" "" TP^*AllCI/i I tCT^ Naročnina za Jugoslavijo: ggi mmdB WL B Jsl WUSg H H H M Uredništvo: Ljubljana, celoletno 180 din (za mo- Eflj BilP8$§iS& lilaBjg frai ^Pk Ka lij—«, pfp -.^JSra «§» Gregorčičeva ulica 23. Tel. zemstvo: 210 din) zakleta H ■ m IH WtiB MjŽT KM §Bii§ Ig Hir ■ 25-52. Uprava: Gregor. 90 din, 45 d n, VP ^P ^P 27. Tel. 47-61. mesečno 15 din. Tedenska v Rokopisov ne vračamo. — /■ I« Račun prt poštni hranil- 1/iUcijct /»d Lciu Jt-tu wu um. _ a g a | ■ ■ ■ ■ B ■ ■ ■ ^ _ Plača in toži se v Ljubljani. Časopis za trgovino. industrijo. obrt in denarništvo nici v Ljubljani št. 11.953. Ixhaia ^0pTig Ljubljana, ponedeljek 11. decembra 1939 Cena %ZZ7m 1*50 Občinski proračuni in industri-alizaciia dežele Dokazano je, da je glavni vzrok selitve industrije iz Slovenije na jug preveliko obdačenje industrije v Sloveniji. Tega previsokega ob-dačenja industrije v Sloveniji so v znatni meri krive tudi naše občine in marsikatero podjetje je že preneslo svoj sede/, iz Slovenije v Beograd predvsem zaradi občinskih davščin. Nujno potrebno je zalo, da novi občinski proračuni to krivico v polni meri upoštevajo in da ne vidijo v industrijskih in drugih velikih gospodarskih podjetjih le davčne molzne krave, temveč tudi podjetja, ki dajejo stotinam in Uidi tisočem občanov kruha in zaslužka. Mnogo občin v Sloveniji živi sploh le od industrije oziroma velikih gospodarskih podjetij, največja beda v Sloveniji pa je ravno v krajih, ki so brez vsake industrije* 'Iz tega z vso jasnostjo sledi dolžnost občin, da industrializacijo na svojih fleh čim bolj pospešujejo in da skušajo doseči čim večjo pomnozitev in povečanje industrijskih podjetij. To stremljenje pa se mora videti tudi v občinskih proračunih. Z zvišanjem občinskih doklad, z uvedbo novih davščin ali zvišanjem starih trošarin ali drugih občinskih davščin na Industrijo se industrializacija v občini pač ne pospešuje. Nasprotno se /. zvišanjem davčnega bremena pospešuje beg industrije iz mesta. Vsako demontirano podjetje pa pomeni tudi zmanjšanje možnosti občanov, da pridejo do zaslužka. Edino pravilno bi zato bilo, da bi novi proračuni davčno breme industrij zmanjšali, da bi bil vsaj beg industrije z ozemlja občine zaradi previsokih občinskih davščin nemogoč. Brez škode za svoje finance pa bi mogle občine dovoliti za nova industrijska podjetja posebne davčne olajšave, kajti vsako novo industrijsko podjetje pomeni za občino zvišanje dohodkov, pa čeprav ne bi plačevalo nikakih občinskih doklad. Občine pa bi morale nadalje misliti tudi na to, da olajšajo tudi na druge načine ustanavljanje novih industrijskih podjetij. Za in dustrijo je n. pr. cena električnega toka dostikrat odločilne važnosti. Vsaka industrija je velik konsu meni toka, ki donaša občini lepe dohodke, pa čeprav bi dobivala tok po še tako znižani ceni. Tudi vzgoja kvalificiranega delavstva je za industrijo velike važnosti. V krajih, kjer je zadosti kvalificiranih delovnih moči, nastajajo novi obrati mnogo laže ka kor pa v krajih, kjer teh moči ni. Občine naj zato v svojih proračunih posvetijo potrebno pažnjo tudi strokovnemu šolstvu, ne pa da smatrajo to šolstvo le kot nepotrebno zlo. Ce hočejo občine doseči, da bodo njihovi občani zaposleni v tovarnah tudi na višjih in bolje plačanih mestih, potem morajo skrbeti tudi za strokovno šolstvo. Pa tudi samo bi mogle občim povečali svojo investicijsko delavnost. Občine, ki so si ustanovile lastne eloklrarne, plinarne in dru ga podjetja, so si s lom tudi i prav veliki meri povečale svoje dohodke. Še več podobnih podjetij bi mogle občine ustanoviti in čc je ena občina po svoji finančni sili za takšno podjetje nesposobna, bi se moglo tudi več občin združiti v ta namen. Ni pa niti treba, da bi občine same ustanavljale nova podjetja, temveč bi zadostovalo, če ustanove takšna podjetja v družbi z zasebniki. Seveda pa pri tem ne mislimo na takšna podjetja, ki so samo navadne trgovine, kakor so razne prodajalnice mestnih pod- jetij, ker takšne posle morejo občine z mnogo večjim uspehom popolnoma prepustiti zasebnikom. Mnogo važneje je, če občine omogočijo nastanek novih podjetij, ki dajejo ljudem novega zaslužka, kakor pa so razne dobrodelne podpore, ki nikdar ne zagrabijo zla pri rogovih. Novi proračuni občin naj bodo zato sestavljeni tako, da se bo z njimi povečala produktivna sila občine, da bo proizvodnja na njenem ozemlju narasla, ker le na ta način se bo dvignilo tudi blagostanje v mestu. Novi občinski proračuni naj pomenijo sredstvo za dvig proizvodnje, za povečanje gospodarske sile v občini in samo v tem primeru bodo v resnici občini v korist, občanom pa odprli vrata k boljšemu življenju. Zatiranje Sedania uredba ie brez potrebne podiage Trgovstvo nikakor ne nasprotuje, da oblast z vso odločnostjo zatira draginjo in preprečuje vsej javnosti škodljivo špekulacijo. Tudi trgovstvo trpi od draginje in zato je silno napačno mnenje, kakor da bi bilo trgovstvo načelno proti vsakemu ukrepu proti draginji. Pač pa trgovstvo hoče, da se izdajajo samo takšni ukrepi, ki res morejo preprečili draginjo in ki ne škodujejo poslovnemu življenju. Tudi ukrepi proti draginji morajo biti predvsem dobro premišljeni, ker šele potem bodo v resnici učinkoviti in koristni. Stališče trgovstva glede zatiranja draginje in sedanjih ukrepov so lepo označile bratske beograjske Trgovačke novinec, ki pišejo: Uredba o zatiranju draginje ni svoji osnovni misli samo koristna, temveč celo noobhodno potrebna, da se ohrani gospodarsko ravnovesje v državi. Sicer pa danes itak ni države, ki ne bi izdajala podobnih ukrepov. To se ne dela samo v vojnih časih. Turistične države izdajajo takšne uredbe za čas turistične sezone, mesta ob velikih zletih in drugih manifestacijah, ko pride v mesto veliko tujcev. Zato je treba uredbo o zatiranju draginje pozdraviti. Enako je verjetno, da ni poštenega državljana, ki ne bi izdajo te uredbe sprejel z zadovoljstvom. V začetku je tudi kazalo, da smo z uredbo dobili zelo odlično stvar, le prehitro pa' se je izkazalo, da smo dobili h' uredbo, kateri nismo dali prave podlage. Ali se ni moglo ali se ni znalo računati s tem, da se bo uredba v praksi tudi izvajala? Borzne t. j. tržne cene so stvar, ki se more od zgoraj korigirati, nikakor pa ne popolnoma dati pod vpliv, ki je samo vpliv brez vsake realne podlage. V takem primeru morajo biti ukrepi mnogo bolj škodljivi, kakor pa morejo biti s s svojim pravilnim izvajanjem. Tako se je pri nas spravil v gibanje ogromen aparat, ki naj bi vso stvar izpeljal. Ze pri prvih korakih pa se je videlo, da se ni zagotovila pravilna oskrba države s surovinami, kar je moralo Imeli za posledico, da tudi trg gotovih proizvodov ni mogel zadostiti zahtevam potrošnikov niti glede kakovosti niti glede količine. Te nabave bi se morale izvršiti mnogo l»rej, kakor pa se je začela kontrolirali potrošnja. S tem bi se ustvarila podlaga za pravilno funkcioniranje trga. Priznati je treba, da je bil ta posel po izbruhu vojne v Evropi izredno težaven. ne pa tudi neizvedljiv. Sicer pa tudi ni bilo treba, da nas dogodki iznenadijo, če bi na vse lo mislili že prej. Vojna je vendar bila že več ko leto dni v zraku. Op bi že takrat pripravljali vse potrebno, da bi si zagotovili na- bavo blaga, ki se nikakor ne more doma proizvajati, bi mogli ob po-četku vojne mirno izdati protidra-ginjsko uredbo in ta bi takoj začela učinkovito in koristno delovati. Razume se, da bi morali tudb v tem primeru najprej ugotoviti, kaj imamo in v kakšnih količinah v državi, in šele potem bi se smelo ili na trgovca deta j 1 ista, ki m nikdar in ki tudi ne more biti špekulant v tem obsegu, da bi lo moglo vidno škodovati narodnemu gospodarstvu. Tako pa so se odprla vrata špekulaciji druge vrste, ki nam more povzročiti zelo mnogo škode, od katere se ne bomo tako hitro opomogli. Nihče ni nastopil v zaščito domačega gospodarstva na način, da hi izvedel kontrolo nad karteli. Nihče ni razmišljal o tem, kako veliko korist imajo karteli, ker se ni pravočasno oskrbela država s potrebnim blagom in so s tem dobili karteli pomen vsemogočnega monopolu. Nihče ne ovira teh monopolov pri njihnein neprestanem dviganiu cen! Namesto tega smo se vrgli na malega trgovca, ki ne j more prodali blago ceneje, kakor ga bo moral jutri kupili, da bi založil svoje skladišče, Ta trgovec se bori za vsakdanji kruh, Ta ne I more dati blaga po isti ceni, po ! kateri ga je nabavil, ker nima | razpoložljivega kapitala, da bi ga mogel investirati v naslednje na-bavke, ki so se že znatno podražile. Bilo bi pa to tudi popolnoma netrgovsko postopanje, ki bi moralo dovesti trgovca v bankrot. Na la način skačejo cene blagu, ki je le v najmanjši odvisnosti od tujine. Posledica tega pa je, da skačejo tudi cene domačemu blagu. 'Skok cen naših proizvodov pa ima še drugi značilen razlog. Izvoz iz naše države se povečuje. Izvažamo vedno več in to kljub temu, da je iz raznih vzrokov potrošnja doma znatno narasla. Takoj v začetku vojne bi se moral — ker danes je že pozno — predvsem ustavili vsak izvoz. Takrat bi se moralo pregledati, kakšne in kako velike zaloge imamo v državi ter določiti, koliko je državi potrebno v vsakem mogočem primeru. Presežka ni bilo treba niti takrat takoj izvoziti, temveč ga hraniti in počakati na najugodnejši trenutek ler tega čim bolj izkoristiti. Tako bi Imela Jugoslavija velikanske koristi od svoje nevtralnosti, poleg tega pa se ne bi dogodilo to, da mora naš mali človek plačati za vse zmešnjave ter da se cene kar naprej dvigajo. Tako bo skok cen privedel do tega, da se bodo morale tudi uradniško plačo zvišati, ker sicer uraduišlvo že danes ne more nabaviti, kar potrebuje. Potrebno je, da imamo avtokri-tiko ter da odkrito spoznamo storjene napake in da jih popravimo, kolikor je to še mogoče, potem pa da krenemo na novo pot, na kateri bomo predvideli vse faze: nabavo surovin, proizvodnjo, transport in prodajo na trgih. Kako ie z izvoznikov V naši javnosti je zelo razširjeno mnenje, da delajo vsi naši izvozniki velikanske dobičke in da plačujejo našim proizvajalcem mnogo prenizke cene. Kako je to mnenje napačno, dokazujejo številke, ki jih je objavil Jugoslo-venski kurir o izvozni trgovini s prašiči. Vagon svinj za dunajski trg St. Marx skozi Subotico velja izvoznika 78.300 din. Analiza teh stroškov je naslednja: 55 svinj v skupni leži 7700kg po ceni 0 din za kg da 00.5100 din. prevoznina 5580 din, carinjenje ‘250 din. valutno potrdilo 135 din, za izvoznico Zavodu za pospeševanje zunanje trgovine 8‘25 din. veterinarju 340 din, vtovorjenje ‘270 din. potni listi 100 din in pesek v vagonu 00 din. K tem izdatkom je treba prišteti še naslednje: izdatki samega izvoznika 700 din, provizija agentu, ki je kupil svinje 800 din. Pri prodaji na Dunaju se takoj Seja glavnega odbora Zveze trgovskih združenj za dravsko banovino bo v petek dne 15. decembra 1030 ob pol 0. uri dopoldne v Celju v mali dvorani Narodnega doma. Dnevni red: 1. Poročilo o seji ožjega odbora. ‘2. Poročilo predsednika. 3. Poročilo blagajnika in razprava o proračunu za 1. 1940. 4. Razprava o draginji. 5. Razprava o slovenskih gospodarskih zahtevah. (S. Predlogi združenj in pred-sedništva Zveze. 7. Slučajnosti. Prosimo Vas, da se seje zanesljivo udeležite. Zveza trgovskih združenj za dravsko banovino v Ljubljani. Predsednik: Stane Vidmar s. r. Tajnik: l)r. Ivko Pustišek s. r. odbije od vagona, ki ima 7700kg na račun kala 500 kg oz. 4500 din. Za 7‘20() kg živih svinj se dobi po najnovejših cenah Zavoda 82.900 din. Od le vsote odbije Zavod za svoje stroške 1070 din, da ostane sc 81.8550 din. Ce se od te vsote odbije nakupna vsota ter vsi stroški v višini 78.5100 din, bi moral zaslužiti izvoznik po najvišjih cenah, ki jih je Zavod pred kratkim dvignil, 3470 din pri vagonu, kar pomeni 4*42% zneska, ki ga je izvoznik v to trgovino naložil. V resnici pa je zaslužek mnoge manjši, ker je treba upoštevali še naslednje izdatke. Na račun davkov je treba odbiti najmanj 1000 din, obresti od vloženega denarja znašajo 800 din, zavarovalnina za primer, da živali poginejo I000 din in za režijske stroške 500 din, kar daje skupno 3.300 din posebnih izdatkov pri vagonu, da se zaslužek izvoznika skrči un celih 170 din ali 0-22% pri vagonu. Še manjši je zaslužek pri izvozu goveje živim*. Tu se mora celo go- voriti o izgubi, kakor dokazujejo naslednje številke: V en vagon gre 12 glav goveje živine. Njih skupna teža znaša 8000 kg. Nakupna cena znaša 67/0 din za kg. Za en vagon goveje živine plača torej izvoznik 52*000 din. Vsi izdatki izvoznika do trga pa znašajo 7.5500 din. Po sedanjih cenah, ki so bile nedavno povečane pa dobi izvoznik v najboljšem primeru 56.980 do 59*300 din (za živino boljše vrste). To pomeni, da ima izvoznik pri vagonu 2 320 din izgube. Ce pa prištejemo še režijske stroške, se poveča izguba izvoznika na 4.420 din. Prav tako neugodno sliko nudi tudi izvoz goveje živine v Italijo. Ce prinaša izvozna trgovina izgubo, zakaj pa izvažajo potem izvozniki živino, bodo vprašali mnogi. Vprašanje je zelo razumljivo in nanj je treba odgovoriti. Predvsem treba upoštevati, da se izvozna trgovina nikdar ne razvija enako. So meseci, ko je mogoče zaslužiti pri vagonu živine tudi od 5 do 7 tisoč din, so pa tudi meseci, ko zaslužka ni, kakor sedaj. Izvoznik tudi ne more takoj pretrgati svojih stikov s tujimi firmami. Poleg tega pa si marsikateri izvoznik pomaga tudi s tem, da do skrajnosti zmanjša režijsko stroške. Ce je cena živini visoka, ima od lega v glavnem zaslužek proizvajalec, kakor kažejo naslednje številke. 70?« naše živirte gre v Nemčijo, kjer so plačujejo n. pr. svinje po 9 din. Za svinje, ki gredo v Nemčijo, dobi kmet 9 din. Ce je kupil koruzo po 100 din za 100 kg, navadno pa je dal manj, potem velja njega kg svinje, če se štejejo največji stroški, največ 0*50 din, da zasluži pri kilogramu 2*50 din ali 38*15%. Pri goveji živini zasluži kmet še več, ker ga velja kg največ 4 din, zanj pa dobi (>'50 din. Seja osrednjega lesnega odseka pri Zvezi trg. združenj dravske banovine v Ljubljani bo v sredo dne 13. decembra ob 10. uri v Celju v prostorih Združenja trgovcev za Celje-mesto. D ne vni red: 4. Predlogi sekcij in predsedstva, t. Poročilo predsednika. 3. Plačilni pogoji pri izvozu. 5. Slučajnosti. 2. Poročilo tajnika. Predsednik: Era njo Škrbec s. r. Tajnik: Dr. Ivko Pustišek s. r. Prenos poslov na banovino Hrvatsko Romunija nam bo dobavljala nafto Pogajanja z Romunijo zaradi tednega dobavljanja nafte so bila ugodno zaključena. Nafto bomo plačevali z devizami, prav tako pa nam bodo Romuni plačevali naš baker in druge rude z devizami. Kliring med nami in Romunijo se zato odpravi. Z odpravo kliringa pridobimo to, da bomo plačevali nafto mnogo ceneje kakor po kli-Tingu, ker zahteva Romunija dosledno, da se po kliringu plačuje vse njeno blago za (50% d raže. V zvezi z odpravo kliringa se pozivajo vsi naši izvozniki, da takoj prijavijo devizni direkciji vse svoje terjatve v Romuniji. Prvi vlačilci nafte in petroleja za našo državo so bili iz Romunije Iže odposlani. Bilo je nujno, da so se takoj poslali, ker sredi decembra se zaradi ledu na Donavi rečni promet ustavi. Razpravlja se o ustanovitvi sveta za zunanjo trgovino ! V zvezi z organizacijo direkcije za zunanjo trgovino razpravljajo na pristojnem mestu tudi o ustanovitvi sveta za zunanjo trgovino pri ministrstvu za trgovino in industrijo. Ta svet naj bi bil dejansko vrhovni forum za našo zunanjo trgovino, njegov izvršilni organ pa naj bi bila direkcija za zunanjo trgovino. če bi se ta svet ustanovil, potem bi se odpravil koordinacijski odbor pri zunanjem ministrstvu. Svet za zunanjo trgovino bi sestavljali delegati vseh resornih ministrstev ter zastopniki banskih uprav. Poleg tega bi imel svet posebne strokovne odbore za posamezna vprašanja naše zuna-nje-trgovinske politike. Te strokovne odbore pa bi tvorili zastopniki stanovskih gospodarskih organizacij ter posamezni vidnejši gospodarski ljudje. Državni dohodki nazadovali H*o uradnih podatkih so znašali 'državni dohodki v oktobru 1.000,4 milijona din, za 74.1 milijona din manj kakor je bilo predvideno po proračunu. , Neposredni davki so dali 229,5 namesto predvidenih 240,6 milijona din, trošarine so dale 81,4, za 4,4 milijona manj, carine za 0,4 in monopoli za 4 milijone manj. Tudi vsi drugi državni dohodki so dali manj kakor pa je bilo preračunano, razen dohodkov železnic, ki so se povečali za 2,1 milijona in dosegli 222 milijonov din. Državni izdatki so znašali v oktobru 1.058,2, za 20,7 milijona din manj kakor je bilo proračunano. Državni izdatki so presegli v oktobru dohodke za 53,4 milijona din. V prvih letošnjih sedmih proračunskih mesecih pa so znašali vsi državni dohodki 6.992,6 ali za 559,8 milijona din manj kakor je bilo proračunano. Neposredni davki so zaostali za 143,9, monopoli za 4,2, železnice za 89,6, poštno ministrstvo za 46,1, rudniki in gozdovi za 78,5 milijona din, dočim so dali posredni davki za 3,3, Poštna hranilnica pa za 5,8 milijona din več dohodkov, kakor je bilo predvideno po proračunu. Državni izdatki so bili v tem času predvideni po proračunu s 7.552,4 milijona din, a so dejansko znašali le 6.743,6 milijona din. Vsi državni dohodki so bili torej za 249 milijonov din večji od državnih izdatkov. Obrtnih pravic v Mariboru je izdal mestni magistrat v preteklem mesecu novembru le 6, hkrati pa je bilo izbrisanih 12 obrtnih pravic. Med njimi so tvrdke, ki so bile nekdaj zelo trdne. Kavarniške cene se višajo V Mariboru so sklenili kavar-narji, da spričo skoka cen kolonialnemu in drugemu blagu povišajo cene kavi, čaju itd. za 50 par. Crna kava stane sedaj 4, bela pa 5 dinarjev. V št. 282. »Službenih noviiK so bile objavljene uredbe o prenosu kompetenc na banovino Hrvatsko iz oblasti ministrstva za trgovino in industrijo, kmetijskega ministrstva, gozdarskega in rudniškega ter ministrstva za socialno politiko in ljudsko zdravje. Prenos teh kompetenc je važen tudi za nas, ker se na primer z uredbo o prenosu kompetenc ministrstva za socialno politiko določa, da pridejo pod kompetenco bana Hrvatske vsi okrožni uradi na ozemlju Hrvatske in tudi bolniška blagajna društva »Merkur« in je s tem postala razdelitev območij zasebnih bolniških blagajn naravnost neodložljiva. 1 osebno pa nas zanima prenos poslov iz oblasti ministrstva za trgovino in industrijo. Glavna določila te uredbe se glase: § 1. Banovina Hrvatska je na svojem območju pristojna v smislu <4. 2. odst. 1. uredbe o banovini Hrvatski za posle iz resora trgovinskega ministrstva, v kolikor niso ti zadržani državi. § 2. V pristojnosti države ostanejo posli zunanje trgovine in zunanje trgovinske politike ko tudi ukrepi, katerih namen je zagotoviti enotnost trgovinskega ozemlja. Z državnimi zakoni se določijo občna načela, s katerimi se bo zagotovila enakopravnost vseh državljanov glede pogojev gospodarske delavnosti na vsem državnem ozemlju. § 3. V zvezi z izvajanjem obrtnega zakona se predpisuje naslednje: 1. o dokončnih odlokih, ki jih bo izdajal ban o predmetih iz § 102., torka 11. (potniške agenture) in točka 19. (podjetja za reden prevoz potnikov in blaga z motornimi vozili) bo redno obveščal trgovinsko ministrstvo. 2. za dovolila, ki jih bo izdajal po tj 103., točka 1. (proge, ki gredo čez meje banovine) bo postopal ban v sporazumu z zainteresiranimi banskimi upravami. V primeru spora odloča trgovinski minister. 3. Predsednik ministrskega sveta, trgovinski minister in ban določijo seznani podjetij, ki so po svoji vrsti in kapaciteti posebne važnosti za zaščito in obrambo države. § 4. Pri trgovinskem ministrstvu se ustanovi svet za gospodarsko politiko. Naloga tega sveta je predlagati načela za vodstvo državne in banovinske gospodarske politike. Svet izreka svoje mnenje o načelih in metodah strokovnega pouka ter o konkretnih vprašanjih trgovinske, industrijske, obrtniške, denarne in. turistične politike, katera mu bosta sporočila država ali banovina. Sestavo in delokrog sveta bo predpisal ministrski svet s posebno uredbo. S 5. Izvajanje uredbe o kartelih glede industrij, ki so na ozemlju banovine Hrvatske se prenese na banovino Hrvatsko, ki je pristojna za urejanje delovanja kartelov na svojem območju. Ti karteli se registrirajo pri trgovinskem ministrstvu, to pa obvešča bansko upravo o vsakem kartelnem dogovoru ter dostavlja banski upravi v prepisu ves registrirani material. Karteli, ki delujejo na ozemlju banovine Hrvatske, se morajo istočasno zaregi-strirati tudi pri banski upravi. Izdajanje ukrepov proti industriji na ozemlju banovine Hrvatske pripada banski upravi. O teh ukrepih obvešča banska oblast ministrstvo ter daje kontrolnim organom ministrstva na razpolago material o preiskovalnem postopku. Na zahtevo bana bo trgovinski minister izdal ukrepe proti kartelom, katerih člani so izven območja banovine Hrvatske. Proti odlokom ministra ter odlokom bana ni pritožbe. § 6. Uprava za zaščito industrijske lastnine pri ministrstvu za trgovino in industrijo opravlja svoje posle, ki so ji z zakonskimi predpisi predpisani za ozemlje vse države. Preureditev te uprave za vso državo se bo predpisala s posebno uredbo. § 7. Izvrševanje zakonskih predpisov o merah ter čistini plemenitili kovin ter nadzorstvo nad oddelki kontrole za mere preide na ozemlju banovine Hrvatske na bansko oblast. Osrednja uprava za mere in plemenite kovine pri trgovinskem ministrstvu izvršuje svoje posle za vso državo ter tudi vrhovno nadzorstvo nad oddelki kontrole za mere, ki postanejo organi banske oblasti. § 8. Stalna komisija za opojne droge pri ministrstvu za trgovino in industrijo opravlja vse posle, ki so predvideni z zakonom o opojnih drogah. Trgovinski minister pa mora predpisati novo sestavo stalne komisije ter se pri tem ozirati na novo državno ureditev. § 9. Zavod za pospeševanje industrije in obrta ko tudi državna filmska centrala pri trgovinskem ministrstvu prenehajo delovati za območje banovine Hrvatske. § 10. Območja trgovinskih, in- Industrija mila je glede surovin predvsem odvisna od uvoza iz tujine. Doma dobiva industrija samo okoli 30 vagonov jedkega na-trona In mastnih kislin. Samo loja je uvozila milna industrija v letih 1937. in 1938. po 650 vagonov, ker se pri nas v glavnem izvaža živa živina. Loj uvažamo zlasti iz Argentine in Avstralije. Tudi kokosovo olje, industrijsko mast in druge surovine uvažamo v glavnem iz tujine. Celo domače smole imamo premalo ter jo uvažamo sedaj iz Grčije. Grška smola pa po kakovosti zelo zaostaja za francosko. Naša industrija mila ima zadosti veliko kapaciteto, da bi mogla kriti vso potrošnjo v državi. Ni pa mogla svojih naprav v polni meri izkoristiti, ker je bila medsebojna konkurenca tovarn kljub visoki zaščitni carini (7 din na kg) preostra. Težave pri nabavljanju surovin pa so ndstale že pred vojno. Narodna banka je dovoljevala devize le v višini do 70 odstotkov uvoza v letu 1938. Glavna napaka je bila, da so se določali kontingenti na podlagi vrednosti in so se ti zaradi dviga cen stalno nižali. Zaradi pomanjkanja deviz so se morale poslati nazaj celo pošiljke, ki so že prišle na Sušak. Tovarne so morale zaradi pomanjkanja surovin proizvodnjo zmanjšati. V septembru pa je naslalo silno povpraševanje po milu in so bile zaradi tega zaloge kmalu izčrpane. Tovarna Schicht v Osijeku je skozi več tednov popolnoma ustavila prodajo mila. Zaradi podražitve surovin so se podražile tudi cene milu, in sicer povprečno za 50 odstotkov. Na vsak način je potrebno, da oblasti izdajo potrebne ukrepe, da bo mogla industrija mila zopet v polnem obsegu začeti obratovali. Dokler ni mogoče doseči, da bi dobila milna industrija zadosti loja doma, se mora uvoz tujega loja na vsak način dovoliti. Nadalje je treba tudi ugotoviti, kateri nadomestki bi se mogli uporabiti za tuje surovine. Predvsem pa bi se moralo storiti naslednje: dustrijskib in obrtnih zbornic se spremene, v kolikor se zbornicam iz banovine Hrvatske priključijo deli območij drugih zbornic oziroma ločijo od nje deli, ki so ostali izven nje. Razdelitev premoženja med zbornicami iz banovine Hrvatske ter onimi izven banovine se izvrši s sporazumom med zainteresiranimi zbornicami. Ce do sporazuma ne bi prišlo, odloča posebno razsodišče. § 11. Pri reorganizaciji poslov zunanje trgovine, ki ostanejo v pristojnosti državne zajednice, se bo upoštevala nova ureditev države. Prav tako tudi v poslih turistične politike kakor so to: turistične konvencije, turistične manifestacije in propaganda v tujini. § 12. Vsi nerešeni predmeti po poslih, ki so preneseni v pristojnost banovine Hrvatske se morajo izročiti banski upravi. § 13. Statistični podatki, ki se izdelujejo oziroma zbirajo v trgovinskem ministrstvu, a se nanašajo na posle banovine Hrvatske, se dostavljajo njeni banski upravi. Banska uprava pa mora dostavljali svoje statistične podatke trgovinskemu ministrstvu. O organizaciji gospodarske statistične službe za vso državo se izda posebna uredba. 1. Določiti bi se moral enotni tip mila z določeno maksimalno vsebino maščobe. 2. Cim bolj bi se morale izkoristiti domače klavnice, kar naj bi prišlo do izraza tudi pri novih trgovinskih pogodbah (izvoz mesa namesto žive živine). 3. Izdajo naj se ukrepi za izkoriščanje industrijskih masti, ki sedaj brez koristi propadajo. 4. Določijo naj se domači nadomestki. 5. Ustanovi naj se centrala za nakup in razdelitev surovin, potrebnih industriji. 6. Trgovinsko ministrstvo naj čimprej skliče anketo zainteresiranih podjetij na najširši bazi, da bi se v podrobnostih proučila vsa vprašanja, od katerih zavisi nemoteno obratovanje tovarn. Politične vesli —M ■■■» ■■ I IHL.fM.lMIM Veliki fašistični svet je imel v noči od četrtka na petek štiri ure trajajočo sejo o mednarodni situaciji. Sporočilo, ki je bilo izdano o seji, pravi, da so vojna na zapadm fronti, ki je že čisto dobila značaj statičnega obleganja, blokada in protiblokada ter teritorialne spremembe na Baltiškem morju in ob Karpatih popolnoma opravičile sklep italijanske vlade z dne 1. septembra, da ostane Italija- izven vojne (ne nevtralna). S tem se je preprečilo tudi razširjenje vojne na južnovzhodno in sredozemsko morje. Odločno se naglasa, da so ostali odnošaji med Italijo in Nemčijo nespremenjeni, kakor so bili določeni z zavezniško pogodbo. Veliki fašistični svet naglasa, da bi_ vse, kar bi se dogodilo v Podonavju in na Balkanu tudi neposredno zadelo Italijo, posebno še po priključitvi Albanije k Italiji. V pomorskem prometu bo Italija skibno čuvala svoje pravice. Na podlagi vsega tega veliki fašistični svet popolnoma odobrava politiko zun. ministra Ciana. Nato je razpravljal svet o notranjih organizacijskih vprašanjih stranke. »Giornale dTtalia« je ponovno objavil članek, v katerem opozarja, da je danes Italija največja sila na Balkanu in da se nihče ne more dotakniti balkanskih držav, ne da bi se dotaknil tudi Italije. Enako poudarjajo tudi vsi drugi italijanski listi. Sovjetski odpravnik poslov Kau-duljev je obiskal zunanjega mini- stra Gafenca ter mu izjavil, da znani članek v glasilu Kominterne ni v skladu s smernicami sovjetske politike. V romunskih krogih je bila izjava sovjetskega odpravnika poslov sprejeta z velikim zadoščenjem. Sovjetski komisariat za zunanje zadeve uradno izjavlja, da proti Romuniji objavljeni članek v glasilu Kominterne ni v skladu z nameni Sovjetske Rusije ter čustvi medsebojnega prijateljstva, ki da vladajo med Romunijo in Sovjetsko Rusijo. Italijanski listi menijo, da je ta najnovejša izjava sovjetov posledica sklepov fašističnega velikega sveta, ki je preciziral italijansko stališče glede Podonavja in Balkana. Plenarna skupščina Zveze narodov, ki bo razpravljala o finski pritožbi proti Sovjetski Rusiji, sc začne danes. Ameriške države predlagajo izključitev Sovjetske Rusije iz Zveze narodov. Baje bo Francija ta predlog nekaterih ameriških držav podprla. Italijanski listi naglasa jo, da so od 11. novembra dalje tudi zadnje zveze Italije z Zvezo narodov pretrgane. Zaradi nemških napadov na švedskega zunanjega ministra Sandler- ja se govori o možnosti rekonstrukcije švedske vlade, iz katere bi Sandler izpadel. Na drugi strani pa se opaža, da ravno zaradi teh napadov simpatije prebivalstva za Sandlerja naraščajo. To se je zlasti opazilo pri njegovem odhodu na konferenco v Oslo, ko ga je občinstvo demonstrativno najpri-srčneje pozdravljalo. Belgijski ministrski predsednik je izjavil, da bodo znašali belgijski mobilizacijski stroški, če bi vojna trajala do konca 1940., osem do devet milijard frankov. To je sicer za Belgijo ogromno breme. Naj pa bodo ti stroški še tako veliki, je to še vendar bolje ko en mesec vojne. Predsednik finske vlade Riti je imel po radiu govor, v katerem je med drugim dejal: Sovjetska vlada izvaja surov imperializem, ki ga je očitala prej drugim državam. Svojo akcijo je začela Sovjetska Rusija proti Finski najprej z objavljanjem lažnivih vesti o Finski, nato pa z imenovanjem tako imenovano finske »ljudske vlade«, katere oblast pa sega samo tako daleč kakor segajo sovjetski topovi. Ce misli Moskva, da bo zlomila naš odpor z ubijanjem naših žen in otrok, se zelo moti. Ves finski na- roa Je Ilnnrn ko jeklo ln se bO boni za svoje pravice in za civilizacijo do skrajnih moči. _ Sovjeti poročajo, da so sovjetske cete v južni Kareliji prebile Man-nerheimovo obrambno črto in s tem razbile finske čete v dva dela, na severno in južno fronto. Nadalje trde, da so prišle sovjetske čete ze 60 km južneje od Pečama in da se finska vojska umika. Sovjeti tudi trde, da je njih prodiranje na lugu v smeri proti Helsinkiju uspešno. Finci pa pravijo, da ni res, da bi sovjetske čete na katerem koli mestu prebile Mannerheimovo •obrambno črto. Skandinavske države so na sestanku v Oslu sklenile, da sicer simpatizirajo s Finsko, da bodo dopuščale vsako pomoč za Finsko, tudi zbiranje prostovoljcev, da pa ostanejo nevtralne. Sovjeti poročajo, da so prebili Mannerheimovo obrambno črto in da so osvojili mestece Suemulsami. Honi ’ da s° Prodrli že 70 oo 80 km zapadno od finske meje. Finci pa te vesti sovjetov še nadalje zanikajo. Novo veliko preseljevanje ljudi pripravljajo Nemci v dogovoru s sovjetsko vlado. 120.000 Nemcev iz sovjetske Rusije bi se preselilo iz bivšega vzhodnega poljskega ozemlja v sedanje nemške vzhodne kraje, zlasti v kraje' ob reki Varti. Istočasno bi se v Sovjetsko Rusijo izselilo pol milijona . Ukrajincev. Poleg tega pa bi naselili Nemci na stotisoče židov v prostor med Bu-gom in Vislo. Sovjetska delegacija pod vodstvom Litvmova je že prišla v Krakov, da se dogovori z Nemci o tem preseljevanju prebivalstva. Italijanski radio poroča, da so sovjetske čete zelo slabo opremljene in da je tudi prehrana sovjetskih čet slabo organizirana. 1500 sovjetskih vojakov da se je vdalo Fincem, ker že tri dni niso dobili hrane. Tudi oblečeni da so sovjetski vojaki nezadostno. Madžarski ministrski predsednik je govoril parlamentu o reformnem programu madžarske vlade. Med drugim je dejal, da se posledice vojne že poznajo na vseli trgih in da je treba računati po vojni s spremenjenimi gospodarskimi razmerami. Na avtarkijo se po vojni ne sme niti misliti. Po sprejetju agrarne reforme bodo predloženi parlamentu zakonski načrti o reformi družbenega davka in direktnih davkov ter minimalnih mezdah kmetijskih delavcev. _ Posebna madžarska vojaška misija je prišla v Rim. Težave tvornic Kako na/ se zagotovi domača proizvodnja Denarstvo Feniksovim zavarovancem Akcijski odbor Feniksovih zavarovancev v Zagrebu, izvoljen na skupščini zavarovancev dne 3. oktobra 1939 v restoranu »Janje«, sporoča vsem zavarovancem, da je prejel njih prijave in da jih vodi v evidenci. Zaradi pomanjkanja vseli denarnih sredstev pa ne more vsakemu zavarovancu posebej sporočiti pismeno, temveč to sporoča tem potem. Akcijski odbor intenzivno dela za postavljene naloge ter je prepričan, da bo /.e v kratkem pravično rešeno vprašanje Feniksa. Odbor poziva še one zavarovance, ki se dosedaj še niso prijavili, da se takoj prijavijo po doposnici Akcijskemu odboru (na Washingtonovem trgu 4/1 v Zagrebu) ter da mu pošljejo vse potrebne glavne podatke. Menice Feniksa vrnjene Pred dnevi so prišle nazaj v našo državo zadnje menice, ki so tvorile matematično rezervo Feniksa. Ob tej priliki je dal trgovinski minister dr. Andres izjavo, v kateri je med drugim dejal: Ob polomu Feniksa so tvorile njegovo matematično rezervo večinoma menice, ki jih je izdala naša država na podlagi zakona o zidanju železnice Požarevac-Kiče-vo. Od teh menic v skupni višini 1,993.4‘2b dolarjev ni bila v posesti jugoslovanske podružnice niti ena menica, ker jih je centrala Feniksa na Dunaju že prej iznesla iz države, čeprav čisto brez vsake pravice. Po mnogem prizadevanju se je posrečilo trgovinskemu ministrstvu, da so se vrnile iz Francije in deloma iz Švice menice za 200.000 dolarjev. Zato so se naše oblasti zlasti prizadevale, da bi se vrnile še ostale menice, ki so se nahajale v Švici in Češkoslovaški. Najprej se je posrečilo dobiti menice iz Švice v nominalni vrednosti 458.262 dolarjev. Za 1,035.164 dolarjev pa je bilo teh menic še pri zavarovalni družbi »Star« v Pragi oz. pri dveh zaupniških bankah, pri Agrarni Lidovi banki. Sedaj se je posrečilo, da so se vrnile tudi te menice in s tem je dosežena podlaga za sanacijo Feniksa. V prihodnjih dneh bo trgovinsko ministrstvo razpravljalo o najboljšem načinu sanacije Feniksa. Tečaji so nazadovali V primeri s tečaji prejšnjega tedna so v preteklem tednu na beograjski borzi vsi tečaji državnih vrednostnih papirjev nazadovali, zlasti pa vojne škode. Vzrok nazadovanja je v pomanjkanju kupcev in slabe intervencije javne roke. Pričakovati je, da bo še nekaj časa tendenca mlačna. Gibanje tečajev je razvidno iz naslednjih številk: 30. XI. 8. XII. 2 5% vojna škoda 435-— 424-50 7% investicijsko 99-50 98-50 4% agrarne 53— 52— 6% begluške 79'— 76'50 6% dalmatinske 72-50 68-75 6% gozdne 72'50 69'— 7% Blair 90'— 87-50 8% Blair 95'— 93'50 7% Seligman 99-50 99— 7% stabilizacijsko 95-50 94'50 Na deviznem trgu je bilo le malo sprememb. Angleški iunt se je najprej dvignil od 214-57 na 215*31, nato pa nazadoval na 215'18. Ne\v York je bil ves teden po 55'— din. Klirinška marka je bila ves teden po 14-30. Grški boni so se dvignili od 36-50 na 36-75, na zadnjem sestanku pa so bili po 37-— din. • Belgijska narodna banka izkazuje v svojem zadnjem izkazu (vse številke v milijardah frankov): zlata podloga se je zvišala za 0.016 na 17.98, devizna pa zmanjšala za 0.116 na 3.3. Menični port-felj se je zvišal za 0.25 na 4.08. Devizno tržišče Na ljubljanski borzi je znašal v novembru 1939. skupni devizni promet din 45,475.415'S9, t. j. za štiri milijone dinarjev več kakor v oktobru t. 1. in celo za 10 milijonov dinarjev več kot v novembru 1938. V vsem je bilo letos perfektui-rano deviznih zaključkov za sko-ro 464 milijonov dinarjev, torej za nad 120 milijonov dinarjev več, kakor pa je znašal totalni devizni promet na ljubljanski borzi lansko leto v tem razdobju. Ker pa se kupčijska živahnost v decembru t. 1. še celo stopnjuje, smemo vsekakor pričakovati, da bo v tekočem mesecu dosežen vsaj tolikšen devizni promet kot v letošnjem novembru ter s tem prekoračena vsota 500 milijonov dinarjev. Največji zaključki so bili v novembru t. 1. perfektuirani v de-vizi Berlin, in sicer v skupnem znesku 34'6 milijona din, poleg tega pa še v devizi New York za 8-7 milijona din, medtem ko gre razmeroma neznatni ostanek na zaključke v devizah Amsterdam, Curih, London, Pariz, Praga, Trst, Sofija, Solun in Stockholm. Izmed navedenih deviz ne izkazujeta devizi Curih in London niti po en milijon dinarjev, dočim je bila deviza Sofija (v dinarskih čekih) zaključena prvič na ljubljanski borzi šele prejšnji mesec. Efektno tržišče Tendenca za državne vrednostne papirje je bila tudi ves november nespremenjeno stalna oziroma trdna, za delnice Narodne banke pa zelo trdna oziroma čvrsta. Tudi delnice Trboveljske pre-luogokopne družbe so očitovale zelo trdno tendenco. Promet je bil malenkosten in sicer v 7% investicijskem posojilu po tečaju din 98'2o za približno 100.000 dinarjev, razen tega pa še en zaključek v delnicah TPD. Notice državnih efektov so bile: 2. nov. 1939. 7% inv. posojilo 90— 99— 8% Blairovo 92— 94— 7% Blairovo 88— 90'— 7% Seligmanovo 97— 99— 4% agr. obv. iz 192' 52— 54— 6% begluške obv. 80— 82'— 7% stab. posojilo 90'— 92— 6% obv. dalm. agr. 75— 77— 2 5% obv. voj. šk. 438'— 440'— 4. dec. 1939. 7% inv. posojilo 97— 99'— 8% Blairovo 94— OB- 7% Blairovo 89-50 OI— 7% Seligmanovo 99'— 100— 4% agr. obv. iz 1921 53— 54— 6% begluške obv. 75— 79— 7% stab. posojilo 92'— 95— 6% obv. dalm. agr. 73— 74— 2-5% obv. voj. šk. 435'— 437'— Iz gornjih notic je razviden sicer malenkosten, pa vendar stalen dvig tečajev investicijskega, Seligmanovega, stabilizacijskega posojila in obeh Blairov poleg agrarnih obveznie, nasprotno pa je v novembru 1939. vidneje nazadoval tečaj begluških obveznic, deloma tudi vojne škode ter dalmatinskih agrarjev. V splošnem pa niso kazali državni efekti nobenih večjih tečajnih vmesnih spreminjanj, kar je na eni strani pripisati uspešni intervenciji, na drugi strani pa mirnejšemu za- Obtok bankovcev se je povečal za 0.28 na 27.7. Tudi obtok kovancev se je povečal. Madžarska narodna banka izkazuje zmanjšanje obtoka bankovcev od 1032 na 965 milijonov pengov. Dolgoročni dolg države je ostal s 312.8 milijona nespremenjen, kratkoročni dolg v višini 30 milijonov pengov pa je bil v redu plačan. Devizna podlega se je znižala od 83 na 76.5 milijona pengov. držanju privatnih lastnikov omenjenih efektov, ki se niso dali begati in vplivati po nezaželenih špekulantih. Delnice Narodne banke so na tukajšnji borzi notirale od 30 oktobra t. 1. dalje (din 6-850 v povpraševanju in din 6-950 v ponudbi) v stalnem lahnem porastu, in sicer 2. nov. 1939. din 6.900 za denar ter din 7.000 za blago, 15. dec. 1939. din 7.000 za denar in din 6.100 za blago, koncem novembra t. 1. din 7.200 oziroma din 7.300, a od 5. decembra 1939. da- Les: Tendenca je bila začetkom novembra t. 1. še zelo trdna, oziroma stalna, proti koncu m. m. pa je bilo opažati nekakšno mlačnost. To velja predvsem za mehki rezani in tesani les, le deloma tudi za hrastovino, medtem ko za bukovino sploh ni bilo nobenega zanimanja. Cene so bile takorekoč v stalnem porastu in so n. pr. v novembru poskočile za približno din 30'— smrekovim-jelovim hlodom I/ll kvalitete, a za približno 20 dinarjev pri kbm pa skoro vsem ostalim proizvodom tako mehkega, kakor tudi trdega lesa, vštevši seveda bukovino. Cene hrastovim in bukovim parketom so ostale nespremenjene na bazi din 59 do 69 za hrastove, din 37—46 za bukove parkete, dočim so se železniški pragovi celo pocenili za približno en dinar pri kosu ter nazadnje notirali na ljubljanski borzi din 36—41 za hrastov, a din 21—23 za bukov železniški prag v dimenziji 2-60 m, 14 X 24 cm. Drva so notirala koncem m. m. za približno din 1*50 višje pri 100 kg (Iranko vagon nakladalna postaja/1 kot koncem oktobra 1939. in notirajo sedaj din 12—15 bukova, din 10—13 pa hrastova di va. Oglje se je zaradi čedalje večjega povpraševanja — tako inozemstva, kakor tudi domače industrije — znatno podražilo, in sicer za približno 5 dinarjev pri 100 kg (Iko vagon slov. nakl. postajal ter sedaj beleži na ljubljanski borzi 53—57 dinarjev za 100kg. Močno so v ceni poskočili tudi brestovi, javorjevi, jesenovi in lipovi plohi (neobrobljeni v I. in II. kakovosti), vendar pa je tega blaga bolj malo na razpolago. Oreh za enkrat sploh ne notira, prav tako ne več brusni oziroma celulozni les. Pri tej priliki moramo znova poudarili, da nekateri producenti in trgovci vse preveč dvigajo cone lesu, ker takšne umetno visoke cene sploh niso skladne s povpraševanjem, še manj pa z resničnimi ponudbami in nimajo nobene prave baze ter le škodijo njim samim, pa tudi vsemu gospodarstvu. Te previsoke cene so le špekulativnega značaja in jih realni ter solidni trgovci sploh ne morejo upoštevati. Predvsem mali in srednji producenti pa naj se ne prenaglijo z dviganjem cen, ker sicer ne bodo mogli nikamor — z blagom! Da je !o res, vidimo že iz tega, da so cene v začetku lega meseca bile še dokaj trdne, pred tednom pa so začele popuščati in so tudi na ljubljanski borzi zabeleženi padci cen mehkega lesa — tesanega kot rezanega — višini 5—10 din pri kbm! Produkcija lesa je sicer v polnem razmahu, toda dnevnim znatnim povpraševanjem po suhem blagu sploh ni mogoče zadostiti, ker ni več na zalogah niti polsuhega lesa bodisi rezanega, bodisi tesanega ter pride zdaj producirano blago v poštev šele za pomladne dobave. Po zaposlenosti naših les- Ije pa celo din 7.200 v povpraševanju in din 7.400 v ponudbi. Delnice Trboveljske premogo-kopne družbe so notirale koncem oktobra t. 1. din 190'— za denar in din 210.— za blago, potem pa stalno učvrščavale svoj tečaj in dosegle koncem novembra 1939. din 220.— v povpraševanju, din 230.— v ponudbi, a 7. t. m. pa celo din 230 za denar ter din 240.— za blago. Izgloda, da bodo tečaji tako delnic Narodne banke kakor tudi delnic TPD še nadalje rastli. o tržišče nih obratov sodeč bo proizvodnja zelo velika, zaloge pa znatne. Domača tržišča ne kažejo nobene kupčijske živahnosti, pač pa bolj zimsko zatišje, če pri tem upoštevamo, da je v ostalem kon-sum povsem normalen. Izvoz lesa v Italijo je zelo oživel, ker so dobili zadnje čase italijanski kupci uvozne licence za daljšo dobo in večja naročila. Cene so primerne, izplačila še dokaj zadovoljiva, ni pa izgleda, da bi italijanska tržišča še povečala nakupe jugoslovanskih lesnih izdelkov. Bržkone gre zadnje povečanje italijanskih nakupov pri nas tudi na račun potreb Anglije in Francije, tako da nastopa sedaj Italija tudi kot posredovalec, kar pa je za nas povsem postranskega pomena ter nam celo še bolj konvenira z ozirom na zunanje prilike in vojne za pleti jaje. V Nemčijo gre čim dalje manj lesa, to pa zbog tega, ker nam nemški interesentje ne nudijo dovolj visoke cene za naš les. Bilo je že veliko zaključkov perlektu-irano z nemškimi uvozniki, toda nemška država teh nakupov ni priznala edinole zaradi previsokih cen, ki so jih stavili naši dobavitelji in je le malo upanja, da se bo v tem oziru kaj zboljšalo, ker se s težavo izvršujejo celo one dobave prodanega lesa, ki so jih nemške oblasti priznale in za nje dale tudi uvozna in devizna dovoljenja. Nasprotno pa je zelo živahen izvoz naših desk (predvsem tobantne kakovosti) in tramov na Madžarsko. Prav tako je na Madžarsko znaten izvoz našega oglja, katerega pa uvaža v znatnih količinah tudi Nemčija. žito: Tendenca za žito je bila do srede novembra čvrsta, odtlej pa nespremenjeno trdna, oziroma zadnji čas mirna. Promet na ljubljanski borzi je bil zadovoljiv v pšenici, slabši v koruzi in zelo neznaten v ostalem žitu. Cene stari koruzi so v novembru poskočile za din 20-—, v decembru pa popustile za din 5— pri 100 kg, prav tako umetno sušeni novi koruzi, dočim notira času primerno suha koruza na ljubljanski borzi začetkom decembra din 112'50—115—. Slično se je podražila pšenica, in sicer južno-banatska za din 20'—, gornjebaš-ka pa za 25 dinarjev v novembru, a popustila pet dinarjev v decembru 1939. Ječmen notira sedaj na ljubljanski borzi za približno pet dinarjev više, oves za 5'50 više. rž pa za 28’50 dinarjev više kot v začetku novembra t. 1., dočim je ostala ajda ves čas nespremenjena, t. j. na bazi din 145— do 147'50, in islo tako proso, ki no-lira sedaj din 190'— do 200'— za 100 kg (Iko vagon nakladalna postaja). Mlcvski izdelki: Tendenca je bila do srede novembra zelo čvrsla, pozneje pa trdna oziroma nazadnje mirna. Cene moki vseh vrst so bile kon- Vsak napreden trgovec prodaja le tako blago, s katerim svojim odjemalcem koristi. Nudite tudi Vi Vašim odjemalcem v prvi vrsti naravno Rogaško slatino; s tem koristite njim in sebi! cem novembra višje za din 65'— (pri 100 kg) kol koncem oklobra 1939., a so začetkom decembra popustile za 25 dinarjev pri 100 kg, medtem ko so otrobi notirali brez vsakih izprememb. Na domačem tržišču z žitom in moko smo nedavno doživeli občutne dvige cen, ki pa absolutno niso bili z ničimer opravičeni, razen z izgovorom, da je bilo povpraševanje vsak dan večje, po-nudbe pa nasprotno manjše. Vzrok temu pojavu so bili znatni nakupi mestnih občin, zlasti večjih za kritje znanih žitnih rezerv, dalje pa tudi veliki nakupi vojaških ob-lastev za prehrano številnih vpo-klicancev. Razen tega pa so tudi privatniki kupovali kar po cele vreče moke in se za dalj časa založili s potrebno hrano, dočim so navijalci cen argumentirali podražitev žita in moke tudi z izgovorom, da je našo državo zajel val draginje, ki je neizogibna posledica bližine, v kateri živimo s sosedno veliko vojujočo se državo. Res je tudi na podražitev vplivalo dejstvo, da smo znatne količine moke in krmil dobavili Nemčiji, nekaj celo Italiji (morda za nadaljnjo preprodajo) ter so tudi naši slovenski mlini nakupili precej žita za lastno zaposlitev. Vse to je naravno povzročilo znano hoso cen, ki je trajala do srede novembra, ko so bile najvišje cene za žito in moke, dočim je odtlej jela naglo popuščati cena tako žitu, kakor tudi mlevskim izdelkom. Razlika v ceni je znašala v novembru 1939. nad 20—30%, kar je — z ozirom na že itak visoko nad svetovno pariteto stoječe naše cene — vsekakor nepričakovano veliko! Posledica teh presenečenj je bilo nešteto protestov in tožb • pri vseh borznih sodiščih in tudi pri rednih sodiščih, ker dobavitelji v času skrajne bose niso hoteli izpolniti zaključkov in so raje tvegali izgubo na lazliki v Cenah, pač z namenom, da bi ob še višji ceni lahko še draže prodali blago. Sličen položaj je bil tudi v mlinski industriji, ki je zavlačevala dobave in večkrat dobavila tudi nesolidno ali celo zavrženo ter pokvarjeno blago. Procesi, ki jih je zelo mnogo, se pravkar zaključujejo, žal da mnogokrat v škodo naših nepoučenih kupcev, ker se uiso držali uzančnih protestnih rokov in tudi sicer premalo poznali borzne uzance. Pri tem moramo na žalost ugotoviti dejstvo, da se slovenski trgovci, obrtniki in drugi v veliki meri sicer poslužujejo pravne pomoči (nasvetov itd.') Ljubljanske borze, večinoma pa brez nadaljnjega podpisujejo klavzule, ki jih vežejo na druga borzna razsodišča in ne na ljubljansko borzno razsodišče, šele prizadejana škoda in neuspeh jih izučita, da poleni pazijo pri podpisovanju zaključkov ter zahtevajo kompetenco našega borznega razsodišča! w barva, plesi ra in Ze v 24 urah rr;,:.«: itd. &krohi in svctlolika srajce, ovratnike in manšete. Perc, suši. munga in lika domače perilo tovarna JO S. REICH Poljanski nasip 4-6. Šelenburgova ul. 3 Telefon št. 22 72. štev. j 37. Tečaj klirinške marke se ne bo spremenil Z ozirom na vesti, da se bo tečaj klirinške marke dvignil na 15 din, se ' poroča iz Beograda na slednje: Niti govora ne more bil ,o /eni, da bi se spremenil tečaj fl-Wrirt.ske marke na naših doma-jčiii borzah. Gotovo je, da bo ostal 'ta tgčaj najmanj do marca priliod-injega leta neizpremenjen. Z uved bo kompenzacijskih poslov, ki so bili sklenjeni na zadnjem zasedanju jugoslovansko-nemškega stalnega gospodarskega odbora je stabilnost klirinške marke popolnoma zagotovljena, in sicer na višini 14-30 din. Nemčija je hotela stabilizirati marko na našem trgu in zato je tudi danes njena želja, da ostane sedanji tečaj nemške marke, ker ne more trpeti, da bi se ta tečaj znižal. Pa tudi dvig tečaja klirinške marke ni zaželen niti eni niti drugi pogodbeni stranki, če se je sedaj naš saldo v kliringu z Nemčijo precej znižal, ni s tem še podan nikak razlog za dvig tečaja marke, zlasti še, ker se bo v prihodnjem mesecu znatno povečal naš izvoz živine in rastlinskih proizvodov v Nemčijo, kakor je to že bilo predvideno na zadnjem zasedanju prej omenjenega odbora. Gospodarski krogi naj zato ne računajo z dvigom tečaja klirinške marke. Padec zaposlenosti (Po statistiki ()UZI)-a v Ljubljani.) V oktobru 193«) je imel OUZD zavarovanih povprečno 98.857 delavcev. V primeri z oktobrom lanskega lota je število zavarovancev nazadovalo za 3982 oseb.. Ta kon-junkturni padec zaposlenosti je ]»osebno viden pri sledečih industrijah: pri gradnjah nad zemljo (stavbinstvu) za 1281 oseb, pri gozdno-žagarski industriji za 1261 oseb, pri industriji kamenja in zemlje za 57(i oseb, pri industriji za predelovanje lesa za 403 osebe, pri industriji hrane in pijače za 395 oseb itd. Pomembnejši kon-junkturni napredek zaposlenosti sta pa v tem mesecu izkazovali le industriji: gradnje železnic, cest in vodnih zgradb (javna dela) za 1140 oseb in javni promet za 524 osebe. V sezijskem pogledu je celotno članstvo OUZD-a nazadovalo za 2830 oseb. Občuten sezijski padec zaposlenosti so izkazale naslednje industrije: industrija kamenja in zemlje 740 delavcev, gozdno-žagarska industrija 530 delavcev, gradnja nad zemljo 470 delavcev, gostilne, kavarne in krčme (tujski promet) 354 delavcev itd. Posebnega sezijskega napredka zaposlenosti ni v tem mesecu izkazala nobena industrija. Konkurzi - poravnave Razglasen je konkurz o premoženju ležeče zapuščine po Josipu Maršiku, bivšem gostilničarju v Slatini Radencih. — Konkurzni sodnik Gorenc, upravnik mase dr. Lotrič. Prvi zbor upnikov dne 19. decembra ob 10., oglasitveni rok do 15. januarja, ugotovitveni narok dne 25. januarja ob 10. uri. Uvedeno je poravnalno postopanje o premoženju pekovskega mojstra Antona Petača na Jesenicah. Poravnalni sodnik dr. Bregar, poravnalni upravnik dr. Vovk. Narok za sklepanje poravnave pri okrajnem sodišču v Kranjski gori dne 3. januarja ob 10., rok za oglasitev do 20. decembra. Nadalje je bilo uvedeno poravnalno postopanje o premoženju krojača Jakoba Vezjaka v Mariboru. Poravnalni sodnik Haber-mutli, poravnalni upravnik odvetnik dr. Krulc. Narok za sklepanje poravnave dne 15. januarja ob 9., rok za oglasitev do 5. januarja. Uvedeno je poravnalno postopanje o premoženju trgovca Josipa Štefana v Kotu pri Semiču. Poravnalni sodnik Černe, poravnalni upravnik odvetnik Božo Vodušek v Črnomlju. Narok za sklepanje poravnave 5. januarja ob 10. uri. Oglasitveni rok do 31. decembra 1939. Dolžnik ponuja 50 odstotno kvoto, plačljivo v 18 sečnih obrokih. »Službeni list« kr. banske uprave dravske bano vine z dne 9. decembra objavlja Uredbo o dopolnilnem trgovin skem in kompenzacijskem spora zumu med Jugoslavijo in Grčijo — Pravilnik o dopolnilnih tečajih absolviranih sester pomočnic z; pridobivanje pravice do babišl« prakse — Navodilo za odkupovanje živali, vozil, jezdne, vprežne in tovorne opreme za potrebe aktivnih edinic vojske in mornarice — Naredbo o strokovnem nadzorstvu nad sadnimi drevesnicami in nad prometom s sadnim drevjem — Popravek obrazca službene po godbe po viničarskem redu. Svečana blagoslovitev vo laške Po dolgem času in velikih naporih je bila zgrajena tudi v Ljubljani vojaška kostnica v svetovni vojni v Ljubljani okoli 6000 umrlih vojakov. Poleg tega počivajo v novi kostnici tudi judenburški junaki, žrtve Suhega bajerja ter vodja >Preporoda« Endliher. Nova vojaška kostnica v Ljubljani ima torej tudi nacionalni pomen. Blagoslovitvene svečanosti je olvoril govor predsednika Legije romskih borcev podpolkovnika Amlrejke, ki ima tudi največ zaslug, da je bila vendarle zgrajena kostnica. V svojem lepem govoru je podal historiat nastanka in zgraditve kostnice ter zaključil svoj govor v želji, da bi nova kostnica spominjala še pozne rodove na strahovito vojno, hkrati pa jili tudi junaški zgled padlih borcev hrabril, da bodo vedno pripravljeni k obrambi domovine. Nato je blagoslovil novo kostnico škof dr. Rožman ter imel pri tej priliki govor, ki bi moral vsem ostati v neizbrisnem spominu. Dejal je med drugim: Bog nam jr* za ceno toliko krvi naklonil svobodo in močno neodvisnost. Oboje bomo ohranili, če bomo obojega vredni. Vsakemu narodu dodeli Bog posebno nalogo in narod, ki to nalogo izvrši, tega Bog tudi ohranja. Če pa narod te naloge ne izvršuje, če ne zna ceniti svobode, potem te ni vreden in Bo mu jo vzame. Zgodovina nudi za to polno dokazov. Zato obljubimo ob tem spomeniku, do hočemo biti svobode vredni. Za škofom dr. Rožmanom so blagoslovili novo kostnico še duhovniki drugih veroizpovedi, nakar je govoril v globoko občutenih besedah župan dr. Adlešič, ki je tudi bistveno pripomogel k sezidanje grobnice. Svečane blagoslovitve so se udeležili številni zastopniki vojaških, civilnih in cerkvenih oblasti ter mnogih narodnih organizacij. Svečanost je znova potrdila, da naj narod ceni žrtev onih, ki šb trpeli in umrli za svobodo. Zunanja trgovina 9 tankov surove nafte je bilo v Romuniji natovorjenih za Jugoslavijo. Italija je znova odložila ustanovitev uvozne družbe za les, s katerim bi se dejansko uvedel uvozni monopol za to diužbo. 5. decembra je izplačala Narodna banka po češkomoravskem kliringu nakaznice s št. 11.431 z dne 7. XI. Proizvodnja bombaža v Grčiji je dosegla letos 44,76 milijona ok, t. j. za 1,160.000 ok več ko lani. Grška gospodarska delegacija, ki se mudi sedaj v Parizu, pride 10. decembra v Rim, kjer se bo začela pogajati z italijansko trgovinsko delegacijo o obnovi sedanje trgovinske pogodbe. Ta namreč poteče koncem tega leta. Komunska trgovinska delegacija je iz Turčije odpotovala v Beirut, kjer bo skušala doseči trgovinsko pogodbo s Sirijo. Zaradi varčevanja z mastjo in nekaterimi drugimi surovinami je dovoljena v Italiji samo še proizvodnja nekaterih vrst mila. Verjetno je, da se bo uvedla proizvodnja enotnega mila. Centrala za izvoz svile se je ustanovila v Milanu zaradi velikih, naročil iz U. S. A. Zato so se tudi cene svili dvignile že za 40%. Oče-vidno se hočejo U. S. A. popolnoma oprostiti japonske svile. Madžarska vlada je dovolila svoboden uvoz 1400 tovornih avtomobilov. Prodaja konserviranega sadja in BENEŠKI JARMENIKI KOMPLETNE ZAGINE OPREME VODNE TURBINE, TRANSMISIJE STROJNO PODJETJE ING. BORŠT N AR LJ U B L J ANA. ŠIŠKA, JERNEJEVA C. 18 TEI. 49-60 konservirane povrtnine je v vsej Nemčiji prepovedana. Nemško-danska trgovinska pogodba je bila sklenjena. Obseg trgovine je z novo pogodbo določen v isti višini ko lani. Takoj po sklenitvi tega sporazuma je začela Danska trgovinska pogajanja z Anglijo. ki pa zadevajo na razne tež-koče. Nedavno prekinjena trgovinska pogajanja med Nemčijo in Švedsko se v ponedeljek obnove. Poskusi z gojitvijo bombaža v nekaterih krajih Prusije so dali baje zelo dobre rezultate. Na Nizozemskem so pobili na tisoče rac, ker primanjkuje krme zanje. Sladkor sc ,ie na Nizozemskem podražil za 2 centa, da bi se s tem pokrili stroški, ki so nastali zaradi uvedbe nakaznic na sladkor. Zaradi blokade nemškega izvoza se je začela španska vlada poga-j ti z angleško za dobavo angleškega premoga. Pogajanja potekajo zelo ugodno. Angleška vlada je pristala na zvišanje prevoznine angleškim ladijskim družbam za 33% zaradi znatnih izgub, ki so jih imele družbe zaradi pomorske vojne. Zvišanje velja za nazaj od 1. novembra dalje. Norveško-španski obračun se bo v bodoče namesto v funtih vršil v norveških kronah. Cene kavčuka so še nadalje čvrste, ker se je potrošnja v primeri z lani zelo povečala (od 40.000 ton na 55.800 ton v oktobru). Zaloge kavčuka v Združenih državah Sev. Amerike znašajo 133.000 ton, kar zadostuje samo za dva meseca. Proizvodnja svinca je v USA narasla v oktobru v primeri z lani od 39.200 na 42.600 ton. Vsa mehiška petrolejska proizvodnja je bila prodana nekemu ameriškemu konzorciju. Mehiška vlada smatra vse z evropskimi državami sklenjene pogodbe zaradi izbruha vojne kot neveljavne. Letošnja žetev pšenice v Avstraliji bo dala po sedanjih cenitvah 49 milijonov metrskih stotov, t. j. za 16 6% več kakor lani. Male in velike vile proda na Biedu Kmetska posojilnica v Ljub-ljani. Artilerijsko tehnični zavod mornarice, Lepetane, sprejema do dne 20. decembra ponudbe za dobavo svedrov, klešč; do 24. decembra pa za dobavo lestev, kravjega, srnjega usnja, transmisijskih jermenov itd. Ministrstvo vojske in mornarice razpisuje naslednje licitacije, ki se vrse pri Zavodu za izdelavo vojne obleke v Beogradu, in sicer: (licitacije so ustne): dne 11. decem bra za dobavo pokrival (pregrinjal) za živino; dne 15. decembra za dobavo usnja, nekrišpanega viks-usnja; dne 16. decembra za dobavo konopljenih vreč; 18. decembra za dobavo surovin za 'izdelavo masti za čevlje. LICITACIJE Kr. banska uprava dravske banovine razpisuje za obrtniška dela pri gradnji vseučiliške knjižnice v Ljubljani I. javno pismeno ponudbeno licitacijo na dan 28. decembra ob 11. uri za "azna obrtna dela, in sicer tesarska za din 81.763, ključavničarska za 208.968, pečar-ska za 73.615, slikarska za 49.028, pleskarska za 116.913 din in parke-tarska za 274.823 din. Za nabavo pisarniških potrebščin, papirja in kuvert razpisuje banska uprava v Ljubljani prvo javno ofertno licitacijo v skrajšanem roku na dan 3. januarja v sobi št. 21, v I. nadstropju banske uprave. Za dobavo in montažo diagnostične rentgenske aparature v ki- rurgičnem oddelku obče drž. bolnišnice v Ljubljani razpisuje banska uprava I. javno pismeno ponudbeno licitacijo na dan 20. decembra ob 11. Vsota odobrenega proračuna din 230.000. Za parketarslca dela v prizidku kirurgičnega paviljona obče državne bolnišnice razpisuje banska uprava v Ljubljani II. javno pismeno ponudbeno licitacijo na dan 14. decembra ob 11. Vsota odobrenega proračuna 102.254. Pri Upravi Vojno-tehničnega zavoda v Kragujevcu bodo naslednje ofertne licitacije: dne 12. decembra za dobavo kartonskih patron, belega filca; dne 13. decembra za dobavo barium-nitrata, stroneium-oksalata, vezanih plošč, kemikalij; dne 14. decembra za dobavo kartona, rafiniranega cinka, stanjola, dne 28. decembra za dobavo trdega svinca; dne 29. decembra pa za dobavo topolovih desk. SoitlB in po svetu bo doživela nič večjega uspeha ko. vse prejšnje. Značilno je, da so za frankovskei kandidate pri volitvah na zagrebški univerzi glasovali tudi madžar-ski, nemški in drugi tuji dijaki. Za banovino Hrvatsko se bo usta-novU od centrale neodvisen odbor »Rdečega križa«. Šef žitnega oddelka v Prizadu 8- Schreiber, ki je vodil ta oddelek celih deset let, je na podlagi sklepal upravnega odbora odstopil. Ustanovila se je delniška družba za izkoriščanje manganskih ležišči na Ceru. Delniška glavnica družbe* znaša 1 milijon din. V Arkovi tvornici likerjev v Zagrebu so začeli delavci stavkati. V Splitu stavkajo krojači. Švedski kralj je daroval 10.000,, elani kraljevske rodbine pa 16.000* sv. kron za zbirke Rdečega križa v! korist Finske. časopisi poročajo, da je na finski fronti zbranih 700.000 mož rdeče vojske, ki pa da je imela zelo velike izgube. Dosedaj že 20—25 tisoč mrtvih, ranjenih in ujetih. Veliki nemški SOOOtonski parnik »Usuhuma« so zaplenili Angleži in ga odvedli v angleško pristanišče. Potopili so se, ker so bili torpedirani ali so naleteli na mino: angleški potniški parnik »Huntsman« (8000 ton), nizozemski parnik »Ta-jandun« (večina posadke utonila), 3934tonski grški parnik »Parolox« in norveški 1.034 tonski parnik »Primula«. Skoraj vsa posadka norveškega parnika je utonila. Na Karpatih je prišlo do obmejnega incidenta med madžarskimi in sovjetskimi vojaki. Davčni dohodki Francije so znašali v oktobru 5 milijard frankov. Nemški časopisi že deset dni nič ne pišejo o miinchenskem atentatu. Tajnik nemškega gen. konzulata v Newyorku je bil v svojem stanovanju od neznanca ubit. Vodja nar. socialistov v Ameriki Fritz Kuhn je bil zaradi poneverbe strankinega denarja in ponarejanja listin obsojen na 7 in pol leta ječe. Sodnik je izrečno pripomnil, da ga je obsodil le kot navadnega tatu in falzifikatorja, ne pa zaradi njegovega političnega udejstvovanja. Od 4000 na Finskem bivajočih Nemcev se je kljub nujnim nasvetom narodnih socialistov izselilo iz Finske samo okoli 600. Dohodki bolgarskega kmetijstva so se letos po izjavi ministra Ba-grjanova dvignili za 2 milijardi levov. Minister pa upa,