Posamezna Številka 1*20 K. Poštnina plačana v gotovini.
Slev. 178.	v mm, v nedeuo dne i avgusta 192L
Leto M.
»SLOVENEC« velja po poŠti ni vse strani Jugoslavi)« ln t Ljabl|ani: sa oelo leto naprej. E 240«— za pol leta „ . ■ „ 120'— sa četrt lata m .. * 80*— za en mesec „ .. m 20-—
Ka taozomstvo oelolelno K
Sobotna izdaja: ss za oelo leto ..... K 40 — za Inozemstvo . . , „ 55 —
Enostolpna petltvrsta (59 mm ilroka ln 3 mm visoka ali n]«
prostor) za enkrat . t . po K 8«— poslana Itd. . . po K 3-—
Pri večjem naročilo popust.
Najmanjši oglas 59/9mm K15.
Izhaja vsak dan lzvzemSi ponedeljka in dneva po praz« nlku ob 5. url sjatrpj.
Sfiar Uredništvo je t Kopitarjevi olloi itev. S/m. Koaoplsi se ne vračajo; nelranklrana pisma se ne sprejemajo. Dredn. telef. Str. 50, npravn. itv. 328.
Političen list za slovenski narod.
Uprava |e v Kopitarjevi ul.S. » Hačuu poštne hran. ljubljanske it. 650 za naročnino in št. 349 sa oglase, avstr. la češke 24.797, ogr. 26.511, bosu.-aero, 7563.
Kako so
Ustava je osnovni zakon konstitucio-nalne države. Sama na sebi je zakon kakor vsak drugi in so parlamentarne države, ki ustave v našem smislu niti ne poznajo, pa so vseeno vzor demokracije, kakor je n. pr. Anglija, kjer zavzema mesto ustave stara parlamentarna tradicija, ako nočemo imenovati znane »Velike karte« z izrazom ustava. Pri nas v Srednji Evropi se je pa vživela tradicija, da imej vsaka ustavna država svoje osnovne zakone, izražene in zbrane v skupnem kompleksu, in tem osnovnim zakonom, katere bi lahko primerjali z osnovnimi principi kake politične stranke, dajemo še poseben, čeprav teoretično nezaslužen, pomen tudi z zunanjimi formalnostmi, da je n. pr. treba za njihovo sprejetje ali izpremembo ali ukinjenje posebne kvalificirane večine, da na ustavo prisegajo kralj, poslanci in uradništvo, da ob njih sprejetju pokajo topovi in zvone zvonovi itd.
Ker izraža ustava osnovne principe državnega življenja, kateremu določa smernice za dolgo vrsto let, bi človek mislil, da bodo imeli vsaj ustavotvorci sami toliko poštenja in svesti da globoko premislijo in natanko pretehtajo vsako besedo v ustavnih določbah, preden jih sprejmejo. Pri nas temu ni bilo tako. Kako so delali naši ustavotvorci našo sedanjo ustavo, nam dokazuje veleznačilen članek glavnega glasila srbskih radikalcev »Samouprave« od 5. avgusta t. 1. Ta uvodnik dela radikalni stranki vso čast in je dokaz, da so se radikali vsaj post festum spustili v resna razmotrivanja o storjenem delu v ustavo-tvorni skupščini, česar o drugih vladnih strankah ne moremo trditi. Pazljiv čitatelj najde v tem članku vse polno stvari, ki dajejo opoziciji v ustavotvorni skupščini sijajno zadoščenje, tako da bi človek mislil, da je članek pisan že na račun predvidenega razkola med vladnimi strankami..,
V omenjenem uvodniku se peča »Samouprava« z razdelitvijo države na oblasti. Ugotavlja, da je ustava določila zako-nodavcu tri vidike, po katerih naj državo razdeli na oblasti: zemljepisni položaj, gospodarske razmere, kamor spadajo tudi prometne prilike, in socialni ustroj okoliša. Te tri vidike pa je ustava omejila z določbo, da ne sme število prebivalstva ene oblasti presegati 800.000. To omejitev so nasprotniki silno napadali vsled tega, ker nasprotuje popolnoma oživotvor-jenju imenovanih treh vidikov. »Kaj naj stori zakonodavec,« tako se vprašuje »Samouprava«, »če se izkaže en kraj kot pri-rodna, socialna in gospodarska celota, a ima več ko 800 tisoč prebivalcev? ... T a ug o v or je v načeIu opravičen, toda (sedaj pride mala koncesija na demokratski naslov) v praksi se dajo na podlagi te številke stvoriti zemljepisno zaokrožene in gospodarsko izenačene upravne enote,«
Ali ne misli vsak, kdor čita tc vrstice, na Slovenijo? Kako silno so naglašali ravno zastopniki Jugoslovanskega kluba enotnost Slovenije! Danes priznava tudi ra-dikalska »Samouprava«, da je bil ugovor Jugoslovanskega kluba proti razkosanj« Slovenije »v načelu opravičen«! Škoda, da radikalni klub ni uvaževal tega ugovora pravočasno, kajti popravilo ustave bo mnogo težje kakor je bila gradnja.
Priznanju opravičenosti omenjenega ugovora pa sledi tako porazna in uničujoča kritika dela ustavotvorne skupščine, da hujše ni napisal še noben opozicionalni list pri nas in ne na Hrvatskem. »Samouprava« pravi: »Za razdelitev države na oblasti nam služijo trije glavni pripomočki, iz katerih lahko črpamo potrebne podatke. Prvič: dosedanja razdelitev na okrožja, žu-panije in pokrajine. Drugič: želje prebivalstva zlasti glede gospodarskih in pro-metniK razmer. Tretjič: nove specialne študije strokovnjakov in posebnih komisij. Zakonodavcu stoji na razpolago samo prvi pripomoček. Vsi drugi podatki so doslei še neznani, in treba bi jih bilo dobiti. Preden ni ta material zbran, zakonodajna oblast ni v stanu izvršiti raz-
umne in smotrene razdelitve države na oblasti. Pristojno ministrstvo naj se takoj loti tega dela.«
Ustavotvorna skupščina torej ni sklepala o državni razdelitvi na podlagi vestnih študij in skrbno izdelanih strokovnja-ških referatov, ampak je sklepala najvažnejše odločbe brez vsakih pripomočkov kar tja v en dan, na slepo vero! Kaj si mora misliti o nas vnanji svet? Srbijanci večkrat rabijo izraz »luda kuča«, rabili so ga tudi, ko je zborovala ustavotvorna skupščina, toda nanjo čisto gotovo niso mi-slili...
S to obsodbo pa kritike še ni konec. Znano je, veli »Samouprava«, da zakonodajno delo pri nas silno počasi napreduje, zato tudi zakon o razdelitvi države ne bo kmalu prišel na dnevni red. Zato je v štev. 135. prehodnih naredb določen vladi rok od štirih mesecev, da predloži zakonski načrt o razdelitvi države. »Ta predpis bo seveda ostal brez praktične vrednosti, ker vlada absolutno ni v stanu, da pripravi v roku od treh mesecev, ki stoje vladi še na razpolago, ta zakonski načrt. Sedanji kabinet je le začasno rekonštruiran, in v tem tiči njegova slabost. Ta kabinet nima potrebne volje in delovne moči za tako težko nalogo. Toda tudi definitivm in za življenje sposobnejši kabinet ne bi mogel izvršiti tega ogromnega dela, ker material, brez
katerega se take reforme ne dajo izvesti, ne le da ni še zbran, ampak se tudi še ne zbira. Mogoče izgleda čudno, da se za tako važno delo ne vrše nobene resne piiprave, toda v resnici je tako!«
Človek se prime za glavo in gleda, gleda, gleda ...
Ustavotvorna skupščina sc je sestala lani meseca decembra. Meseca junija t. 1. je bila ustava sprejeta. Ali je mogoče, ali le verjetno, ali je res, da se ni našel v vladni večini niti en poslanec, ki bi bil vlado opozoril, da je treba za razpravo o upravni razdelitvi države predhodnih del in študij? In če se med vladnimi poslanci nihče ni našel, ki bi imel toliko možgan na svojem mestu, čemu pa imamo draga »nadležna« ministrstva? Ali tam ni nobenega uradnika s potrebno strokovno izobrazbo, ki bi bil ustavni odbor opozoril na vse te silne nedostatke?
Tako se delajo pri nas osnovni državni zakoni! Kakšna bo šele ostala zakonodaja, ako pojde v tem žanru naprej!
Zato pa imamo ustavo, kakršno je zaslužil ne narod in ljudstvo, ampak ustavotvorni odbor s skupščino in vladno veči-| no vred. Mogoče naša ustava ni najmodernejša, ampak narejena je gotovo na najmodernejši način. V tem oziru prva-čimo.

Zagreb, 6. avgusta. Poverjeništvo za socialno skrbstvo je danes razpustilo ravnateljstvo okrožne blagajne v Zagrebu in ravnateljstvo deželne blagajne za zavaro-
vanje delavcev v Zagrebu, ker v smislu zakona o zaščiti države v nobenem samoupravnem organu ne smejo biti komunisti.
Pariz, 5. avg. (Izv.) »Morning Post poroča, da je Amerika takole opredelila svoje končno stališče v svari washingtonske konference: Ameriška vlada predlaga konferenco, in sicer eno samo. Ona predlaga, da obsegaj dnevni red ob enem pacifiški problem in problem razorožitve. Odločila je da se vrši konferenca v Washingtbnu in nikjer drugje. V ostalem bo povabila na to konferenco samo narode, ki so na njej neposredno interesirani in s katerimi goji di-plomatične odnošaje, kakor n. pr. Veliko Britanijo (ki bo predstavljala svoje domi-nione), Francijo, Italijo, Japonsko in Kitajsko.
Stroške konference bodo morali sorazmerno nositi narodi, ki se je bodo vdeležili.
Daily Cronicle izjavlja, da bo angleška vlada kljub temu, da je ameriška vlada zavrnila njen predlog, za katerega je imela tehtne razloge, vendarle /. vso iskrenostjo sodelovala, da bo imela konferenca uspeh.
Japonsko časopisje ponovno pojasnuje japonske pogoje za vdeležbo na konferenci in naglaša, da mora biti program, ki se bo pretresal na konferenci, preje natančno določen. Japonska vztraja na zahtevi, da se morajo sprejeti v program tudi vprašanja japonskega izseljevanja v Ameriko in Avstralijo.
Pariz, 5. avg. (Izv.) Dne 3. t. m. se je tu sešla podkomisija, kateri je veleposlani-ška konferenca poverila nalogo, da obravnava albansko vprašanje. Podkomisija je ugotovila, da zaenkrat ni mogoče najti nobenih sporazumnih točk med načeli posameznih velesil za rešitev albanskega vprašanja. Francija in Italija želita, da bi dobila
Albanija tiste meje, ki jih je bila določila londonska konferenca leta 1913. Anglija želi, da bi se gotove južne pokrajine dale Grčiji, na drugi strani pa se zdi, da ni voljna pritrditi, da bi Itali ja za stalno zasedla otok Sasseno nasproii Valoni. Italijanski delegat je odpotoval v Kini po navodila.
Tz Revala poročajo 1. avgusta: Na kongresu III. internacionale je govoril v imenu turških komunistov Sulejman-Nouri, ki je izjavil, da bo njegova stranka tako dolgo podpirala Kemal pašo, dokler bo njegovo gibanje naperjeno proti entenii. Ako bi pa j
Kemal paša izdal komunistično stvar, ga bodo komunisti vrgli z orožjem v roki.
Iz Carigrada poročajo 2. t. m., da se tam širi govorica, da sta v Anatolijo do ;.)«-la generala Brusilov in Neklidov.
Grško-turška vojna.
Zadnje grško poročilo se glasi: Na bojišču vlada popoln mir. Begunci iz zasedenega pasu se trumoma vračajo. Vsem se dopušča, da se svobodno vrnejo na svoj2 domove in se posvete vsak svoieni" * ju.
ITALIJA IN IZHODNO VI	E.
k Atene, 6. avgusta. Iz Parizi	o:
»Journal des Debatsc naglaša, c	i-
janski zunanji minister Della T	i-
česar omenil v svojem ekspoz	e
sporazuma z velesilami radi \	t vprašanja. Italija ni po dogodkih prijateljsko razpoložena napram bo zato na konferenci vrhovne
nastopila precej rezervirano. Italija se ho* če očividno udeležiti konferenco zaveznikov brez predhodnega sporazuma v vzhodnem vprašanju.
ALBANIJA IN VPRAŠANJE SKADRA.
Atene, 6. avgusta. List Katimerini poroča iz Rima, da se po vesteh Epoche pričakuje v Rimu alb. delegacija, ki bo skušala doseči sporazum z Italijo, kateri hoče ponudili gospodarske in druge koncesije, ako so Italija zavzame za vprašanje spornih albanskih mej. Isti list doznava, da albanski zastopniki ne bodo opustili prilike, doznati stališče italijanske vlade glede njene pripravljenosti, zamenjati čisto albanski Skader (!) za luko Baroš.
Demokratsko fašistovsko divjanje proti katoliškemu dija-
m
Iz Splita poročajo sledeče:
Dne 2., 3. in 4. avgusta je zborovalo Jug. kat. prosvetno društvo »Pavlinovič« v Splitu. Splitski »Novi List« od 1. avgusta je zborovalce pozdravil prav »kulturno« na sledeči način: »Običajno je, da se goste pozdravi in mi jih pozdravljamo tako: Bodi prokleto — črno seme! Bodite prokleti, verni sluge in janičarji sovražnikov našega naroda: Rima, Dunaja, Karla in Franca Jožefa, Habsburga in črne internacionale! Bodite prokleti — izrodki in poturiee, krvniki in roparji našega naroda! Bodite prokleti črni in dvoglavi orli!« — Besedam je sledilo praktično kulturno udejstvovanje. Do dvajset udeležnikov je bilo ranjenih, adeležniki s Travnika so bili na potu v semenišče zaseženi in z avtomobilom odpeljani, urednika »Jadrana« g. Baniča so napadli in ranili na roki — policija je cdrekla in zdelo se je celo, da je bila naravnost dogovorjena s fašisti. Med zborovanjem so fašisti navalili parkral na semenišče — zvečer so razpostavili svoje patrulje po ulicah, da ni bilo varno iti v mesto. Fašisti so imeli samokrese, vozili so se z avtomobili — policija je posegla vmes šele na energičen protest vodstva in vsega dijaštva. Kon-štaliramo, da so divjaki imeli do malega vsi sokolske znake. G. starosta dr. Ravni-har se je pridušal na sokolskem zletu v Osjeku, da Sokol nima z Orlom ničesar opraviti, da jc njegova kultura in delo za narod visoko nad smešenjem in razgrajanjem nad Orlom. Vprašamo ga javno, je-li to ona velika kulturna naloga Sokolstva, da razbija zborovanja, meče kamenje, strelja s samokresi v one, ki tc »kulture« nočejo pripoznati? Je li v tem ona velika naloga Sokolstva v boju za procvit Jugoslavije, da se posnema laški fašizem? Je li g. starosta lagal ali lažejo njegovi »soko-liči« — ali so besede res le besede?
Obračamo se na slovensko javnost, da sodi in presodi »nadstrankarsko« »kulturno« Sokolstvo, obračamo se na svoje druge — Razoraše in akademike v Sloveniji — v vzpodbudo na enoten nastop vsega jugoslovanskega katoliškega dijaštva proti vsakemu kulturnobojnemu faSizmu — in v album na čas, ko jc jugoslovanski fašizem začel med ml a'1 i •".o razbijati misel
pravega jugoslovanstva.
♦ * ♦
Split, (5. avg. (Izv.)Kakor smo pred dvema dnevoma poročali, so napadli demokratski fašisti udeležence Pavlinovičevega sestanka katoliških organizacij i/. Dalmacije in drugih pokrajin. Sedaj se poroča o nastopnih podrobnostih. Žc v ponedeljek zvečer, ko je prišlo z večernim vlakom iz Šibenika in okoliških krajev veliko udeležencev na kongres, so bili udeleženci sprejeti z napadi velike skupine demokratskih fašistov, ki so navalili na katoliške dijake, zbrane k sprejemu, že pred prihodom vlaka. Po prihodu vlaka so došle goste sprejeli z batina-rni in kamenjem. Ob tej priliki sta bila težjo ranjena neki dijak in neka gospodična iz Sibenika. V torek dopoldne so na Narodnem trgu in ored Centralno kavarno dejanj-sko napadli posamezne manjše skupine dijakov, ki so si ogledovali mesto. Pri tej priliki so bili napadeni tudi duhovniki Ncdelj-ko Subotič, llercegovič in Mitič. V torek po-poldne so demokratski fašisti najeli avtomobil, s katerim se vozi v kopališče, ter se vozili po mestu in terorizirali te; ogabno psovali udeležence kongresa. Pred pošto so napadli tudi urednika Jadrana g. Stanka Baniut. Ustavili so avtomobil, eden izmed fašistov je zamahnil proti glavi Baniča, ki j>a jo nastavil roko, pri čemur mu je bil razbit prst. Usled udarca pa jc padel na tla. Policija jc napadalce aretirala in so bili obsojeni na J i dni zapora, vendar pa s pravico priziva tako, da so še sedaj nahajajo na svobodi. Udelež. .ci kongresa so radi teh r.anadov protestirali pri vladi, od katere so zahtevali enersm-nih korakov, da se nadalj-ni napadi preprečijo. Pozneje je došlo tudi iz Sinja večje število katoliških omladincev, tako, da jc demokratskim fašistom precej
upadel pogum. :'awo izvozi krajev Dalmacije jo bito nad l!-jO udeležencev. Kongres ;; splo: ne:u jako lopo uspel, is;'. »Isko tudi mntop oirladinr?kih telovadnih odsekov. Koi:..";e' prisostvovalo tudi veliko slavilo meščanstva, ki je ostro obsojalo n. pade, ilc med kongresom v Splitu je došla službena izjava, ki obsoja napade na katoliške dijake.
o [i r7 7 *
hujšaj	predse«!
siezijsici vstajL
VavSava, 4. avgusta. Ministrski predsednik Witos je podal v zbornici nastopno izjavo: Po najnovejših vesteh se bo konč-noveljavno sklepalo o vprašanju Gornje Šlezije na sestanku vrhovnega sveta dne 4. avgusta. Vstaja v Gornji Šleziji je izbruhnila spontano kot protest naroda Gornje Šlezije proti nepravičnim sklepom versailleske mirovne pogodbe. Poljska vlada si upa trditi, da bi bile zavezniške sile lahko takoj v začetku ugotovile, da se bori poljski narod za svoje pravice in svobodo, doeim so se na nemški strani borile regularne čete pod poveljstvom častnikov stare imperialistične armade. Kljub neugodnim pogojem so se vstaši junaško in požrtvovalno borili za svojo stvar in so se podvrgli končno ukrepom demobilizacije in so pod vplivom poljske vlade doprinesli tudi to žrtev. Treba se je bilo podvreči tem sklepom v korist varnosti poljskega prebivalstva Gornje Šlezije. Vlada je z zadoščenjem pozdravila korake zavezniških velesil, ki so bili izvršeni zato, da se varuje zavezniška avtoriteta v Gornji Šleziji. Ko se je vladi sporočilo o umorih in razdejanjih, čijih žrtev so bili Poljaki, je takoj intervenirala pri zavezniških vladah, ki niso samo storile korakov za varstvo prebivalstva pred surovostjo nemških vojakov, ampak so tudi zavarovale prc tiž versaillske mirovne pogodbe. Vlada je storila vse mogoče, da se reši problem Gornje Šlezije, kakor hitro mogoče in v zmislu versailleske pogodbe in rezultatov plebiscita. Prepričana je, da bi to ne bilo samo v interesu prebivalstva Poljske in Gornje Šlezije, ampak tudi v interesu evropskega miru. Storila je vse, kar je mogla, in ima pravico upati, da se reši to vprašanje povoljno. Če bi se to ne zgodilo, izjavlja vlada že sedaj, da ne bo nikoli privolila v krivično rešitev teh vprašanj. Industrijci Gornje Šlezije so objavili izjavo proti načrtu nevtralizacije industrijskega ozemlja, ki bi povzročil neprestane narodne boje. Industrijci zatrjujejo, da bi provizorični režim, kakor se to vidi iz zadnje okupacije, prejudiciral gospodarske interese dežele.
• * •
Pariz, 5. avgusta. »Agence Havas« do-znava, da je komisija izvedencev, kateri je bilo poverjeno proučevanje vprašanja delitve Gornje Šlezije, končala svoje delo. Spričo nemožnosti, da bi se enotno interpretiral plebiscit, so sklenili izvedenci predložiti vrhovnemu svetu poročilo, v katerem bi bile navedene vse različne rešitve na podlagi argumentov, ki so bili predloženi že pri prvem razpravljanju , in prepustiti končnoveljavno odločitev vrhovnemu svetu.
VSTAJA V ŠPANSKEM MAROKU.
Pariz, 5. avg. (Izv.) Iz Tangerja poročajo, da je položaj generala Navarra še vedno kritičen, ker je od vseh strani obkoljen in morejo njegove čete preskrbovati le zračnim potom. General Bereuguer se resno trudi, da bi položaj zopet vposta-vil, a se mora boriti z velikimi težavami. Upor se širi in sega že do francoskih meja.
Čete upornih domačinov štejejo nad 20.000 mož, ki jim poveljuje poglavar vsta-ških plemen Si-Mohamed-Abdel-Krim. Čete so izvrstno opremljene z modernim orožjem, ki so ga večinoma uplenile Špancem, Ker so prešla med vstaše cela krdela domačih španskih čet, razpolagajo vstaši tudi z artiljerije veščim moštvom. V vstaji sodelujejo tudi kabilska plemena.
Kakor poroča špansko časopisje, je vstajo zanetil el raisuli, ki je gojil osebno sovraštvo do generala Sylvestra in ga je hotel tem potom odstraniti. To je dosegel in. sedaj je tudi njegove bojevitosti konec. Kljub zanj ugodnemu položaju je baje predlagal Špancem, da se zopet podvrže. Vrhovni Španski komisar v Melilli je dobil nalog, da odpotuje v svrho pogajanj v Tetuan.
RAZKRALJ KAREL V ITALIJI?
Dunaj, G. avgusta. K vesti florentin-ske »Nazione , da je italijanska vlada dovolila razkralju Karlu, da se sme nastaniti v Viareggiu, kjer je razkralj že najel neko vilo, doznavajo dunajski listi, ki imajo zveze z razkvaljem, da jim o kaki preselitvi razkralja Karla v Italijo ni ničesar znanega. Vsekakor pa so izjavili imenovani listi, da bivši cesar sam želi zapustiti Švico, ker mu je tamkaj dovoljeno bivanje le še nekaj časa.
RAZOROŽITEV BOLGARIJE.
Atene, 6. avgusta. Poslednje dni so odkrili v Sofiji veliko skritega orožja, pri čemer se je mogla medzavezniška komisija prepričati o lokavosti Bolgarske. Komisijo je vodil Frunten, ki je izjavil grškemu diplomatskemu zastopniku v Sofiji, da se bo nadaljevalo razoroženje Bolgarske pod najstrožjim nadzorstvom zavezniških častnikov .
POMOČ GLADUJOČI RUSIJI.
LDU Moskva, 6. avgusta. (Brezžično.) Nemčija, Italija, Švica, Češkoslovaška in podonavske države organizirajo pomoč gladujoči Rusiji, kamor se bodo živila poslala po Donavi. Češkoslovaška je obljubila poslati zdravila.
LDU Moskva, 6. avgusta. (Brezžično.) Odbor, ki so ga sestavile gladujoče pokrajine Rusije, se obrača z obupnimi besedami na kmete onih krajev, katerim je lakota prizanesla, naj se usmilijo vsaj otrok in naj jih ne puste umreti lakote.
LDU London, 6. avgusta. (Brezžično.) Spodnja zbornica je izvolila odbor za pobijanje lakote v Rusiji.
POGAJANJA ZA REKONSTRUKCIJO VLADE.
Belgrad, 6, avgusta. (Izv.) Danes dopoldne so bila posvetovanja in sicer ločeno delegatov demokratskega in radikalnega kluba, na katerih se je razpravljalo o rekonstrukciji vlade in o novem delovnem programu. Skupne razprave se bodo vršile jutri in pojutrišnjem,
SEJA MINISTRSKEGA SVETA.
Belgrad, 6. avgusta. (Izv.) Danes popoldne je imel ministrski svet sejo v prostorih parlamenta. Na seji so se razpravljala upravna vprašanja.
ZAKONODAJNI ODBOR.
Belgrad, 6. avgusta. (Izv.) Danes dopoldne je imel sejo odsek zakonodajnega odbora za notranje stvari in prosveto. Poslanec Barič je zahteval, naj se v prvi vrsti razpravlja o odredbi ministra za prosveto glede ukinjenja veronauka na šolah v Vojvodini,
ZA POGORELCE V SLEPŠEKU.
Belgrad, 6. avgusta, (Izv.) Posl. Sušnik je vložil včeraj interpelacije na ministra
za socialno politiko, ministra za notranje stvari in ministra za kmetijstvo radi pomoči pogorelcem v Slepšeku.
VEČINA POSLANCEV ODPOTOVALA DOMOV.
Belgrad, 6. avgusta. (Izv.) Tekom današnjega dne je odpotovala večina poslancev iz Belgrada. Odpotovali so tudi nekateri ministri kakor tudi skupščinski predsednik dr. Ribar.
PRIBIČEVIČ PROTI SVOBODI TISKA.
Belgrad, 6. avgusta. (Izv.) Kakor do-znavamo, se pripravlja minister za notranje stvari na nadaljnje zatiranje in prepovedi opozicionalnih listov, Med te seveda ne šteje »Balkana«, »Srpske Riječi«, »Zastave« in ostalih čokoriiovskih listov.
Zagreb, 6. avgusta. (Izv.) Oblast jc ustavila izdajanje glasila Hrvatske zajednice tednika »Slobodni Gradjanin« v Va-raždinu. To je že tretje glasilo Hrvatske Zajednice, ki je ustavljeno. Prej sta bila ustavljena dnevnik »Hrvatski list« v Osje-ku in tednik »Graničar« v Petrinju.
»ČIŠČENJE« V BELGRADU.
Belgrad, 6, avgusta, (Izv,) Belgrajska policija je poslednjih 10 dni iztirala 1402 osebi iz Belgrada in kaznovala 1518 oseb, ker niso imele pravilnih legitimacij in zadostnih dokumentov,
OBSODBE V VELEIZDAJNIŠKEM PROCESU ŠUFLAJ.
Zagreb, 6, avgusta, (Izv.) Danes dopoldne je bila izrečena obsodba v vele-izdajniškem procesu proti Šuflaju in tovarišem. Vseučileški profesor Šuflaj je bil obsojen na 3 leta in 6 mesecev. Pavle Sel na 12 let ječe, Kovačič na 6 mesecev, dr. Pi-lar na 2 meseca, Spolarič na 2 leti in 4 mesece, Vidak na 4 leta, Kruhak na 6 mesecev, dijak Galovič na 6 mesecev, Škvorc na 3 leta, Stromann na 6 mesecev, Havel-ka na 8 mesecev, Petrič na 3 leta in Ta-bosa na 3 leta 4 mesece. Trije obtoženci so bili oproščeni,
ZAPRISEGA URADNIŠTVA V BELGRADU.
Belgrad, 6, avgusta, (Izv.) Danes dopoldne so bili vsi državni uradniki zapriseženi na novo ustavo.
raCM I
-j-Ugled države iu novo državno posojilo. Z ozirom na nameravano milijard-no posojilo v inostranstvu piše »Jugoslov. Lloyd« (6. t. m.): »Z ozirom na obremenitev našega kapitala bo treba iskati posojila vAmeriki ali pa v Angliji. Iz mnogih razlogov bi bilo najbolje posojilo v Ameriki. Toda zavedati se moramo, da nam bo tam mnogo škodovala zadnja neugodna afera našega konzulata v Newyor-ku, katero bo treba z mnogo takta poravnati. Na vsak način bo potrebno, da bodo odposlani preko morja tudi oni repre-zentanti naše rase, ki tam kaj veljajo.« — S posojilom ne pojde torej lahko, če ga bomo sploh dobili, kar tudi ni izključeno. Po mnenju veščakov bi bila najprikladnej-ša odposlanca za sklepanje posojila v Ameriki ali dr. Vošnjak ali pa dr. Niko Županič, ker jih tam že dobro poznajo.
+ Pregovori med demokrati in radikalci. Pregovori med demokrati in radikalci napredujejo zelo počasi. Demokratje so razjarjeni zaradi omalovaževanja od strani radikalcev, ker so ti imenovali kot svoje zastopnike razen Ljube Jovanoviča dva »navadna« poslanca, dočim vodijo demokratsko akcijo trije demokratski prvaki. Glavna sporna točka med obema stran-
i® uradniško vprašanje, zlasti v Juž. Srbiji, kjer je minister za agrarno reforma začel nastavljati v svojem resoru same radikale. Druga sporna točka je oseba vojnega ministra Zečeviča. (General Zečevic je zastopnik takozvane »bele roke«, tipične vojaške kamarile, ki sodeluje z nekaterimi prvaki radikalne stranke. Med srbskimi demokrati (nekdanjimi samostalci) pa je mnogo zagovornikov takozv. »črne roke«, neke tajne vojaške organizacije, ki je svojčas res mnogo storila za ujedinjenje ,a poleg tega hlepela tudi po pridobitvi vse oblasti v državi.»črnorokce« je uničila za časa vojne radikalna vlada in kot protiutež se je osnovala »bela roka«, ki pa tudi že preti svojim zaščitnikom zrasti čez glavo). V vprašanju vojnega ministra so pa radikalci nepopustljivi in vse kaže, da komaj čakajo, da odrinejo demokrate iz vlade, da bi sami vodili prihodnje volitve.
+ »Studenec, iz katerega bi moral zbegani narod zajemati zgolj resnico in po« stenje,« je po Slov. Narodu« ravnatelj ali šef ali predsednik ali guverner ali bogsi-vedi kak funkcionar v najvišjih eterskih sferah nahajajočega se ljubljanskega etno-grafičnega muzeja dr. Niko Zupanič. Ta naj-resnejši izmed vseh resnih politikov, ki mu je lastna neprekosljiva politična fantazija, je v današnjem »Slov. Narodu« poleg ne« broja drugih duhovitosti >;zlegel te-le klo« potce«, da se poslužimo dr. Trillerjevega načina izražanja: »Dve tretjini (Slovencev) hočejo požreti komunistične in klerikalne podgane«. — »In kako rafiniran razdiralen načrt so si zasnovali ti komunistični in klerikalni zarotniki: Udari pastirja in čreda se razkropi! Po tej metodi so organizirali celo vrsto atentatov na naše vodlne može: atentat na uegenta itd. (Kaj neki dela policija, da še ni aretirala klerikalnih atentatorjev? Op. ur.) »Peska drže samo še klerikalci, kojim se je, kakor znano, prodal z dušo in telesom za tri milijone.« »Z zado« ščenjein ugotavljamo, da se nahajajo komunistična, klerikalna in Peskova stranka v likvidaciji.« Upamo samo, da gg. dr. Tavčar in Ivan Hribar ne vložita tožbe radi razžaljenja časti, ker ju je veliki duh iz Šumadije — pardon! iz kočevskih pragozdov smo hoteli zapisati — pohvalil.
+ Kočevje in Ub. Ub je mala občina v Srbiji. Leži med Belgradom in Valjevom. Občina ima komunističen občinski zastop, ki bi se moral na podlagi zakona o zaščiti države raziti. To pa gospodom odbornikom ni bilo prav. Zato je prešel, kakor poroča »Pravda«, celokupni občinski zastop v —« radikalno stranko! To mu pa ne bo pomagalo. — Sličen dogodek se je odigral po poročilu »Slov. Naroda« na Kočevskem. Ko-čevarji menda ne morejo preboleti dejstva, da niso več »Herrenvolk«. Zato so tudi ustanovili filijalko radikalne stranke, da bi bili vsaj »Herrenpartei«. Pa ne bo nič pomagalo! Kočevarjev ne reši niti veliki »radikak dr. Niko Zupanič!
»Tisk je svoboden.« Tako se glasi prvi odstavek člena 13. ustave. Tega pa re-darstveno poverjeništvo v Osjeku gotovo ne ve, ker je prepovedalo izdajanje »Hrvatskega Lista«. Mnogo bolje se pa ne godi subotiškemu »Nevenu«, organu bunjevačke šokačke stranke, katerega št. 162 je bila kar na petih krajih pobeljena, prva stran pa cela. Dvakrat smo list pregledali, če nismo morda pomotoma dobili kako številko iz vojnega leta 1914 ali 1915, pa je Ie iz 1. 1921 po svetovni vojni in pod demokratskim režimom demokrata Svetozarja Pri-« bičevica.
-r Zveza narodov in Nemčija. Angleški naučni minister Fisher, ki bo meseca septembra na zborovanju Zveze narodov
LISTEK.
Vtisi iz
Piše Prekogorec, I. Sveta Gora,
Našemu ljudstvu je Sveta Gora verski simbol. Kadar se spomni na njo, gleda v duhu veličastvo hiše božje pred seboj; množice, ki hite po gorskih potih od vseh strani k njej na vrh, gledajo v cerkvi sliko Matere božje, pred katero nešteti kleče, časteči Marijo v Nebesih, iskajoči hkrati miru svoji vesti ter božje hrane svojim dušam ob obhajilni mizi. Koliko divjih čarov, koliko zanosnih slik se vije okrog tega simbola na gori. Že v 14. stoletju je tukaj naš narod Marijo častil, toda cerkev se je spremenila v razvaline, najbrž po Turkih v drugi polovici 15. stoletja; znova je ljudstvo cerkev sezidalo, ko je luteranizem širil svoje zmote po deželi naokrog in ga-dilo je Primoža Trubarja, da toliko naroda hiti na goro častit Marijo, kajti ta božja pot je njegove načrte prekriževala. Zopet je bila cerkev -azbita, ko je Jožef II. gledal v češčenju Marije na gori prenapetost; toda padel je on, cerkev pa je po njegovi smrti ljudstvo v prejšnji krasoti postavilo, da je potem tukaj kraljevala do usodnih dnrfodk ov svetovne vojske. Sedaj jc zopet neizmerna groblja razvalin, po katerih ra-
ste razno grmičevje, plevel in neskončno mnogo pelina. Toda ljudstvo hoče iznova zavetišče na gori, Mariji posvečeno, hoče zopet gledati veliki simbol svoje vere, svojega upanja in svoje ljubezni.
Sedaj stoji provizorična mala kapelica. P. Kapistran, ki biva stalno kraj nje, jo oskrbuje. V njej je Najsvetejše, nad ta-bernakljem pa kopija slike svetogorske Matere božje. (Originalna milostna podoba se nahaja še vedno v cerkvi pri frančiškanih v Ljubljani.) Kapelica je pripro-sto, toda zelo okusno prirejena. Iz njenih oken gre pogled na jugozapad: na Gorico in njeno okolico, na Brda, Kras, Furlanijo, na morje. Krog kapelice so se izvršile še druge zgradbe, ki pa niso še dokončane, V mali razdalji od teh zgradb proti vzto-ku, a pred nekdanjim pokopališčem, sta postavljeni dve baraki, v katerih stanuje družina Černe, ki je že prej stanovala na Sveti Gori ter imela svoje prostore na terasi levo od vhoda v svetišče. Kdor pride na Sveto Goro, dobi tudi sedaj pri njej prijazno postrežbo in vse, kar more od take postrežbe pričakovati.
Nekateri so prišli z načrtom na dan, da bi se svetišče postavilo na drugem mestu vrh gore in ne tam, kjer jc neizmerna groblja prejšnje bazilike. Po tem načrtu naj bi bilo svetišče mala priprosta cerkvica za kakih 400 ljudi. Toda narod se je opravičeno uprl temu načrtu, prav tako
duhovščina in druga inteligenca, kajti tisti načrt ne pozna nobene pietete do svetišča, ki je doslej stalo na gori, nobene pietete tudi do samostana, ki je stoletja svetišče oskrboval in postal eno ž njim. En sam glas, ena sama mogočna želja gre radi tega po deželi: svetišče naj stoji tam, — cr je stalo do sedaj; tam hočemo moliti in Marijo častiti! Naravno je, da se je omenjeni načrt ti mogočni volji moral umakniti, in da se odločno dela na to, da se cerkev zopet zida tam, kjer je bila do svetovne vojske, Bog daj, da bi čim preje zopet na Sveti Gori zakraljevala v stari lepoti in častitljivosti!
Sedanji svetogorski gvardijan p. Kapistran dela s občudovanja vredno ljubezni polno energijo pri svetišču. Njegovi roki pokrivajo debeli žulji, kajti on mizari, on koplje, on je kovač, on hoče biti vse, da svetišču pomaga. Tako je prišlo, da je bil prezbiterij razrušene bazilike zopet iz razvalin izkopan. Zidovi so seveda poškodovani in nizki, da jih vsakdo z roko izmeri. Vendar prostor je zelo snažen, tlak in stopnice v njem deloma ohranjene, ol-)il razdrt, pa so ga zopet sestavili.
knezonadškof je dovolil, da se i pridejo večje množice skupaj, tu ;a pod milim nebom darovati, Prvi-■ . o1 : je to zgodilo letos tretjo pobin-nedeljo, na takozvano »kronanco« iski dan prikazanja Matre božje ter;
kronanja milostne podobe na Sveti Gori). Ta dan je prišlo iz soške doline krog Kanala nad 3000 vernikov na Sveto Goro in je čisto nepričakovano dekan Anton Berlot na tem oltarju kot prvi imel sveto mašo. Ljudje niti vedeli niso, tudi dekan ne, da je prezbiterij razkrit in stari oltar za sveto mašo prirejen. Presenečenje je bilo_ nepopisno. Gvardijan je bil dal tudi stari vhod v baziliko iz razvalin izkopati, in tu je z blagoslovljeno vodo pričakoval ogromno množico, ki je počasi plezala preko granatnih jam in razdrtih potov in razritih mej navzgor. Tu jo je pozdravil z ono pobožno iskrenostjo variha svetogor-skega svetišča. Ljudstvo je ginjenja pla-kalo, ko se je potem razšlo na neizmerno grobljo svetogorske bazilike in od tam prisostvovalo službi božji, ki jo je med petjem Marijinih pesmi g. dekan Berlot imel na glavnem oltarju. Bil je to dan, ki je po svoji veličastnosti in nepopisni tragiki vsem ostal za zmerom v spominu.
Poleg prezbiterija so iz podrtij na evangeljski strani izkopali tudi kapelico sv. Mihaela, kjer ima kardinal Misija svojo grobnico in svoj spomenik. Od kapelice se vidijo le še spodnji ostanki zidov, ka-menita plošča, ki je grobnico pokrivala, je popolnoma razbita, zato tudi grobnica do vrha z ruševinami izpolnjena. Kako jc s krsto v grobnici sami, ne ve nihče; mislijo pa v. kratkem to ugotoviti, Nagrobni
zastopal Anglijo, je izjavil na neko vprašanje v spodnji zbornici, da misli, da angleška vlada svojim delegatom na zborovanju zveze narodov nc bo dala s seboj nobenih navodil za slučaj ,da bi Nemčija prosila za sprejem v zvezo. Angleški delegati se bodo ravnali po okoliščinah.
-[- Irsko vprašanje. Dublinski dopisnik »Westminster Gazettec poroča, da se irska republikanska narodna skupščina ne more sklicati prej, dokler se ne izpuste na svobodo vsi njeni člani, ki so še po ječah in koncentracijskih taborih. Toliko časa tudi 1 lovci George ne more dobiti odgovora na svoje predloge.
+ Svetovni zamorski kongres. V New Yorku se te dni vrši svetovni zamorski kongres, na katerega je prišlo 15.000 delegatov iz vseh dežela, kjer prebivajo črnci. Ob otvoritvi kongresa sc je vršil demonstracijski sprevod, v katerem so nosili mednarodne zastave in bandera z napisi: Afrika Afričanom! Doli z linčanjem! itd. Kongres je poslal brzojavko angleškemu kralju, v kateri ga prosijo, naj uporabi svoj vpliv za os-v( -nje Irske, za osamosvojitev Egipta in Indije in za to, da se republika Liberija raztegne na ves afriški kontinent. Kongres je brzojavno pozdravil irskega voditelja De Valero.
Dnevne n®wica.
—	Katoliški shod za ribniško dekanijo se vrši dne 3. in 4. septembra. Natančnejši spored se še objavi.
—	»Slovenski Narod«; stane oh sobotah 2 kroni. Včerajšnja številka je pa med brati vredna 100 kron v zlatu. Tako visoko cenimo članek dr. Niko Zupaniča, ki ustanavlja s pomočjo »šumadinskega duha,:, ki se ga pa pri njem ne vidi in ne čuti, ker je »duh ;, podružnico radikalne stranke v Sloveniji. Kdor se hoče od srca nasmejati in nedeljski dolgčas na lep način pregnati, naj ne zamudi lepe prilike in naj čita, kaj pravi »duh« iz ust g. dr. Zupaniča v Naroduc. Ali bodo radikalci v Belgradu veseli, ko bodo »Narod brali, cla so se tega »duha« na tako cenen način otresli !
—	Znižane vozne cene je dovolila laška vlada tudi jugoslovanskim novinarjem na svojih železnicah, in sicer znaša popust 75 odstotkov.
—	Železniki. V petek smo pokopali tukajšnjega rojaka č. g. Jos. Logarja, črnomaljskega g. kapelana. — Bil je najstarejši sin revnih, a pridnih, poštenih in globoko vernih starišev. Svoja dijaška leta je preživel v Ljubljani in Novem mestu v družbi vseh stalnih spremljevalk revnega dijaka, ki so mu izpodkopale že itak rahlo zdrav je. Ko je končal gimnazijo, je z novimi upi nastopil pot neposredno k svojemu vzoru — duhovskemu poklicu. Pa zavratna pljučna bolezen je kalila njegovo veselje, s kakršnim se je bližal svojemu namenu; v četrtem letu bogoslovja mu je hotela za vsako ceno preprečiti mašniško posvečenje. Toda njegova neomajna volja je z božjo pomočjo gosegla saj hipno zboljšanje, tako da je bil vendarle posvečen 1. septembra 1918, četudi par mesecev pozneje kakor njegovi tovariši. — Služboval je potem 2 leti v Podzemlju in nekaj mesecev v Črnomlju. Njegovo neumorno delo v cerkvi in društvu mu je obnovilo bolezen. Pomladi je znova obolel, iskal zdravja najprej v Kandiji, potem pa je šel na dom k starišem, k jer je mirno zaspal v Gospodu. Pogreb je ob asistenci 16 gospodov vodil g. dekan iz Stare Loke, ki je iz-pregovoril tudi par globoko premišljenih besed njemu v slovo, nam v tolažbo. — Blagi Jože, počivaj v miru pri Gospodu! Stariše pa naj tolaži Bog in naše iskreno sočutje.
spomenik, ki je predstavljal kardinala na klečalniku molečega, je preko srede razbit; kardinalu samemu pa manjka glave.
Vse drugo od prostrane bazilike, samostana, romarskega zavetišča in drugih poslopij tvori en sam neizmeren kup razvalin. V istem stanju je tudi pokopališče. Kdo bi si bil mislil, da bodo tisti, ki so si za drag denar tukaj na gori kupovali pro-slor za počitek po smrti, tega počitka najmanj deležni. Zidovi krog pokopališča so sesuti, nagrobni spomeniki razbiti, razmetani in poizgubljeni, grobovi sami v veliki meri razriti, vse pa preraščeno z nizkim grmičevjem, visokim plevelom in pelinom. Čudno, kako se je ravno pelin tu na gori razrastel. Povsod se ti beli nasproti! Kapelica sv. Frančiška, ki jc stala vrh stopnic, prav tako vse druge kapelice ob poti na Sveto Goro so razvaljene, nekatere tako korenito, da ni moči niti mesta zaznati, kje so se nahajale.
Tako je svetogorsko svetišče grozen veličasten spomenik svetovne vojske in smrti, ki jc tu in povsod okrog človeka in njegovo delo spreminjala v nič. Proti njej se pa sedaj bori neodoljiva želja, tu na Sveti Gori zopet vzbuditi nekdanje življenje, lepo, sveto, obnovi nesmrtnih duš posvečeno, Bodc-li ta želja zmagala nad strahotami grozanske smrti? Jaz sem prepričan, da bo, kajti ljubezen, tudi ljubezen do svetogorske Matere božje ne pozna mej ST-? u—
—	Brez pijetete. »Jutro« in »Narod« I sta prinesla iz Radovljice dopise, v katerih se napada radovljiški župnik posebej in klerikalci v splošnem, da za ranjkim Sokolom Jože Brovčem niso smeli govorili nagrobnega govora. Konstatiramo samo, da govora ni nikdo pravočasno prijavil in da je imel g. župnik ne samo dolžnost nego pravico neprijavljeni govor pri čisto cerkveni funkciji zabraniti. Kako je imel za to prav, priča ravno nastop g. dr. Mirko Trillerja, ki je po odhodu obeh duhovnikov v razjarjenem tonu vpričo plakajoče vdove in sorodnikov povedal, da se je govor prepovedal, povedal pa ni pravih vzrokov. — Ta nastop je mučno vplival na vdovo in sorodnike in če bi imel g. Triller vsaj malo obzira, bi se bil brzdal. Po celem svetu je navada, da se ranjkemu izkaže zadnja čast tudi s tem, da se ljudje, pogrebci in društva oblečejo v svečanostne obleke. Samo radovljiški Sokol so ga nosili v telovadnih oblekah, kar se mora smatrati kot — milo rečeno — neprimerno. Učite se najprej dostojnosti in pa takta, potem pa kritizirajte druge, ako mislite, da se vam godi krivica. — Občinstvo in sorodniki so nastop Sokolov in dr. Trillerja obsojali, razun gospe Patkove, soproge zastavonoše radovljiškega Sokola, ki mora držati s svojim možem. Za njeno jezo se pač ne bo nihče zmenil.
—	Papeška odlikovanja. Papež je odlikoval francoskega poveljnika v Siriji generala Gourauda z redom sv. Gregorja Velikega. — Saškega princa Maksa, profesorja na freiburški univerzi, je papež imenoval za svojega hišnega prelata.
—	Beli teror v Združenih državah. V Texasu in nekaterih drugih državah ameriške Unije je pričela delovati neka tajna organizacija, ki izvaja teror nad vsemi, ki propovedujejo enakopravnost zamorskega plemena z belim. Člani družbe se maski-rani polaste izbrane žrtve, jo slečejo do golega, povaljajo najprvo v smoli, nato pa v perju in izpuste, druge pa bičajo. Oblasti so navidezno proti teroristom brez moči,
—	Pokojninsko zavarovanje. Uredba o začasni ureditvi pokojninskega zavarovanja nameščencev na bivšem avstrijskem ozemlju kraljevine SHS je izšla v »Uradnem listu; štev. 92.
k Razpust občinskega odbora v Studencih v mariborskem okraju je odredila deželna vlada. Za gerenta je imenovan nadučitelj Jože Kokel. Za njegovega namestnika Anton Vidmar, za prisednika pa F. Kavčič, Rudolf Strašek, vsi iz Studencev in Matevž Onič iz Podboča.
—	Razpuščeno društvo. Deželna vlada za Slovenijo je odredila razpust društva »Ortsgruppe Marburg des Reichsverban-cles osterreichischer Eisenbahner, Sektion B.<; —
—	Razpis učiteljskih služb. Na tlvora/.reduili trgovskih šolah se razpisujejo s pričelkom šolskega leta 1921/22 sledeča učna mesto: V Ljubljani: 3 mesta učiteljev komercialistov,- 1 mesto učitelja slovenščine in nemščine, 1 mesto učitelja italijanščine in francoščine, 1 mesto učitelja realno-tehnič-nih predmetov, 1 mesto učitelja stenografije iu strojepisja; v Mariboru: 1 mesto učitelja komercija-lista, 1 mesto učitelja srbohrvaščine v zvezi z italijanščino in francoščino, t mesto učitelja stenografije v zvezi z lepopisjem ali slovenščino in nemščino; v Celju: 3 mesta učiteljev slovenščine, nemščine, srbohrvaščine, italijanščine in francoščine, 1 mesto rednega učitelja komercijalista, 2 mesti učiteljev realno-tehuičnih predmetov, 1 mesto učitelja veščin (stenografija, lepopisje, strojepisje, telovadba, petje). S temi službami so združeni prejemki, ki so določeni za profesorje, oziroma predmetne učitelje srednjih šol, dve triletnici pa 600, oziroma 450 din. iu štiri dveletnice po 600, oziroma 450 din., poleg tega običajne draginjske doklade. Nadure se houo-rirajo po '20, 14 ali 10 dinarjev za vsako efektivno uro. Za učna mesta jezikoslovcev pridejo v poštev za srednje šole ali za I. skupino na meščanskih šolah usposobljeni učitelji. Za učna mesta komercija-listov (trgovsko računstvo, trgovsko dopisje, knjigovodstvo, trgoviustvo) pridejo v poštev tisti, ki se izkažejo z usposobljenostnim izpitom za I. skupino na dvorazrednili trgovskih šolah. Za učna mesta realno-tehuičnih predmetov (prirodopisje, prirodo-slovje, zemljepisje, blagoznanstvo) pridejo v poštev za srednje šole ali za 11. skupino na meščanskih šolah (zadnji le, ako so napravili dodatni izpit iz trgovskega zemljepisje in blagozuanstva) usposobljeni učitelji. Za učna mesta stenografije, strojepisja, lepopisja, telovadbe in petja pridejo v poštev tisti, ki se izkažejo s strokovnim izpitom. Ako ue bo na razpolago izprašanili prosilcev, pridejo v poštev neizprašane, primerno kvalificirane moči kot namestni učitelji. Zato se poživljajo za vlaganje prošenj tudi tisti, ki se pripravljajo za izpit ali ki so izpolnili predpogoje za prijavo k izpitu. Kot ko-mercijalisti-supleuti pridejo v poštev diplomirani absloventje trgovskih visokih šol in trgovskih akademij s predpisano prakso. Pravilno kolkovane prošnje, naslovljene na oddelek ministrstva trgovine in industrije v Ljubljani, naj se vlože (lo 20. avgusta 1921. — Prošnjam je priložili krstni iu domovinski list, curriculum vitae, študijska iu druga izpričevala. Prosilci, ki še niso v državni službi, morajo poleg tega priložiti uradno zdravniško in nravstveno izpričevalo. — Ministrstvo trgovine in industrije, oddelek v Ljubljani, dne 1. avgusta 1921. — Dr. M a r n s. r.
—	Za spominsko ploščo dr. Lovrit Pogačnika so darovali: Gašpar Porenta v št. Vidu 80 K, Orel v Kropi 70 K, M. Barbič v šinartnem 40 K, Janko Petrič, Ljubljana, 50 K, Kmetijska zadruga v Šmartnem 30 K, Narle Velikonja, Ljubljana. 30 krou, V. Bertoncelj, Mirna, 20 K, Orel na Jezici 120 K, Jernej Podbevšek, Kostanjevica, 50 kron, Fr. Homan Radovljica, 20 K, J. Brence, Preska, 10 K, Orel Komenda 40 K, J. Kržišnik v St. Vidu 13 K, M. Šmid, Solčava. 20 K, Gospodarsko društvo Vrhnika 40 K, Slamnikarska in klobučarska zadruga Mengeš 40 K, Šentpetersko prosvetno društvo v Ljubljani 400 K, Šentpeterski Orel v Ljubljani 100 K, prof. dr. Kotnik, Ptuj, 40
—	Prostovoljno gasilno društvo Tr rudnik, proslavlja dne 14. avgusta t. i. sv letnico, spojeno 7, blagoslovljenjem društ praporja. V6i člani gasilstva, ki potujejo v
skcni kroju ,imajo polovične vozno cene. — Bratje, udeležite se te slavnosti v našem velikem industrijskem kraju .priložnost Vam je dana, da si ogledate rudnik in druge zanimive stvari. — Za dobro in točno postrežbo je preskrbljeno.
— Velika zaplemba. Oiožniki so zaplenili mi Iiakeku nekemu upokojenemu organu finančne straže 120.000 napoleoudorov. katere je nameraval iztihotapiti v Italijo.
— Opozarjamo na oglas glede razpisa službe organista v Vipavi, ki je bil priobčen v 173. številki našega lista. Prošnje sprejema g. stolni pevovodja St. Premrl v Ljubljani.
PrehmBiffje.
p Na velikih narodnih slavnostih dne 13., 14. 111 15. avgusta t. 1. v Dolnji Lendavi, Črensovcih, Murski Soboti in Turnisču bo sodelovala tudi vojaška godba iz Zagreba. Slovesno sv. mašo v Črensovcih in Turnišču bo daroval prevzvišeni škof g. dr. Kari in. Svo j prihod na te slavnosti so do sedaj že prijavili zelo odlični dostojanstveniki iz cele naše države. Vsak Slovenec, kateremu je le količkaj mogoče, sc naj odloči, da v teh dneh poleti med osvobojene prekmurske brate.
Uubiianske nowice.
lj Kdo ho ubil klerikalnega zmaja? Eden ga bo: ali dr. Žerjav ali pa dr. Zupa-nič. Če ga bo Zupanic, naj se čuva dr. Žerjava!
lj Poroka. Poročil se je včeraj g. Franjo Sfiligoj, uradnik , Gospodarske Zveze . z gdč. Dani,co Merljak, lekarniško asistenti-njo.
lj Umrl je v starosti 81 let pomorski kapetan g. Kari M a y e r, ki je služboval v. vojni mornarici v Pulju in Trstu ter se udeležil vojne proti Italiji v 1. 1866. Pokojnik, sin češkega očeta,si je izbral Ljubljano za penzijsko garnizijo ter bival tu celih 18 let. Bil je tudi pisatelj matematik-astronom ter spisal več strokovnih knjig, ki so v knjižnicah raznih zvezdam. V Ljubljani je rad občeval z gosp. kanonikom Sušnikom kot strokovnjakom v matematiki in fiziki. V zadnjih letih je bil v hiralnici. Pokopan je bil včeraj pri sv. Križu z vojaškimi častmi.
lj Dopust je nastopil predsednik deželnega sodišča g. dr. Papež; nadomešča ga podpredsednik deželnega sodišča g. dvorni svetnik Regally.
lj Cena mleku. Mestni magistrat obvešča, da je cena mleku še nadalje 6 K za liter in da se bo proti vsakemu prestopku te cene najstrožje postopalo.
lj Nesreča na državnem kolodvoru. Pri premikanju voz je pritisnil voz 54 letnega premikača državne železnice Jakoba Zadravca ob desno stran prsi in komolec. Zadravec je bil zelo težko poškodovan.
lj »Predenica«. Mestni magistrat opozarja na razglas o zatiranju predenice, ki je nabit po mestu. —
lj Prepovedano kopanje. Kjer se loči Ljubljanica in Gruberjev prekop, ni dovoljeno kopanje ,na kar se pa ljudje ne ozirajo in jih je zato imelo ž eveliko sitnosti z oblasti. Nedavno sta se tam kopala celo neki baron in neki inženir. V Ljubljanici so se ljudje kopali celo ob Trnovskem pristanu.
!j Nesreča. Na Glincah sta zadela dva voza eden v drugega, vsled česar sta bili dve ženski poškodovani.
lj Okradeui delavec. Zidarju Josipu Šekonju je bila iz jopiča, ko je delal pri stavbi, ukradena listnica z denarjem.
lj Zapestnica vredna 0000 krou je bila ukradena gospei Mariji Gestrin.
lj Prijeti tat. Policija je prijela pri Češnovar-ju na Dolenjski cesti postopača Antona Adamiča, lie rje prodajal pokradeno blago.
lj Mestna zastavljalnica ima tomesečuo dražbo decembra zastavljenih predmetov dne 11. avgusta popoldne.
Dijaški vestnik.
d Občili zbor celjske podružnice SDZ se vrši nepreklicno dne 11. avgusta ob 8. uri v Celju (Hote lpri Belem volu). Ker so na dnevnem redu tudi volitve, pridite zanesljivo vsi člani! — Predsednik.
d XIII, redni občni zbor Slov. dij. Zveze. V smislu tj§ 21. in 23. zvezinih pravil sklicujem za dan 21. avgusta ob 14. uri v veliko dvorano Ljudskega donm v Ljubljani XIII. redni občni zbor Slov. dij. zveze. Vse tovariše in tovarišice opozarjam ua S 24. toč. č zvezinih pravil, po katerem imajo samostojne predloge najmanj en teden pred občnim zborom javiti Osrednjemu odboru pismeno. — Ljubljana. 7. avgusta 1921. — Ivo Peršuh, t. č. predsednik SDZ.
Orlovski vestnik.
V Vel. Laščah ho dne 21. avgusta orlovski tubor dobrepoljsko-ribniškega okrožja, za 'katerega vlada med ljudstvom veliko zanimanje. Bratski odseki! Storile tudi vi svojo dolžnost s tem, da se dobro pripravite za največji orlovski nastop v tem delu lepe Dolenjske in da prijavite število udeležencev vsaj do 15. t. ni. izkaznice za polovično vožnjo naročite pri J. O. Z.., ali pa pri veli kolaške m odseku. Bog živi! — Odbor.
Turistika in šport
\V iener Sportklub : Ilirija 2:0 (polčas J : 0). Ob precej mali udeležbi se je včeraj odigrala tekma med W. S. K. iu Ilirijo. Igra je bila precej živahna iu visoka.
Nogometna tekma V iener Sportklub : Ilirija se daues ponovi. PričGtek ob 18. uri.
Gospodarstvo.
BORZA.
Curih, 6. avgusta. Devize: Berlin 7.40, Holundija 184.25, Ne\vyork 602, London 21.68, Pariz 46.60, Milan 25.70, Bruselj 44.75, Kodanj 92.50, Kristianija 77, Madrid 7.50, Buenos Aires 175, Praga 7.55, Varava 0.32, Zagreb 3.40, Budimpešta 1.45, iukarešt 7.60, Dunaj 0.65, avstrijska kro-* 0.64, "
g Beg pred nemško-avstrijsko valuto. Dunaj,
'i. avgusta 1921. (Izvirno.) Danes je bila vsled sobote dunajska borza zaprla. Toda kljub temu je bila v prostem prometu kupčija zelo živahna. Vso banke in privatniki se skušajo na vsak način izne-biti nemško-avstrijske krone. Tuje valute se kupujejo za vsako ceno in so naravi,ost horendno poskočile. Veliko povpraševanje je bilo tudi po Zagrebu, za katerega se je v današnjih jutranjih tirali plačevalo 6.30 in še čez. Za nemško-avstrijsko valuto sploh ni bilo mogoče dobiti tujih valut. Sodi se, da je rapidni padec nemško-avstrijske valute, ki se more primerjati samo še s padcem poljske marke, umetno narejen iu da je vse to le trik nemško-avstrijske devizne centrale po naročilu nemško-avstrijske vlade same. Naravno je, da kurzirajo po Dunaju naravnost tatarske vesti. Konsternacija je silna.
g Rezerviranost v denarnem prometu v Jugoslaviji. Zagreb, 6. avgusta 1921. (Izvirno.) Vsled dogodkov na dunajskem denarnem trgu vlada v Zagrebu, kakor tudi v Belgradu in v Ljubljani na denarnem trgu velika rezerviranost. Ponujale so se vse tuje devize. Povpraševanja sploh ni bilo. Razume se sainoposebi, du so vsled tega vse tuje valute in devize nasprotno s pariteto na curiški borzi precej padle.
g Položaj na blagovnem trgu. Zagreb, 6. avg. (Izvirno.) V zadnjem času vlada silno povpraševanje po vsake vrste blagu. In to vsled slabega kurza naše valute v Curihu. Vse zaloge so izčrpane, ker se v upanju ua izboljšanje naše valute niso delale kupčije. Posebno se povprašuje po sladkorju v kockah, ki je dan na dan dražji. Na Češkoslovaškem stane 1 kg sladkorja čsl. K 9.—. Kava, riž sla vsakdan dražja. Posebno vsled velike suše v Italiji in Dalmaciji tudi cene olja. Pšenica je v Bački letos jako dobro obrodila. Kakovost je boljša kakor v prejšnjih letih. Medtem ko je pred dnevi cena pšenici padala, je te dni zopet poskočila iu to vsled znižanja izvozne carine in vsled velikega konzuma. Oves stane v Bački okrog 7 K 1 kg, koruza, katere dovoz je precej slab, pa okrog K 6.50.
g Dobava ovsa. Dne 17. avgusta ob 10. uri dopoldne se vrši v uradu kr. drž. koujogojstvenih zavodov (računski oddelek) v Zagrebu, Opatička ulica br. 6, I. nadstr.) dražba za dobavo ovsa iu sicer: 1. Za žrebčarno v lvutjevu, žel .postaja Ple-ternica pri Požegi (900 meterskih stotov in ga bo dostaviti v bližnjo okolico Kutjeva). — 2. Za konje-rejsko postajo Stančič—štakorovac, želez, postaja Dcgo Selo 1800 meterskih stotov. Dostaviti ga bo v bližnjo okolico Stančič). Rok za vložitev ponudbe je do 20. oktobra 1921, Ponudbene cene je nastaviti ne vštevši transportnih stroškov. Izplačilo sledi takoj po oddaji in ugotovitvi teže na podlagi voznega ali tehtničnega lista. Z 10 dinarskim kolkom opremljene ponudbe ter približno 10 odstotno kavcijo od vrednosti ovsa po ponudui ceni je oddati oziroma poslati v zapečateni kuverti kr. drž. konjogojstvenom zavodu v Zagreb, Opatička ulica br. 6, 1. nadstr. do gori omenjenega roka.
g Konsumi na Nemškem Češkem se
nahajajo v dobi reorganizacije. Radi boljše kontrole in hitrejšega funkcioniranja se ustanavljajo za okraje centralna konsumna društva, ki pa imajo vsa eno nakupovalno veledruštvo. Konsumi v okraju so pravzaprav le prodajalne okrajnega centralnega društva. Deleži konsumnih društev se zvišujejo in nalagajo se rezervni zakladi, cla se poveča obratni kapital. Posebna pozornost se obrača na zadružne pekarne. Nakupovalno društvo je imelo minulo leto za 400 mil. Kč prometa. Društvo ima svojo tovarno za vnovčenje sadja, kateri se je sedaj pridružil še kemični laboratorij, da preiskuje hranilno vrednost živil; nadalje ima tvornico oblek; gradi pa si tvornico za izdelovanje kavinih surogatov. Konsumi živijo svojo posebno gospodarsko politiko.
Prosvefa.
pr Pevec. Glasilo Pevske zveze, šl. 5—6. Na uvodnem mestu prinaša poziv za prvo veliko prireditev Pevske zveze v Kamniku 28. avgusta s sporedom. Fr. Zabret nadaljuje študijo o skladatelju Stanku Premrlu, v kateri obravnava značaj Pre-mrlovih skladb. Ločiti je tri dobe: Preddunajsko s skladbami, polnimi gorkote, moči ni nežne melo-dioznosti, pa v preprosti obliki in v ozkih harmoničnih mejah; duuajsko dobo, v kateri za jemlje skladatelj nn globoko in široko, pa se ne more otresti hladnosti in stroge pravilnosti. Zadnja doba se vrača nazuj v prvo, toda skladatelj sedaj igraje razpolaga s širokim aparatom iu najbolj smelim glas-beniin izražanjem; lo je doba pristne domačnosti. — Uvaževanja važna razprava o polrebi gojitve tudi enoglasnega petja se v tej številki zaključuje. M. Bajuk nadaljuje sestavo narodne pesmi v sekiricah-. Prav zanimiv je Vestnik Pevske zveze. Z Glasbeno prilogo se jo tokrat hotelo ustreči praktičnim potrebam povodom raznih slavnosti. Stanko Premrl je priredij iLepo našo domovino, za mešani zbor s slovenskim besedilom. Državna himna Pravde Bog. s slovenskim besedilom, odobrenim od poverjen istva za uk in liogočastje, je prirejena za moški in mešani zbor. Priloga ima še že znano Prešernovo >Zdravico- za mešani in moški zbor od SI. Premrla, ki zares zasluži, da se udomači pri vseh pevskih zborih, in dve dr. Kimovčevi prekmurski narodni >Prelepo je ravno polje- in >Teče mi vodica za mešani zbor.
pr »Vrtec in Angelček«. Izšla je štev. 7. in8. Tudi to številko bo na^fi mladina veselo pozdravila. Vsebinn je zanimiva in mnogovrstna. Oba lista sta kar najlepše ilustrirana. Dobe se tudi še štev. 1—6. Uprava: Ljubljana, Sv. Petra cesta številka 80.
Poslano/
V >Slov. Narodu«; od 31. julija t. 1. je priobčil kavarnar g. Krupež -Poslano , v katerem se skuša deklarirati za reveža in preganjanca. Kar se tiče preganjanja iz narodnostnih ozirov, nam je vsem jasno, da preganjanje njegove, osebe še da-leko ni bilo tako hudo, oziroma niti z dalekn enakovredno preganjanju, ki ga je pretrpel dosedanji najemnik kavarne Zvezda; g. Ivančič v Gorici s strani Italijanov. V tem oziru so njegovi očitki popolnoma brez podlage. Kar je storil g. Krapež za narodna društva, je bila njegova prokleta dolžnost ili vprašati je treba samo naše goriške rojake. v koliki meri so izpolnjevali svojo dolžnost napram društvim, ki so bita res narodna in to v onih obmejnih krajih, kjer je bilo delovnnje mnogo težje, kakor pa v Ljubljani. Priznamo g. Kra-pežu, da je deloval za narod, a hvaliti bi se s svojimi zaslugami v tem oziru ne bi smel.
G. Krapež trdi, da je »Narodna kavarna sprva uspevala, vprašamo pa, kak je bil vzrok, da je jela pešati? Navedeni vzrok n preselitvi
* Uredništvo za »pite pod tam naslovom ni odgovorno.
uradov nikakor ne. drži, saj so druge kavarne ostale vsaj na oni višini, kakor so bile do tedaj in so spominjamo, da je bil g. Krapež sprva mnogo bolj podvzeten, kakor kasneje. Kje leži v tem pravi vzrok, ne bomo preiskovali.
Preidimo k stvari! V Krapeževem Poslanem« trdi ta, da so Nemci dali g. Ivančlču kavarno raje. kakor pa njemu, ker so ga poznali baje kot narodnjaka. V tej njegovi trditvi leži dober del ziobnosti, ker kdor potna g. Ivančiča, dobro ve. da ni bil nikdar mednaroden.
li. lviuičič je dobil I. 191(1 kavarno »Zvezda" v zakup z zagotovilom, da ima on predpravico za nadaljnji zakup po poteku zakupne pogodbe. Doba je potekla, g. Ivančič je medtem kavarno popravil in takratni državni upravitelj g. Bitenc je sam priznal upravičenost zahtev g. Ivančiča po podaljšanju pogodbe. Tu pa so pričele mahinacije g.
Prodosii 3 velike Kurnice ziT™
vrati i:i oknom. Imnio 6 gnesdov za jaj-Coricc, prostor za valjenje in za krmljenje Ena je pripravna tudi za race, gosi in zajce. — Prodam iudi kompletno žično oqrajo (20 do 25 metrov iu 11 stebričev v "betonskih podstavkih) ter velik močan ^ mlin za kosti. Naslov: Lunder, Poljanska cesta 75, I. nadstr.	2775 |
Krapeža in g. Kavčiča. Pričela sta tekati od Policija do Pilata in rezultat je bi! la. da so g. Hiten-ca dobili nu svojo stran. Od tu dalje jc bila stvar g. Ivančiča v naprej izgubljena. Razpis kavarne je bila samo še loinialiieta, dejstvo pa je, da je bilo ž" v naprej določeno, da dobi kavarno Zvezda« g. Krapež in nihče drugi. Pravda, lei se je pričela med g. Ivančičem in g. Hiiencem je slonela na dejstvu, da je imel taktično g. ivančič predpravico na zakup iu cela pravda na sebi le juridična tinta.
Da je vzel g. Ivančič v družbo brata Sedeja, je akt pravičnosti, katerega g. Krapež, čeprav varuh in popoloče obeh nikdar ni hotel in maral priznati. V tem oziru bo vedel g. Krapež najbolje, kaj je storil in kaj bi moral storiti. Zanimivo za javnost je nadalje dejstvo, da se jo tako s strani državnega upravitelja gosp. Bitenca, kakor tudi s
Ljubljana, Dvorni trg 1|II ordinira zopet redno.
EšekSroiahnččfla tovarna
družba z o. z.
Ljubljana, Dunajska c. 75
IZVRŠUJE:
Transformatorje,
in motorje, stikalne naprave in aparate.
POPRAVLJA:
vso vrste Elektr. strofev in aparatov
v LJUBLJANI, v lastnem domu Miklošičeva cesta štev. 6. Obrestuje hranilne vloge ln vloge v tekočem računu po čistih
ne ordinira do 28. avgusta,
v Ljubljani. — Ponudbe na upravništvo tega lista pod šifro ..Stano vanje 2771".
dvokolesa otroški vozički, šivalni in razni stroji, pnevmatika in vsakovrstni deli. F. Batjel, LJubljana, Stari trg 28. Sprejme se v popolno popravo, za emajlir.zognjemin po-niklanje: dvokolesa, otr. vozički, Siv. in re-znl stroji in deli. Meh. del. Karlovska c. 4.
Špeciaiistza pljučne bolezni dr. Pečnik ordinira v torek in petek: 11.-12. in 2.-4. ure v Mariboru, Razlagova ul.21. Vse druge dni pa Št. Jurij ob juž. ž.
GsnersLto zastopsivo
svetovne tvrds&a
Sen cerkveni zvoiiievi
pravi iz brona, desetletno jamstvo. Na zalogi okoli 50 komadov razne veličine pri tvrdki-„METflLLUHi" d. d , ZHGREB Ilica br. 134.	Telef. 1-98.
Zahtevajte cenike!
svih vrsti ^ ' CIRIL SITAR ^ LJUBLJANA
cest^/
Tovarn© električnih kablov in električna žšce
VELIKA ZALOGA Motorjev, kablov,
vrvice in izolirane cevi.
Edino najkrajše Črte preko HAVRE, CIIERBOURGA in ANTVERPENA v NEWYORK.
Vozne listke in zadevna pojasnila izdaje edino konc.
potovalna pisarna
5 tonski, dobro ohranjen. Na upo iled pri Gospodarski zvezi, Ljubljana Dunajska cesta 29.
Tei. 142 in 230. Poštni predali«.
atelje za slikanje in gradbo gledaliških odrov. Žalna, p. Višnja-gora, Dol. Prospekti na zahtevo
BUnP! SI (Holzstab- I H\I Br
nlluUn 9ewcbe) iOiJlulL
za strope in stene izdelujem z najmodernejšimi stroji ter dobavljam takoj v vsaki množini najceneje
Jos. H. i^uh,
Ljubljana, Gradaška ul. 22. Telefon 513.
v Ljubljani
Kolodvorska nlica 41, blizu glavn. kolodvora
Cenjenemu občinstvu vljudno naznanjava, da sva svoji črko-slikarslci podjetji spojila v
Vsem svojim ceni. naročnikom se za dosedanjo naklonjenost iskreno zahvaljujem ter se v bodoče najtopleje priporočani, posebno, ker mi bo mogoče željam cenjenih naročnikov v največji meri vstreči.
Filip PrtsSou, črkoslikar.
oblastveno poverjeni stavbni lnženec
LJubljana,
HiU.rj.va ulic. »L l
SpeclJ.loo stavben, podjetj. ca b.lonjik«, iel.xnbctonak. lo vodo. sgradb«.
Izraba vodnih sil.
mednarodno odprensno d. d.
SISAK Telefon: JT	Brzojavi: MARIBOR
SUŠflK 1566.	Carolinek JESENICE
CilRO & JELLINEK, R. G., WIEN I.?
Deutschmeisterplatz 4.
Berlin, Praga, Trst, Bratislava, Breclava, Buchs, Dečin, Eger, Halostadt na C., HamDurg, Karlove Vary, Innsbruck, Passau, Podmokli, Ttjn N/V.
V zvezi s:
DflNZftS & CO., ilktiengeselJschaft
Basel, Zflrich, Genf, Buchs, St. Gallen, Pariš, Lyon, Milano, Strassburg, MOlhausen, London, Mannheim, Frankfurt a/M., Stuttgart, Atainz priporočajo svoj skupni
ter sva v položaju cenjenim naročnikom v vsakem oziru naj-kulantneje postreči in v našo stroko spadajoča dela v na modernejšem žargonu izvesti.
Uljudno prosiva, da nama cenjeno občinstvo ohrani svojo naklonjenost, ter se priporočava
PŽSSST®^ & BS53SELJ3 ^■ekuandrcva c. 1. ielonburgova ul. S.
Vsem svojim cenj. naročnikom se za dosedanjo naklonjenost iskreno zahvaljujem ter se v bodoče najtopleje priporočani, posebno, ker mi bo mogoče željam cenjenih naročnikov v največji meri vstreči.
Fran Brieelj, črkoslikar.
iz in v Švicarsko, Francosko, Italijo, Belgijo, Angleško in Nemčijo. Posebni oddelek za promet jajc, perutnine, suhih sliv, češpljevega
mezga i. t. d.
jj	v Lfubljaid, Dunajska cesla št. 17.
q	Sprejema v zavarovanje:	J
n	1. Proti požaru.	j-
D 2. Zvonove proti razpoki in prelomu.	n
_	3. Sprejema v no voustanovljenem življenjskem oddelku zavarovanja.	y
n	Skupno jpcemagamc skupne leSave S	Svojji k svojjjrrs 3	q
BRZOJAVI: IIORTUS ZAGREB,
TELEFON 24—55.
c) Komwkn& B, B. ©©©©©
IMlli	IL
MARMELADE
SLATKA
i 5	1.] Tehnični, elektrotehnični in gumijevi
\ A /Elr predmeti vseh vrst na drobno in de-\ V	belo. - Glavno zastopstvo polnih gu-
mijevih obročev za tovorne automo-bile tovarne Walter Martinij. - Hy-dravlična stiskalnica za montiranje gumijevih obročev v centrali, Ljubljana, Rimska cesta 2. - Prevozno Centrala: podjetje za prevoz blaga celih va-Ljubljana, Rimska gonov na vse kraje, za kar je ua cesta 2.	razpolago 10 tovornih automobilov.
Ljubljana, Maribor, Beograd, Podružnice: Dunajska c. 20, jurčičeva ul.9, Knez Mihaj-tel. št. 470. tel. št. 133. iovaul.3.
SOK od LIMUNA i NARANCA
MEDENJACI ČOKOLADNI BONBONI BISKVITI
konservirane
SLATKI GRASAK
SPARGE
MAHUNE
RAJCICE
u limenim kutijama
u staklenkama
PAPRIKE
KRASTAVCI
MAHUNE
MIXED PICKLES
PFEFERONI u oetu
......................................•i;Miii;;i»iMM;ni;iii;!iiil;!;»ii!;;;ii»»i»nin»iiHiHliiiiltiiiiiiiUHniii«tiiiini^	........"»'miiHiiiiiiliiiiiiiiiiiiiiiiiiiliiniiiiiiininiiiii.M