozvala je vse častnike, podčastnike in vojake, naj se vztrajno borijo dalje na Posebno pazite kaj bolnik pije! Pitje ni le za zdravega človeka zelo važno, temveč tudi za bolnika mnogokrat važnejše od hrane! Zato piite Vi in Vaš bolnik čim češče našo najboljšo mineralno vodo, ki je obenem tudi zdravilna ono z rdečimi srci Prospekte in vsa potrebna navodila pošlje sralis in z veseljem , Uprava zdravilnega kopališča SLATINA RADENCI ker je belgijska vojska pustila sovražnika do Dunkerqua, za katerega so se borili. Vendar pa vlada in ves narod zaupata v junaške angleške čete. lahko vzamete 1-2 ASPIRIN tablete strani zaveznikov, ki so jih poklicali na pomoč in ki so jim dolžni ostati zvesti. Iz tistih Belgijcev, ki so v Angliji in Franciji, bo vlada organizirala novo armado in se znova postavila v bran sovražniku. Proglas belgijske vlade je v francoskem radiu prebral predsednik belgijske vlade Pierlot 111 je na koncu dejal: »Gre za našo čast, zato se bomo borili dalje, kajti izkazati se moramo vredne svojih prednikov«. Po dolgi seji je belgijska vlada položila venec pred spomenik pokojnega kralja Alberta. — Predsednik angleške vlade Churchill je v angleški spodnji zbornici govoril o kapitulaciji belgijskega kralja. Poudaril je, da je belgijski kralj kapituliral brez vednosti angleških in francoskih poveljstev. Dejal je, da je položaj francoskih in angleških čet še težji kakor je bil prej, UREDBA O ZATEMNITVI V poslednji številki ^Službenega lista« (25. maja) banske uprave dravske banovine beremo banovo uredbo o zatemnitvi. Uredba obsega 10 členov. Z zatemnitvijo se otežkoči let in orientacija sovražnim letalcem nad našim ozemljem. Vendar pa zatemnitev ne sme povzročiti zastoja v gospodarskem, javnem in zasebnem življenju in prometu. Zatemnitev odredi ban, če mn pa ne bi bilo pravočasno mogoče, mora vsakdo sam ukreniti vse potrebno. V primeru mobilizacije ali vojne je zatemnitev stalna in traja vsak dan od sončnega zahoda do vzhoda. Za-temnjevalne naprave morajo biti takoj pri roki, shranjene pa tako, da se ne kvarijo. Uredba določa stro„e kazni za vsak prestopek. Stroške zatemnje-valnih naprav nosijo tisti, ki so dolžni zatemniti, če zakon ni določil drugače. Uredba govori nadalje o načinu zatemnitve. Iz zatemnjenih prostorov ne sme prodreti na ulico niti en žarek. Javna razsvetljava mora biti tako zatemnjena, da je z višine 300 m nevidna. Uredba dalje določa način zatemnitve svetilk na vozilih, reklamne razsvetljave itd. Glede prometa je določeno, da morajo hiti cestna križišča prepleskana na robovih z belo barvo, ki je vidna tudi v temi. Novi kovanci po II) din pridejo v promet 31. maja, in sicer bodo iz čistega niklja. 31. avgusta bodo pa vzeti iz prometa vsi srebrni kovanci po 10 din in prenehajo biti zakonito plačilno sredstvo. Po preteku roka ho mogoče stare kovance zamenjati brez odbitka z novim denarjem še 6 mesecev pri blagajni Narodne banke in državnih finančnih ustanovah. Nove zagrebške ulice bodo imenovali po slavnih medicinskih učenjakih; to so predlagali zagrebški zdravniki, včlanjeni v Hrvatskem društvu za zgodovino medicine. Pri tem pridejo v poštev posebno trije možje: Josip Zlatarovič iz Zagreba, ki je bil profesor na Dunaju in je zdravil številne ugledne osebe in si kot zdravnik pridobil velike zasluge; Janez Krstnik Lalangue, ki je bil po rodu Belgijec, deloval pa v 18. stoletju v Varaždinu in bil začetnik lirvatske medicinske Ni drugega zdravila po imenu „Aspirin”, .temveč edino-le „Bayer"*jev Aspirin. O9I. leg. pod 5 br 37692 od 22. »II. 1939. književnosti; Djordje Baglivi iz Dubrovnika, ki je bil v 17. stol. profesor medicine v Rimu in drugih italijanskih mestih. Vrelee podzemske slane vode so našli v bližini Vršca, severno od Pančeva. Ta voda vsebuje tudi velik odstotek joda. V okoliei mesta, kjer je bilo nekdaj tako imenovano belo slovansko morje, eo izsledili tudi velike množine metana, iz katerega bodo lahko pridobivali več kalorij toplote kakor iz najboljšega premoga. Morda bodo tukaj odkrili še nafto. Pasji konlumac so zaradi stekline v Hrastniku-Dolu uvedli še v trboveljski občini. Psi morajo biti stalno priklenjeni, mačke zaprte in zavarovane. Psi na prostem morajo imeli nagobčnike. Vsako sumljivo obolenje psov morajo lastniki takoj javili občini ali sreskemu načelstvu. Tudi v javne lokale psom vstop ni dovoljen. Prestopke bo oblast strogo kaznovala. Lahko krvavenje iz prenežnih dlesni (sluznice) prepreči zdravilna PARA-DENT1N krema za čiščenje zob in masiranje zobnega dlesna. Glavno skladišče Drogerija Gregorič, Ljubljana. Nove znamke za našo deco« je letos izdala jugoslovanska unija za zaščito dece. Te znamke se prodajajo od 1. maja do 31. avgusta na vseh poštnih uradih. Ves dobiček, ki ga bodo imeli pri teh znamkah, gre za dečje ustanove in zato pričakuje unija, da jih bodo posebno letos ljudje veliko kupovali. S 1. junijem dobimo stalno letalsko zvezo Splita s Sarajevom, Zagrebom in Beogradom. Od Splita do Zagreba bo stala vožnja 450 din, od Splita do Beograda 700 dinarjev, od Splita do Sarajeva pa 350 dinarjev. Vsak dan razen ob nedeljah bo letalo krenilo bb 0’30 zjutraj iz Zagreba v Split, ob 7 50 bo pa iz Splita odletelo proti Sarajevu. Ob 8.50 zjutraj bo letalo krenilo iz Sarajeva proti Zagrebu. Iz Sa a jeva ho pa prav tako vsako jutro ob 8'55 letalska zveza z Beogradom. OKYIR|l za SLIKE. FOTOGRAFIJE. GOBELINE. KLEIN LJUBLJANA, Woltova 4 Listek ..Družinskega tednika** Varujte se prevelikega napora! Hoja po stopnicah, pripogibanje in iztegovanje gospodinje najbolj utrujajo Glavno je, da si zna gospodinja delo razdeliti in da je zdrava. To sta pogoja, da se preveč ne utrudi in da je nekaj več od dobre kuharice ali dobre sobarice, da je dobra gospodinja. Pred vsem si oglejmo glavne vzroke, zaradi katerih se žena v gospodinjstvu utrudi, šele potlej se boste utegnili osvoboditi nepotrebnega utrujanja, tako da boste spremenili svojo držo, svoje navade in nekatere podrobnosti pri vodstvu gospodinjstva. Ce kdo ljubi svoje delo, ga to delo ne bo tako utrujalo kakor pa delo, ki mu je zoprno. Zdravje je v vseh primerih v vsakem načrtu vodstva gospodinjstva na prvem mestu. Delo si je treba razdeliti Najtežja dela je treba enakomerno razdeliti na vsak dan v tednu. Vsak dan morate eno uro ali vsaj pol ure počivati. To je odvisno od tega, koliko članov šteje vaša družina, in od vašega zdravja. Izogibajte se preveč utrudljivega dela. Naj vaši otroči sami skrbe za svoje sobe, naj sami pripravljajo svoje postelje, pospravljajo v omare svoje obleke in druge stvari. Naj vam čistijo zelenjavo. Pa tudi različne druge reči lahko otroci delajo. Rajši se držite izreka, da »materi ni treba pomagati otrokom pri njihovem delu, pač naj pa delo tako razdeli, da bo vse o pravem času končano«. Ali dovolj jeste in ali je vaša hrana dovolj močna, kadar imate kakšno težje delo, kakor je na primer pranje perila, in ali se pri tem prehitro ne utrudite? Ce se prehitro utrudite, morate med dvema obedoma nekaj jesti, kadar pa opravljate težja dela, morate toplo južinati. Fizično delo utruja mišice, kar je običajno neškodljivo, vendar pa ne smemo pretiravati. Telesu je potrebna pobuda za kroženje krvi, to pa dobite med fizičnim delom. Stanovanje naj bo zmerom dobro prezračeno. Vlaga in toplota zraka v sobi igrata veliko vlogo. Temperatura naj se giblje od 18 do 20 stopinj Celzija, vlaga naj znaša od 40 do 60 odstotkov. Zaradi zdravstvenih razmerje dobro imeti v hiši priprave za merjenje toplote in vlage. Stopnice najbolj utrujajo Hoja po stopnicah zahteva od nas petdeset odstotkov več energije kakor običajna hoja. Ce imate pralnico v prizemlju, morale perilo zbrati in vsega hkrati nesti dol. Umazano perilo, ki ga odlagate, zbirajte na določenem mestu in kadar imate pot v klet, ga nesite s seboj, ne pa, da bi nalašč za posamezne kose hodili po stopnicah. Ko perilo zlikate in zakrpate, porazdelite vse tisto, kar je treba nesti v prvo nadstropje, da nesete vse hkrati. Utrudite se pa lahko tudi od premočne ali prešibke svetlobe. Zenska naj se svobodno giblje Vaša živahnost in okretnost je pogosto odvisna od vaših oblek. Gospodinje ne smejo nositi predolgih naramnic, ki bi sleherni trenutek utegnile zdrkniti z ramen, močno stisnjen pas in obleke, v katerih se ne morejo prosto gibati. Gospodinja mora imeti preproste, a udobne obleke in čevlje z nizkimi petami, ki ustrezajo njeni hoji. Nekdo je rekel: »Imeti morate udobne čevlje in udobno posteljo, kajti v njih prebijete štiri in dvajset ur časa na dan.« Dober odmor čez dan pomaga proti utrujenosti. Navaditi se morate, da sleherni dan počivate ob določenem času. Pijte dovolj tekočin in skrbite zato, da jeste zmerom ob določenem času. K jedi po možnosti pripravite še dve vrsti zelenjave in sadja. Eno vrsto sadja in eno vrsto zelenjave pojejte presne. Kozarec tople vode pred malico tudi utegne veliko koristiti. Doslej še nismo spregovorili o položaju telesa med delom; to zahteva od vas zdravja in različnih priprav domačo uporabo. Vstajanje, iztegovanje, sklanjanje, stanje in sedenje čez dan bolj utrujajo kakor delo samo. Poskusi so pokazali, da človek med ležanjem porabi najmanj energije. c<-sedite, porabite za 4 odstotke več energije kakor za ležanje, če stojite, porabite 12 odstotkov, če se pripogit*' ljete pa 55 odstotkov več energije. Gospodinjskih del ne morete opravljat* leže, lahko pa delo tako uredite, d® sedite ali stojite in tako porabite manj energije, kakor pa če se gibljete- VSAK T eden| d IRUGfl • — t i J : / J jjjjjj ilili® (s) : U p —Z— mmn -Jfltl 1 H|f, IIIK lil* k ©Ji !EVJ» 1';f: 1 IllUilMiillll liiliMimi Han ^ Kuhanja sp ure zagrebški (lijaki, ki so člani »Hrvatskega junaka«, da bodo na letnem taborenju znali pripraviti vsaj najnavadnejše jedi. Kuharskega tečaja se je udeležilo 14 dijakov in so vsi z uspehom napravili kuharske izpite. Dijaki so se pred vsem učili pripravljati močnata iti jajčna jedila. Srce ima na (lesni strani, vranico pa na levi Rade Stošič, ki živi v Šibeniku. Ko je bil še mornar v Buenos Airesu, ga je hotela kupiti neka medicinska ustanova, da bi ga vsak dan prikazovala znanstvenikom. Rade se takrat ni hotel prodati, zdaj mu je pa že žal, ker nima v Šibeniku nobenega posla, čeprav je kuhar, lekarniški pomočnik, mesarski pomočnik in mornar. Lobanjo si je prebil 181etni Benedičič Albin, delavec v banovinskem kamnolomu v Kamni gorici. S prijatelji se je peljal s kolesom iz Zgornje Dobrave proti Mišačam, pa je na ovinku tako nesrečno padel, da je z glavo zadel ob skalo in si je prebil lobanjo. Prepeljali so ga k zdravniku, ki mu je dal prvo pomoč, kljub temu je pa delavec naslednji dan izdihnil. Strela je ožgala Uiletnega hlapca Jožeta Špenka iz Vodic. V hudi nevihti je nesel domačim na polje dežnik. Ker je nevihta zmerom bolj divjala, se je skril pri znamenju. Prav v tem trenutku je pa treščilo v znamenje in je strela močno ožgala tudi mladega hlapca. V Zagrebu bodo ustanovili policijsko šolo, ki jo bo obiskovalo 250 tečajnikov. Pozneje bo v njej prostora *a 300 redarjev-pripravnikov. Sploh bodo v Zagrebu povišali število redarjev. Zdaj jih ima Zagreb 930, do-l>il jih tio pa še 300. Policijsko šolo, ki je gotovo zelo velike važnosti, bodo odprli 1. junija. Drzen napad sta izvršila neznana loparja na industrijca Emila Bach-ttianna in njegovo družino pred lesenim mostom, ki drži čez prekop prnajo blizu slavonske vasi Gaje. Ko ie industrije« privozil z avtomobilom o dolga ‘25 km in l>o vezala vao Bosno z morjem, tako da bodo iz Bosne lahko izvažali vse bogate proizvode na morje in od tam v svet. Proga teče večinoma oti reki Neretvi, v novem pristanišču bodo pa tudi zgradili 355 m zidano obalo, ob kateri bo morje globoko 10 m. Poleg tega bodo morali obalo še očistiti, tako da bodo tukaj lahko pristajali tudi večji parniki. Vsa dela morajo biti gotova leta 1942. V Beograd so prispeli madžarski avtomobilisti in si kot gostje beograjskega avtomobilskega kluba ogledali mesto, Oplenac, pa tudi na grob Neznanega junaka na Avali so |>olo-žili venec. Beograjčani so njim na čayt priredili te dni nekaj zabav. Svojo spomenico so poslali brvalski hotelirji banu dr. šubašiču, pa tudi finančnemu ministru. Tožijo o slabih zaslužkih, ki jih imajo letos posebno zaradi pomanjkanja tujskega prometa, ki ga je vojna popolnoma ustavila. Ker so po večini močno zadolženi, denarni zavodi pa odločno zahtevajo plačevanje posojila, prosijo, da bi oblast izdala potrebne ukrepe za zaščito hotelirjev. 50 sarajevskih trgovcev se bo moralo zagovarjati pred sodiščem, ker so kršili predpise o nadzorstvu cen. Blagu v izložbi niso napisali cen in so to potem spretno izrabljali pri strankah. ki niso vedele pravih con. Zdaj bo sodišče odmerilo denarno in zaporno kazen kar 50 sarajevskim trgovcem, ki so na ta način izrabljali revno ljudstvo. O prehrani. Otroci pogosto hrano odklanjajo. Neradi jedo. Jočejo. Zdravilo je preprosto. Otrok mora postati lačen. Če noče jesti, ga ni treba siliti. Za takšne otroke je mlečna otroška moka : Bracoc idealna hrana, ker je nikoli ne odklanjajo. Obvezno cepljenje proti daviei je odredilo mestno poglavarstvo na podlagi zakona o zatiranju nalezljivih bolezni. K temu cepljenju morajo starši pripeljati vse otroke od dopolnjenega 2. do 10. leta. Cepljenje šolske mladine bo v šolskih prostorih, mlajšo deco morajo pa starši pripeljati do (>. junija na mestni fizikat v Mestni dom Cepljenja bodo oproščeni samo tisti otroci, ki bo pri njih zdravniška preiskava ugotovila zadosten razlog oprostitve. Cepljenje se bo izvršilo trikrat zaporedoma, in sicer v presledkih po 15 dni. Neopravičen izostanek ali prekinitev cepljenja bodo oblasti strogo kaznovale. 2ti let je stara goska posestnika Luka Subnježiča iz Starega Vrtiasa - V 20 letih svojega življenja je poda-i rila življenje kar 300 kljunom. V Sta- J rem Vrbastt jo ljudje poznajo pod J imenom Milka. Ker so gospodarju po-2 mrli že vsi otroci in žena, mu je edina} prijateljica še goska, ki ga povsod! spremlja. Kadar gospodarja ni doma,} nadomešča psa čuvaja in prhuta in2 gaga, kakor hitro zasliši kaj sum-* ljivega. X Z avtomobilom je zavozil v potniški * vlak inž. Zlatko Najžer iz Maribora.? Na železniški progi Grobelno—Roga-} tec—Krapina je okrog 11. ure njegov” avto pripeljal do železniške proge. V vozilu sta bila samo šofer in inženir Najžer sam. Takoj ko je avto pripeljal do srede proge, je privozil vlak in ga zajel. Inž. Najžerja je vlak strašno raz-:; mesaril, šoferju se pa na srečo ni prav nič pripetilo. Nesreča se je najbrž zgodila zato, ker na tem prelazu I ni železniških zapornic. Na Gorjancih bodo naselila olilastva ! I vse cigane, ki se potikajo po Dolenj-!! skem. Posebno okrog Novega mesta so se cigani zadnje čase močno razširili. Kmetje seveda zaradi tega večkrat trpe škodo. Včasih pride colo do!! pretepov. Tako je posestnik Anton ! Koračiti zagledal na svojem travniku ciganskega konja. Poklical je cigane in zahteval, da konja odpeljejo. Takoj se je vnel prepir in kmalu so cigani posestnika tako pretepli, da se je zgrudil na tla. Cigane so zaprli, posestnika so pa odpeljali k zdravniku. Zdaj bodo skušali cigane preseliti in jih prisiliti, da se bodo lotili kakšnega poštenega dela. Turški top iz Iti. stoletja so odkopali v Petrinji na Hrvaškem, ko so kopali zaklonišče proti letalskim napadom. Najprej so naleteli na cev starega topa, potem so pa izkopali ves top, ki izhaja iz 16. stoletja, ko so Turki oblegali hrvaška mesta. Top so spravili v mestni muzej. Za vse žene in dekleta! Zakaj kupujete drage kuharske knjige, ko pa dobite za din 10— zbirko preizkušenih receptov, ki jih je spisala poklicna kuharica po lastnih dolgoletnih izkušnjah? Razne juhe, navadne in pikantne omake, od navadne pečenke do najfinejše mesne specialitete, od navadne močnate jedi do najfinejše torte, razno pecivo za vse prilike, razne likerje in barske pijače ter razne druge domače in tuje specialitete lahko skuha po tej knjigi okusno vsaka žena in dekle! To vam jamči pisateljica knjige, ki je kuhala v prvovrstnih restavracijah in hotelih in ki je prebrodila že pol sveta. Kuhajte po teh receptih in vaša družina bo z vašo kuho zadovoljna. Nakažite din 10’— na račun Poštne hranilnice št. 14.259 ali pa pošljite v znamkah na spodnji naslov in pošljem vam knjižico poštnine prosto. Deziderij Mizerit, Zidani most št. ti. Bolgarski gospodarstveniki so obiskali v Novem Sadu X. mednarodno razstavo in sejem plemenske živine, ki so jo vzredili mali in srednji posestniki, organizirani v živinorejskih zadrugah in zadružnih organizacijah. Bolgarskim gospodarstvenikom so priredili lep sprejem. Vodil jih je predsednik Kmetijske zbornice v Sofiji Ivan Nikolov. Bolgarske gospodarstvenike je sprejel tudi ban. Po 25 letih se je vrnil iz Rusije v Ado pri Srbobranu Joca Matjakov, Id so ga ob koncu leta 1914. pri Radomu ujeli Rusi. Ko je šel v vojno, je imel doma ženo in poldrugo leto starega sina. Ko se je pa pred dnevi vrnil domov, je našel prav toliko starega vnučka, sinovega sina, ki je že nekaj let poročen. Stavo je plačal z življenjem neki trgovec iz Vršca, ki se je bahal, da lahko prenese ogromno količino alkohola. S svojimi prijatelji je stavil za 20 din, da bo izpil na en dušek liter žganja. V resnici se mu je posrečilo izprazniti steklenico v nekaj minutah, toda ko se je vračal domov, mu je postalo nenadno slabo in se je onesvestil. Prijatelji so ga prenesli na dom, kjer je čez dve uri umrl zaradi za-strupljenja z alkoholom. 70 letnega starca so pokopale razvaline porušene hiše v Novem Futogu pri Novem Sadu. Pri zadnjih poplavah je hiša Franca Detlinga močno trpela, vendar je pa mislil, da je prebivanje v njej še varno. Pred dnevi se je pa hiša nenadoma zrušila in pokopala pod ruševinami ubogega gospodarja. V Ce vuiatncU ali m poznana Dob ro kvalitetna cikorija Triletni Mohamed Idriz, sin orožniškega narednika Ahmeda Idriza iz Prekoje pri Drvaru v Bosni, je zelo pameten otrok. Že zdaj, v svoji nežni mladosti, se je naučil brati in pisati. Otrok je izredno bistroumen in zelo ukaželjen. Hildo rad se pogovarja ' z ljudmi in hoče vedeti vse mogoče in nemogoče. Sleherna stvar ga izredno zanima. Pred kratkim so v Rimu doživeli nenavaden primer, ki je zbudil izredno pozornost med pobožnimi ljudmi. Ko je namreč sveti oče v cerkvi sv. Petra blagoslavljal mladoporočence, je priletel v katedralo skozi neko okno čisto bel golob. Nekajkrat je obletel veliko kupolo, potlej se pa spustil na baldahin, tik nad glavo sv. očeta. Golob je ostal miren med vsem papeževim govorom; šele potlej pa, ko se je cerkev izpraznila, je tudi golob odletel skozi neko okno. Novica o nenavadnem dogodku se je hitro razširila med ljudmi, ki so temu »znamenju« marsikaj pripisovali. ■i- V Los Angelesu v Ameriki imajo sodniki opravka s kaj nenavadnim procesom. Nelca mlada Italijanka namreč toži neko porodnišnico, da ji je zamenjala otroka. V svoji tožbi je tošite-Ijica navedla, da so v porodnišnici zelo malo pazili na novorojenčke. Bolničarke so jih prenašale sem in tja, ne da bi dosti pazile, kje so kakšnega vzele. Tako trdi mlada mati, da je imel njen otrok svetle lase in široka usteča, čez nekaj časa ji je pa bolničarka prinesla otroka s črnimi lasmi in majhnimi usteci. Mlada mati zdaj zahteva nazaj svojega otroka ali pa odškodnino pol milijona dolarjev. Proces še ni končan; ni znano, ali bo mlada mati s svojo zahtevo prodrla. Podzemske hodnike so našli pri Bi-haču, ko so razkopavali neko zemljišče. Odkrili so okrog 5 km podzemskih hodnikov iz rimske dobe. Hodniki so najbrž obsegali vse meslo. Požar je povzročil milijonsko škodo v tekstilni tovarni Menčikovi v Starem Bečeju. Požar je izbruhnil v oddelku za barvanje, ki je bilo v njem za pol milijona blaga. Ta oddelek je tudi povsem pogorel. V rednost tovarne znaša okrog 20 milijonov din. Kazenski odsek je sestavljen v finančnem ministrstvu na podlagi zakona o organizaciji finančne uprave. V njegovo območje spadajo: razsodbe, sklepi o vseh devizno-valutnih prestopkih, odgovori državnemu svetu na posamezne odloke o tožbah in vsi ukrepi za zavarovanje plačila izrečenih kazni. Neznan zločinec je streljal s samokresom na trgovsko vajenko Zinko Furlanovo iz Trbovelj. Dekle je zvečer sedelo v sobi pritličnega stanovanja, ko se je nenadno ob oknu prikazala temna postava. V naslednjem trenutku je že neznanec ustrelil in zadel dekle v glavo, kjer je krogla obtičala. Prepeljali so jo v bolnišnico. Pižmovko so se spet pojavile v okolici Murske Sobote in so naredile že precej škode raznim kmetom. Neki kmet j(» že dolgo dan za dnevom pogrešal piščance, dokler ni končno Iz- sledil blizu gospodarskega poslopja} prepredene luknje in v njih pižmovke. 9 Vsi kmetje so jih začeli preganjati. J Pravilnik o zvišanju telefonske ta-f rife pripravljajo v poštnem ministr- J stvu. Povišali bodo redne tarife za * telefonski promet. Pravilnik bo najbrž stopil v veljavo s 1. junijem. Pod vlak je skočil 20 letni pekovski pomočnik Franc Černec iz Slovenskih Konjic. Skočil je v Tivoliju pod lokomotivo brzega vlaka, ki odpelje iz Ljubljane proti Rakeku ob dveh ponoči. Sprva sploh niso mogli ugotoviti, kdo je neznanec; čez nekaj dni sta se pa na ljubljanski policiji prijavila njegova sestra in brat, ki sta v ponesrečencu spoznala svojega tirata. Pod vlak je skočil zato. ker ni mogel preboleti smrti svojega brata, ki se je lani smrtno ponesrečil. Že pred nekaj dnevi je France pisal svojemu bratu v Maribor pismo, v katerem pravi, da se bo usmrtil. 39 požarov je zanetil 351etui hlapec Avgust Koražina iz Taborskega Kuni-na. Vse požare v okolici Slovenske Bistrice in Pragerskega je zanetil deloma iz sovraštva do nekaterih gospodarjev, deloma pa tudi iz zabave, ker ga je veselilo gledati, kako gori. Skupaj je Avgust Koražina napravil za 1,700.000 dinarjev škode in se bo zdaj zagovarjal pred mariborskim okrožnim sodiščem. Plemenitilo postajo za konje so pred dnevi odprli v Ljubljani in tako rešili že davno željo naših konjerejcev. Ple-menilna postaja ima svoj sedež na Cesti v Loko št. 4 v Trnovem in ima zdaj tri žrebce, med njimi tudi srednje težke pasme, domače vzreje iz okolice Ljubljane, ki so zelo primerni za kmečko konjerejo. V nekaj letih se je v Bosni naučilo pisati kar 30.000 ljudi, kar je po večini zasluga analfabetskih tečajev, ki vodijo borbo zoper nepismenost. Pred kratkim je društvo ABC spet zborovalo v Zagrebu. V preteklem letu je to društvo pridobilo 466 novih prijateljev, ki so s tisočakom odkupili zlati znak kluba. To zimo se je v Bosni in Hercegovini kljub slabi letini in pomanjkanju petroleja pokret pismenosti zelo lepo razvijal. naiiA dni Za vsak prispevek v tej rubriki plačamo 20 din Na ulici Ulica st). Petra je ozka in vse prej kakor primerna za tako velik promet, kakor je zdaj. Tudi pločniki so ozlci, tako da se le s težavo izogibaš. Pred kratkim sem bil opoldne, ko je osebni promet naj večji, priča naslednjega prizora: Po levi strani pride gospa z otroškim vozičkom. Mimo vozička je nemogoče drugače, kakor da stopiš s pločnika na vozno pot. Tam sta bila pa dva voznika. Za gospo sta. šla dva moška, ki sta jo hotela vseka ko prehiteti, kar je pa bilo nemogoče. Tega je bila seve kriva gospa z vozičkom. *Ta bi pa lahko svojo prtljago pustila doma,c. se je oglušil eden, toda tako glasno, da smo ga vsi slišali. Tudi mati z otrokom je slišala ostro zbadljivko. Brez besede, kakor da zbadljivke sploh ne bi bila slišala, potisne voziček tesno k zidu, se obrne h gospodu in vljudno reče: >Prosimt. In kako je drugod, po drugih mestih, pri drugih narodih? Mati, IA gre z otroškim vozičkom čez cesto, ustavi ves promet. Nikomur se ne zdi to Icaj nenavadnega. Spoštovanje materinstva je tu jmč višje kakor pri ,ms' *. M. Osebne vesti Poročili so se: V Ljubljani: g. Ivan Marenče, trgovec, in gdč. Ivica Marinkova; g. Ivan Meljo, prokurist podružnice Zadružne gospodarske banke v Mariboru, in gdč. Angelca šim-novčeva, zasebna uradnica v Ljubljani; inž. Adolf Cimerman in gdč. Jelka Igličeva, operna pevka mariborskega gledališča. V Mariboru : g. Stanko Preac, trgovski poslovodja, in gdč. Lucija Belšakova, zasebna uradnica; g. Adalbert Koser, uradnik Mestne hranilnice, in gdč. Franja Zupančičeva, zasebnica. V Petrovčah: doktor Franc Ortenjak, živinozdravnik pri Sv. Juriju ob južni železnici, in gdč. Anica Mastnakova. Na žalostni gori pri Preserju: dr. med. Gustl Maraž in gdč. Ida Zarnikova, mag. ph. Bilo srečno! Umrli so: V Ljubljani: Vida Buzzolinijeva; Tine Tabor, slušatelj pravne fakultete in rezervni podporuč-nik; Marija Goljotova; Josip Ktovar, nadzornik Jugoslovanske tiskarne v pokoju; Cecilija Černičeva; Olga Ko-koletova; Marija Husu jeva; Friderik šafec, mestni uslužbenec; Jurij čer-talič, trgovski potnik in rezervni narednik. V Celju: 171etna Dorica Dečkova, dijakinja IV. razreda realne gimnazije; 651etna Marija Kuzmano-va; 651etna Antonija Kokolova. V Mariboru : ing. chem. Zlatko Najžer; Terezija Pečkojeva; 831etna Terezija Vračkova; 851etni Janez Legat. Pri Sv. Vidu pri Ptuju: 671et-na Marija Vavpotičeva. V Brežicah: 70Ietna Marija Klavžerjeva. V Kranju : Stanislav Pollak, tovarnar, veleposestnik. V Mostah pri Ljubljani: Franc Matičič, sprevodnik cestne železnice v pokoju. V Planini pri Rakeku: 561etna Marija Lavrenčičeva. V Žirovnici: Bllet-ni Miha Ortelj. Naše sožalje! Skoraj neverjetno Inštruiram deklico zelo premožnih staršev. Bleda in slabotna je, kakor da bi ji manjkalo najpotrebnejše hrane. Samo po pol ure se učiva in že je vsa izmučena. Tudi o glavobolu toži. Nekega sončnega popoldneva jo povabim na sprehod. >Na sonce ne smem, me še huje glava boli, pa tudi mama me ne pusti na sonce,« se je opravičevala, šli sva v gozd, da sva bili na zraku, kajti zrak je najboljši zdravnik za glavobol, še preje je stekla domov prosit mamo dovoljenja, da sme z menoj na sprehod, in po ju-žino. Steče domov in se vrne z južino — vrečico bonbonov. Radovedna jo vprašam, kaj je kosila in kaj večerjala. Naštela mi je najrazličnejše vrste klobas in mesnih izdelkov, najfinejšega peciva, tort in drugih sladic. Povsod se poudarja higiena in šport, a vendar so še ljudje, ki s po-mehkuževanjem ubijajo svoje otroke. i. Stari Štajerec v vlaku, ki je peljal na štajersko, sem poslušal razgovor med priletnim gospodom in gospo. Gospod je krepko podcenjeval današnjo mladino, češ da je bila mladina v starih časih, ko je bil še on mlad, vsa drugačna. »Danes ti gre mladina samo še v tisto gostilno, kjer sta godba in ples. Kakor hitro godci zaigrajo, je že vse na nogah, nobenega ni več pri mizi. Vsak fant pograbi svojo deklino in gre plesat. Ko pa muzikantje utihnejo, je vse tiho kakor v cerkvi. Od vseh sem bil jaz, stari ded, najbolj glasen. Da bi bil kdo pijan, to pa sploh ne. Pa kako, za vraga, če ti sedi cel večer pri brizgancu, kisli vodi ali malinovcu.,« Po tihem sem se smejal temu razočaranemu gospodu in se čutil pohvaljenega. Le škoda, da ni vsa današnja mladina taka, kakršna je bil* v očeh tega nekoliko staroverskega Štajerca! Sodobni mladenič. PRANKREICH :>'ic **nxa#a mm Kljub nemirnim državah sklenili, blago je bilo prepoceni, zato so ljudje Stoletnica smrti Nikolaja Paganinija v Človek, ki so ga pokopali šele 56 let po smrti Slava in tragika velikega umetnika Bilo je 27. maja 1840. Po Nici je završalo. Bliskovito se je razširila vest, da je za vedno zatisnil oči najslavnejši violinist vseh časov, Nikolaj Paganini. Pred gradom velikega umetnika so se zSčele zbirati ženske in starci. Srditi pogledi so se obračali proti poslopju. »Na naši zemlji ga ne smejo pokopati! Kajti on je prodal svojo dušo hudiču.« In tako se je zgodilo. Slavni virtuoz ni mogel najti pokoja dolgo časa. Duhovščina v Nici ga ni hotela pokopati. Tudi pritožba Paganinijevega sina Ahila pri škofu ni pomagala. Še celo pri papežu je bil ves trud zaman. Njegovo truplo so morali balzamirati in so ga položili v prazno sobo bolnišnice v Nici. Po štirih letih so ga prepeljali v Genovo, čez leto dni pa v Paganini jevo "ilo v Gayonnu. šele od tod so truplo prenesli in položili v zemljo na pokopališču v Parmi. Bilo je to leta 1896., torej 56 let po Paganinijevi smrti. Paganini se je rodil 27. oktobra 1782. v Genovi. Ze kot otrok je pokazal veliko nadarjenost.za vijolino. Prav kmalu jo je tako dobro obvladal, da je njegov oče začel sinov dar izkoriščati. Kaj kmalu je mladi Nikolaj zaslovel ne le v Italiji, ampak po vsem svetu. Nastopal je na turnejah po naj-večjih evropskih mestih in povsod žel velike uspehe. O njem so splošno govorili, da je njegova umetnost nadnaravna in da mora biti v zvezi z vragom. Zato so njegove koncerte obiskovali ne samo zaradi tega, da bi 1 oslušali čarobne glasove njegovih gosli, ampak še bolj zato, da bi videli njega. Njegova zunanjost je bila zares nenavadna. Izraz je imel skoraj demonski, njegove oči so pa imele, kakor pripovedujejo, hipnotično moč. Malo pred svojo smrtjo je koncertiral v Londonu. Kritika ga je seveda hvalila v superlativih, zraven je pa namignila, da Paganinijeva umetnost že ni več človeška. Nekdo je po koncertu izjavil: »S svojim igranjem nas je spfavil v ekstazo. Zenske so jokale in omedlevale. Moški so bili popolnoma preplašeni in polastil se jih je krč. Paganini zna tako igrati, da se poslušalec nekaj časa smeje, zatem pa joče. čudovito obvlada lok. Njegova godba se smeje, potem joče, zatem spet vzdihuje, zmožna je pa tudi najhujšega izliva sovraštva. Nihče ne bi verjel, da je na svetu človek, ki lahko tako igra. Skoraj bi moral dvomiti, ali je to živ človek iz mesa in krvi. Nič čudnega bi ne bilo, če bi se pokazalo, da je to le duh z drugega sveta.« Položaj v Sredozemlju je že dalj časa negotov. Na zemljevidu vidimo postojanke velesil v Sredozemskem morju. Cesta na Alasko Newyork, maja. Ameriške vlada je v soglasju s kanadsko vlado sklenila, da bo kakor Kljub nemirnim časom so v Združetfih državah sklenili, da bodo tudi letos križarile v severnem Atlantiku ,ledne patrulje1 za varnost mednarodne plovbe; te patrulje imajo nalogo, da obveščajo trgovske ladje o nevarnosti ledenih gor. Na sliki vidimo takšno patruljo, ko opazuje neko ledeno goro. hitro mogoče zgradila veliko cesto do Alaske. Pri zadnjem sestanku je kanadski ministrski predsednik Macken-zie King pregledal z Rooseveltom načrt, o katerem so že dolgo časa razpravljali. Cesta bo stala 14 milijonov dolarjev (okrog 700 milijonov dinarjev). Dolga bo 1900 kilometrov in bo delno držala čez kanadsko ožemlje. Velik je strateški pomen te poti, saj bo omogočila ameriškemu vojaštvu prehod do Beringovega preliva. Nič manjši pa ni gospodarski pomen te poti. Vezala bo Alasko, pokrajino Yukon in severozahodno Kanado. Znano je, da so Združene države začele že pred nekaj leti Alasko naseljevati s kmetovalci. Ko bo velika cesta končana, se bodo pa še laže naseljevali. Kitajci so si preveč podobni Milan, maja. Evropci se pri srečanju s sinovi Daljnega Vzhoda kaj lahko zmotimo, če se preveč zanašamo na svoj »spomin«. Da se pa človek utegne pri tem zaplesti tudi v neprijetno zadevo, vam bi utegnil povedati neki milanski trgovec, ki je prisegel, da ne mara nikoli več imeti opravka z Azijati. Pred kratkim je namreč stopil v njegovo trgovino neki Kitajec — v milanskem predmestju jih je zelo veliko — in je zahteval škatlo sardin. Ker je pa trgovec stregel ravno nekemu drugemu odjemalcu, je Kitajec segel po najbližji sardinski škatli in jo vzel. Rekel je, da se bo z denarjem »takoj« vrnil in je izginil hitreje, kakor se je mogel trgovec zavedeti. Nazaj je pa očitno pozabil priti. Drugi dan je pred njegovim trgovskim pultom stal spet neki Kitajec. Trgovcu je kar porumenelo pred očmi in ko je mož zahteval škatlo sardin in hkrati položil na mizo novec za 5 lir, je bil trgovec prepričan, da ima pred seboj zastonjkarja prejšnjega dne. Saj ga je tudi takoj »spoznal«: imel je modročrne lase, rumeno polt, poševne oči... Brž je zgrabil novec, mu dal 20 čentezimov nazaj in dejal: »Dve škatli sardin, ena včeraj, ena danes — 4 lire 80 čentezimov!« Komaj je izpregovoril, že se je tega kesal. Obdolženi Kitajec je namreč začel tako kričati, da so ljudje kar v trumah začeli skup dreti. Začelo se je prerekanje. Kaj naj bi trgovec navedel v dokaz? Da je tatu »spoznal«? Ker so črnolasi, rumenopolti in po-ševnooki vsi Kitajci, kar jih živi na svetu, je kmalu sprevidel svojo krivdo. Mož ni maral, da bi ga sodišče obsodilo zaradi žaljenja časti niti zaradi oviranja prometa. Vrnil je Kitajcu njegov denar, hkrati je pa prisegel, da ne mara nobenemu Kitajcu več prodajati sardin. Zapletena zgodba Boston, maja. V Bostonu v Združenih državah se je pripetilo nekaj čudnih nezgod, ki so med seboj tako zapletene, da je najbolje, če jih naštejemo kar po vrsti. 181etna Jeanne Scola je obiskala svoje desetletno prijateljico Palvoro. Njena mačka je bila dan poprej dobila mladiče. Mački je bilo ime Puccini. Snookie, Palvorina druga domača žival, je bila bela podgana. Jeanne je nekaj časa božala mačko, potlej pa odprla vrata in jo spustila k podgani. Snookie je skočila ven in do smrti ugriznila majhno mačico. Mačka se je hotela maščevati in je podgano ugriznila. Jeanne je podgano prijela in jo podržal? pod vodovodom, da bi si opomogla od ugriza, kjer se je pa zadušila. Palvora je vrgla zato Jeanni kozarec v obraz. Jeanne je pa vzela mačko in jo namerila na Palvoro. Mačka je namesto v Palvoro zletela skozi stekleno okno v sosednjo sobo, kjer je spal pes Tcots. Toots je ugriznil mačko, mačka je opraskala Palvoro, Palvora je Jeanni pripeljala zaušnico, Jeanne jo je z zadavljeno podgano udarila nazaj, pri tem so pa pohodili spet enega mladiča. Ko sta Jeanne in Palvora razbili še en kozarec, so stanovalci hiše poklicali policijo. Palvora in Jeanne sta morali v bolnišnico, psa in mačko so preiskali, ali morebiti nista stekla, policisti pa, ki so zgodbo razvozlali, menijo, da bi zdaj potrebovali večtedenski dopust, da bi se nekoliko oddahnili od zapletene zgodbe. Na Danskem so dobili novo princeso. Slika nam kaže dansko prestoionasied-nico Ingrido s komaj mesec dni staro hčerko princeso Margareto. Od kod izvira ime Tommy London, maja. Tommy je skrajšano in pomanjše-valno ime za Tomaža. Toda zakaj se prav vsak angleški vojak imenuje Tommy? To ime je dobil od Tomaža Atkinsa. S tem vprašanjem so se bavili že največji angleški filologi, dokler niso s pomočjo zgodovinskih zapiskov prišli do pozitivnega rezultata. Priimka Atkins ne srečujemo v Angliji tako pogosto kakor na primer Smith in zato se je vsem filologom le čudno zdelo, da uporabljajo tako redek priimek tako na »debelo« in to še celo za vojaka. V devetnajstem stoletju je obstajala priročna knjižica, v kateri so bili osnutki za dopisovanje z višjim po-veljništvom. V teh osnutkih sta se uporabljala ime in priimek Tomaž Atkins kot označba za nekega vojaka, za katerega gre v teh pismih. Na ta način se je ime iz devetnajstega stoletja razširilo kot skupno ime za angleškega vojaka, toda samo v skrajšani obliki »Tommy«. Anglija in Francija bosta izdali enake znamke London, maja. Londonski časopisi poročajo, da je poštni minister g. Morisson na banketu britanskega filatelističnega društva v Londonu omenil, da bosta Francija in Anglija v teku letošnjega leta izdali enake poštne znamke. Znamke bodo narejene po istem načrtu. Obe državi hočeta na ta način manifestirati enotnost svojih idealov. Obe državi pa ne bosta izdali samo ene znamke, temveč bosta znamki narejeni po skupnem načrtu, vendar bo imela britanska znamka označeno britansko valuto, francoska pa francosko. Te znamke bodo dvakrat večje od sedanjih. Najbrže bodo ostale v prometu med vso vojno. Zgodovina tiska slovanskih narodov Praga, maja. Ob 500 letnici iznajdbe tiska je češka revija »Slavische Rundschau« izdala prvo dvojno številko svojega dvanajstega letnika kot zbornik, posvečen tisku slovanskih narodov. V nekaj člankih so opisani začetki tiska pri poedinih narodih. Dr. Oton Berkopec je obdelal začetek tiska pri Južnih Slovanih in pregledno podal vse rezultate dozdanjega raziskovanja, obenem pa poudaril, da bodo nova raziskovanja prinesla svež material, kar se pa najbolj tiče izvorov v beneških arhivih. Članek je ilustriran z reprodukcijami drugega lista »Osmoglasnika« iz leta 1494., naslovnih strani dveh Trubarjevih del in strani bolgarskega »Abagara« iz leta 1651. O početku tiska na češkem in Moravskem, kjer je izšla 1468. leta prva tiskana knjiga v slovanskem jeziku^ piše A. Cisarova-Kolarova. V zborniku je tudi pregled prvih poljskih tiskanih knjig. Orisano je zatem tudi ozadje prvih korakov tiska pri Vzhodnih Slovanih. V zadnjem članku je profesor Pražak sestavil podatke o starih slovanskih knjigah. Predober prodajalec Rim, maja. Pred kratkim so v Rimu prijeli nekega prodajalca sesalcev za prah. Vzrok je bil kai nenavaden: niegovo Švica je pripravljena na vse. Gornja slika nam kaže švicarskega zveznega prezidenta Pilet-Golaza in švicarskega vrhovnega poveljnika generala Guisana pri obhodu čete v Lausannu. , 'jm~. m* "t Nemški vojaki vozijo vojni material čez zasilni most iz gumijastih čolnov čez neki prekop na Nizozemskem. menili, da nekaj z njegovim blagom ne more biti v redu. Preiskava je pa ugotovila, da so možu delali krivico. Narobe, njegovo blago je bilo res dobro. Ko je zapuščal hišo čuvarjev javnega reda, je bil prodal po en sesalec za prah policijskemu naredniku in trem stražnikom. Nov hram boginje Here Rim, maja. V arheološkem predelu pri Pestu v zahodni Lukaniji so našli znamenito izkopanino. V okolici Tora so odkrili neki hram, ki je iz 4. stoletja pred Kristusom in o katerem sta že pisala Plinij in Strabon. Ta hram je po trditvi gornjih- rimskih zgodovinarjev osnoval Jazon in ga posvetil boginji Heri. Nemški srednjeveški zgodovinar Cluverius in italijanski zgodovinar Antonini omenjata tudi v svojih delih Herin hram. S tem novim odkritjem je razjasnjena dekoracija, ki je sestavljena iz 36 metop. ki so zgrajeni v grškem arhajskem slogu. Te metope, ki so ogromne, predstavljajo posamezne prizore iz bajeslovja o Herkulu in imajo veliko umetniško in materialno vrednost, ker so edini primer te vrste, ki so ga našli na grških hramih v Italiji. Babica s tridesetimi leti Newyork, maja. Najmlajša babica na svetu je prav zanesljivo gospa Ela Cheffyjeva iz Providence v Združenih državah, ki Je te dni praznovala svoj trideseti rojstni dan. Poročila se je, ko še ni imela niti štirinajst let. Z osemnajstim le* tom je imela že pet otrok. Njena najstarejša hči Lidija Greafits ima zdaj sedemnajst let, njen mož ima dvajset let. Te dni je rodila hčerko, ki se lahko pohvali, da ima najmlajšo babico na svetu. Čudna ljubezen udomačene kače Capctown, maja. V Afriki uporabljajo neke kače za domače živali. Jedo namreč miši in postanejo po nekaj letih v bližini ljudi krotke. Te dni je pa na farmi nekega Bura takšna 'udomačena kača napravila veliko zmedo. 2e več let je redil farmar velikega pitona. Podnevi je kača stanovala v velikem zaboju, ponoči jo je moral pa neki črnec prenesti v farmarjevo skladišče, ki ga je ta šest metrov dolga kača čuvala. Neke noči je pa kača, ki je bila ženskega spola, -zapustila svoje mesto in odšla v pragozd. Tam je našla nenavadno velikega pitona-moža in ga pripeljala na farmarjevo dvorišče. Oba sta zlezla v zaboj in ostala tam do jutra. Drugo jutro je prišel črnec in hotel kači izmenjati vodo. Sprva ničesar ni opazil in se je po nesreči dotaknil gosta svoje gospodarice. Kakor bi trenil, je ta planil nanj in se mu začel ovijati okrog telesa. Čeprav se je črnec z vsemi silami otepaval neljubega objema, vendar vse skupaj ni prav nič zaleglo. Rešil ga je šele farmar, ki je kači prerezal vrat. Najbolj zanimivo pri tem je pa to, da je pitonova žena mirno ležala v svojem zaboju in se ni prav nič potegnila za svojega moža, s katerim je bila preživela komaj nekaj ur. Iz kave delajo gumi Rio de Janeiro, maja. Brazilija je dežela, kjer pridelajo vsako leto več kave, kakor je potrebujejo. Zato so vsako leto veliko kave Pometali v morje, samo da je njena cena ostala ista. Zdaj so pa končno le našli nov način izrabe kave, tako da jim ni treba kave metati v morje, Pa vendar ostane njena cena ista. Neki kemik iz severne Amerike je iznašel postopek, po katerem iz kave lahko odstranijo kofein in olje. To dvoje uporabljajo v industriji živil, •tar pa ostane, torej kava brez kofeina ia olja, je pa podobno gumiju. Ce to zmes še predelajo, dobijo iz nje pravi Sumi, kakršnega v veliki množini uporabljaj po vsem svetu. Povprečno prodajo letno po 200.000 ton gumija. Tako bodo zdaj v Braziliji kavo, ki so jo poprej metali v morje, predelovali v gumi in bodo tako imeli dvojen dobiček. Senzacija v živalskem vrtu Budimpešta, maja. Zelo redko dobijo nilski konji v živalskem vrtu, torej v ujetništvu, mladiče. Takšen redek primer so pa zdaj doživeli v budimpeštanskem živalskem Vrtu in so .ga zelo veseli. Očarljiva ženica nilskega konja — ime ji je Arany — je podarila življenje ljubkemu nilskemu konjičku. Da je bila Pa senzacija še večja, je isti teden Povrgla tudi njena hči. Na veliko veselje vseh, se oba nilska konjička zelo dobro počutita, pa tudi obe nilski dami sta zdravi. Tako je živalski vrt tako rekoč brez stroškov dobil dva nova četveronožca, katerih lov in prevoz sicer zelo veliko stane. Siromašna šivilja je nosila biserno ogrlico Napoli, maja. Italijanska plemenitašinja Lavra Nunziata Avati je s svojo biserno ogr-lioo doživela čudno dogodivščino. Nekega večera je v sredini mesta Napotijo izgubila biserno ogrlico, vredno okrog 200.000 dinarjev. Čeprav je v vaeh lutih objavila svojo izgubo in “to za poštenega najditelja razpisala visoko nagrado, je bilo vse iskanje za-man. vsi so mislili, da mora biti najditelj silno zvit in je takoj spoznal v^dnost ogrlice. Ker je ta nakit že pred leti neznan | tat ukradel teti plemenitašinje, pa ga je takoj naslednji dan iz neznanega vzroka vrnil, je lastnica tudi to pot upala, da bo nekega dne spet dobila svoj nakit nazaj. In ni se varala. Neki prijateljici te dame je prinesla šivilja obleko. Okrog vratu je nosila krasno ogrlico, ki se je prijateljici plemenitašinje zdela čudno znana. Takoj je šiviljo povprašala, od kod ima okrasje, in je na svoje veliko začudenje izvedela, da je nakit najden. Starejša sestra te mlade šivilje je namreč ponoči našla v neki ulici ogrlico in jo pozneje podarila svoji mlajši sestri. Seveda niti ena niti druga ni slutila, koliko je vreden ta nakit. Ko so jima to pozneje povedali, sta se pošteno prestrašili. 24krat se je zaročil Budimpešta, maja. Baron Evgen de Skoti, ki je pred nekaj leti umrl v Budimpešti, je imel reci in piši kar 31 zaročenk in je na tem področju gotovo odnesel rekord. Kar je pa pri tem možu najbolj zanimivo, je to, da zaradi svojih zaročenk nikdar ni prišel v nasprotje z zakoni. To je pa seveda zelo velike važnosti. Pred nedavnim bi pa barona Evgena de Skotija res kmalu posekal neki Julij Molnar, ki se je 23krat zaročil. Njegova 24. zaročenka je pa končno le ustavila njegove načrte in tako gotovo preprečila nov rekord. Vse to samo zato, ker Julij Molnar prav za prav ni znal lepo odstavljati svojih zaročenk. Brž ko je kateri izvabil prihranke, jo je kratko malo zapustil. Tako je prišla končno vsa prevara pred sodišče. Na sodno razpravo je izmed 24 zaročenk prišlo samo osem. Ko je predsednik vprašal ogoljufane zaročenke, kako naj kaznujejo njihovega zapeljivca, je bila ena izmed njih tako energična in krvoločna, da je zahtevala, da ubogemu 24kratnemu zaročencu iztaknejo oči. Ker pa na Madžarskem že 900 let nimajo takšne kazni, je sodnik Julija Molnarja obsodil na štiri leta zapora. Faustova hiša v Pragi Praga, maja. Na Karlovem trgu v Pragi stoji stara hiša, ki jo še danes vsi poznajo samo pod imenom Faustova hiša. Nekdaj je bila last opavskih knezov, leta 1724. je pa prešla v last rodbine Mla-dotovih iz Solopiska. Ker se je pa neki član te rodbine posebno vneto zanimal za fiziko in kemijo, kar je bilo v ti3tih časih seveda še redek primer, so ga ljudje začeli imenovati čarovnika dr. Fausta. Zdaj je Faustova hiša eden izmed najbolj znanih praških zgodovinskih spomenikov. Te dni je praški radio iz te hiše prenašal razna poročila in med drugim tudi poročal o zgodovini te hiše. Zanimivi zaključki polarne ekspedicije Buenos Aires, maja. Pred nedavnim se je admiral Byrd vrnil v Ameriko, svojo ekspedicijo je pa pustil na južnem tečaju. Ko se je nekaj časa mudil v mestu Santiagu v državi čili, je argentinsko časopisje takoj prineslo nekaj podrobnosti o tej zanimivi znanstveni odpravi. Vsa ekspedicija šteje 59 članov, ki so razdeljeni na dve skupini. Ena skupina raziskuje na vzhodnem delu, druga pa na zapadnem delu tečaja. 2e doslej je ekspedicija odkrila 1200 milj ozemlja in to z letali. Zaradi predebelega ledu namreč z ladjami nikakor niso mogli priti do tega ozemlja. člani ekspedicije so tako odkrili dva velika polotoka, okrog katerih je 16 otokov. Kakor pišejo argentinski listi, je admiral Byrd odkril 300 milj od južnega tečaja nenavadno velika ležišča železa, premoga in bakra. Vzdolž obale, ki jo je odkril Byrd, se dvigajo do 1600 m visoke gore. Dognali so med drugim tudi važno dejstvo, da je severni pol v resnici okrog 100 milj oddaljen od dosedanjega mesta. Izmed 59 članov ekspedicije jih je 33 na zahodni strani, 26 pa na vzhodni. Z vsem so dobro založeni in zavarovani proti mrazu in snežnim viharjem, ki tam doli neprestano divjajo. S seboj so člani ekspedicije pripeljali pse, sani, tanke, letala in čolne. Posebno veliko zdrže psi, ki prenesejo tudi do 60 stopinj pod ničlo in spe na prostem. Ribe »streljajo« na svoj plen London, maja. Gotovo še nikdar niste slišali, da bi kakšne ribe »streljale«. In vendar so naravoslovci odkrili takšno vrsto rib. Te nenavadne ribe pa žive samo v vodah Zadnje Indije, Indokine, severne Avstralije, Nove Zelandije in Polinezije. Doslej teh živali še niso mogli zarediti v evropskih vodah. Te ribe uporabljajo za svoj izstrelek vodne kapljice, ki jih z veliko spretnostjo razpršijo in potem v curku spuste na svoj plen. Te vrste ribe čakajo na svoje žrtve podvodnimi rastlinami. Kakor hitro zagledajo svoj plen, vsrkajo nekaj kapljic vode, jo razprše in v hipu izstrele na žuželko in jo tako trenutno omamijo. Potem se vržejo na žrtev, še preden se zdrami iz omotice, in jo pogoltnejo. ; neguje zobe z zobno kremo I lAHTEVAJTE^ŽIMO/SAMO Z^AŠClTNO PLOMBO ‘v ** V T ZADRUŽNA TOVARNA ZIME D.D NAŠA ŽIMA JE HIGIJENSK0 OČIŠČENA IN STERILIZIRANA NA PARI 115°C,NE DIŠI, JE BREZ MASC0BEIN FERMENTOV, PO CENI. Prirodoplsci si dolgo niso znali razlagati, s kakšno naravno pripravo takšna riba vodo razprši in potem izstreli. Sele po dolgem raziskovanju so ugotovili nekaj zanimivih podrobnosti. Takšna riba strelka lahko vodo vsrkne skozi zaprti gobec. Na njem ima namreč posebno odprtino, ki poteka pod čeljustjo in se nadaljuje še proti plavuti. Kapljice najbrž« lahko razprši z drgnjenjem obeh čeljusti ene ob drugo. Kitajci se že od nekdaj zelo zanimajo za vodne živali in jih uporabljajo v razne namene. Tako so prav hitro spoznali zabavno stran teh nenavadnih ribic. Vzeli so jih iz vode in jih v okroglih posodah redijo v svojih sobah. Zabajo se s tem, da jim kdaj pa kdaj vržejo v vodo kakšno žuželko, ki jo one potem obstreljujejo z vodnimi kapljicami. Včasih te ribice streljajo tudi na človeške oči, ki jim pa te kapljice na srečo ne škodujejo. Brodolomci si znajo pomagati London, maja. Neka ribiška ladja je na Severnem morju naletela na mino In se potopila, dani posadke so štiri dni križarili po morju in se končno le rešili. Trinajst mornarjev se je vkrcalo na rešilni čoln in je odplulo po morju, Seveda so takoj izgubili vsako orientacijo, ker je divjal silen vihar. Kljub temu so imeli srečo in so po štirih dneh le prišli v bližino angleške obale. Tu so jih rešili in na veliko začudenje vseh ugotovili, da niso prav nič izmučeni ali obupani. Ko so jih novinarji izpraševali, kako so se počutili po brodolomu in med vožnjo do angleške luke, so vsi priznali, da jim je čas med vožnjo zelo hitro minil. Ko so £e namreč rešili s potopljene ladje, sta se dva tovariša brodolomcev začela prepirati zaradi neke nogometne tekme. Takoj so se vmešali v prepir še drugi mornarji in prepir je postajal zmerom ostrejši. Kmalu so se brodolomci razdelili na dve skupini: eni so zagovarjali sodnika, drugi so ga pa spet obsojali, ker je bil enega izmed nogometašev izključil iz igre. S takšnimi in podobnimi prepiri so si krajšali čas, dokler niso srečno pristali na domači obali. Mesto samih otrok Rim, maja. V bližini mesta Birna so pred kratkim ustanovili mestece, ki mu prav gotovo ni podobno nobeno drugo na svetu. Mestece se imenuje Acilta; vsakdo, ki popotuje iz Rima proti morju, ga prav lahko najde. Kadar kakšen popotnik zaide v to mestece, se pa kar ne more načuditi in dovolj nagledati čudnih prebivalcev tega še bolj čudnega mesteca. Acilia je namreč mesto samih otrok in je temu primerno tudi sezidano. Vsak odrasel človek, ki hoče stanovati v tem mestecu, mora ustreči zelo čudnemu pogoju. Imeti mora vsaj sedem otrok. Takšnih rodbin pa v Italiji ni malo in zato so zgradili to nenavadno mesto. Samo iz rimskega okraja se je javilo okrog 2000 rodbin, ki imajo »najmanj po sedem otrok« hi bi radi stanovali v »otroškem« mestecu. Doslej so v mesto preselili samo 250 rodbin, ki štejejo skupaj znatno več ko 2000 otrok. Vsaka družina ima v tem mestecu svojo hišico s šestimi sobami, vrtom in rodovitno zemljo zunaj mesteca. Da bi te družine s takšnim naraščajem še laže živele, so stanovanje in vse ugodnosti tega mesteca skoraj zastonj. Solidarnost Baze!, maja. Časopisi so vsak dan polni poročil o vlomih tatvinah, zločinih in podobnem. Le redko kdaj naletimo na poro- čilo o kakem izredno hvalevrednem dejanju. Te dni je pa švicarski list »Basler Nachrichten« poročal o solidarnosti v nekaterih svojih krajih, ki je posebno omembe vredna. V vinorodnem Cullyju v bližini Ženevskega jezera je pred kratkim umri neki vinogradnik. Njegova dolga bolezen ga je priklenila na posteljo, tako da ni mogel obdelovati svojega vinograda. Kakšnih dvajset njegovih tovarišev je sklenilo, da bodo ob sobotah in nedeljah obdelovali vinograd umrlega tovariša. Njihov sklep in dejanje sta tem bolj hvalevredna, ker je šla zaradi splošne mobilizacije tudi njim tesna s časom. V Glandu so člani nekega pevskega društva, ki niso bili vpoklicani, sklenili, da bodo izmenično obdelovali vrtove svojih vpoklicanih tovarišev. Tako so tudi storili, kljub temu, da so žrtvovali tisti čas, ki jim je bil namenjen za počitek. V Mezieresu so pa izmed tamkajšnjih dveh frizerjev vpoklicali mlajšega. Ker je morala njegova žena šele iskati pomočnika, ki bi nadomestoval njenega moža, je ostala brivnica nekaj dni zaprta. Razumljivo je, da je starejši brivec dobil potlej vse njegove odjemalce in tudi primerno zaslužil. Mož je res s podvojeno silo delal, ni pa maral vzeti vsega zaslužka. Razliko med svojim običajnim in zvišanim zaslužkom je iztočil ženi vpoklicanega tovariša. Edina odlikovana vohunka Pariz, maja. Vohunstvo je nevaren posel, zato po nekaterih državah tem bolj upoštevajo zasluge, pridobljene na tem področju. Gospa Marta Richardova je edina vohunka, odlikovana * redom Legija časti za zasluge v pretekli vojni, ki se je je udeležila kot članica francoske obveščevalne službe. Zdaj leži ranjena v Parizu. Povozil jo je neki avto, ko je šla čez Elizejske poljane v Parizu. V prvih dneh francoskega letalstva je gospa Richardova veljala za pionirko francoskih letalk. V začetku svetovne vojne je vložila prošnjo, da bi jo sprejeli v vojno letalstvo. Toda njeno prošnjo so odbili. Zato se je priglasila k obveščevalni službi. Zgodovina njenih doživljajev je ena najzanimivejših knjig svetovne vojne. Gospa Marta Richardova je edina vohunka, ki je bila sploh kdaj odlikovana. Njen prvi mož je padel v svetovni vojni, drugi mož — Anglež — je pa umrl pred nekaj teti. Novela »Družinskega tednika** Čarodejka iz Florence NAPISAL H. BETHGE Ni bilo dvoma: bila je najlepšat »sa Florenca ji je ležala pred no-Sami. Srednjeveška Florenca se nikakor ni topila od čustvene blaženo-r!u * t)^a tu so se raztajale vse njene oljate navade kakor sueg na soncu, "»sproti lepi Rosauri Montalbonijevi o čutili samo ljubezen in vdanost, udi najbolj neotesanega paglavca je j:revzel nekakšen čaroben občutek, ka-ar jo je zagledal. »osaura je vse očarala. Če se je ' l^hazula na balkonu svoje palače, Se ljudje že v gručah ustavljali in ie v.trine*i vanjo. Če je šla po ulicah, J1( . r.a cela množica kakor dolga proso i za nJ°- Kjer je kupovala ona, Rn , P°val* tudi drugi. Če se je na-£ eniiila, so biii srečni tudi drugi, sini- P°^a?ala žalosten obraz, so po .1 vsi, ki so jo videli, žalostni. Jttiela je slate lase. Kadar jib je razpustila, so ji padali kakor zlat plašč okrog ramen. Skoraj zmerom je bila oblečena v brokat. Bila je vitka ko mlada cipresa, v njenih sinjih očeh se je pa zdelo, da vidiš košček čistega neba. Stanovala je na desni strani reke Arna. V okolici njene palače je zraslo mnogo novih hiš, ker so vsi hoteli stanovati v njeni bližini. Ribiči, ki so stanovali na levem bregu, so se preselili na desnega, samo da bi ji bili bliže. Mladi mestni plemiči so častihlepno tekmovali za njeno ljubezen. Toda ona ni ljubila nikogar. Neki mladenič iz rodbine Strozzijev, ponos svojih staršev, se je iz obupa vrgel v Arno, ker ga ni uslišala. Mladega Lorenca della Spina so neke noči našli mrzlega pred ujeno palačo na cesti — zastrupil se je, ker je zavrnila njegovo gorečnost. Nekaj časa se je zdelo, da je naklonjena mladeuiu Andreju di Čredi. Naslajal se je že ob sanjah o sreči. Lepega dne se pa z ježe v Settignano ni več vrnil, NaSli so ga zabodenega v nekem piuijevem gozdu. Njegovi zavist-niki so ga kili ubili. Bili so zakonski možje, ki so zaradi Rosaure zapravili vse svoje premoženje. Kupovali so ji drage kamne in bisere, jemali nakit svojih žena in pošiljali Rosauri Montalbonijevi, upajoč, da jo bodo tako pridobili. Bili so mladi možje, ki jim očetova dediščina ni nič pomenila, če jo je veljalo uničiti za Rosauro. Bilo je vse zaman. Rosama ni nikogar uslišala. Vso Florenco je spravila v zmedo. Starši razočaranih sinov so jo tožili sodišču, da je prelepa. Sodišče je obtožbo zavrnilo kot nemogočo. Lakota je grozila mestu. Ljudje so zahtevali kruha. Zgražali so se nad tem, da je v Bosaurini palači na mizi še zmerom dovolj najfinejših poslastic. Vedeli so, da se Rosaura Mon-talbonijeva še zmerom koplje izmenično v mleku in vinu, da celo njeni psi bolje jedo kakor meščani. Nejevolja je naposled prestopila bregove in lepega dne so meščani napadli njeno palačo Premagali so služabnike. Vdrli so vrata. Kriče so planili na dvorišče. Tedaj je prišla Rosaura, Hc*žno se smehljajoč, v zlatordečem brokatu iu z razpuščenimi zlatimi lasmi okrog svojega vitkega telesa, po stopnicah navzdol. Ljudje so se ustavili in se srečni smehljali. Vsi obrazi so se na lepem razjasnili. Najglasnejši kričači sose najgloblje priklonili. Vai so se ponižno umaknili, očarani od njenega smehljaja — in so gladovali dalje. Tedaj je pa prišlo nekaj, kar je bivanju lepotice v Florenci napravilo žalosten konec. Nekaj strahotnega se je pripetilo! Giovanni, eden najuglednejših mož iz slavne rodbine Pazzijev, je bil *e dolgo časa mestni blagajnik. Užival je popolno zaupanje vseh Florentincev. Lepega dne se je pa izkazalo, da je poneveril večino mestnega premoženja, in sicer samo zaradi Rosaure. Ko so njegovemu nepoštenju prišli na sled, se je Giovanni obesil na neki limonovec na svojem vrtu. Zdaj sodišče ni več oklevalo Rosaure poklicati na odgovor. Obsodili so jo na sramotno znamenje na ramo in na izgon iz Florence. Sodniki so si z rokami zakrivali obraze, ko so raz- glašali sodbo, da se ne bi premislili, ko bi zagledali lepi dekletov obraz. Na velikem trgu pred mestno hišo so Rosauro postavili na sramotni oder. Obraz so ji zakrili s črno krinko, da je ne bi ljudje, očarani od njene lepote, osvobodili. Krvnik je prišel, da bi ji vžgal znamenje. Strgal ji je obleko z ramena, dvignil razbeljeno železo — in ga takoj spet pobesil. Prevzela ga je dovršena lepota njena bele rame. Nagnil se je in namesto razbeljenega železa pritisnil vroč poljub na njeno rožnato polt. Tudi pozneje ni hotel Rosauri vžgati znamenja. Svoj upor je moral plačali s smrtjo. Nikogar niso mogli najti, ki bi si upal dvigniti proti njej razbeljeno železo. Naložili so jo na voz — še zmerom s črno krinko na obrazu — in so jo peljali iz mesta. Vožnja po florenških ulicah je bila pravi zmagoslavni sprevod. Vsi so ji srečnih oči mahali. Mladeniči so navdušeni šli za vozom in prepevali ljubezenske pesmi. Odpeljali so jo v bližino Siene, kjer se j« naselila na nekem posestvu pri sorodnikih. Nikoli se ni smela več vrniti v Florenco. Florentinci so se bafi njen« lepote. Petek: Lečnata juha. kraki, pečen krompir, cer: Ocvrte kruhove r< iša polt bi okviru bolj Kratka UGANKE?] KRIŽANKA 1 234 5 6789 Pomen besed Vodoravno: 1. začetni črki imen slovenskega pesnika; nagib. 2. mesto v Dalmaciji; delavnik. 3. ozemlje med Savo in Jadranom; žensko ime. 4. evropska država. 5. egiptovsko božanstvo; veznik; kemijski znak za stroncij. 6. mrčes. 7. švicarski kanton; moško ime. 8. del cirkusa; zaimek. 9. Dnjeprov pritok; veznik. Navpično: 1. mesto v Turčiji; igralna karta. 2. kraj na Dolenjskem; čas. 3. gol; pokrajina v Jugoslaviji. 4. kisla voda. 5. rimski denar; otok (francosko); površinska mera. 6. dežela. 7. sibirska reka; zemlja. 8. vrsta pesmi; prizor (tujka). 9. predlog; oblika lekarniškega zdravila. ENAČBA (a—b) + (c—d) + (e—f) = x a = prodajalec moke b = veznik c = poročilo d = pristanišče e = poziv f = gora v hrvatski banovini x = reka v Jugoslaviji ČAROBNI LIK 3 Pomen besed, navpično in vodoravno: 1. poštna kratica, 2. mesto na Francoskem, 3. slovenski pisatelj, 4. orjak, 5. reka na Poljskem. VERIGA — mi — — go — — ri — — či — — pa — — be — Končni zlog vsake besede je tud začetni zlog naslednje besede. OPEKE Opeke uredi tako, da dobiš znan pregovor. Pravilna rešitev besede evropskega vladarja. STOPNICE 1. a 2. a a 3. d d d 4. d o o o 5. o o r r s 6. s s s s s t Pomen besed: 1. kemijski znak za žveplo, 2. oblika pomožnega glagola biti, 3. posoda, 4. pralno sredstvo, 6. obrtnik, 6. veselje. — Vsaka beseda sestoji iz črk prejšnje in še ene nove. Rešitve ugank iz preišče številke REŠITEV KRIŽANKE: Vodoravno, po vrsti; I. ni, »n kara. 2. alk, nahod. 3. slap, laž. 4. Velebit, b 5. er, ton, ka 6 t, pelikan, 7. tul, nada. b, pamir, dan, 9. Stanko, ra. Reiittv opek: Mi o volku, volk U lesa. Rešitev stopnic: 1. D, 2. dl, 3. led, 4. delo, 6. dleto, 6. Toledo. Rešitov posetnico: sve«v,ar in merili’ar. Rešitev čarobnega lika: 7. krt, 2. kvart 9. Travnik, 4. trn« k, o. tik. Rešitev kvadrata: 1 mn Ima. 2. pesnik t. hodnik, 4. Kačiča. 6. Marica, 6. Gorica. SAMO I\!A Med svojimi prijateljicami imate takšne, ki imajo za vas vselej in ob vsakršni priložnosti dobro besedo, ki hvalijo vaše nove čevlje, čeprav so za trohico premoderni in ki pre-rade za vašim hrbtom govore: »Ali poznate mojo prijateljico M. S.? Prijetna ženska, samo strašansko slab okus ima...« Hkrati so zadovoljne, da se niso zamerile vam in da so s kritiko vašega okusa v družbi p«S stavile sebe v ospredje. Če imate srečo, imate vsaj še eno prijateljico, ki se z njo vselej ne razumete. Pogosto ste se že sporekli z njo, prav zato, ker je bila tako odkrita do vas. Namesto sladke hvale pozna včasih tudi trpko kritiko, pa ne za vašim hrbtom, temveč vam v obraz. Za danes bi bila rada ena izmed teh »bridkih, toda preizkušenih« prijateljic in vam odkrito povedala, kaj vse mi ni bilo na vas všeč, ko sem vas poslednjič videla. * Bilo je v Tivoliju, enega tistih pomladanskih večerov, ko je promenada polna študentk in študentov, pisarniških gospodičen, ki po službi od-hite na sprehod, mladih mamic in njihovih ljubljenčkov na skirah in trikolnicah, zaljubljenih parčkov in priložnostnih družbic, ki na klopeh tako rade opravljajo sprehajalce. Tudi vi ste sedeli na eni izmed teh klopi, ob vaši levi vaš spremljevalec. Ljubki ste in mladi, sveži in vedri, da se oči rade ustavijo na vašem obrazil. Oblečeni ste elegantno, toda neprisiljeno. Celotni vtisk je prav dober. Vse mi je bilo všeč, vse razen vaših nog. Te noge so sicer dobro oblikovane in tiče v novih, modernih čevljih, toda njih drža je obupna! Sedeli ste tako, kakor brez zamere lahko sede samo gospodje; kolena narazen, konice čevljev zasukane navznoter, med levo in desno nogo je bilo malone pol metra prostora. Dobro, da je sedel vaš spremljevalec — zdelo se je, da prav radi kramljate z njim — ob vaši levici in ni videl, kako neokusno in grdo sedite. Toda vse to so pa videli drugi; moški so se nekoliko čudili, ženske so vam pa privoščile to nespretnost, kajti edino to je nekoliko zatemnilo Zdravje je naše največje bogastvo. Z bolnimi zobmi noben človek ni zdrav. Chlorodont zobna pasta Ženske, ki bi vas srečale, bi si dejale: »Kako lepa dama...« medtem ko si mislijo zdaj: »De zakaj se tako trudi, da bi bila videti mlada, ko je pa že tako stara...« In prisodijo vam več let, kakor jih v resnici imate. Zdaj pa še besedico o vas, mlada, navihana in nekoliko predrzna deklica, ki ste se v nedeljo peljali z Gorenjskega. Najbrže ste dijakinja, gimnazistka. Razumem, da pripovedujete nekoliko razigrano o slabostih svojih profesorjev, prav tako, da pošiljate spogledljive poglede vsem svojim sosedom — in celo sosedam! — razumem, da se hočete poskusiti v prvi cigareti in se delate pri tem zelo važno in izkušeno. Tako mladi in podjetni ste, da se odpočije oko na vašem obrazu. Tisto tnalo nepremišljenosti in predrznosti imate, ki je lastna mladosti in ki jo zrel človek tako rad odpusti. Samo nekaj je bilo, kar bi lahko opustili. Nesli ste s seboj pravo pravcato naročje cvetlic. Imeli ste jih povsod. V nahrbtniku, v vseh gumbnicah, v rokah, v laseh, in če bi se dale vtakniti še v ušesa, bi jih gotovo tudi tja zataknili. Od Jesenic — bili ste ob vznožju Golice in nabirali narcise — pa do Ljubljane so nekatere cvetlice že skoraj ovele. Če bi jih bilo manj, in če bi imeli dovolj potrpljenja, bi jih doma razporedili po vazah v sveži vodi, bi si bile morda še opomogle. Najbrže ste pa prepovršni za takšno delo, kajti pri Mednem ste na lepem vse cvetlice vrgli skozi okno, češ da so pač uvele in da jih v Ljubljani na trgu lahko poceni kupite. Še n Kranju ste se zgražali, ko vas je nekdo vprašal, ali jih boste jedli v solati, ker ste jih toliko nabrali, kar na lepem ste jih pa brez srca odvrgli! Pazite, takšni nepomembni drobni domisleki brez srca in preudarka lahko lepega dne odtuje srce, ki ga ljubite in bi vam bilo sicer naklonjeno! Saška. vašo bleščečo mladost. Prosim vas, da drugič to napako popravite! * Srečala sem vas v zdravniški čakalnici. Ena tistih že odcvetajočih dam ste, ki se jim tako lepo podajo visoko zapete bluze s petljastim ovratnikom, skromne barve od sre-brnosive do vijoličaste, pa tudi temni kostumi z drobnimi svetlimi okraski. Toda vi ste se odločili ob prehodu v •»■zrela leta« še za obupen poskus pomladitve v obleki in lepotičenju. Kljub neštetim drobcenim gubam, ki jih vešče oko opazi tudi pod plastjo pudra, ste nardečili ustnice z živordečo barvo, na licih sta vam pa gorela dva prav takšna rdeča madeža. Obleka je bila ena tistih mladostno tveganih oblek, ki se podajo samo prav mladim osebicam; bila je svetla, skoraj bela obleka iz svilenega platna, tesno ukrojena in z nekakšnimi pološčenimi okraski, ki so se obupno odražali od nekoliko uvele polti vašega obraza. V tej obleki in ; tako nulepotičeni ste bili stari! To ; vam moram brez usmiljenja pove-\ dati. Koliko prijetnejši, zaupnejši bi ; bili pod temnim klobukom z belim ' trakom, s temnomodro bluzo z belimi ‘.črtami in temnomodrim krilom. In če 1že hočete poudariti, da si lahko ku-'. pite kaj posebnega, svojevrstnega, '.potem si čez takšno temno obleko ogrnite srebrno lisico... Na obraz sa-',mo lahen sloj pudra, nič rdečila na 1ustnice m na lica. In nikar ne mi-t slite, da so sivi lasje grši od pobar-1 ranili, posebno od pobeljenih! Če bi I jih sem in tja oprali v modrilu, bi I bili bleščeče beli in bi bili vašemu ! obrazu v okras, kajti vi. ! se zdela v tem srebrnem I sveža in rožnata kakor ob nalomljc-nih umazano rumenkastih kodrih. Naša kuhinja KAJ BO TA TEDEN NA MIZI? Jedilnik za skromnejše razmere Četrtek: Telečja obara, ajdovi žganci. Zvečer: Močnik. Petek: Fižolova juha, krompirjevi cmoki, solata. Zvečer: Fižolova solata. Sobota: Goveja juha z vlivanci, krompirjeva omaka, govedina. Zvečer: Jetra v omaki. Nedelja: Grahova juha z rižem, svinjska pečenka, pražen krompir, solata. Zvečer: Kruh z maslom, kakao Ponedeljek: Ričet s kranjsko klobaso. Zvečer: Mlečen zdrob. Torek: Prežganka z jajcem, kruhovi cmoki, kislo zelje. Zvečer: Češpljeva kaša. Sreda: Goveja juha s krpicami, čebulna omaka, krompirjev pire. Zvečer: Govedina od opoldne v solati, kava. Jedilnik za premožnejše Četrtek: Goveja juha z zdrobom, mesna omeleta,1 kolerabice v omaki, redkvice, kompot. Zvečer: Rižota z grahom, solata. ocvrti žabji , solata. Zve-e rezine, kompot. Velika izbira svile za pomlad in poletje • 'Vzorci moderni • Cene nizke* MODNI MAGAZIN Lfublfanu, Prešernova ‘i Dve preprosti, a ljubki svileni popoldanski obleki, ki si ju lahko sami ukro- ’ jite. Prva je iz rožnate svile, z drobno nagubanim krilom. Druga je pa iz mornarskomodre svile z belimi pikami, narejena v klasičnem kroju s priljubljenim bolerom. Obe prav lepo ,padeta' in polepšata postavo. jopica iz luknjičastega kvačkanega tvoriva, tako imenovanega che-nille, je zdaj v Ameriki zadnja moda. Jopica je ko nalašč primerna za poletne večere, ker je zelo hladna. Zraven spadata še čepica in muf. Sobota: Kruhova juha, telečje pogačice,2 krompirjevi kifeljčki, solata. Zvečer: Nadevan krompir,3 solata. Nedelja: Zelenjavna juha z rižem, svinjska pečenka na francoski način,* pražen riž, mešana solata. Zvečer: Rižota z gnjatjo,3 solata. Ponedeljek: Goveja juha z vraničnimi žličniki, goveji zrezki v omaki t cmoki, piškotne ploščice s šodojem. Zvečer: Polpeti krompirjeva solata. Torek: Prežganka s kruhovimi kockami, špinača, zabeljeni rezanci, smetanov zavitek. Zvečer: Pljučka s krompirjem. Sreda: Kisla juha z jajcem, krompirjeva potica, solata, čokoladna krema. Zvečer: Rižev narastek z malinovo polivko. Pojasnila: ‘Mesna omeleta: Sesekljajte ostanke svinjine s šalotko in peteršiljem. Dodajte stepeno jajce, ki ste mu primešali nekoliko mleka ali vode. Osolite, opoprajte, dobro zmešajte in opecite kakor vsako drugo omeleto. Na mizo dajte s paradižnikovo ali kakšno drugo omako in s solato. 2Telcčje pogačice: Napravite svetlo-rumeno prežganje, zalijte s toplo juho. Dodajte žlico sveže smetane, sesekljano kislo gobico in peteršilja, poprej ocvrtega na maslu. Osolite, opoprajte. Nekaj časa omako pustite vreti, da nastane nekak močnik. Potlej dodajte ostanke kuhane ali pečene teletine ali pa sveže teletine, zrezane na rezine. Dobro premešajte. Pustite, da se ohladi. Ko je popolnoma hladno, napravite iz tega majhne pogačice, povaljajte vsako v krušnih drobtinah, potlej v raztepenem jajcu in spet v drobtinah. Pražite na masti. Na mizo donite okrašeno s peteršiljem. 'Nadevan krompir: Olupite in operite debele kose krompirja. Razrežite jih na polovico in jih izdolbite. V polovice nadevajte tale nadev: zmešajte nasekljane ostanke govedine iz juhe, sesekljane klobase ali prekajene slanine, prav malo česna s celim jajcem. Osolite in opoprajte. Pokrijte z ostalimi polovicami krompirja. Zavijte z belo nitjo in specite na masti. Vmes zdaj pa zdaj dodajte ščepce presnega masla. ‘Svinjina na francoski način: Na masti ali presnem maslu ocvrite nekaj koščkov prekajene svinjine. Potresite z moko in zmešajte z leseno žlico. Pustite, da zarumeni. Dodajte tople juhe in pol skodelice belega vina. Osolite in opoprajte. Dodajte različnih začimb in narezane čebule, ki ste jo poprej dvajset minut pražili (ne zarumeneli) na masti. Pustite pražiti prav narahlo še četrt ure, potlej pa denite v omako rezine že pečene svinjine, ki vam je morebiti ostala od prejšnjega dne. Pustite jo v omaki toliko časa, da se segreje. Omaka je zelo okusna, zato jo lahko porabite tudi za različna druga jedila in polivke. 'Rižota z gnjatjo: Pražite na masti zrezano Čebulo, koren in nekoliko slanine, zrezane na koščke. Posipajte z moko, dokler-vse ne zarumeni) n0 sme pa potemneti. Dodajte .nekolika > juhe ali pa tople vode, pol, kozarca črnega vina, veliko žlico paradižnikove mezge in šop zelenjave. Opoprajte in osolite. Pustite kuhati 30 do 40 minut. Odstranite zelenjavo; lepe, prav tanke kose gnjati pa denite v omako in na robu štedilnika pustite počasi vreti. Medtem pa pripravite riž. Na masti pražite veliko čebulo. Dodajte riža. Mešajte ga z leseno žlico in dodajte nekoliko juhe. Kuhajte kakšnih 25 minut. Ko je kuhan, ga stresite v obliki pogače na pladenj. V sredino vlijte pripravljeno omako. Skrbite za setie Vsaka ženska se dobro zaveda, da smehljaj polepša obraz. Zaveda se pa tudi, da brez lepih zob ni lepega obraza. Tudi najgrša ženska je mikavna, če se nasmeje in pokaže dve vrsti svojih lepih belih zob. Navadno ljudje mislijo, da zobem popolnoma zadošča, če jih dvakrat na dan dobro očistijo z zobno pasto in s ščetko. To pa nikakor ni res. Kdor hoče imeti lepe in —• kar je glavno — zdrave zobe, mora najprej poskrbeti za svoje dlesni. Ce so vaše dlesni zelo občutljive in začno že pri najmanjšem dotiku s ščetko krvaveti, potem so bolne in so vaši zobje v nevarnosti. Torej morate takoj poskrbeti za utrditev svojih dlesni. Ameriški zobozdravniki v tem primeru posebno priporočajo masažo dlesni. Takšne dlesni ima samo tisti, ki je samo kuhano hrano in ne uživa nič trdega. Posebno pri otrocih moramo paziti, da dobe dovolj presne hrane. Posebno priporočljivo je sadje, ki očisti in utrdi otrokove dlesni in s tem seveda tudi zobe. Pri vsakodnevnem ščetkanju zob nikar ne pozabite, da so vaše dlesni prav tako potrebne ščetkanja. Dobro jih zato natrite s ščetko, posebno pri zobnih koreninah in tam, kjer navadno ostane hrana. V začetku bodo sicer dlesni krvavele, pozneje se bodo pa utrdile in ne boste nič več imele zobnega kamna, ki tako škoduje zobem. če hočete, da bi bili vaši zobje res popolnoma čisti, odstranite ostanke hrane med zobmi s sukancem, če boste tako skrbele za čistočo svojih zob, boste imele bele in zdrave zobe. Monogrami — entel — ažur gumbnice — gumbi — plise fino In hitro izvrši Matek & Mikeš LJUBLJANA. Frančiškanska ulita nasproti Uniona Vezenje perila, predtisk ženskih ročnih del Problem M. 41 Sestavil W. A. Shinkman (1899) Praktično plefenje za današnje dni V našem listu smo že večkrat pisali, kako si ljudje v zatemnjenih evropskih mestih pomagajo, da se v temi ne zaletavajo drug v drugega. Izumili so celo majhne žarnice, ki jih sovražnik ne vidi, pešci jih pa na cesti dobro razločijo. Razen tega si natikajo bele predmete na čevlje, pokrivala in obleko. Ker so razmere takšne, da nikoli ne vemo, kaj nam prinese jutrišnji ali pojutrišnji dan, ne bo odveč, če našim bralkam pomagamo z nasvetom za dve praktični drobnjariji, ki vam utegneta še koristiti. To sta bela ovratna pahovka in ovojka za roko, oboje pleteno iz bele prejice. Za pahovko potrebujete 2 pletilki št. 3 in 2 pletilki št. 4. Celo pahovko pletete desno. Nasnujte 48 petelj na pletilki št. 3 in pletite eno vrsto. Vzemite pletilki št. 4 in presnuj-te ter pletite 12 cm visoko. Potlej oblikujte široke proge. Pahovko si zataknete za ovratnik. Ovojka za roko je prav tako pletena iz samih desnih petelj in se tesno prilega roki. Zanjo morate nasnuti 70 petelj na pletilke št. 7. Dva centimetra visoko pletite eno desno in eno levo, dalje 12 cm v dvojnem rebrastem vzorčku in spet dva centimetra v enojnem rebrastem vzorčku. Mat v 4 potezah Problem st. 42 Sestavil G. E. Carpenter (1902) Da krzno ostane do jeseni nedotaknjeno, morate že zdaj poskrbeti zanj. Pred vsem ga morate obvarovati njegovega na j večjega sovražnika — molja. Prvi pogoj, da vam bo ostalo nedotaknjeno, je, da ga shranite popolnoma čistega. Najprej krzno, ovratnike in zapestja, očistite maščobe. To napravite pri slehernem krznu enako. V popolnoma čisti posodi segrejte otrobe v pečici. Vzemite pest otrobov in z njimi drgnite mastna mesta na krznu. To ponavljajte toliko časa, da ostanejo otrobi popolnoma čisti. Krzno tresite, izščetkajte vzdolž dlak, naposled pa s čistim redkim glavnikom počešite. Podloženo krzno, kakor plašč, ogrinjalo ali kaj podobnega, razprostrite na čisto mizo z dlako navzgor. S tanko palico iztepajte iz njega prah. Potlej ga stresite. Vzemite kos čistega belega platna, namočite ga v bencin in z njim drgnite po krznu, spet vzdolž dlak. Za čiščenje belega krzna napravite kašo iz fine sadre in terpentina. S tem namažite celo krzno, pazite pa, da ostanejo dlake v pravi smeri. Pustite, da se popolnoma posuši. Potlej krzno dodobra iztepite. S sadro, ki je vsrkala vso nesnago, bo nesnaga tudi izginila. Nato potresite krzno s praškom lo-jevca (nekega mehkega kamna). Iztepite ga s tanko palico, da odstranite prašek. Naposled krzno oščetkajte, da se bo zdelo kakor novo. Ce belo krzno ni hudo umazano, ga odrgnite samo s čisto platneno krpo, namočeno v bencinu. Potlej ga potresite z lojevčevim praškom, iztepite in oščetkajte. Za krzna temnejše barve segrejte cedrove ali mahagonijeve skobljance. Ko so dovolj topli, z njimi nadrgnite celo krzno in ga iztepite. To ponovite večkrat. Naposled krzno dobro otresite, da odstranite sleherno smet. Krzno svetlejše barve razprostrite na mizo z dlako navzgor. Natrite ga z otrobi, ovlaženimi z vročo vodo, in sicer s pomočjo flanelaste krpe, ki jo morate prav tako segreti. Nato krzno stresite in ga s pomočjo muselinaste krpe zdrgnite s segretimi otrobi. Spet ga stresite in posipajte z magnezijevim praškom. £. rešite ga in vzdolž dlake izščetkajte s snažno ščetko. Vlažno krzno takole očistite: razprostrite ga v toplem prostoru, toda daleč od peči. Izdatno ga potresite z borovo kislino. Tako ga pustite dvanajst ur. V tem času bo prašek vsrkal vso vodo in vso nesnago. Krzno potlej stresite in izščetkajte vzdolž dlake. Očiščeno krzno zaprite v kovčeg ali v škatlo iz lepenke. Kovčeg obložite s časopisnim papirjem, ki naj štrli čez robove kovčega, z njim pa pokrijte tudi krzno. Ce kovčeg ali škatla nista polna krzna, ju natlačite z zmečkanim časopisnim papirjem. Med zgrnjeno krzno pa položite nekaj vrečic naftalina, tobak ali kakšno drugo sredstvo proti moljem; to dobite v drogerijah. Dober je tudi formalin, lavendlov (sivkov) cvet ali esenca ali pa esenca materine dušice. V esenco namočite košček vate in položite tako, da se ne dotika krzna, ker so esence mastne. Vse robove kovčega ali škatle zalepite s papirjem. Papir prilepite z lepivom, ki ste ga sami napravili in ki je hkrati dezinfekcijsko sredstvo: 100 gramov moke, 50 gramov galuna v prašku, 25 gramov drobnega popra. Galun raztopite v mlačni vodi ter pustite, da se ohladi. Dodajte nekoliko moke (dve žlici na liter vode), premešajte in de-nite na ogenj, da le počasi kuha, dokler se ne zgosti. Med kuhanjem le-pivo stalno mešajte. Se ko vre, dodajte poper. Važno je tudi, da kovčeg ali škatla, če sta še tako dobro zavita, stojita na suhem in zračnem prostoru, ker vlaga krznu zelo škoduje. ški imajo najrajši, da je ženska pie-! prosto in lepo oblečena. Tudi to možu; ne ugaja, če ga žena sprejme vsa ob-! jokana in slabo razpoložena ter mu! takoj prične tožiti o nevšečnostih, ki! jih ima s svojo služkinjo in gospodinj-! stvom. ! Čiščenje in pospravljanje po hiši; može često pripelje do obupa. Oni lju-; bijo urejen dom in da se pospravlja takrat, kadar jih ni doma. Prav nič niso navdušeni, da kadar pridejo domov, ne najdejo žene doma. Mnogokrat jim je to prav dober izgovor, da tudi sami izostanejo od doma. Moški zvestobi in nezvestobi je težko priti do dna. Glavno je pa to, da vsaka žena veruje, da ji je mož zvest,: da ni takšen, kakršni so drugi; v ko-: Ukor pa moški ni takšen, naj skrbno skriva sebe in svoje prijatelje, a oni bodo varovali njega, in alibi je zme-: rom pripravljen... Da je nepazljiva in raztresena, kadar on govori o kakšni stvari, ki njega zelo zanima. Da ne zamudi samo obveznih, deset minut, temveč da pride na sestanek pol ure prepozno ali pa še celo pozabi priti. V mnogih primerih si bo poiskal točnejšo ženo. Da mu zmerom postavlja za vzor kakšnega drugega moškega in se preveč navdušuje za duhovitost in eleganco njegovega prijatelja. To je zelo velik greh! Ne jemlji, kar vidiš! Damski gambit (Malino 1917.) Beli: Črni: Linsie Kjelberg. 1. d4 d5 2. c4 e5 3. dXe5 d4 4. e3 Lb4 šah 5. Ld2 dXe3 6. Da4 šah Sc6 7. LXb4 eXf2 šah 8. KXf2 Dh4šah 9. Ke3 Dd4 šah 10. Kf3 Lg4 šah 11. Kg3 Sh6 12. h3 Sf5 šah 13. Kh2 Df4 šah 14. g3 DXg3 mat. PzakUuti nasveti KOMFORTNI FRIZERSKI SALON J. GODINA Sv. Petra c. 3 Telefon 25-31 nudi jamstvo za lepo trajno ondulaciio specialno barvanje in onduliranje las v lepih, naravnih odtenkih Nagla odločitev Iz partije Ldwenfisch—Rosenthal (Moskva 1924.) Ali veste, da grelni zaboj lahko upodabljate tudi za kuhanje perila? Takšne zaboje imajo skoraj v vsaki dan-kuhinji. Kadar perilo zvečer sku-“aJo, ga denejo čez noč v grelni za-kjer ostane vroče do jutra. Občutljivejše tkanine pa ne smejo ostati v grelnem zaboju dalj ko 3 do 4 ure. Da pozabi na njegove navade in že- I lje. (Le kako more in sme na to pozabiti!) Da v družbi govori omalovažujoče o njem in da na njegov račun zbija šale. Laže ji bo odpustil, če mu prizadene bol, kakor če ga pred prijatelji osmeši. Ce ona vztraja na tem, da ima prav, pa tudi če ima res prav. On sploh noče, da se o tem govori, če pa ona že hoče, bi bilo zelo dobro, če ga prepriča, da so jo pri tem vodile samo njegove misli in želje. — Vedeti moramo, da je mož gospodar! Možu prav gotovo ni prijetno, da ko pride domov, nima žena pripravljenega kosila. Tudi najzaljubljenejši mož napravi kisel obraz, kadar sliši, da še ni kosila, in niti riajslajši poljub ga ne more pripraviti v dobro voljo. Kaj hočete? Ljubezen v zakonu vzdržuje dobra kuhinja, saj gre prav vsaka ljubezen skozi želodec! Mož se čuti zelo ponižanega, če mu žena zmerom ponavlja, da premalo zasluži in da je temu kriva njegova nesposobnost. Nobenemu možu ne ugaja, da njegova žena hodi slabo oblečena, a tudi to mu ne ugaja, da presegajo izdatki za njene obleke njegove dohodke. Mo- Joj, razbili ste svoj najljubši porcelanasti krožnik! Kaj zdaj? Če se krožnik ni razbil v prav drobne ko- ščke, ga skrbno zložite, zvežite in dajte kuhati v sveže mleko nekaj minut. Posušite in šele čez uro ali 33. d4—d5! črni se je vdal zaradi mata v 3 potezah: 33 DXd5, 34. Df6šah Kg8, 35. DXf7 šah in Df8mat ali 33......... Kh6, 34. Df6šah Kh5, 35. Th3šah in 36. Th4mat. 33. poteza belega je imela namen, ;da prepreči črni dami obvladanje polja ;f3 ali f7. dve odvežite. Krožniku se bo komaj poznalo, da ni več cel. Dež je pač najcenejše lepotilo za kožo. Pri prihodnjem nalivu torej nesite na verando ali vrt čisto vedro, da boste vanj prestregli deževnico, Nežno, občutliivo kožo bi morali umivati samo z deževnico. Rešitev problema št. 39 1. Te4—f4 Lh8—d4 2. Tc4—b4 kar koli 3. Tb3 (f3) mat. Morda še r: veste, kako izvrstno syojimi cvetlicami na balkonih bo-s >wieli še enkrat tolikšno veselje, ce boste priskrbeli primerno okolje, vsem morate skrbeti za dobro ® JJ>' Izberite s peskom in šotnim ( Ke®> pomešano dobro gnojno zem-.* dno izvrtajte luknjice in po-peska, da zemlja ne postane ki-^abojčki za cvetlice naj bodo rajši ‘®*>i kakor pločevinasti, ker je les Provodnik toplote in tako raz-t v temperaturah ne bo tolikšna ^ M pločevinastih zabojčkih. Ce da^fimate •>,°^ev*naste zabojčke, jih nt* debe,° lepenko, da bo raz-*‘ka temperatur manjša. zd.-.jip je med. Posnešuje prebavo in. če z niim oslft'^^'' toplo limona Rešitev problema št. 40 1. Del—gl Kf4Xe4 2. Dgl—f2 f6—f5 3. Df2—g3 f5—f4 4. Dg3—d3 mat. 1. . . . . . f6-f5 2. Dgl—f2 šah itd. 1 Kf4—f3 2. Kc4—d3 itd. 1......... Kf4—f6 2. Kc4—d5 itd. do. ublaži kašelj in bolečino v grlu. Že dojenčki ga lahko pijejo, kajpak Najnoveiše vozičke, igrače, laznolera kolesa samo dobre znamke raztopljenega v vodi, Presolili ste ragujevo juho. Vode ne morete doliti, pač pa lahko vanjo zrežete kuhan krompir, ta bo zane- preslana 5. nadaljevanje Ko je stopala po cesti proti domu, so začeli njeno dušo razjedati grenki dvomi, čeprav jo je trgovec Forst dvakrat užalil in je zaslužil zaušnico, vendar jo je težil nekakšen občutek krivde. Res, obvarovala sl je svojo čast, zato je pa nakopala Egonu zagrizenega sovražnika... Ali ne bi bilo pametneje, če bi bila vsaj zdaj, v teh odločilnih dneh, nekoliko prijaznejša s For-stom? Ne, in spet ne! Tudi Egon ne bi maral na svobodo za ceno njene časti... Počasi je korakala po dolgih, praznih ulicah proti policiji. Na svežem zraku se je počutila nekoliko bolje in po malem se ji je pričel vračati pogum. Na policiji je vprašala, ali bi mogla govoriti z Egonom Sternom. Povedali so ji, da je v preiskovalnem zaporu in da mora v bližnjo jetnišnioo. Stražnik ji je povedal tudi ime preiskovalnega sodnika; tam naj se zglasi, če hoče govoriti s Sternom. To je bil pravi križev pot za Sabino Tannovo. Mislila je, da sedi Egon v kakšnj sobi na policiji, še pomislila ni, da bi utegnil že, kakor pravi zločinec, sedeti v preiskovalnem zaporu. In vendar je bilo naposled tudi te poti konec. Omamljiva in čudovita sinja Sabinina lepota je ota-jala celo zapetega in pustega preiskovalnega sodnika... Ponudil ji je stol; kar klecnila je nanj, tako je bila utrujena od skrbi in strahu za Egona. Sabina je pričela sodniku preprosto in odkrito pripovedovati svojo zgodbo. In ob koncu je vneto pristavila: »Verjemite mi, gospod sodnik, Egon je nedolžen! Povedala sem vam že, zakaj je Egon opoldne tekel v gozd namesto v menzo h kosilu. Včasih je namreč nekoliko prenapet, čudaški... In v sveti jezi je čisto pozabil na denar, ki bi ga bil moral oddati v banki. Saj je vendar vse na dlani, gospod sodnik! Prosim, preiščite, kdo je bil včeraj razen Egona še v gozdiču ob tisti uri. Le tako boste našli ukradeni denar!« Preiskovalni sodnik se je dobrohotno nasmehnil. To lepo, ponosno dekle misli, da je povedala nekaj novega. Že sam je povprašal pri gozdarjih, toda izjavili so, da ob tisti uri niso videli v gozdu nobene sumljive osebe. »Ali smem govoriti z Egonom Sternom, gospod sodnik?« je vprašala Sabina. Srce ji je divje bilo, da ga je čutila v grlu in sencih. Sodnik je prikimal. Nobenega povoda ni imel, da bi zabranil ta pogovor. Pozvonil je in velel stražniku, naj pripelje Egona Sterna. Sabina je trepetala od razburjenja. Zdaj bo vendar že videla Egona in govorila z njim! Ali se je bo razveselil? Kako se ji smili, ubožec! Kaj vse je moral pretrpeti ta dva dni! Ona se je pa celo jezila nanj, ker je ni kakor po navadi na določenem voglu počakal. Sabina je stopila k njemu in iztegnila obe roki v objem, čisto je pozabila, da nista sama. Egonove oči so sijale; »Sabina, kako lepo, da si prišla k meni! Tega ti ne pozabim! Ne veš, kako sem hrepenel po tebi! In ker sem te zadnjič tako razžalil, moram zdaj trpeti...« Njegov glas je trepetal od razburjenja: »Trdijo, da sem poneveril službeni denar! Kaj praviš ti k temu?« Sabina ga je rahlo pogladila po roki: »že prej bi prišla k tebi, toda nič nisem vedela, da so te zaprli. Sele ko sem se snoči pripeljala iz Berlina, mi je mati povedala « Egon je prijel njeni roki in jih počasi razklenil. Strogo jo je pogledal in nezaupno vprašal: »Kaj si pa delala v Berlinu?« Sabina je bila v silni zadregi. Prav za prav Egonu sploh ni hotela povedati, da je pristala na berlinsko ponudbo, boječ se, da bi se preveč razburjal. Zdaj se je nehote izdala. Zardela je do ušes, kakor da bi res imela slabo vest. Tesneje je stisnil njena zapestja; »Menda vendar nisi sprejela službe v berlinskem modnem salonu?« V njegovem glasu je zvenelo nekaj grozečega. Sodnik je oba za-, ljubljenca pazljivo ogledoval. Zdelo se je, da živita na nekem drugem svetu. Lepo dekle se mu je zasmililo. Stem je prestrogo ravnal z njo. Ali naj poseže vmes? Bolje ne, zaljubljenci imajo pogosto čudne muhe. Sabina je še zmerom molčala in vročično tehtala, ali naj laže ali naj govori resnico. Egon je menda uganil njene misli. »Govori resnico! Ali si sprejela tisto ponudbo?« Tako tesno je stisnil njena drobna zapestja, da bi malone zakri čala od bolečine. Jecljala je: »Ker me nisi počakal, sem mislila, da ne maraš več LJUBEZENSKI ROMAN MLADEGA DEKLETA NAPISALA ANNY PANHUYSOVA w/ h) & P R E V E L A K. N. "a RAZ zame... in sprejela sem. če hočeš, bom takoj odpovedala.« Spustil je njeni roki mrtvaško bled v obraz: »Torej vendar!« je vzkliknil ogorčeno. »Morda te bo upanje, da boš postala ,modna kraljica' oškodovalo za ljubezen človeka, ki ti ne more dati prav nič več... niti svojega imena niti svoje časti!« Stopil je k sodniku: »Prosim, da me odvedejo. Nič več nimam povedati tej gospodični.« Njegove besede so zvenele mrzlo in rezko. Sodnik je zmajal z glavo. Lepo dekle se mu je smililo: »Nikar ne bodite tako vnetljivi,« je posvaril Egona, »hitra jeza vam bo v življenju še pogosto škodovala.« »Egon, nikar ne bodi tako neusmiljen,« je kriknila Sabina med solzami. »Daj, da se pogovoriva!« Štern ji ni privoščil niti pogleda več. »Zek> bi vam bil hvaležen, gospod sodnik, če bi smel oditi,« je mrko dejal. Sodnik je pozvonil in stražnik je stopil v sobo. Ko sta se s Sternom obrnila proti vratom, je stopila Sabina za njima: »Nikar tako ne hodi, Egon!« je vzkliknila. »Tako te ljubim!« »To si dokazala te dni,« je trdo in neizprosno odgovoril Egon, takoj nato so se zaprla vrata za. njim. Bleda ko smrt, suhih, toda rdeče obrobljenih oči od zadržanih solz je obstala Sabina pred sodnikom. Stari gospod bi ji bil rad dejal nekaj tolažilnega, toda vse besede, ki bi jih mogel reči temu nežnemu bitju, so se mu zazdele na lepem preokorne. On, ki je bil vajen toliko spretno zavitih in prekanjenih vprašanj, se ni spomnil vprašati Sabino drugega, kakor, ali ji ne bi morda dobro del kozarec vode. Pila je, ne da bi prav vedela, kaj dela. Bolečina je skoraj popolnoma omrtvila njene čute. Pol ure nato je spet stala pred domačo hišo, ne, pred hišo, ki je v njej stanovala. Kakor mesečnica je tavala po stopnicah v četrto nadstropje... * Gospa Tannova je preplašeno kriknila, ko je zagledala svojo hčer tako bledo na pragu pred seboj. Potegnila je Sabino v sobo In jo kakor nebogljenega otroka odpeljala k divanu: »Kaj so ti spet storili, otrok moj?« je sočutno vprašala. Te nežne materine besede so izvabile iz Sabine prlmanje, ki jo je peklo v duši kakor krvaveča rana, od tistega trenutka, ko jo je Egon tako ravnodušno zavrgel. Iz njenega srca so se kakor strjena kri trgale besede, ko je pripovedovala materi, kaj je bila pravkar doživela. Govorila je hlastno in hitro; besede so prehitevale druga drugo. Ko je prenehala, je naslonila utrujeno glavo na divan, po bledih licih so pa polzele solze, enakomerno in mirno kakor poletni dež. Kaj za božjo voljo naj stori? še pomisliti ni več hotela na berlinsko službo, ki se je je prej tako veselila. Prav zaradi te nesrečne službe je za zmerom izgubila Egona! Gospa Tannova je zaskrbljeno stopicala po sobi in v plahi nemoči sklepala roke. »Le kako naj ti pomagam, Sabina?« je tarnala in zmajevala z glavo. V grozi je opazila, kako vroče je hčerino čelo in kako ji gore roke. »Bojim se, da imaš vročico, Sabina!« je dejala. Sabinine sinje oči so bile uprte v neznano. Zdelo se ji je, da sliši glas bobna. Sirota ni vedela, da ji vročica čara na uho te tuje zvoke. Sklonila je glavo, kakor da bi poslušala, in tiho dejala: »Pogreb gre mimo naše hiše, mati... Mislim, da pokopavajo kakšnega starega vojaka. Ali slišiš tolči boben?« Gospa Tannova se je zdrznila. Zdaj ni bilo nobenega dvoma več. Njeni hčeri se je bledlo. »Počakaj trenutek, da skočim h gospe Schultnovi.« je živčno dejala. Stekla je po stopnicah in prosila staro gospo, naj stopi po bližnjega zdravnika. Ko se je vrnila v jedilnico, je sedela Sabina še zmerom na divanu. Brezizrazno je strmela predse. Na lepem se je sklonila, se suho zasmejala in dejala: »Zdaj pa že vem, mati. Egon mi je vzel srce iz prsi in ga prebodel. Zdaj nimam več srca.« »V posteljo moraš, Sabina,« je prosila prestrašena mati. Sabina je nejevoljno odkimala. »Če boš šla v posteljo, ti bo Egon vrnil srce, zdravnik ga bo zacelil in spet ga boš nosila v prsih,« ji je prigovarjala mati kakor majhnemu otroku. Sama ni vedela, kako so ji prišle te besede na ustnice. In vendar so učinkovale na Sabino. Poslušno kakor ubogljiv otrok se je dala sleči in je legla v posteljo. Ko je prispel zdravnik, je ležala mlada, lepa Sabina Tannova v postelji in bledla. * Sumljiva valuta »Morebiti še eno pivo, gospod?« natakar vljudno vpraša gosta. »Hm.« pomisli gost, »6e popijem še eno pivo, ga bom plačal z glavobolom.« »Potlej rajši ne,« odgovori natakar, »s tem pri nas ne plačujemo.« Modrovanje »Da, da, dragi prijatelj, zakon je hazardna igra,« vzdihne gospod Peter. »Tako, zakaj je pa oblasti potlej ne prepovedo?« se oglasi gospod Pavel. Preprosta rešitev Ona: »Dragi, pusti me v planine, vsak dan bom mislila nate?« On: »Draga moja, ostani rajši doma in misli — na planine.« Sumljivo podjetje »Vi torej ne zaupate novi hranilni zadrugi?« »Priznati moram, da res ne. Blagajnik namreč stalno nosi vozni red s seboj.« Prijateljski raigovor »Očka, kaj je prav za prav finančni genij?« »Sinko, to je tisti očka, ki lahko zasluži več, kakor mama potroši.« Sodobno udobje Mladoporočenca gostom razkazujeta svoje stanovanje. »Tu je pa glasbena soba. Tukaj najbolje slišimo radio našega soseda.« Sloga »Iznašel sem neko novo sredstvo za debeljenje, samo ne vem, kako bi ga krstil.« »Imenuj ga .Slogo'.« »Zakaj pa?« »Zato, ker pravijo, da je v slogi moč.« Prebrisani natakar Neki popolnoma plešast gost sedi v restavraciji. mm ANEKDOTE Na lepem preneha jesti in pokliče natakarja: »Kaj je to? Las!« Natakar: »Toda, dragi gospod, saj je vaš.« Gost pa (v zadregi se smehljajoč): »Saj res, prav imate, gospod natakar.« Skromna želja »Janez, veš kaj, zdaj te imam pa že dovolj. Zmerom hočeš biti pametnejši od mene.« »To je vendar skromna želja, dragi prijatelj.« Zenska logika Zdravnik: »G06pa, svetujem vam, da vzamete nekaj kopeli, hodite več na zrak in se laže oblačite!« Doma jo mož vpraša: »No, kaj ti je rekel zdravnik?« »Da moram v kopališče, potlej pa v kakšno višinsko zdravilišče na sveži zrak m si takoj kupiti nove lahke obleke!« Draga žena »Dragi moj, kako bi mogel živeti brez mene?« Mož: »Ceneje...« Rajši po latinsko! »Prosim vas, gospod zdravnik, povejte mi čisto po pravici, kaj mi je. Toda ne po latinsko!« »Predobro živite, pijanec ste, požeruh, lenuh!« »Hvala, gospod doktor, vendar pa mi rajši povejte po latinsko, da lahko povem še svoji ženi.« Drugi dan dopoldne je bila v stanovanju gospe Tannove hišna preiskava. Trgovec Forst je omenil na policiji, da se mu zdi Sabina Tannova, Egonova zaročenka, zelo sumljiva. Povedal je tudi, da je bila pri njem in ga prosila, naj s svojo izpovedjo razbremeni obtoženca. Morda je prav ona skrila ukradeni denar. Kajpak uradniki niso pri Tan-novih ničesar našli. Videli so Sabino hudo bolno v postelji in zasmilila se jim je. Opravičujoč se so vršili svojo neprijetno dolžnost. Kajpak o tem Sabina ni ničesar vedela. Ležala je v hudi vročici in kar venomer bledla. Gospa Tannova ni odmaknila koraka od njene postelje in je tisti čas samo hudo shujšala. Ko se je Sabina naposled toliko pozdravila, da se je zavedela, je izvedela za Forstovo maščevanje. Bolestno se je nasmehnila. Toliko bridkega je že doživela, da je ni moglo nič več raniti in užaliti... Toda še marsičesa Sabina ni vedela. Gospa Tannova ji je hotela prikriti, toda Sabina je uganila, da materi nekaj teži srce. »Povej mi vse mati,« je prosila, »trpljenje me je tako prekalilo, da lahko zdaj slišim vse. Ne bom več klonila, mati!« Mati in hči sta sedeli v preprosti dnevni sobi, ki jima je bila hkrati salon, sprejemnica in jedilnica. Bolezen je zožala že tako drobni Sabinin obraz. Njene velike sinje oči so se zdele v tem nežnem obrazu še večje, globlje in vprašujoče. Mati je prijela Sabino za roko, »Gospa Staufnova je večkrat med tvojo boleznijo povprašala po tebi,« je previdno pričela. In videč, da se Sabina ni užaljeno zdrznila ali zganila, je nadaljevala: »Tudi gospa Weilertova iz Berlina se je večkrat pozanimala za tvoje počutje. In cvetje in sadje na mizi ti je tudi ona poslala. Sporočila je. da te bo obiskala, kakor hitro boš lahko dalj časa pokonci.« »Kako prijazni sta z menoj,« je nekoliko raztreseno pokimala Sabina. »Gospe Weilertovi bom morala žal povedati, da ne morem sprejeti njene službe, ker Egonu to ni všeč.« Med boleznijo, ko se ji je že zdravje vračalo, je Sabina večkrat vprašala mater, ali morda ve kaj novega o Egonu. In mati ji je vselej zagotovila, da še ni bilo razprave in da žal ne ve ničesar novega. Zdaj je morala pa gospa Tannova z besedo na dan. Oporoka Neki Američan še na smrtni postelji ni izgubil humorja. Napisal je takšnole oporoko: »Svoji ženi zapuščam ljubimca in zagotovilo, da nisem bil tako slep, kakor je mislila. Svojemu sinu zapuščam pravico do dela. Vseh pet in trideset let svojega življenja je to pravico prepuščal meni. Svoji hčeri zapuščam sto tisoč dolarjev, prepričan, da ji bodo še zelo prav prišli, kajti le tako bo našla moža. Svojemu slugi zapuščam vse svoje obleke in dragotine, ki mi jih je pokradel zadnjih deset let. Svojemu šoferju zapuščam pa avto, ki ga je že popolnoma razdejal, in zdaj mu nočem vzeti tega veselja, da ga ne bi uničil do konca.« Z' Primera švedski pesnik Bellmann (1740 do i795) je užival veliko naklonjenost švedskega kralja Gustava III. Pa ne samo zaradi svoje bistroumnosti, temveč tudi« zaradi svoje okretnosti. Kralj ga je imenoval celo za svojega tajnika. Nekoč je pa zaradi ene svojih muh prišel pri kralju v nemilost. Nič več ni smel prestopiti praga njegove sobe. Moral je sicer še dalje služiti kralju, toda le v svojem stanovanju. Ko se je nekoč kralj Gustav sprehajal mimo Bellmannovega stanova nja, se je nemalo začudil, ko je zagle dal k hiši prislonjeno lestvo, na kateri je stal pesnikov brivec. Pesnik je sedel pa v hiši in skozi okno molil glavo, da ga je brivec lahko bril. »Bellmann, kaj pa spet to pomeni?« ga je vprašal kralj. »Moj brivec je v nemilosti, Veličanstvo!« je odgovoril Bellmann. »Nič več ne sme prestopiti mojega praga. Brez njega pa tudi ne morem ostati.« Prisebni in drzni odgovor je kralja tako raaveselil, da je pesnika spet vzljubil. RADENSKO KOPALIŠČI po naravni ogljikovi kislini najmočnejše v Jugoslaviji in edino kopališče te vrste v Sloveniji zdravi z uspehom bolezni srca, ledvic, živcev, jeter, žolča, želodca, notranjih žlez in spolne mofnie Odprto od 12. maja! Maj. junij 10 dni din 700-— do 850- - Vse vračunano (pension, zdravnik, kopeli, kopališke takse). - Moderni komfort tekoča voda, gouba, dan-cing, kavarna, ton-kino, tenis itd. Obširne prospekte dobite na zahtevo pri PUTKIKU ali naravnost od uprave kopališča SLATINA RADENCI Direktni vagon iz Ljubljane, Beograda in Zagreba do samega kopališča I Nekoliko v zadregi je odgovorila: »Zaradi Egona res ni treba odpovedati tako dobre službe, njemu je pač vseeno, ali jo sprejmeš ali ne.« »Ali je sam to dejal?« je živo zadeta vprašala Sabina. »O matij povej mi resnico! Dovolj sem močna, da jo lahko slišim, pa če je še tako bridka.« čutila je, da ji mati nekaj prikriva, nekaj, kar je v tesni zveai z Egonom in njegovo usodo. Gospa Tannova je z bridkostjo pomislila, kako neznansko hudo je, prizadejati ljubljenemu bitju bolečino. Toda nobenega drugega izhoda ni bilo. Sabina mora naposled izvedeti resnico! če bi zdaj molčala, bi to pomenilo samo zavlačevanje. Sabina živi v veri, da se razprava še ni vršila, in negotovost glede Egonove usode jo morda muči bolj kakor bi jo mučila še tako huda resnica. Najbolje bo torej, da Izve resnico iz materinih ust. Razprava se je bila vršila že pred tremi dnevi. Tudi Sabino so bili poklicali za pričo, toda zaradi bolezni so jo oprostili. Preiskovalni sodnik je uredil vse potrebno, da bolnice niso nadlegovali. Gospa je pričela previdno pripovedovati Sabini o razpravi. Sabina je s široko razprtimi očmi vzkliknila: »O mati, in kakšna je bila sodba? Povej hitro, negotovost me tako muči! Povej, ali so ga oprostili?« Govorila je hlastno, kakor da bi bilo vse njeno življenje odvisno od tega odgovora. Gospa Tannova je prikimala: »Da, Sabina, oprostili so ga, toda žal samo zaradi pomanjkanja dokazov.« Sabina si je očitno oddahnila: »To je vendar vseeno, glavno je, da je spet na svobodi.« Gospa Tannova je odkimala: »Ni čisto tako, kakor praviš ti, Sabina. če so ga oprostili samo .zaradi pomanjkanja dokazov*, s tem njegova čast še ni oprana. Se zmerom ga lahko ta ali oni osumi tatvine, ne da bi se mogel Egon braniti...« Sabinin vedri obraz se je na lepem zresnil: »Torej tak» ti misliš, mati. Kajpak je zelo hudo za njegov ponos, če Egon ve, da je vsakomur prosto, ali ga ima za nedolžnega ali za krivega.« Lahen smehljaj ji je preblisnil obraz: »Moja ljubezen bo pa zacelila tudi to rano. Morda bodo kmalu našli pravega tatu... Oba z Egonom se bova potrudila, da bova kar najhitreje dokazala njegovo krivdo in Egonovo nedolžnost...« Gospa Tannova je vedela, da najhujši udarec Sabino še čaka. Zdaj, zdaj ji bo morala povedati bridko resnico. Prijela je Sabino za roko in jo toplo stisnila. »Sabina, prosim te, oprosti mi, če ti bom zdaj povedala nekaj, kar tl bo morda prizadejalo hudo bolečino« Glas ji je lahno drhtel, ko je nadaljevala: »Egona namreč ni več v našem mestu. Včeraj je odpotoval.« »Kako to veš, mati?« je hlastno vprašala Sabina. Gospa Tannova je vstala: »Včeraj zvečer je prinesel poštar neko pismo. Bilo je tako slabo zalepljeno, da sem ga odprla, Sabina. Ne zato, ker bi bila radovedna, kaj piše Egon, sama veš, da ti nisem nikoli odpirala pisem, toda zato, da bi ti hitro povedala kakšno veselo novico... in ti ne pokvarila spanja, če bi bila novica neprijetna. Žal je bila novica res žalostna...« Sabina je na divanu sedela sklonjena v dve gubi, kakor da bi pričakovala smrtni udarec. »Daj mi pismo, mati,« je naposled tiho dejala, »ne bom se še bolj žalostila, saj si ti že dovolj trpela zaradi mene.« Gospa Tannova je stopila k omari za perilo in vzela iz nje pismo, skrbno skrito med snopom brisač. 7\, vojska, ki je spoznala veliki pomen padal-stva v moderni vojni, ni bila nemška, ampak °vjetska; Nemci so bili samo prvi, ki so to novo 0jn° orožje, do skrajnosti izpopolnjeno seveda, z sPehom uporabili v sedanji vojni. Najprej na Noriškem, potem na Nizozemskem in v Belgiji, neko-1 o tudi na Francoskem (ob Rokavskem prelivu); QaJ pripravljajo padalske napade tudi na Veliko “ri tanijo. f >.^e v novemtrru 1. 1936. so vojaški atašeji poro-iz Rusije, da je bilo spuščanje pehote iz letal zaledju .sovražnika' najznačilnejša novost jesen-* taktičnih manevrov rdeče vojske v moskov-em vojaškem okrožju. »Skakanje s padali iz letal ^ postalo najpopularnejši šport mladih sovjetskih ijakov,« se je bralo v poročilih omenjenih ataše-k >>Razen mnogoštevilnih padalskih šol in krož-v ruskih aeroklubih in vsesovjetskega padal- premoie Kusija vec ko usoc po imoivu, „._.r______ stavljenih po parkih, stadionih in na kolektivnih kmetijah, stolpičev, s katerih skačejo rusk: mladeniči v globino in tako prestajajo svoj .zračni krst". Samo leta 1935. je skočilo s takšnih stolpičev več ko 800.000 oseb.« »Rdeča armada,« pravijo ta poročila dalje, »ima v svojih vrstah mnogo športnikov, ki so se izurili v padalstvu; ti vojaki se tudi med vojaškim rokom izpopolnjujejo v svoji športni panogi. Spuščanje oboroženih padalcev in njih pristajanje v .sovražnikovem' zaledju je vojaška oblika tega modernega športa. Pri zadnjih taktičnih manevrih rdeče vojske ie padalstvo dokazalo svoj izredni pomen in zbudilo občudovanje tujih vojaških opazovalcev.« V luči zadnjih dogodkov se zdi več ko verjetno, da so poročila o teh manevrih, ki so jih dobili nacistični voditelji od nemškega vojaškega atašeja v —- ..-.v*ncuioivitt »Wvw ^ ______ dalske pehote; čeprav je Rusija sama ta način vojskovanja le skromno uporabljala v finski vojni, in še to le z majhnim uspehom. Kakor smo že v začetku omenili, so Nemci sovjetski izum zelo izpopolnili. Tako na primer so poskrbeli, da se padalci pri spuščanju ne raztresejo preveč na vse vetrove; v ta namen morajo padalo odpreti kar se da pozno, nato pa s potegljaji za primerne vrvce, ki jih vežejo s padalom, spuščati ali zajemati zrak, da si tako vsaj približno izberejo kraj svojega pristanka. (Glej tudi izčrpni članek o padalcih v prejšnji številki!) Med dvema vojnama gl. str. 12. a, Kar je posenno Vazno v njenem razmerju do maršala, ki je zelo temperamenten in izrazit Kitajec. Pomembne so njene zasluge za ustanovitev »Pokret za novo življenje«, društva, ki propagira red, snago in dostojnost. Za časa državljanske vojne je s svojim programom in izbolj-šavanjem socialnih razmer to društvo skušalo oslabiti komunistično propagando. V vsej Kitajski je prirejala sestanke z gesli: Ne pljuvaj!, Drži se reda! itd. Morobili je zanimivo pripomniti, da je madanre druga Čangkajškova žena, Prvič se je maršal oženil, ko mu je bilo petnaNt let, in sicer s sosedovo hčerin Mao iz Fenghua. To zvezo je sklenila rodbina. Ločil se je leta 1921. Prva Čangkajškova žena jo bila staromodna Kitajka s pohabljenimi nogami. Rodila mu je sina, ki je vfiai star okrog trideset let. O tem, kako se je maršal spoznal z gospo Mei-Iing, nam pripoveduje se je plod pričel razvijati. Toda ta plod je kratko in malo prešel v ma-terničino tkivo. Če so se zdrave samice parile s samci, hranjenimi po takšni dieti, sploh niso postale breje, kajti samci so postali po petih ali šestih mesecih takšnega hranjenja popolnoma sterilni. Njihov spolni nagon se sicer ni zmanjšal, toda samci niso bili sposobni, da bi zaplodili potomce. Zelo zanimivo je pa to, da so prav te živali, ki so bile že čisto sterilne, spet dobile zmožnost oplajanja, če so med razdobjem dveh parjenj dobile neznatno količino zelene solate ali pomarančnega soka. To je pa veljalo samo za samice, ki so že prav v kratkem času popolnoma ozdravele. To odkritje je prepričalo znanstvenike, da mora biti v zeleni solati ali pa v pomarančnem soku neki neznan element,- če v hrano živali ni prišlo prav nič tega elementa, je postala žival popolnoma neplodna. Dieta brez . m prav zato, ker so s poskusi ugotovili, da delu;eio možgani kljub dobremu telesnemu počutju počasneje kakor navadno, morajo angleški piloti v višini 5000 metrov brezpogojno natakniti kisikovo masko. (War Weekly, London.) Prva letalska bitka Prva letalska bitka je bila leta 1908. v Parizu med dvema smrtnima sovražnikoma. Najela sta vsak svoje letalo in sedla vanju s puškama. Hkrati so spustili balona in začel se je boj. Streljala pa nista v gondoli, temveč v balona. Naposled je en nasprotnik zadel balon, plin je ušel iz njega in mož je padel na zemljo z višine nekaj sto metrov. Na mestu je obležal mrtev. Zmagovalec se je spustil na zemljo nekaj kilometrov stran. Z letala je stopil prvi zmagovalec v letalski bitki. (Fjerusyn, Oslo.) Dobil je dvanajst služabnikov; imeli so nalogo, zavezati mu okrog noge svilen trak vsakokrat, kadar bi izletel iz kletke. Kajpak takšen izlet ni bil prav nič prijeten. Vse mesto je govorilo o tem nenavadnem ptiču; kadar sta s® srečala dva meščana, sta se takole pozdravila: prvi je dejal: »Slav«-drugi pa odgovoril: »ček« in oba sta bila zadovoljna. To je post*1 tako rekoč moderni pozdrav. . j Enajst branjevskih otrok so tako krstili, toda niti eden iznie® njih ni znal zapeti niti glasu. 13. nadaljevanje Nekega dne. bilo je vroče in tako soparno, da je že grozil dež, si je Jane na dvorišču odpoeivala, Zdaj-ri je z glasnim peketom nekdo prijezdil skozi topolji gaj in pridržal Honja ob pregraji. Skočil je iz todla in se približal Jani s takšnim obrazom, ki je že na zunaj razodeval, da mora opraviti težavno poslanstvo in se povrh še boji, da bi mu ne zamerila. Po suhi, mišičasti postavi in po ozkem, zagorelem licu je Jane takoj spoznala svojega mormonskega jezdeca Blaka. Med vsemi jezdeci, ki so bili kdaj pri nji v službi, se ji je imel Blake zahvaliti za največ dobrot; in ko je stopil prednjo, snel klobuk in se možato trudil, da bi Prikril svojo razburjenost, mu je bilo zapisano na obrazu, da se natanko zaveda vseh prejetih dobrot. »Mati mi je umrla, Miss Wither-steenova,« je spregovoril. »Ubožec, Blake!« je vzkliknila Jane; več ni zmogla. »Mirno je umrla in brez boja, in zdaj .leži v zemlji in ima navsezadnje vendarle mir. Bog bodi zahvaljen... Prišel sem, da bi spet jezdil za vas, ako me še sprejmete. Nikar ne mislite, da sem govoril o materi, da bi se vam prikupil. Ko je bila še živa in so jo vaši jezdeci Popihali, sem moral z njimi; strah me je bilo, zakaj mislil sem si, da bi lahko materi kaj žalega storili... Saj veste, Miss Withersteenova, da ne smeva govoriti o stvareh, ki se zdaj dogajajo...« »Ali mar veste, Blake, kaj se godi?« »Mnogo vem, prav mnogo, toda razumeli boste... moje ustnice so zapečatene. Brez pojasnila, brez opravičila vas prosim za službo. •Mormon sem, dober mormon, si domišljam. Samo... stvari so... Brez smisla je, Miss Withersteenova... več vam ne morem reči, čeprav bi se vam rad izpovedal. Ali me hočete spet v službo?« »Blake!... Saj menda veste, kaj bi to za vas pomenilo?« »Nič mi ni mar. Sit sem tega. Hočem jim pokazati, da so tudi še mormoni, ki znajo biti zvesti...« Jane se je zbrala. »Bog vas blagoslovi, Blake! Seveda vas spet sprejmem, od srca rada vas sprejmem.« »Drži,« je vzkliknil Blake. »Zdaj bi pa rad, Miss Withersteenova. govoril z Lassitrom. Ali je kje blizu?« »Da... že... toda...« je zdajci zaskrbljeno zajecljala Jane. »Ali ga •morate videti? čemu neki? Saj se lahko jaz z njim pogovorim... mu Povem, da ste tu.« »To še ni dovolj. Sam hočem, sfm moram govoriti z njim.« »Lassiter je pri bolni Mrs. Lar-hinovi; poklicala ga bom,« je z henadno odločnostjo odgovorila Jane. Stekla je k vratom in po Hhem poklicala Lassitra po imenu. Lahen, ubran žvenket je spremljal njegov korak — potlej se je Prikazala njegova visoka postava ha pragu. . »Tole je Blake, ki je bil prej moj jezdec. Vrnil se je in z vami hoče govoriti.« , Blakov zagoreli obraz je prebledel. »Da, govoriti moram z vami,« je 'hlastno spregovoril Blake. »Prosil sem Miss Withersteenovo, naj me sPet sprejme v službo, mene, mormonskega jezdeca, ki sem ji bi! hedavno obrnil hrbet. Sicer vas ne Poznam, vem pa, kdo ste. Zaradi tega vam moram tole povedati. Naši gospodarici bi nikoli ne prišlo ha um, da bi utegnil jaz biti vohun. Ne zdelo bi se ji mogoče, kaj s* da bi me osumila. Ne šlo bi ji v glavo, da bi bila to morda zlobna spletka, preračun jena zaseda; da sem prišel nemara zato, da vam Poženem kroglo v hrbet. Jane Wi-thersteenova je vzvišena nad tako mislijo... Toliko da veste! S pošte-himi nameni sem prišel. Zdaj gre ®amo zato. ali mi vi verjamete?« . »Rekel bi, da,« je odvrnil Las- Sitor Kfvlilrn nosnrntm forrii »Blake,« je vzkliknila Jane, sko-čivši mu v besedo z živčno željo, da bi prekinila ta pogovor, ki je bil za Blaka očitna natezalnica. »Blake, odjezdite takoj na pašnik in mi pridite sporočit, kaj je s konji. Nekam nemirna sem.« In res je bilo, da že več dni ni dobila novic s paše. Blake se je obotavljal. »Ali mislite veliko čredo na lazih?« »Kajpak,« je odgovorila Jane. »Tam so vsi moji konji razen čistokrvnih dirkačev, ki stoje v hlevih.« Znova se je jel obotavljati. »Ali mar še niste slišali?« »Kaj bi slišala? Ničesar ne vem! Kaj se je zgodilo?« »Ni jih več, Miss tVithersteenova, že deset dni jih ni več. Dom mi je povedal, pa sem sam odjezdil tja. da se prepričam.« »Ali ste vi vedeli, Lassiter?« je vprašala Jane in se je hlastno obrnila k njemu. »Vedel... toda kaj bi bil le s tem spremenil, da sem vam povedal?« šele ko je Lassiter obrnil svoj obraz stran in je Blake začel vneto opazovati kamnitni tlak pod svojimi nogami, se je Jane zavedela, kako nezadržano je izdala svoje občutke. Z obupom v srcu se je borila zoper to novo in strašno odkritje, pa si vendar ni mogla opomoči od tega hudega udarca. »Moji konji! Moji konji! Kaj se je zgodilo z njimi?« • »Dom pravi, da so jezdeci spet govorili o nekem novem Oldringo-vem roparskem pohodu; mnogo, mnogo milj sem zalezoval konjske sledove v smeri proti Slepilnemu sedlu.« »Rdeče črede so me oropali! Konj so me oropali! Kmalu bo izginila še bela čreda. To bom še vse prenesla, če bi bila pa ob Black-stara in Nighta... Lassiter, Blake, ali so mar moji dirkalni konji tudi v nevarnosti?« »Ropar ali tisti neznanec, ki vam konje krade, še gotovo najbolj zanima za ta dva vranca,« je menil-Lassiter in njegov izmikujoči ss odgovor je bil dovolj razločen. Biake se je vmešal. »Prepustite skrb za ta dva vaša ljubljenca meni! Judkinsu en sam jezdec itak ne bo v kdo ve kakšno pomoč. Bom rajši s svojim telesom branil Black-stara in Nighta zoper slehernega sovražnika. Če ju imate tolikanj radi.« »Neznansko rada imam svoja dii'kača, Blake, a vrhu tega je še drug, še tehtnejši vzrok, zakaj ju ne smem izgubiti. Da, prav bo, če greste v hlev na stražo. Kadar bo Jerd peljal konja na pašo, ga spremljajte in ne pustite živali izpred oči. Ako vam je kaj do moje hvaležnosti, mi čuvajte moja vranca!« Ko se je Blake zavihtel v sedlo in odjezdil z dvorišča, je jel Lassiter opazovati Jano s tistim svojim smehljajem, ki je postajal z dnevi čedalje redkejši. »Zdi se, da bo tako, kakor Blake pravi, da vam je preteto mnogo do teh dveh konj. Nočem zanikati, da sta ta dva arabca najlepši živali, kar sem jih kdaj videl. Toda Bells prekosi Nighta. Bok ob boku dirja z Blackstarom.« »Nikar se ne šalite, Lassiter,« je nestrpno odgovorila, Jane. »čemu me zmerom in zmerom dražite s tem? Muha, kali? Zdi se mi, da prevečkrat govorite o naglem diru mojih konj.« »Da.« Lassiter je obmolknil in že v tisoči krat obrnil svoj črni som-Krcrf, Irofc-dr Ho bi rrrešteva) rtani- Proizvaja UNION, Zagreb no žuborenje potočka. Potlej se je spet z jugozahoda oglasilo lahno, zamolklo treskajoče grmenje. Val, svetal val — vrtinčasta drh-taviea trepetlikovega listja — je spreletel od zapada sem vso dolino; kakor vetrič, ki vznemiri vodno gladino. Mir, mrliška tišina in sopari c a v zraku, vse je zbežalo pred hladnim vetrom. Canonska nočna ptica je s svojim čistim, otožnim skovikanjem oznanjala mrak. In z vseh čeri se je oglasilo lahno mrmranje in teženje in vzdihovanje vetra, ki je pel skozi razpoke in votline. Gmota oblakov je butala že v orjaških množinah z zapadnega neba. Ospredje oblakov je bilo čmkast škrlat, pomešan s sivimi pegami; kipeča, vzdigujoča se ogromna gmota, prenasičena z gromom in bliskom: temačen, strahoten, grozeč pogled. Kakor da bi se izza te gmote gručile vse sile viharja, da jo poganjajo naprej! Zdajci je siknila iz nje rdeča strela, zablisnila se je od zahoda proti vzhodu in zamrla. Potlej se je iztrgalo iz najtemnejše globine škrlatastega oblaka oglušujoče grmenje; zdelo se je, ko da bi se ogromna skala prekucnila z vrha in zgrmela čez čeri in rogljiče, kakor da bi se spet dvignila in spet in spet zgrmela v dolino, opotekaje se srdito s pečine na čer, s čeri na pečino... »O!« je kriknila Bess in si zamašila ušesa. »Vedela sem, kako strašne so tod nevihte!« »No, Bess, bodite vendar pametni,« je dejal Venters. »Strahopetna sem.« »Nikar! Saj ni res!« »Vi še ne veste, kako strašne so nevihte tod po canonih. še Oldring jih je mrzil. Njegovi ljudje so se jih pa bali. Eden izmed njih je ob neki hudi uri oglušel in nikoli več se mu ni vrnil sluh.« »Morda me čaka še huda šola, Bess, a vendar bova ostala tu zunaj, dokler bo le šlo.« Vrhovi topolov in hrastov so se upogibali proti vzhodu, vrtinčasti ples trepetlikovega listja ob robu ploščadi je odkrival milijarde svetlih obrazov, blisketajočih se v bežnem siju. Lahno vršanje je prihajalo iz gozda in smreke so šumo-tale v naraščajočem vetru. Veter je nosilo v kratkih sunkih, vmes je pa pihljala lahna sapa. In bolj je naraščala moč viharja, krajši so bili presledki sape, dokler ni naposled zadivjal močan, uporen vihar, pomešan z ohlipi in nenadnimi vrtinci. Oblaki so se podili čez dolino, naglo in nizko, in mrak je utonil v neizmerno temo. Potlej je petje vetra po votlinah prevpilo hlastno vršanje šumotajočega listja; naposled je petje naraslo v stokajoče, ječeče tuljenje; z rastočo silo vetra se je tuljenje spremenilo v kričeč vik. Nenehoma je naraščal vihar in brez prestanka je donelo čudno zavijanje. Poslednjo krpo sinjega neba so prekrili divjajoči oblaki. Kakor srdite pene so drveli kosmiči blede sivine čez divjajočo škrlatasto gmoto nad vzhodnimi brdi doline. Škrlat se je umaknil globoki črnini. široki bliski so osvetljevali zahodne stene, še zmerom se niso t.r • --- —m zverižem barva, plisiia in kemično čisti obleke, klobuke ild škrobi in svetlolika srajce, ovratnike, zapestnice ild Pere, suši. monga in lika domače perilo Parno čisti posteljno perje in pub tovarna IOS. REICH LJUBLJANA poštene mormone'! In morda...« 'nemara, da bi utegnila zbežati iz’Ponoči se splazijo prav pod okna, izgaima. a* ima smolo. Gospod Subito. 1914-1939 MED DVEMA VOJNAMA ali: 25 let svetovne zgodovine (Gl. začetek v št. 19. in 20.) Predsed. USA Woodrow Wil-son razglasi znamenitih štirinajst točk. Državljanska vojna na Finskem se konča z nemške pomočjo z zmago generala Mannerheima nad Rusi. V Brestu Litovskem podpiše sovjetska Rusija poseben mir z Nemčijo in Avstro-Ogrsko. Boljševiki postreie carja in vso njegovo družino. Bol- Wilson Car Nikolaj v ujetništva r ŠPORTNI TEDNIK 4 Pilsudski Masaryk garski kralj Ferdinand se odpove prestolu v korist prestolonaslednika Borisa. Na zahodni fronti prisili maršu Foch Nemce k umiku. Hkrati se začne krhati tudi nemška notranja fronta. Zato pošlje princ Maks brzojavno prošnjo prezidentu Wiisonu za sklenitev miru. Zemljevid Evrope se začne izpreminjati. Poljska postane neod- Cesar Viljem (X) na nizozemski ob mejni postaji visna država s Pilsudskim na čelu, osvobojena Češkoslovaška si pa izbere Masaryka za predsednika republike. Cesar Viljem zbeži na Nizozemsko, cesar Karl pa v Švico. 11. novembra mora Nemčija pristati p Ki ifesfčtše Si sp-čfes 6,-iSi-irV. igS. gš 1'ochove predloge za sklenitev premirja, V okroglih številkah je sve tovna vejna stala 10 milijonov mrtvih, 22 milijonov ranjenih in 8 milijonov ujetnikov. Dalje prihodnjič ^BRUŽIRSKI mir v vsako SLOVENSKO HIŠO! Kdo bo državni prvak! V finalnem tekmovanju za naslov : državnega prvaka se dogodki prav : naglo razvijajo. Igralci imajo le malo I odmora. V osmih dneh so odigrali nič Imanj ko tri kola. Najhujša je borba j za prva tri mesta, kajti vsi ti bodo .igrali v tekmovanju za Podonavski : pokal. • | V 5. kolu je Slavija spet pripravila .presenečenje. Malokdo je računal, da j se bo Sarajevčanom posrečilo odnesti ■ iz Splita obe točki. Njeno moštvo je >pa trenutno v izvrstni formi in igra |enako dobro doma ali zunaj. Na Te-ilovo so igrali v Splitu. Do odmora je j bila igra izenačena, o čemer govori >tudi rezultat 1 : 1. V drugem polčasu ; je začel Hajduk popuščati in se je ; Slavija zasidrala na njegovi polovici. I Dokler domači niso spremenili postave, ;je še nekako šlo. Ko so pa potisnili ; branilca Matošiča v napad, je bila ; premoč gostov popolna. Slavija je zasluženo zmagala s 4 : 2. ; Ostali dve tekmi sta bili v Zagrebu. Srečali so se vsi zagrebški in beograjski finalisti. V prvi tekmi sta nastopila Gradjanski in Jugoslavija. Beograjčani so zaigrali dosti dobro, imeli so pa neodločno napadalno vrsto. Tudi domači niso izkoristili vseh priložnosti, ki so se jim nudile. V prvi polovici je moral Lovrič enkrat pobrati žogo iz mreže, po odmoru pa še trikrat. Končni izid je bil 4:0 za Gradjanskega. Njegova igra kljub precej visoki zmagi ni zadovoljila. V drugi tekmi sta se pomerila BSK in Hašk. Zagrebški akademiki so po dolgem času spet zaigrali dobro. Na oko celo lepše kakor renomirani gostje. BS- • je v tej igri spet pokazal, da igra koristen nogomet. Izkoristil je skoraj vse prilike. Napad je streljal, kadar koli je imel priložnost. Sredi obleganja svojih vrat so Beograjčani z dvema prodoroma spravili prav tolikokrat usnje v gol. Sledil je še. tretji gol. Malo pred odmorom je Hitrec iz prostega strela razliko znižal. V drugi polovici se je Hašk zaman trudil, da bi rezultat popravil. Gostje niso. prišli več do besede, vendar Haškova premoč ni rodila nič pozitivnega. Ostalo je pri rezultatu 3 : 1 za BSK. ; Po 5. kolu vodi BSK z 9 točkami ; pred Slavijo, ki ima 8, in Gradjanskim ; s 6 točkami. Slede Hajduk s 4, Jugo-1 slavija 3 in Hašk 0. Prva polovica tekmovanja je bila s tem že končana. V nedeljo so se že začele povratne ; tekme. Tudi 6. kolo je prineslo presenečenje. Za prva tri mesta pridejo :v poštev samo še Slavija, BSK in Gradjanski. Po 6. kolu se je postavila na čelo že drugič Slavija, ker je BSK moral oddati obe točki. Zdaj ni nobenega več brez poraza. Tudi Gradjanski je beležil zmago, tako da je vprašanje prvaka postalo popolnoma odprto. Slavija ima zdaj 10 točk, BSK 9, Gradjanski 8, Jugoslavija 5, Hajduk 4’ Hašk je edini brez točke. Slavija je tokrat igrala doma. Njeni prijatelji so prestajali težke muke. Hašk je zaigral z enako vnemo kakor tri dni prej v Zagrebu. Prve minute so domači napadali in so v tem delu igre dosegli gol. Rezultat se do konca ni več spremenil, čeprav sta se obe stranki pošteno trudili. V Beogradu je bil domači derby. BSK je veljal za favorita, ker je morala Jugoslavija poslati v boj 4 rezerve. Rezervisti so pa prinesli v moštvo borbenost in odločnost. Igra je neprestano valovila iz polja v polje. Nekaj minut pred odmorom je Jugoslavija zasluženo prišla v vodstvo. Po odmoru je BSK napel vse sile, da bi izenačil. Jugoslavija se je odlično branila in rezultat se ni več spremenil V Zagrebu je Gradjanski nastopil nasproti Hajduku brez Glaserja in Wolfla. Gostje so igrali požrtvovalno, a tehnično niso bili kos svojemu nasprotniku. V prvi polovici je imel v začetku glavno besedo Gradjanski, ki je kmalu vodil 2:0. S silnimi napadi se je gostom posrečilo izenačiti. V drugem polčasu so domači izkoristili dve taktični napaki splitskega vratarja in zabili še dva gola. Zmaga 4 :2 je bila zaslužena. V nedeljo so se začele finalne tekme za prvenstvo Slovenske nogometne ; zveze. Tekmuje se po dvojnem pokal* ; nem sistemu, pare pa določi žreb. ;Po nedeljskih tekmah sodeč, bodo o ; naslovu prvaka odločevali klubi mariborske skupine. V Ljubljani sta ČSK in Mars nudila prav slab šport. Cakovčani so sicer zasluženo zmagali s 4 : 2, a so pokazali zelo slabo formo. V Trbovljah je v začetku kazalo, da bo Amater zmagal. Vodil je že 2:0, po odmoru pa je Kranj izenačil. V Mariboru je .Železničar visoko porazil Bratstvo s 16 :1. Tudi ta igra ni zadovoljila gledalcev. Maribor je gostoval v Celju nasproti Olimpu in zasluženo zmagal s 3 :0. Glede na nedeljske izide lahko sodimo, da bodo prišli v drugo kolo eSK, železničar, Maribor in Kranj. Na ljubljansko skupino pač ne moremo biti ponosni, SK Celje je v nedeljo priredil atlet- Fordova plantaža v Braziliji Henry Ford, ameriški avtomobilski kralj, si je izmislil izreden načrt. Njegov cilj je, da bi zalagal z gumijem vso zahodno zemeljsko poluto. Zato je dal sredi brazilskega pragozda ob bregovih Amaconke nasaditi dve ogromni plantaži, ki naj bi napravili konec daljnovzhodnemu monopolu na gumi. Za zdaj je za te nasade namenjenih 20 milijonov dolarjev (okrog milijarde dinarjev). Inženir, ki mu je veliko delo poverjeno, je v nekem intervjuju izjavil, da so pri svojih načrtih naleteli na marsikakšno težavo, vendar so jih le vse premostili. Ze letos bodo začeli z delom, čeprav za zdaj še v omejenem obsegu. Glavno delo obstaja za zdaj v poskusih, kajti v Braziliji gumijevcev doslej še niso gojili v plantažah. Drevesa so nasadili precej na gosto — 100 dreves na aere (aere je 40'5 ara). Drevesa so dobila nekakšno bolezen, ki je pri posamezno rastočih drevesih dotlej še niso opazili. Nasadili so različne vrste gumijevcev, da bi preizkusili, katera vrsta je najboljša. Potlej bi gojili tisto drevo, ki bi najbolje rodilo in bi bilo najodpornejše proti boleznim. Obe plantaži ležita ob reki Tapa-jozu, pritoku Amacone. Doslej nimata z okolico nikakršne zveze ne po železnici in ne po cestah. Pristopni sta le s parnikom ali z letalom. Prva plantaža — Bel Terra — je oddaljena kakšnih 40 kilometrov od izliva reke Tapajoza v Amacono. Druga — Ford-landija — pa leži 130 kilometrov stran ob reki navzgor. Obe skupaj obsegata površino več ko 2 milijonov aerov, doslej je pa v Bel Terri posajenih komaj 12.000 in v Fordlandiji 8000 aerov. Blizu plantaž so pragozdovi, ki so po večini še neraziskani. Sredi plantaž so že ceste, skladišča, šole, bolnišnice in stanovanjske hiše za delavce in njihove družine, vsega skupaj 8000 ljudi. Brazilija je že imela nekoč monopol na gumi, monopol, ki je bil gospodarsko še večjega pomena, kakor je zda-nji daljnovzhodni. Kajti gumijevci so doma v Braziliji in so jih šele Angleži presadili na Daljni Vzhod. Zdaj je pa položaj drugačen: nekaj dreves, nasajenih v Fordovih plantažah, so prinesli v Brazilijo iz Vzhodne Indije. Ta drevesa se utegnejo — kakor so pokazali različni poskusi — prilagoditi potrebam produkcije gumija. PLAČAJTE NAROČNINO! Pomlad se prebuja. „0-ke“ ameriška guma Vas varuje infekcije* 3 komadi din 10*— v lekarnah I '1 ‘ha$ 2lV«T I •KULTNE TAJNE Pomagal Vam bo znani pisec in raziskovalec okultnih ved S T Karmah Vam brezplačno pove Vašo bodočnost. Razen važnih dogodkov iz preteklosti Vam pove tudi vse Vaše odnose do ljudi, zakona, loterije. trgovine in vseh važnejši h dogodkov seda n J o h t i. Njegov nasvi t Vam bo pri* — nesel zaželenih uspe* hov v življenju. Zahvalne Izjave, ki jih vsak dan prejema z vsega sveta, dokazujejo nenavadno zanesljivost njegovih napovedi. Postavite mu nekaj važnejših vprašanj, ki Vas zanimajo n sporočite mu točne podatke o svojem rojstvu. Vse napovedi o Vašem življenju, ki so zgoraj omenjene. bo^te pujjuihoina brezplačno, če boste pri piscu kupili njegovo naj novejšo knjigo »Naš život i okultne tujno«. Knjiga stane samo din 30*—. denar pa se pošilja na ček račun številka 17,455, na točni in stalni naslov: f. T. KARMAH - ZAI.iT ski miting. Razen domačih atletov so nastopili tudi Ljubljančani in Mariborčani. Višek je bil dosežen v metu kladiva. Inž. Stepišnik (Ilirija) je bil sijajno razpoložen in je postavil nov jugoslovanski rekord 51,71 m. Med ostalimi bi bilo omeniti še Braneta (Ilirija). Ta odlični junior je skočil v višino 175 cm. V Mariboru je bil ustanovni občni zbor Slovenske teniške zveze. Za prvega predsednika so izvolili Radovana šepca, Zvezin sedež je Maribor. Hadio Ljubljana od 30. V. do 5. VI. 1940. ČETRTEK 30. MAJA 7.00: Jutrnji pozdrav 7.05: Napovedi, poročila 7.15: Plošče 12.00: Plošče 12.80: Poročila, objave 13.00: Napovedi 13.02: Radijski Šramel 14.00: Poročila 18.00: Radijski orkester lfS.40: Slovenščina za Slovence 19.00: Napovedi, poročila 19.20: Nac. ura 19.40: Objave 19.50: Deset minut zabave 20.00: Akademski pevski kvintet 20.45: Reproduciran koncert simfonične iflasbe 22.00: Napovedi, poročila 22.15: Radijski orkester. Konec ob 23. uri. PETEK 31. MAJA 7.00: Jutrnji pozdrav 7.05: Napovedi, poročila 7.15: Plošče 11.00: Šolska ura 12.00: Plošče 12.30: Poročila, objave 13.00: Napovedi 13.02: Radijski orkester 14.00: Poročila 18.00: Zenska ura 18.20: Plošče 18.40: Francoščina 19.00: Napovedi, poročila 19.20: Nac. ura 19.40: Objave 19.50: Prenos šmarnic iz trnovske cerkve 20.30: Radijski orkester 22.00: Napovedi, poročila 22.15: Plošče. Konec ob 23. uri. SOBOTA 1. JUNIJA 7.00: Jutrnji pozdrav 7.05: Napovedi, poročila 7.15: Plošče 10.00: Otvoritev ljubljanskega velesejma in prenos promenadnega koncerta 12.00: Druga za drugo se plošče vrtijo ter za oddih in zabavo skrbijo 12.30: Poročila, objave 13.00: Napovedi 13.02: Druga za drugo se plošče vrtijo ter za oddih in zabavo skrbijo 14.00: Poročila 17.00: Otroška ura 17.30: Plošče 17.50: Pregled sporeda 18.00: Radijski orkester 18.40: Dekanija Kozje v Šmarskem okraju 19.00: Napovedi, poročila 19.20: Nac. ura 19.40: Objave 20.00: Zunanjepolitični pregled 20.30: J.Vombergar: Nazaj k naravi; vesela zvočna igra 22.00: Napovedi, poročila 22.15: Radijski orkester. Konec ob 23. uri. NEDELJA 2. JUNIJA 8.00: Jutrnji pozdrav 8.15: Prenos cerkvene glasbe iz franč. cerkve 8.45: Verski govor 9.00: Napovedi, poročila 9.15: Saksofon 10.00: Plošče 10.30: Radijski orkester 12.00: Plošče 12.30: Poročila, objave 13.00: Napovedi 13.02: Pevski zbor Delavskega glasbenega društva 14.00: Plošče 10.30: ZFO — Higiena telovadbe 17.00: Gospodarska navodila in tržna poročila 17.30: V čaru operet 19.00: Napovedi, poročila 19.20: Nac. ura 19.40: Objave 20.00: Nastop Ciril-Metodovega cerkvenega pevskega zbora iz Kočevske Reke 20.45: P renos lahke glasbe z velesej-m. 22.00: Napovedi, poročila 22.15: Radijski orkester. Konec ob 23. uri. PONEDELJEK 3. JUNIJA 7.00: Jutrnji pozdrav 7.05: Napovedi, poročila 7.15: Plošče 12.00: Plošče 12.30: Poročila, objave 13.00: Napovedi 13.02: Radijski orkester 14.00: Poročila 18.00: Zdravstvena ura 18.20: Plošče 18.40: Slovenski delež v tujih kulturah 19.00: Napovedi, poročila 19.20: Nac. ura 19.40: Objave 19.45: Več manire — pa brez zamere 20.00: Iz opernega sveta 21.30: Plošče 22.00: Napovedi, poročila 22.15: Kvartet Fantje na vasi. Konec ob 23. uri. Za Vaie in VaSiH otrok zdravje je p o-tre b n o, da v nastopajoči vročini uživate čim več joghurta. Joghurt pospešuje tek in osveži. Vsak dan svežega Vara nudijo Gorenj ike mlekarne, Maistrova ul. 10 fes,ii I MLEKARSKE ZADRUGE i:\ * *. r .o *• Obleke, perilo, vetrni suknjiči, dežni plašči, trenčkoti in vsa praktična oblačila, nudi v največji Izberi, najceneje Presker Ljubljana, Sv. Petra c. 14 GA« o Mir Tavčarjeva 7. — telefon 26-87 MOTORJI IN KOLESA DELAVNICA Resljeva cesta 26, telefon 40-88 FR. P. ZAJEC IZPRAŠAN OPTIK IN URAR LJUBLJANA, sedal Strilarleva ul. 6 pri frančiškanskem inosfu Vsakovrstna očala, dallnogiedi, lopiomeri. barometri, hfgrometri. Ud. Velika izbira ur, ilalmre m srebrnine. Samo kvalitetna opilka: Ceniki brezplačno TOKKK 4. J UNIJ.V 7.00: Jutrnji pozdrav 7.05: Napovedi, poročila 7.15: Plošče 12.00: Plošče 12.30: Poročila, objave 13.00: Napovedi 13.02: Koncert slovenske pesmi 14.00: Poročila 18.00: Prenos lahke glasbe z velesejma 18.40: Vplivi nedostojnosti iii kletvin ter surovosti na vzgojo naroda 19.00: Napovedi, poročila 19.20: Nac. ura 19.40: Objave 19.50: 10 minut zabave 20.00: Večer romunske klavirske glasbe 20.45: Radijski orkester 22.00: Napovedi, poročila 22.15: Plošče. Konec ob 23. uri. SREDA 5. JUNIJ V 7.00: Jutrnji pozdrav 7.05: Napovedi, poročila 7.15: Plošče 12.00: Plošče 12.30: Poročila, objave 13.00: Napovedi 13.02: Plošče 14.00: Poročila 18.00: Mladinska lira 18.40: Poletna otroška zavetišča na deželi 19.00: Napovedi, poročila 19.20: Nac. ura 19.40: Objave 19.50: Uvod v prenos 20.00: Prenos iz ljubljanske opere; v t. odmoru: Glasbeno predavanje; v 2. odmoru: Napovedi, poročila. Konec ob 23. uri. RESMAN LOJZE-Ljubljana Cesta 29. oktobra (Rimska) SL 21 lalefan 44-90 MULI OGLASI FRANJO PERilNLlt kone elektrotehnično podjetje LJUBLJANA, Gosposvetska cesta Telefon 23-71 1« Na zalogi Imam vedno vse priprave in apa rate za gospodinjstvo, kakor tudi vsa svetlobna telesa, t. J. od žarnice do lestenra sve-tovnoznane tvrdke »Siemens*. Izvršujem tudi električno napeljavo za razsvetljavo ju pogon OREHOVA JEDRCA sortiran cvetlični med in medico dobite najceneje v MEDARNI Ljubljana, Židovska ul. 6. 48. T. OKAMA MAZILO fz zdravilnih zeI’Sč. Čudovit uspeh uri ranah, ope* klinah, ožuljenih, volku* turih in vnetjih itd. za 'ne* go dojenčkov pri kožnem vnetju, izpuSČajih in Ura fetnh na ttmenu, zn razpokane prs*ie bradavice. Dobi se v lekarnah in drogerijah. Tapete najidealnejša obloga sten, trpežne in fople. Skrbno Vam izvrši tapeciranje sten z najnovejšimi vzorci, tapetnik SEVER, Ljubljana, Marijin trg 2. Izdaja K. Bratuža, novinar; odgovarja Hugo Kern, novinar; tiska tiskarna Merkur d. d. v Ljubljani; za tisKarno odgovarja O. Miiialek - vsi v Ljubljani.