Izhaj« vsak in praanikor. Issuad daflr Sundajs and Holkkya PROSVETA ... ' . GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE * LETO—YEAH XXXV. Uredniški ln upravniikl prostori: 1887 South Lawndal« Ave. Offlco of Puhlica tion: >687 South Lawndals Avo. Takpbono, Rockwell «904 Cono lista jo 96.00 tlste stc^ahh' 5 s^rsjchicaoo 93* ill. ponedeljek. 19. iuuja (july 19). 1943 Bubscrlption 90 00 Yearly štev.—number 139 AccepUnco toc mailinj at spocial rato o< postago providod for lp on Oddelki britske armade se približali Cataniji Tretjina italijanskega otoka pod zavezniško kontrolo. Američani in Angleži ujeli 30,000 italijanskih in nemških vojakov v osmih dneh. Palerma in Neapel v razvalinah.—Ameriški bombniki potopili sedem japonskih ladij v severnem delu Solomonov.—Moskva poroča, da so Rusi ubili 62,000 sovražnikov in razbili 3242 tankov v bitkah na centralni fronti Zavesniški stan« Afrika, 19. jul —Oddelki osme britske armade so se približali Cataniji in zasedli zunanje Utrdbe, ki ščitijo to italijansko mornarično bazo v Siciliji, se glasi uradno poročilo. Ameriške čete so prodrle 22 milj v notranjost otoka po zdrobitvi protinapada nemških oklopnih kolon pri Barrafrancu. Zdaj se pripravljajo za naskok na Enno, osiščno trdnjavo. Zavezniška armada je ujela 30,000 italijanskih in nemških vojakov v Siciliji od začetka invazije. Samo Američani so ujeli 20,000 sovražnikov. Zavezniška sila je zasedla že eno tretjino italijanskega otoka. Catanija je tarča bombardiranja z morja in zraka in pričakuje se, da bo kmalu padla. Zavesniški stan, Avstralija« 19. jul.—Ameriške leteče trdnjave in bombniki so potopili sedem japonskih parnikov in ladij, med temi eno križarko in dva rušil-ca, v severnem delu Solomonov. Poleg tega so sestrelili 49 japonskih bojnih letal v spopadu v zraku, ki je trajal dvajset minut. Ameriške izgube so znašale šest letat -------- Od začetka ofenzive pri Solomonih so "zavezniška letala in bojne ladje potopile najmanj 17 in morda 21 japonskih ladij. Petnajst je bilo potopljenih v dveh bitkah v zalivu Kuli. Zavesniški stan« Afrika, 17. jul. — Ljute bitke divjajo na fronti pri Cataniji, katere padec se pričakuje vsak čas. Ko se to zgodi, bodo zavezniki kontrolirali strategični pas Sicilije. Britske oklopne kolone so vrgle o-si&no silo nazaj, ameriške in kanadske čete »pa so okupirale nadaljnjih osem mest in vasi. Zavezniki so izolirali osiščne vojaške posadke v južni Siciliji. Mesta, ki so jih zavzeli, so Bisca-ri, Comiso, Palma, Modica, Viz-zini, Vittoria, Miscneni in Sor-tino. Dočim oddelki osme britske armade prodirajo proti Cataniji in drobijo odpor osiščne sile, bojne ladje in letala bombardirajo mesto. To je v plamenih in razvalinah. Catanija je drugo največje mesto v Siciliji. Bombni napadi na Palermo in Neapel se nadaljujejo. Bombe, ki so jih vrgli ameriški in angleški letalci, so razdejale mno-«o militarističnih objektov in zanetile ogromne požare. Bombe padajo skoro neprestano tudi na Mešalno, mornarično bazo in glavno mesto Sicilije ob pasu vode, ki loči U otok od italijanske celine. Glavni stan je naznanil, da so zavezniški letalci vrgli čez tisoč ton bomb na Messino v zadnjih treh dneh. London, 17. jul. — Radio Mo-skva poroča, da ruska armada prodira naprej proti Orlu, kjer m* nahaja močna nemška vojaška posadka, in uspešno odbija protinapade sovražnika, ki skuša ustaviti njen pohod. Prvi oddelki ruske armade so dospeli do točke, ki je oddaljena samo d«-set milj od Orla. Nemci vročično jačijo svoje pozicije na črti med Orlom in Brijanskom, katero ograža ru-*ka prot »ofenziva, ki se je prišla v četrtek. Berlinsko poročilo trdi, da je poveljnik ruske •"made maršal Semeon Timo-M-nko. To omenja, da se ruska »•la na severni fronti pri Lenin-giodu pripravlja za ofenzivo. I £*dnje poročilo iz Moskve tr- di, da so Rusi ubili 62,000 nemških vojakov in častnikov od začetka ofenzive, razbili 3242 tankov in sestrelili 1766 bojnih letal. V sektorju centralne fronte pri Belgorodu, kjer so Rusi ustavili nemško ofenzivo, so zdaj v teku le praske med vojaškimi stražami. Nemška sila se je izčrpala v prvih dneh ofenzive. Berlin je včeraj uradno priznal, da so Rusi prebili nemško bojno črto med Orlom in Brijanskom. Zavesniški stan na Pacifiku, 17. jul. — Cez sto ameriških bombnikov se je udeležilo napada na Mundo, japonsko bazo na otoku New Georgia. To je bil največji napad od začetka zavezniške ofenziye proti japonski sili na otokih v južnoza-padnem delu Pacifika. - Bombe so padale na japonsko letališče in glavni stan. Poročilo iz zavezniškega stana ne brnenja opozicije s strani japonske letalske sile. Prej je bilo naznanjeno, da so ameriški in avstralski tetaki sestrelili 46 japonskih letal, ki ss ss pojavila nad Rendovo, otokom v centralnem delu Solomonov, ki so ga okupirale zavezniške čete pred dvema tednoma. Zavezniške operacije napredujejo proti japonski sili na Novi Gvineji. Te podpirajo ameriška bojna letala z bombardiranjem japonskih pozicij. Ameriške in avstralske čete se bližajo Komiatiumu in Tlmbalskemu zalivu z dveh strani. Waahlngton, D. C. 17. jul. — Mornarični Ujnik Frank Kno* je na konferenci s časnikarji dejal, "da bo otok Kiska v Aleut-ski grupi pri Alsski, na katerem se nahaja japonska posadka, kmalu v naših rokah." Knox je namignil, da so priprave za uničenje japonske slle^, na Kiski v teku. To je edini o-tok v Aleutski grupi, ki je še pod japonsko kontrolo. Patterson napovedal ljute bitke Invazija Sicilije korak v osvoboditev Evrope WaakUgton. D. C. 17. jul. — Vojni podtajnik Robert P. Patterson je dejsl, "da je zavezniška okupacija Sicilije gotova stvar in da zavezniške vojne o-peracije tamkaj se razvijajo z večjo naglico kot smo pričakovali. Nobenega dvoma ne more biti o izidu teh operacij." Patterson je podal to izjavo na konisrenci s časnikarji. Med drugim jim je povedal, da so dosedanje izgube zavezniške sile v operacijah v Siciliji neznatne, toda na vidiku so ljute bitke. Osiščna sila, zbrana na otoku, šteje okrog 300,000 vojakov, med katerimi je najmanj 60,000 Nemcev. "Invazija Sicilije je prvi korak v svobod itev Evrope," je rekel Patterson. "Zmaga je gotova, dasi ne bo lahka. Sicilija je daleč proč od Berlina in To-kija." -*|r ■•■■o . ^ Vojni podtajnik je ha konferenci s časnikarji razkril, da je bil zaključek glede zavezniške invazije Sicilije sprejet na sestanku med predsednikom Rooseveltom in premierjem Churchillom v Casablanci, francoski Maroko, v zadnjem januarju. Datum invazije je določil general Dwight D. Eisenhower, vrhovnik jpoveljnik zavezniške sile v severni Afriki. Patterson je dejal, da je pomanjkanje odpora s strani o-siščne letalske sile pri obrkmbi Sicilije bilo prvo presenečenje. Ts je bil veliko šibkejši od onega, na katerega so naleteli zavezniki, ko so invadirali francosko ssverno Afriko v novembru preteklega leta. Bojno rszpolo-ženje med italijsnskimi vojaki je padlo in civilisti so v mnogih slučajih sprejeli zavezniške vojake kot prijatelje in osvobodi telje. Poljaki za zbližanje z Rusijo Anglija in Amerika posredujeta Ameriška pomoč prebivalcem Afrike Amerika pomaga tudi političnim , jetnikom Wsshlngton, D. C. 17. jul. — Poročilo, kako Amerika pomaga prebivalcem francoske severne Afrike in političnim jetnikom, ki so dobili svobodo, je bila pravkar objavljeno. Poročilo je podal Fred K. Hohler, načelnik ameriškega odbora za pomoč in obnovo okupiranih pokrajin. On je bil prej Ujnik A-meriške blaginjske organizacije. Hohler prsvi v poročilu, da je ameriška pomoč vrniU zdrsvje 200.000 podhrsnjenim otrokom in 84,000 odrastlim ljudem vseh plemen, ki bivsjo v severni A-friki. Vsi ti bt bili najbrže u-mrli za lakoto, če ne bi dobili pomoči od Amerike v obliki živeža in drugih potrebščin. "Delo ameriškega pomožnega odbora zadovoljivo napreduje," je rekel Hohler "Ta je dobil važen nauk pri opravljanju svojega dela, ki ss ne sme pozabiti. Prva naloga je ugotovitev problemov. katere je trebe reštti. druga pe pridobitev zaupanje s strani prebivalcev."____ 17. jul. — Predsed nik poljske ubežne vlade SU-nisUv Mikolsjczyk in zunanji minister Tadej Romer sta na sesUnku s časnikarji izjavite, da sU za zbližanje s sovjetsko Rusijo, zaeno pa sU namignila, ds Anglija ln Amerika posredu jeU v naporih, katerih cilj je izravnava konflikta. To ne zavisi od poljske vlade, temveč od Moskve, ki je pretrgala odnošaje. Romer je dejal, da vlada sms-tra povojno ureditev mej za politično, ne za teritorijalno vprs-tenje. Vlada se bo upirala, če bo Rusija skušala raztegniti svojo mejo na zapedu na račun poljskega ozemlja. Premier MikoUjczyk je pou daril, da poljska armada ni in ne bo aktivna v politiki. Njena dolžnost je bojevanje proti osi-ščni sili na strani zaveznikov in to bo izpolnila. roosevelt končal kontrover-zo v kabinetu Wallace in Jone« izgubila poziciji PREDSEDNIK USTANOVIL NOV URAD Waahlagioa, D, p.. 17. jul. — Predsednik Roosevelt je z odločno potezo zaključil ostro kon-troverzo med podpredsednikom Wallacejem in trgovinskim tajnikom Jonesom z likvidacijo odbora za ekonomsko vojno, kateremu je načeloval Wallace, in usUnovitvijo novega urada za ekonomsko vojno. Za direktorja tega urada je bil imenovan Leo T. Crowley, načelnik Fed-eral Deposit Insurance Corp. in upravitelj tuje lastnine. V področje tega urada so prišle različne korporacije, kl so bile doslej pod Jonesovo kontrolo. Te so fingocirale nakupe vojnega materiala v tujini in uvoz. Roosevelt je naslovi) pismo Wallaceju in Jonesu in ju obdolžil odgovornosti za ostro javno debato, katero je izzvsl konflikt med njima. Pisma s slično vsebino je Roosevelt poslal tudi vsem načelnikom drugih vladnih departmentov in jih opozoril na dana jim nsvodils, da ne smejo prinašati sporne zadeve v javnost. Take sadeve naj pred-lože v rešitev Jamesu F. Byr-nesu, direktorju odbora za vojno mobilizacijo. "Prišel sem dp zaključka, da kentrovecva in ostra javna bate med vama o zadevah, ki se nanašajo na izvajanje ekonomskih smernic v vojnem čssu, mora biti končana," pravi Roosevelt v pismu podpredsedniku in trgovinskemu Ujniku. "U-ver j en sem, da ameriško ljudstvo rszume, da sU oba vršila svoje dolžnosti, ne odobrsva pa konflikU, ki sta ga provoclrala." Konflikt med Wallacejem in Jonesom, ki je tlel več mesecev, je izbruhnil na plan pred dvema tednoms, ko je Wsllace obdolžil Jonesa, da kot načelnik federalne korporacije za rekonstrukcijo finsnc vodi obstrukci-jo v Škodo ameriškim vojnim nsporom. Jones je potem v javnosti izjavi zavrnil obdolžltve in poudaril, da VVallace potvarja dejstva. Premogovniki bodo vrnjeni lastnikom Washington, D. C., 17. jul. -Predsednik Roosevelt je dejsl, da bodo premogovniki, katere zdaj operira vlada, vrnjeni lastnikom, kakor hitro bo produkcija obnovljena v polnem obsegu. Protistevkovni zakon vsebuje provizijo, ki določa, da vlada mora vrniti zasežene tovarne ali premogovnike lastnikom v šestdesetih dneh po obnovi normalnih operacij. Nemkki profesor priporoča mnogeienst vo London, 17. jul. — Dr. Johann von Leer, profesor na nemški u-ni verzi v Jeni in zaupnik dr. Alfreda Rosenberga. komisarja po ned jih okupiranih vzhodnih pokrajin. priporoča mnogoienetvo v članku, ki ge je objavila neka nemška revija. Leer trdi. da število tanek daleč prekaša število moških in mnogoženetvo bi bilo izhod iz situacije To bi tudi povečalo število rojstev. Hiilorjev agent spoznan za krivega VVashington, I). C., 17. jul. -George Sylvester Vfereck je bil spoznan za krivega kršenja zakona, ki določa, da se mora vsak agent tuje vlade registrirati pri državnem departmentu. Izrek je podala porota po več-urnem posvetovanju. Federalni sodnik Bolitha J. Le ves je naznanil , da bo izrekel obeodbo prihodnji teden Viereck je bil Hitlerjev agent v tej deželi. Nemci potopili dva transporta Stockholm. fcvedska, 17. jul — Radio Berlin poroča, da so nemške podmornice potopile dve z evezniška transporta na Atlantiku DrugI viri niao potrdili poročila. Domače vesti Čikaška vest Chicago.—Zadn j i teden je bil pokopan Frank Volk, star 38 let in doma iz Suhorja pri Košani na Primorskem. V Ameriki je bival okrog 30 let in tukaj zapušča brata. Is Coloreda Pueblo, Colo. — Pred dnevi je umrl pionir Joa. Germ, star 81 let, ki je bivsl tukaj 53 let. Bil je stric Johna Germa, gl. predsednika KSKJ. — Naglo sa srčno kapjo je umrl Louis Erjavec, ki zapušča ženo, dva sinova pri vojakih in hčer. Pavlina Erjavec je menda prva slovenska bolničarka v mornarici, ki je bila poslana v svoji službi onkraj morja. Clevelandske vesti Cleveland. — Po kratki bolezni je 13. t. m. v bolnišnici umrl Frank Kokotec, star 65 let in rojen v Topolovcu pri Boštajnu ob Savi na Dolenjskem. V Ameriki je bil 35 let in tukaj zapušča dva sinova in več vnukov. Bil je član društva 137 SNPJ. — Dne 14. t. m. je umrls Mary Zupančič, roj. Miklič, stara 60 let in doma iz Malega Mlačeva na Dolenjskem. V Ameriki je bila 36 let in tukaj zspušča možs, dvs sinova in hčer, v Pueblu, Colo., pa dva brats. Nov grob v So. Chicagu So. Chicago. — Pred dnevi je tukaj umrla Mary Golob, stsrs 69 let, kateri zapušča moža, štiri sinove ln hčer, drugo hčer ps v Clevelsndu. Akcija v Clevelandu Sa ujetnike Cleveland. — Dne 13. julije se je v Slovenskem delsvskem ua domu v Collinwoodu ustanovil odbor, h bo nabiral prispevke za slovenske vojaške ujetnike v ameriških tsboriščih, katerim bo za nsbrani denar pošiljsl cigarete in druge prlboljške. Takoj na prvem sestanku so nabrsll $86. Predsednik tegs odbors je Jos. Žele, tajnik pa Vincent Coff. Samomor rojaka v Peani Coraopolls, Ps. — Joe Orel lz Imperlsis si je pred dnevi kon-čsl življenje s strelom. Težke skrbi zarsdi rszmer v stsrem krsju so ga menda pripravile do tega. Star je bil 64 let in rojen v Goričsh pri Medvodah ns Gorenjskem. V Ameriki js bil 30 let in tuksj zspuščs ženo, tri sinove in dve hčeri. Uspehi v produkciji umetnega kavčuka Jeffers vidi razvoj industrije VVashington. D. C., 17. jul. -VVilliam M Jeffers, direktor divizije za kavčuk v odboru za vojno produkcijo, je na sesUnku s časnikarji dejsl, da Je produkcij s umetnega kavčuka dosegla stopnjo, s katere se ne bo umaknila po vojni, ko bo na razpolago dovolj naravnega kavčuka. Industrija umetnega kavčuka se bo rszvljala naprej brez csrinske zaščite in subvenrij Jeffers je bil opozorjen, da je podpredsednik Henry A. VVallace nedavno podal Izjavo s sugestijo, naj Amerika podere vse tovarne, ki zdaj produeirajo kavčuk, po vojni z namenom vzpostavitve mednarodne .trgovine. Njegov odgovor je bil, ds se noče prepireti s nobenim u-radnikoni o tem vprašenju, prepričan pe Je, da bo industfijs u-met nega kavčuka oetela ln na-predovaU, čeprav bo Amerika kupovala naravni kavčuk "Avtni obodi iz umetnega kavčuka eo prav tako dobri kot oni is naravnega kavčuka," je rekel Jeffers. "To so dokazali eksperimenti Vojaška motorna vozile, avtobusi in tovorni evtl imajo obode U umetnega kav čuka." __ _ Mussolinijev režim v nevarnosti padca Dr. Beneš odložil obisk Moskve Konflikt med Poljsko in Rusijo vzrok r London. 17. Jul. — Dr. Edvard Beneš, predaednik Čehoslovaklje, Je v zadnjem momentu odložil obisk Moskve. Tukajšnji krogi sodijo, da je konflikt med poljako ubežno vlado ln Rusijo vzrok odložitve obiska. Dr. Benel je namersvsl odpotovati v Moskvo, da sklene dvajsetletni vojaški pakt s sovjetsko Rusijo. Prvotno je imel pakt uključevatl tudi Puljsko, toda položaj se je izpremenil, ko je Rusija pretrgala diploma-tlčne odnošsje s poljsko ubežno vlado. To Je vssj začasno zavrlo Izvedbo nsčrts. V Londonu prevlsduje mnenje, da bi sklenitev sepsrstne vojaške pogodbe med Cehoslo-vskijo in Rusijo izzvala jezo člsnov poljske ubežne vlsde. tipanje je, da bo pogodba podpisana, če bodo sedsnji napori, katere podpirata Velika Brita-ninja In Amerika, za zbližanje med Poljsko ln Rusijo uspešni. Hoppenot obišče admirala Diskuzije o upravi francoskih otokov Fort de France, Merilnik. 17. jul. — Ilenri Hoppenot, novi vrhovni komisar frsncoskih An-tllskih otokov ns Karibejskem morju, je naznsnll. da bodo on in člani njegovega ŠUba odpotovali na Portoriko, kjer bodo konferlrall z sdmirsl Johnom Hoovrom, vrhovnim poveljnikom smeriške bojne mornsrice ns Um morju. Z njimi vred bo šel tjs admlrsl Georges Robert, bivši komisar francoskih otokov. Slednji je moral pretrgati zveze z Lavalovo vlado v Vichyju pod pritiskom ameriškega državnega departmenta. Hoppenot J« dejsl. da se«bodo di*Mjtf hsnklsle }sa a|»lnis- trscijo otokov In druge probleme. V razgovoru z reporUrj! je razkril, da s4 Je morsl Robert odpovedati oblasti ne samo pod pritiskom ameriške vlade, temveč tudi vsled pritiska s štreni voditeljev oborožene sile na francoskih otokih. Stotnik Bela ret, poveljnik vojaške posadke v Fort de Fršncu, Je poslal Robertu ultimat z zahtevo, da mors takoj pretrgati zveze z Lavalovo vlado In priseči lojalnost novemu odboru za oevoboditev Francije, čigar glavni sten Je v Alžlru, Afrika, Načelnika tega odbora sU generala Henri Giraud ln Charles de Gaulle. Merilnik In drugI francoski otoki so ee pridružili Združenim narodom sadnji torek. 8 tem so zavezniki dobili štiri francoske bojne ladje in več trgovskih parnikov, ki se nahajajo v lu kah teh otokov. Sklad v zlatu, kl predstavijo vrednost 8230,-000,000 oeUne ne Martiniku. To zlato Je biki pripeljano na otok tik pred kapitulacijo Francije pred Nemčijo v juniju I. 1940 Ameriški drUvni Ujnik Hull je naznanil obnovo odnošejev s novo administracijo francčjeklh otokov na Karibejskem morju. Odmev Roosevelt• Churchillovega ultimata v Italiji VELIKE IZPREMEM« BE NA VIDIKU Bern. Švica, 17. Jul. — Ultimat, ki sta ga naslovile predsednik Roosevelt in premier Chtyrchill italijanskemu ljudstvu, je po aem dospelih poročilih dosegel avoj namen. Uradna italijanska časniška agentura Štefani je namignila o (spremembah v režimu, ki nsj bl dvignile moralo * iUUJsnskega ljuditva, katera se ruši pod u-dsrci zavezniške sile. Politični opazovalci sklepajo is poročil, ki prihajajo Is Rime, da je padec Muaaolinijevogs režima blizu. V vlsdo bodo mor-ds prišli ljudje, kl bodo skušali skleniti aepsrstni mir s zavezniki in s tem rešiti Italijo pred popolnim uničenjem. Fašistični listi, med temi La Tribune ln Giornale d'lulla, ne plšeU več o zmagi, naglašajo pa, ds se bo lUlijs Še nadslje borila zs svojo bodočnost, prs-vice ln čsst. To dokssuje, ds so vplivne sile ns delu v Italiji in ds je njih cilj formirenje nove vlsde, ki bo skušsls skleniti mir z zsvezniki. Govornik na berlinski rsdio-poetaji je dejal, W je Rooeevelt- Churchillov ultimat tipično an-gleiko-smerišksgs snsčsjs ln ds skuša kovstl ksplUl is sečetnih uspehov v vojnih operaeijsh v Siciliji in zabiti ssgosdo med lUlijo ln Nemčijo. Govornik Je dslje rekel, da Nemčija ne »bo zapustila lullje. Nemške čeU bodo branile njeno semljo, VVashington. D. C., 17. Jul. — Predsednik Roosevelt ln premier Churchill sU dala lullji priliko Izbire med "častno kapitulacijo" pred zsvesnlško silo 1n popolnim uničenjem. Skupni ultimat, ki Je bil istočasno objavljen v VVashingtonu in Londonu ln oddajan po rsdlu italijanskemu ljudstvu in vsemu svetu, ne dopušča nobenege dvomu, kakšna usoda čaka IU-lijo, če se ne umakne Is vojne. .Ultimat Je prišel v momentu, ko se osiščna sile v Siciliji krha pod udarci zavezniških armad. "V tem momentu Je skupna o-bor o/en u sila Velike Britsntje In Amerike pod poveljstvom generala Eisenhowerjs in genere-Is Alesandra zanesla vojno globoko v vaše ozemlje," se glasi ultimat. "To je direktna posledica nesramnega vodstva Mus-aolinijevega fašističnega režima, kateremu ste se podvrgli In kateri vas drži za vrat. Mussolini je pognal Italijo v vojno kot sa-telitno državo bruUlneg« uničevalca svobode ljudstev. To je storil takrat, ko je mislil, da je Hitlerjeva vojns mašlns že ls-vojevala zmago. Muaaolinl in drugi faiistični vodlUljl so po-slsli vate sinove, bojne ladje in leulsko silo na oddaljene bojišča, da pomagajo Nemčiji v njenih poskusih osvojit ve Anglije, Rusije in vsega sveU. Vsši vojaki se ne bore za intereee IU-lije, temveč za InUreee nacijske Nemčije. Borili eo se hrsbro na afiišktb in ruaklh frontah, toda Nemci eo jih v kritični uri is-dall in zapustili. Zdaj se more* te odločiti za častno kapitulacijo ali popolno uničenje. Druge poti nt." Ultimat voobuje tudi apel i|S iUlijanako ljudstvo, naj strmoglavi Museolinijev režim in ds> gotov i lo o srečnejši bodočnosti, če bo to storilo. PROSVETA THE ENLIGHTEHMENT A_ I« LASTNIMA SLOVENSKE NARODNE PODPORNE m lato. 13 00 te pol loto. fl M aa trnm 17 Jt m colo loto. 03.7S as pol loto« aa rotMi lor tho Uaitod or rov. Chlrft aad pm jem. m m vračale Rokopiai lllararaa vaaMaa (4 Itd.) ia vrnejo pošiljatelj« la v »lučaju, trn )a prOotU Glasovi'iz [ naselbin Poročilo podružnica 35 JPO-SS! rajmo prispevke vai. tako da bo Advertlsiaf rate« oa agr—lami tliaai iijpti ol ■T artiele. will aat ba ptof*. P—* by aeli- oniy Naalor aa vn. kar Ime sdk a llato PROSVETA 2157 SI So. Lawndalo Aw„ Chicago 29. MEMBER OP THE FEDERATED PRESS ————— Datum v oklepaju na primer (July 31. 1S4J), poleg vaiega imena na naalovu pomeni, da vam Je s tem datumom potekla naročnina Ponovila Jo pravočasno, da ae vam list ne ustavi. _ Demokracijo še čakajo važne naloge—VI Z zmago Združenih narodov pride konec naci/aiistične agresivnosti Propaganda (aiuma in nacizma v tisku in radiu bo izginila s sveta. S porazom Hitlerja in njegovega prekletega nacionalnega socializma, kakor s Dorazcm Mussolinija in njegovega prekletega fašizma, bo tudi konec nacistov in faiistov. Razume se, da množice ljudi, ki se dsnes nazivajo nacisti in fašisti, osUnejo; v kaj se bodo ti ljudje prelevili po vojni« kam se bodo zatekli, danes ie ne moremo povedati. Lahko bi rekli, da neki del teh ljudi, kjer koli že so in kateri so danes le nspol ali poaili nacisti in faiisti, spozna, da Je demokracija najboljli nsčin življenja—In poskušali bodo popraviti ikodo s tem, da bodo zvesto sodelovali za razširjenje in utrditev dcmokralTje v svojih deželah. To se že dogaja. Poznamo (po imenu) mnogo bivših fanatičnih nacistov in fašistov—pa tudi komunistov—ki so dsnes goreči bo jevniki zs demokracijo; svoj fanatizem zdaj porabljajo za nekaj drugega in boljšega. Ampak neki del fanatičnih nacistov in faiistov, zlasti v Nemčiji in še kje, ne bo nikdar naklonjen ideji demokracije. V bodoči demokratični Nemčiji bodo ti fanatiki pasivni potuhnjenci, ki bodo mirovali le toliko čass, dokler se spet ne jx>ksže prva priložnost, ds pridejo ns površje in poksžejo svojo prsvo barvo v kakršni koli obliki—če jim nove napake mednarodnih čuvajev miru ustvarijo to priložnost. Mi ne verjsmemo, da ima človek instinkte sli neke prirojene nagone— razen onih, ki so skupni človeku in vsem sesslcem—verjsmemo ps, ds je človek, ki se bolj udsjs čustvom kot razumu, najbolj podvržen "zaprti pameti," kakor Američan naziva to stanje (closad mrnd). Ljudje, ki si nekaj zabijajo v glavo—aR so jim drugi zabili še kot otrokom—kar se*ugodno prilega njihovi kipeči čustvenosti, se potem ne morejo z Ishkoto otresti tegs. Po domače pravim o temu stanju, da jo "srce močnejše kot rtkum." Med ljudmi te vrste so navsdno ekstromisti: vročeglavi (temperamentni) tirani ali diktatorji v svojem ožjem ali širšem krogu, odločni, da njihova mora veljati, pa naj pride, kar hoče. Baš mad ljudmi te vrste ima demokracija malo dobrih pristašev. Lah*, ko imajo demokracijo na Jeziku, če jim to služI v njihovih razmerah, ampak ideja iemokracije ima od njih več škode kot koristi. Seveda so izjeme—izjeme iz lastnega nagiba, ne pod vplivom drugih—ampak to nam ne pomaga dosti. Psihološka znanost, katera razlaga obnašanje človeka, pa nikjer ne trdi, da so ekstremisti—oditeyši Izjeme, ki so povsod—nepremakljivi, oziroma da Je Mza prta *pa met" abnormalna. Normalen človek, pa naj je ie tako svojeglav ali trmast, je v drugačnih razmerah prav lahko dovzeten za strpnost in kooperacijo, kl sta glav-na pogoja za demokratično usmerjenega človeka. vE drugimi besedami: normalen človek se d« pregovoriti, ako vidi, ds ni dru* fSlt. Iz tega ishko sklepsmo, ds mentalno stanje večjega itevila bivših nacistov in faiistov ne bo po vojni tsko brezupno—s pogojem seveds, da Jim demokracija ustvari razmere, v katerih bo koope-riranje za večino ljudi privlačno in obenem naravnost potrebno /a obstoj posameznika. Takšne razmere—ki niso nobena utopija in katere so mestoma že danes dejstvo—dajejo vsakomur priliko, da se udejstvuje po svojih sposobnostih in porablja svojo energijo za nekaj konstruktivnega in koristnega. To pa je mogoče le v mirnih časih. V nemirnih, abnormalnih časih, kakršni trsjsjo domala na vsem svetu zadnjih pet in dvajset let, se energija ekslrimlstov izživlja v večjem delu v destruktivnih sredstvih za destruktivne cilje. tuia glavnih nalog vseh pravih demokratičnih režimov mora torej biti po tej vojni—masna prevzgoja ekatremistov na vseh koncih. Prevzgoja se mors vršiti pozitivno z ustvarjanjem dobrega življenja, v kakršnem lahko vaak normalen posameznik r«ajdc ugodno mesto—dovolj koristnega dela. tako da ne bo imel čass im kaj drugega Vaak noimalcn človek rad dela. če najde v delu svoje zadoščenje. Ekatrenustorn sc mora "odpreti" p.mi«-t toliko, da spoznajo, da dobro življenje, u katerem ont sanjajo na svoj način, je mogoče le v trajnem miru vseh ljudstev f-t rajni mir pa je mogoč le v de- u! n Cleveland. O—Sledeči nabiralci in pnspevatelji so bili na delu v korist podružnice št. 35 J JPO-SS v juniju. Gertrude Bokal je nabrala sledeče vsote, ki so jih prispevali navedeni: A. Bokal in žena $5. Mary Mivzek $1, Roae Simdič $1, Mary Lavrič $1 (Saranac rd), Mary Jene 50c, Andrew Zupane $1, Theresa Ko-delja $1, Mary Ižanc $1, Anton Malovaiič $1, Josephine Šuštar-šič $1, Peter Malovaiič $1, mrs D. Sulen $1 in Mary Walter 50c. Sledeče vsote sta nabrali mrs. Bokal in Mary Walter o priliki pobiranja oglasov za programsko knjižico za jesensko prireditev namesto oglasov: Mary Nah-tigal $2, Louise Mrmolja $5 (Mr moljevi so tudi dali oglas za $9), Leo JCaušek $2, Math Kastelic |2. Fffnk Jakoš $2, Viktor Ber not $1, Martin Vinšek $1, Alice Grošel $1, Maroltovi $2 (Holmes ave), Mary Marttč $1 in Fran ces Pok $1. Skupno nabranega na knjižici Bokalove $38.50. Mary Coprič je nabrala alede če vsote: Jos. Karlinger $1.50, Vera Božič $1, Mary Gombač $1, Rose Zdeftar 50c, Ludvik Kova-čič $2, Jos. Ribek $1, John Go-rup 50c, Mary Jakše $3, A. Ka lan 50c, Frances Urbič $1, Jos Setina $1, Matt Piiler $1, Mary Struna $2, Jos. Perušek $1 Frances Arko $1, John Vrhove $1, Jos. Belanič $1 in Ludvik Ciam (nečitljivo) $1. Torej je Mary Coprič naprala skupno vsoto $21. Tudi v tem slučaju je bilo nekaj nabranega o priliki nabiranja oglasov, katere sta nabirali' ona in mrs. Bu- vsak doprinesel nekaj in storil svojo dognost v korist našim bratom in sestram v stari domovini. Delo za našo jesensko prireditev gre lepo naprej in priprav-jajmo se, da bo čim večji finančni uspeh Nabiralke ogla sov so na delu in uspeh je že precejšen. Poskušajte dobiti čim več oglasov in prispevkov. Pozneje bomo priobčili tudi imena trgovcavKglaševalcev. | Iskrena hvala vsem nabiralcem in prispevateljem za delo in požrtvovanje. Prihodnja seja naše podružnice bo 27. julija. Udeležite se! , J. F. Dura. tajnik. čar. J. F. Durn je nabral kot sledi Jack Jelovšek $1, Jos. Zimer-man ln žena $5 in Leo Grajzar in žena $5 (Grajzarjevi so že enkrat prej prispevali), Mary Urek $2 {Ut prej prispevala), mrs. J. Časnik $1 (prispeva tako vsoto mesečno), Louis Prišel in žena $0 (Arcade ave.), M. Tomšič in žena $2, Jos. Maslo $1 (in dolar za SANS) in neimenovana zavedna žena $3. Skupaj nabra nega $25. Anton Jankovič je nabra $0.50. Prispevali so Andy Ipa vec in £cna $2, John Useničnik $5 in Jennie Gor j up $2.50 (enako vsoto za SANS). Skupaj $0.50 Andrew Božič (zidar) je na bral $6. Prispevali so Frank An drljančlč $2, Frank Clmperman $1, Jakob Koiir $1 in Vinc. Kle-roenčit $2. Skupaj $0. John Jančar je nabral $4- Pri spevali so John Mršnlk $1, Frank Kure $2 in James Pokrajec $1 Skupaj $4 Naši požrtvovalni nsbirslcl so torej v juniju nabrali skupno vsoto $102, kar prekaša vsoto, ki Je bils nabrana v Ihaju. -Glejmo in potrudimo se, da bomo vsak mesec nabrali več. Kaj pa ostali nabiralci, ki imate knjižice, na primer društveni zastopniki? Poskušajte tudi vi Storiti nekaj zs to hpjnanJUrno pomoč našim v zasužnjeni domovini. Colllnwood mora iti "over the top". Delajmo in zbi- Poleg vsega tega pa imamo tu-1 Gotovo bo ta ali oni rekel, da di organizacijo z lepo donečimfne smemo gledsti preveč črno, patriotičnim imenom, ki se na- da ne smemo biti črnogledi. To živa Hčerke ameriike revoluci- je res, res pa je tudi, da se mora je, ki je tudi dokaj nazadnjaška dežela pripraviti ie sedaj, tako in prav nič revolucionarna, dasi da bo šel tok življenja nemote-se je niti zdaleka ne more pri- no naprej brez izbruhov, ki se merjati kukluksarjem. Pa še jim lahko izognemo, ako bomo kakina druga organizacija ope- rabili zdrav razum. Dela tudi po rira vmes, da podpihuje plemen- vojni bo dovolj za vse in Uko sko sovraštvo. Vse to kaj rado tudi jela, treba bo le spraviti izbruhne na 4*n v času te ali vse to v delovni aparat. Ni nam one krize. treba še ene depresije nikjep, Milan tvidi omenjuje slovenski najmanj pa v deželi, kjer je vse-narod. Ako bi prMUo do praga- ga v izobilju, njanj inozemcev, da rai nimamo Vse to so problemi, o katerih lastnih mož na viijih mestih, ki je vredno razmišljati, da se pra se bi v potrebi t svojim vplivom vočasno odpravijo vzroki slabih za nas potegnili. Kajti &arod je posledic. C« tem bom o priliki ie upoštevan le tedaj, če ima več pisaL^H^^H^^^^^^H svojih vplivnih ljudi nk odgo- g^ pa le par besed o naših vomih mestih. To je pač jasno dopisnikih. Pred kratkim je kot beli dan. Imamc par roja- \GeQr&e Gornik omenil, d* na> kov na važnih mestih, toda n« merava vzeti slovo od dopisova-mnogo, dosti jih pa tudi ne mo-' remo imeti, ker smo številčno Sedanji in povojni problemi ClavalabfL O—Pred kratkim te br. Milan aiedvešek v svojih komentarjih Od časa do časa omenil tudi plemenske izgrede, ti so se pojavili v Los Angelesu, Teksasu in nato še resnejše in žalostnejše v Detroitu. On je mnenja, da ta problem bo še večji po vojni, kar sklepa po svojem opazovanju dnevnih dogodkov, ki jih debro razume in dobro ocenjuje. V listih smo čitali, da so plemenske izgrede v Detroitu, ki so bili t)lno tragični, povzročili tajni agenti in petokolonci, torej sovražni izdajalci, ki jih menda v Detroitu ne manjka, kakor jih ne manjka v drugih velikih mestih. Razlika je v tem, da v nekaterih industrijskih mestih se te vrste sabotažniki skrivajo in delujejo za kulisami, ker se boje svetlobe. V Detroitu in okolici se naha ja veliko Fordovo kraljestvo. V dobršni meri je njegova moč zakon, dasi ne več v toliki meri kot pred leti. Kdor nosi križec, ki mu ga je podaril Hitler, seveda diši po dikt^torstvu, sicer ga ne bi /dobil za svege diktatorske zasluge. Veliko so tudi krivi izgredov kukluksovci, ki so še dokaj močni s svojimi črnimi nakanami. Zadnje čase so se kukluk sovci baje potuhnili in delujejo pod drugim imenom. Teh je menda že okrog 10,000, ki neprestano vrtajd in rušijo moralo med ljudstvom. Vsekakor so ku-kluksarjl že spet začeli dvigati glavo. Iz tega razloga je'treba, da je ljudstvo pozorno, kajti ti kuklu kssrji niso le proti črncem in Židom, temveč proti vsem ino-zemcem, socialistom, komuni stom in katoličanom ter prot: delavskemu gibanju tploh. Ker so kukluksarjl skrajni nazadnja ki, ki se rsdl poslužujejo skrsj nih sredstev in večkrat tudi zločinskih dejanj, mora biti ljud stvo čuječe, ds ne nssede zakrk njenim jia/.adnjakom na njih li manice. Na tako sodKgo je treba pravočasno posvetiti z močno žarnico, da se jih preplaši in prepodi nazi^J v njihove luknje kakor strupene podgane. Pa ne samo preplašiti jih je treba temveč unifflM njihovo sabotaž-no organizaftyo do temeljs, da ne bo nikdar več uprizarjala zločinskih dejafej. majhni. Ampak če bi prišlo do drhalskih nspadov, bi tudi taki možje dosti ne pomagali ksj pomenijo kriminalne orga nizacije. Kukluksarjl so upri- zarjali razne napade An terori- delavcev ni šel skozi isto šolo? zirali mirne 5gffc J* [ fi*** mala vsi smo šli skozi raz- na trpljenja. Star pregovor pravi, čim bol, je konj suh, tem bolj gredo mu- se jim je marsikdo pridružil, ker se je bal za lastno Jiožo. To je resnični fašizem nsjpodlejše vr- nja. Podpisani pa želi sporočiti Gorniku, naj nikar ne preneha z dopisovanjem, četudi je star , oi luoi iaKi 1let> saj to ni nobena starost. pomenili Upam, dg bo nadaljeval še mnogo let. Verjamem, da ima mno- Že pred leti smo lahko videli, ^ bogatih in slabih izkušenj iz svojega življenja in vem, da je veliko prestal, toda kdo izmed ste in kot takegasempa zatre- L To je na splošrio re8_ ti. ZnttoJtM,fcjeiimela '^^ Res je tudi, da organizacija K.KK- (kUtkluks- L »> ^^ * ^ klanovci) v tvoji sredi tudi vplivne može. Pridružili so se i visoki uradniki, sodniki, poli žijo napade, ki oa človeka lete z desne in leve. Navadi se, da jih l uraaniKi, soaniju, pon- s• i4 „„„ drugi javni faktorji. Bo- feSS^ .Tr*SJE2 caji in hotila se je največ na Jugu, po- Verjamem, da so Gorniku razni ljudje storili obilo krivice in zneje pa se ,e raztegnil, tudi na ^ Takega je že bil deležen sever. Zadnja leta se je vsted dis£„ Jin marsikdo svojega delovanja dokaj diskre- Tq n^kr(t ^vzroiajo ri dltirala, aedaj pa menda apet 4 k{ ^ ^^^ v ^ dviga avojo ogabno glavo. 'vode uto ill| k na to se ne Možno je. da do ^anjanja smemo ^ ^ato apeli- mozemc« n. pride ako hitro, ram ng da ^ ne dokler je obilo dela, po voj. y roko ^ na^alHuje , n!,*e,bU? uprem4e"Nvojlmi zanimivimi dopisi Nih nilo. Izgredi proti čmcem ta ž.- ^ mQre i{akovati Hda ^ ^ dom ,pa ao ae že pojavih, kakor do ys, ^^ z ysem kar na amo videli pred par tedni. po iiemo Glavno"je, da »e držimo vojni pa ae je bati, da bodo ie K . f . k ljuba ali hujši. Prej niaem ntkdar verjel, _7 ' ' ' ' da je kaj takega mogoče, zadnje , ** kr««^ Je P" "^J"1 čase pa tidim «m na laatne o«, komentarjih Tone Garden živo da je tudi med nalim ljudstvom "P^?*' m P°^nJ zatdev0 ° Prot!" mnigo Ukih, M so odprto, proti Hi-«. ^JM«<*** črncem in Židom, katere dolžijo vsega zla. To je vsekakor posledica nacifašistične propagande, ki vrta noč in dan, da zanese so- nje čase tako močno pokazalo zlasti v zvezni zbornici v Wash ingtonu. Z izjemo predsednika Roosevelta in par drugih na- vraštvo med nas in tako sabo- P^ ^^v je sedanji tira vojni napor. Zadnje Čase ta P^žet z mržnjo do de- sliši propagandno gobezdanje, da ?ur*?nskl ^likanci židovski sinovi ne gredo kaj pri> nazadnjaški demokratje v da v armado, še manj pa na boj- vmkakor bolj sovrazi- ne poljane. jo organizirano delavstvo ko Hi- Druga obdolžitev je, da židje ^f- To so najbolj izpričali s povzročajo draginjo, ker da »o JP^jetjern protistavkovnega za-oni glavni prodajalci in prakup- ^ w *«Ue Rooeevelt vetiral, ter kramarji, ki imajo jih moki ae i ji. kateta jamči vsakemui normalnemu, <«lraalemu človeku Življenje, svobodo m ukanje sreče To jamaU*o ae mora na splošna ureanlčiti kot (akt. to sa pravi da mora biti družba (država) odgovorna za materialni obstanek slehernega avojega člana, vaa drugo naj al pa sam poliče. Do dane« svet še ni poznal tiajnega miru, kar Je dokaz, da ja demokracija imela jako malo besedi* IV> danes ao bila ljudstva večje*:« dela sveta pod kontrolo javnih in privatnih diktatorjev (monarhov in drugih j in Oaehni inteiesl teh diktatorjev ter pol-diktatorjev so neprestano uživali krvave konflikte. Demoki at ija je stara komsj dotirih 150 let. Porodila ae je i ameriško in franoNdto revolucijo. Kj«i se je uveljavila, se Je le politično. kolikor ae je mogla—v nen« stanem konfliktu i ekatremtstl. Po aedanji vojni, o kateri pvavijo da je do danes največja Mictalna revoiucijs v zgodovini, se bo pa morala uveljaviti tudi ekonomsko in auciaino—ce bo bolela ragobiviti ljudem trajni mir Brez demokracije—fcrez toletanie. kadajo med bsrbs re, ki so ie dsvno preživeli svojo dobo. 1 Rooeevellom v Bali hlŠL oni gla čevalci vse veletrgovine v svojih rokah ter ves trg, blagovni in denarni. Tudi med vojaki in veterani se $iri tako mnenje. Skoro ne manjka drugega kot ene močna poteze in podilo hi vsled takega šuntanja in blebetanja. Tako to-rej stoji U problem danes, ki se ne da zatajiti, temveč je treba Uko škodljivo propagando pobi- jta Ta zlobna propaganda se je vtakakor začela stopnjevati sedaj. ko zavezniške armade zmagujejo na vaeh frontah. Treba je pomisliti, ds vojna ne bo vedno trajala in potem sa bodo pričeli vračati naši fantje domov. Nastali bodo novi problemi, vojno delo bo ustavljeno, tovarne bodo preuredile svoja delo za civilne potrebščine in na bodo po^ trebovale vač toliko delavcev Z eno besedo: vojna produkcija, ki sadaj daje delo milijonom, bo uttavljaoa. Kaj potem? Saveda bodo nastale velike potrebe u razne izdelke in živila po vsem svatu, smpsk nekak zastoj Ja k r g.hen Le s dobrimi načrti bo vladi uspelo, ds ss spravi aparat v tek v zadovoljstvo večine ljudstva. V armadi je sedsj okrog osem milijonov mož Vestna teh ae vrne ia nakatart bodo pohabljeni Vai pa bodo zahtevali polteno dalo za polteno plačo, torej za polteno življenje, do katerega smo upravičeni vsi, to je tisti. ki se bore na vojnih frontah, in tisti, ki productrdjo vojni material. kajti oboji opravljajo koristno dalo. ds demokracija zmaga nad tlranstvom. Upajmo, da se bo ta velikanski problem reži! na t resen in praktičen način, tako da bo dovolj daU in jela zs vsa, ne ds se bl dežela vrgla v metal tragičnih izgredov. nato pa ga je kongres spet sprejel čez njegov veto. Vse izgleda, da so se nazad njaki v kongresu, ki služijo le velikemu businesu, zakleli proti delavstvu in tudi proti malim farmarjem. Podpisani se z Gard nom ne strinja v vsaki stvari, kakor se tudi drugi ne strinjajo v vsem z menoj. To je pač he-kaj naravnega, kajti vsak ima sypje mnenje. Strinjam se pa z njim glede njegovih par zadnjih " ' tičej s komentarjev, ki se tičejo proti-delavtkih zakonov. * Zelo ludno ja, kako hitro so rejeli v kongresu protidelav zakon, da tako "zamrznejo" zahteve po večjih mezdah. Na drugi strani so pa prav tako hi tro okrnili priporočilo od administracije, ki se bori proti infia čiji Tato naraščajo cene potrebščinam s naglico, mezde ao pa prikovali k tlom. Na U na lin al bodo profltarji in izkori •čevalci la bolj polnili svoje velike motnje, delavec pa bo prikrajšan na pošteni plači. Torej takšno zvezno zakonodajo imamo sedsj! Ali se bodo mar ljudstvu—volilcem—odprle o«? Skrajni čas je. da se Jim bi odprle nastežaj, uko da bi videli in spoznali svoje prijstelje !n "prijatelje* v kongresu To pa »a ni dovolj Treba Jo, da stopijo volflel na plan in pri prihodnjih volitvah pometajo t takimi zastopniki, ki delajo le za koristi svojih bogatih gospodarjev. Ako se ljudstvo ne prebudi lz sedanje leUrgtje, se kaj lahke zgodi, da bodo v kongresu osvojili te druge protidelsvske zakone. Vsi vemo, da gre sedanja vojna produkcija z velikansko brzino naprej Delavci se pač za-*wiaJo. da Je treba poraziti sovražnika na vseh frootah In za- to so napeli vse svoje sile, da bo dovolj Unkov, topov, zrakopb. vov in ladij na razpolago naši armadi. Medtem pa se bogataši in profiUrji ter njihovi hlapčo. ni v kongresu prav malo brij-a. jo za sovražnika, temveč skusa-;|0 na vse načine, da bi delavce priklenili v svoj Jarem izkori. ščanja. Da, delavci dobro vedo, da je treba poraziti zunanjega sovražnika, zavedati pa se morajo, da je treba poraziti tudi domačega delavskega sovraga na vsej črti. Kaj pa ga tako grozno lomijo naši Jugoslovani, oziroma vele-srbi pa bratje Hrvati? Grdo in umazano politiko uganjajo. Trma in zagrizenost na obeh straneh, pri Srbih, ki se zbirajo okrog Srbobrana, pa menda še najbolj. Tudi to je še velik m težak problem, predno se bosta ti dve skupini pobotali, če se sploh bosta. Kot je razvidno iz raznih po-1 ročil, je pač razveseljivo to, da večina poštenih Srbov in Hrvatov razume položaj in se ne dajo zavajati šovinistom. Ekstremisti so za veliko Srbijo, ker ne vedo, da Srbija sama nima bodočnosti, ima lepo bodočnost Jugoslavija, /v kateri bodo imeli avtonomne pravice vsi Slovenci, Hrvati, Srbi in Macedonci, zraven pa še Bolgari, ako se Bolgarija pridruži jugoslovanskemu telesu. To je edina logična rešitev jugoslovanskega problema, da bodo imeli vsi njeni narodni členi enake pravice po demokratičnih načelih. Vsekakor bo glavno besedo imelo ljudstvo v Jugoslaviji, ne pa tukaj. Dobro pa bi bilo, če se bi mogli predstavniki vseh treh narodov tudi tukaj sporazumeti, ne pa napadati se med seboj in gledati kot pes in mačka. Poznam več Srbov osebno, še več pa Hrvatov. Tudi njihove liste čitam, posebno pa Narodni Glasnik iz Pittsburgha, ki zadnje čase dokaj zmerno piše. Čitam pa tudi sbrski šovinistični list Srbobran, ki je skrajno sebičen pa trmoglav ter zagrizen. Posebno mu so v želodcu hrvatski katoliki. V ta list piše tudi jugoslovanski veleposlanik Fo-tič. Kar on piše, je sama hujskanja, napadanje in zdražba-rija. Upajmo, da se bodo vremena zjasnila vsem jugoslovanskim narodom še pravočasno. Pri vsem tem se mora človek čuditi, kako vendar moremo pričakovati od velikih zavezniških vlad, da bodo pomagale jugoslovanskim ljudstvom do svobode, ko vidijo tako brezglavq kavsa-nje. Seveda, tudi jugoslovanska vlada v ubežništvu igra čudno politiko in je že skrajni čas, da se otrese nazadnjaštva. Končno še%to. Moje mnenje je, da bo glavno in odločilno besedo v Jugoslaviji po vojni imelo njeno ljudstvo tam, ne pa jugoslovanski naseljenci v Ameriki. Vse, kar moremo mi pomagati, je to, da delujemo za demokratično rešitev tega vprašanja, kar bo končno vplivalo na merodajne kroge. Zato pa imamo mi Slovenci tukaj svoj SANS, ki se trudi, da bo po vojni Slovenija združena in osvobojena ter del demokratične in federalizirane Jugoslavije. Anton Jankovlch. Pred dvajsetimi leti (Iz Prosvete, 1». julija 1023) Domača vesli. V Exportu, je umrla 40-letna Mary Dolenc iz Vodic nad Ljubljano, članica SNPJ. DaUvshe vesti. Kriza v rudarski sUvki v Novi Škotiji; vojaki to zasedli premogov rušite kraje. Inoeemstvo. Štefan Radu. vodja hrvaških kmetov, je zagrozil vladi Jugoslavije s političnim bojkotom. Sovjetska Rusija. Iz M<*kvt poročajo o vedno večjem navalu prsvoalsvne duhovščine v sovjetsko "živo" cerkev. J9IN THI MT »0U a liVIRIt PUI s Vesti z jugoslovanske fronte Poročila Jugoslovanskega informacijskega. centra in drugih virov VESTI IZ DOMOVINE (Posneto iz Bazovice št; 69 dne 6. junija 1943 v izvirnem besedilu—JIC.) Kako Mussolini tolaži od bom bardiranja prizadeto Lahe Kadar gre Mussoliniju slabo, začenja z delitvijo medalj. Sedaj so na vrsti bombardirana italijanska mesta. Odredbeni list fašistovske stranke je javil, da bo predsednik pohabljencev v Italiji v teh mesecih pripel zna ke pohabljencev na mestne za stave sledečih mest: Turin, Genova, Neapol, Palermo, Cagliari, Messina in Trapani. Priporočamo Mussoliniju, naj pripravi do-voljno količino kolajn, katere bo kakor izgleda, kmalu potreboval Kam pa aodaj? Lahi so se zatekali v Rim, da se obvarujejo pred neprestanimi letalskimi napadi zaveznikov na italijanska pristanišča. Sedaj pa, ko so izvedeli, da tudi Rimu ne bodo prihranjene grozote vojne, jih je prevzel paničen strah in ti umoma beže iz mesta. Laški strah prod Invazijo Na vse mogoče načine si Lahi prizadevajo skriti strah pred prihodnjostjo. Prebivalstvo je po zadnjih množenstvenih bombardiranjih tako demoralizirano, da so napori fašističnega tiska, prepričati Lahe o nemogočnosti kapitulacije Italije radi zračnih napadov brezuspešni. Številne obsodbe protidržavnega delovanja so na dnevnem redu in jasno pričajo o stanju Italije. Na drugi strani se pa laški izseljenci v Ameriki in Angliji na vse mogoče načine trudijo prepričati zaveznike, da bl "brezpogojno predajo", ki je bila sklenjena v Casablanci, z ozirom na Italijo omilili, Anglija in Amerika pa odločno odbijata vsakršno pogajanje, pa naj. bi to prišlo don Sturze ali pa od grofa Sforze. Poslednji se nahaja v Argentini, da organizira antifašiste, ki so sedaj usmerjeni proti monarhiji. Pripominjamo, da omenjeni grof nosi kolajno "S. Annunzia-te", kar pomeni, da ga je svoje-easno imenoval laški kralj za svojega bratranca. V ... — RAZPOREDITEV NEMŠKIH VOJAŠKIH BIL NA BALKANU Carigrad, 9. julift. (Posebno poročilo NYTu).—Poročila, ki so prispela sem, trde, da se nahaja na Balkanu 70 divizij osišča. Njihova naloga je, da branijo Balkan, vse egejske otoke, Dode-kaneze in Kreto. V teku meseca junija so bile na jugu Balkanskega polotoka te sile pregrupl-rune in v teku zadnjih dveh tednov so odšle na Peloponez še dodatne štiri divizije. Hrbtenico osiščnih sil tvori 14 nemških divizij; Italjani imajo na Balkanu 34 divizij, h katerim velja dodati še 21 bolgarskih, i umunskih, madžarskih in hrva-kih divizij. Vse to vojaštvo je nastanjeno v novo zgrajenih oporiščih in trdnjavah, s katerimi so posipani vsi strategično važni kraji, kot n. pr. doline rek Morava in Vardar, vsa okolica Soluna, vsa turška meja in grška obala ter otoki Kreta, Skarpanta in Ro-dos. Te vesti so prejeli zavezniki z Balkana v teku zadnjih dni. Precej je na Balkanu tudi nemških in italijanskih zračnih sil, ki so razporejene po 41 letališčih m zračnih bazah v Bolgariji. Jugoslaviji in na Grškem; poleg t<-ga pa razpolaga osišče tudi še s> pomorskimi silami, katerih ba-ze nahajajo v Konstanci v Kumuniji, v Vami in Burgasu na Bolgarskem, v Solunu in na otokih Kreta, Rodos, Leroc in Samor Nepotrjene posti namigsvsjo, 'ia so Italij>ni evakuira]!, otok Casteloriozzo. ki je eden od manjših otokpv Dodekaneza čisto na vzhodu in blizu turške "bele. Na tem otoku se baje na-hajs aerodrom, ki bi bil jsko pripravna baza za lovska letaia -JIC. GERILSKI BOJI V JUGOSLAVIJI New York, 12. julija (NYT).— Poslušalni urad Columbia Broad-casting Systema je zabeležil včeraj oddajo londonskega radia, ki je poročal, da so jugoslovanski gerilci pognali v zrak velik železni most preko Save—baje enega najlepših mostov v vsej Jugoslaviji. V ... — STRELJANJA TALCEV V NE-GOTINU Švedski list Trots Allt poroča dne 23. junija, da so Nemci v Negotinu ustrelili 70 talcev v znak maščevanja sabotaže s strani Mihajlovičevih čet. * Britanske radiopostaje poroča? jo, da so dale nemške okupatorske oblasti ustreliti 50 talceV,' Ifa-tere so vzele med prebivalstvom zaradi nekega napada jugoslovanskih gerilcev na železniško progo, ki je bila pretrgana 80 milj severozahodno od Belgra-da med kraji Sid in Vukovar. Novo nemško kršenje mednarodnega prava Tujerodni prisilni delavci morajo v nemško vojaško službo (United Natlons Information Office) Ko so razširili dekret o prisilnem delu na mladino in di-jaštvo, so začeli Nemci uporabljati delavce iz zasedenih dežel tudi v nemški armadi. To najnovejše kršenje mednarodnega prava — katero nemška oblast odkrito priznava, je posledica /hude delavske krize, obenem pa tudi namerno izvedena kampanja, ki se je začela, ko je izbruhnila vojna na vzhodu. Ko je začel Hitler pred štirimi meseci klicati na nabor 500,-000 nemških delavcev, da nadomesti ogromne izgube pri Sta-lingradu, je izvedel istočasno totalno mobilizacijo v zasedenih deželah. Komisar dela Fritz Sauckel je bahavo izjavil, da bodo dvignili Nemci armado 2,500,000 ljudi na zasedenih o-zemljih in z njo branili svoj 'novi red'. Nemški administratorji in njihovi valpeti so pripravili sezname vseh telesno sposobnih mož za prisilno delo v Nemčiji. Dokaz zato, kaj so nameravali, čitamo v nemških na-redbah v Belgiji in Norveški — da je treba staviti na čelo teh seznamov za deportacijo moške od 20 do 33 let. . Ko so postopoma izginjale njihove rezerve delavskih sil, so Nemci začeli kampanjo, da si preskrbe tujerodnih rezervistov za svojo armado. Najprej so o-jačili napadalne organizacije v satelitskih deželah, v*katerih so uvedli obvezne mladinske organizacije. Najprej z izgovorom, da jih bodo uporabljali le na lokalni domači fronti; toda kmalu so začeli odhajati ti hlapčevski sodelovalci na vzhodno fronto — z grozo in presečenjerfi so spoznali belgijski reksisti, norveški hirdmeni, francoski fašisti in danski nacionalni socialisti, da bodo morali na ruako, bojišče. Od Nemcev kontrolirano domače časopisje je s posebnim poudarkom objavljajo smrtne slučaje. Vendar pa vsa ta kampanja ni dosegla mnogo — število teh prostovoljcev je ostalo majhno: Nabori popolnoma rednega značaja za nemško armado se omejujejo na ozemlja, ki so bila, kakor pravijo, "Inkorporirana" v raj h. Tako so v mesecu avgustu 1942 razpisali nabore v Al-zaŠki, Lotringiji, v Luksembur-gu in v zapadnih pokrajinah Poljske. (Ta seznam opušča tukaj navedbo slovenskega ozemlja na Štajerskem, Gorenjskem in Koroškem — opomba JIC). Do začetka 1943 je bilo že približno 170,000 Poljakov prisilno oblečenih v nemško vojaško suknjo. Zunanji svet pa je začel doznavati posledice te mobilizacije, ko so sovjetska uradna vojna poročila navajala vesti o dezertiranju Poljakov in Al-začanov. V mesecih april in maj tega leta so poročali zavezniki o u-jetju mladih Luksemburžanov, Jugoslovanov in Poljakov v severni Afriki — vse to so dokazi, da Nemčija čedalje bolj dosledno izvršuje svojo oolitiko prisilnega nabiranja tujerodnega moštva v službo svoje "Wehr-macht." Vzporedno z uspehi zavezniških sil v severni Afriki in Rusiji, so nemški komisarji za delavsko službo čedalje bolj kruto pritiskali na zasedena ozemlja. Posluževali so se svojih običajnih groženj "lakote in aretacij," udarjali na lx)ben svoje "križarske vojne proti boljševikom" ter celo obljubljali različne privilegije in predpravice vsem onim, ki bi pristali na to, da delajo, za •Ti 'j " ' ' ' nemško armado. Postopek je v različnih deželah po potrebi prikrojen posebnim zahtevam vsakega ozemlja. V mesecu marcu so dobili danski državljani okrožnice, v kateri se je zahtevalo od njih, da stopijo v vojno kot "danski vojaki". Istočasno pa poroča grška vlada, da so morali grški moški od 17. do 45. leta na vežban je z reflektorji in protiletalskimi topovi na pomorski bazi Salamis. Na Hrvaškem so mobilizirali mlade Hrvate na podlagi lažnji-vih obljub in na povelje svojega hlapca Ante Paveliča, jih poslali v Avstrijft, ter jih tam vežbajo pod poveljstvom nemških častnikov. Do meseca aprila so nabrali v Avstriji 9000 Hrvatov, ki so se vežbali za klužbo v nemški "Wehrmacht". O priliki svojega potovanja na Francoskem meseca marca je priznal načelnik prisilne delavske službe Sauckel: "Kadar bo treba oborožiti Francoze in jlh poslati v boj, bomo sami fran- H / oosko vlado v Saprej obvestili." Nemška politika na Francoskem je bila politika stalnega in venomer naraščajočega pritiska. V mesecu juniju so Nemci sami javili, da so posvali 10,000 Luksemburžanov pod orožje ter da je v Sloveniji razpisan prisilni nabor (nabori so se začeli v Sloveniji že pred enim letom — opomba JIC). Nemci so si izmislili še drugo metodo, ki naj jih po vede do istega cilja — do ojačenja nemških oboroženih Sil. Todtova organizacija, ki se bavi poleg drugega tudi z oboroževanjem nemške armade, je pomnožila število svojih delavcev na 1,500,000. Nemški podatki trde, da ao li špecializirani delavski oddelki, ki so bili prej čisto nemški, zdaj sestavljeni iz mešanih skupin, včasih iz 90 odstotkov tujerodnih delavcev; uposleni so pri zidanju utrdb po Obalah od Grčije do Norveške in pri zalaganju nemške armade z vsem potrebnim. Oni Francozi, katere so deportirali na prisilno delo v Nemčiji, so bili najprej v Todto-vi organizaciji in prišli Šele pozneje na rusko fronto. Trenutno kopičijo Nemci s posebno naglico takozvane "izredne rezerve", katere pripravljajo za slu-Čsj, da bi bile prometne zveze pretrgane. Pred 14 dnevi so dali dijakom in mladini na izbiro, da se odločijo ali za nemško vojaško službo ali pa za delo v nemški vojni industriji. Kakšna je *a-konska podlaga te alternative, vidimo iz poročila, ki je prispelo iz Norveške pretekli teden. Nemci so poslali 100 mladih Norvežanov, starih 20 let, pod lažnjivo pretvezo v vojno šofersko Šolo v Svelviku. Nalagali so jih, da pojdejo v norveško šolo in da bodo dobili normalno u posli tev na Norveškem. Ko pa so prispeli na lice mesta, so naleteli na nemške vojaške inštruktorje — oblekli so jim nemško vojaško uniformo in jih prisilili, da pozdravljajo nemške častnike. Cilj njihovega vož-banja ni bil nič drugega, kot da se izurijo za Šoferski posel ns vzhodni fronti. Pred kratkim je javila ndrVeška vlada, da1 je bilo deset Norvežanov, delavcev v tovarni letal v KJUlerju, poslanih na 'Finsko, kjer morajo zdaj delati kot mehaniki nemške "Luftvvaffe." Kaj so Nemci dosegli s temi svojimi poskusi — ojaČevanja pomožnih delavskih sil v svoji armadi, je vprašanje, na katero ni lahko odgovoriti. Ako štejemo vojne ujetnike, se nahaja že danes v Nemčiji preko 8,000,000 mož iz drugih evropskih dežel, torej povprečno tretjina vseh delavcev v. nemški vojni industriji. Njihova morala in sposobnost sts pomanjkljivi, tako da je često potrebno, da jih stra-žijo oborožene straže. Tudi opozicija proti totalni mobilizaciji je huda povsod. Stavke so izbruhnile v Lyonu, v Liogu^n v Radomu (Poljaka). V mesecu aprilu je bomba uničila v delavski borzi v Oslu 90,-000 delavskih registracij. Sabotaža je preplavila vsa okupirana ozemlja. V maju so se uprli • • . V Afriki, V v Atenah in zažgali vse sezname statističnega oddelka. V mesecu juniju je v Brusellesu zmanjkalo 16,000 imen s delavske borze. Tudi holandski patrioti ao nedavno vdrli in uničili statistični urad. Te nepregledne vrste delavcev, se silo potisnjenih v vojno službo tudi pod stalnim oboroženim nadzorstvom nemških stražarjev, ne bodo hotele postati 'krma za topove*. Marsikdo bo mislil, da nabira Nemčija tu svojo 'šesto kolono', ki bo morda pospešila njen konec in padec. Toda videti je tudi z vso jasnostjo, da poskuša Nemčija vse in napenja vse svoje sile, da si zgradi organizacijo, ki bi bila dovolj odporna, da vzdrži grozeči napad Zedinjenih narodov, ki ji preti z vseh strani —JIC. Godbeniki ameriškega vojaškega orkeetra v Kanadi. Val ao člani Ameriške federacije godbenikov. Dutach Harborja, Ko je prišel tja s svojim moštvom, je našel ladjo polno vode in kurilnica je bila neporabna. Noč za nočjo so se morali zgnesti vsi skupaj na krovu in s svojimi aparati za lotanje segrevati kose opeke saVuiog mere ŠČitftl pted le tako Priaor v Vojaški , Okrog slega so tlemi sdravnlk operira vojoofa ototnik* de Inženirji rešujejo ladje v mrazu Nepissl Ivan Mali V toku zsdnjega leta so potapljači, ki delajo v velikih morskih globinah, pride!jeni oddelkom pomorakih inženirjev, nastanjenih na Aleutakih otokih, izvršili mnogo Čudovitih poslov, kakršne prinese s seboj vojna v pogledu popravljanja in reševanja ladij in materiala. Potapljači so delali včasih 108 čevljev pod morsko gladino v vodi, ki je bila tako mrzla, da so jim zračne cevi, skozi katere so dihali, često zamrznile. Vsled tega so vršili svoj posel pod vodo vsakokrat le malo časa in s pogostimi presledki. Dostlkrst so se morali tudi u-mikati ln akrivati pred japonskimi bombami in vsaj eden od njih, šef Philip Henley, iz Los Angelesa, je imel celo spopad z ogromnim osmerokrakom, ki ga je napadel 50 čevljev pod morsko gladino in ga s svojimi sesal kam I zagrabil za noge; ravno tam je močan povodni tok ledene vode, ki je še povečal težave našega potapljača. Podrobnosti o delu in o načinu žtvljanja toh potapljačev, ki so prldeljeni m odru-oblečen i m članom 'Navy'a conatruction corpsa', so prišle ns dan o priliki prihoda treh polnih vlakov teh pomorščakov lz Alaske. Živeli so tam skorsj eno leto in prebili večji del tags časa v bližini Dutsch Harborja na Aleu-tih. Nekateri so tudi zidali na Amchitki ln so bili tam bombardirani od japonskih letalcev. Vsi so čakali na dopust in približno 40 odstotkov od njih ai je želelo nazaj na Aloutske otoke, dočim imajo ostali raje bolj topla podnebja. Šef Henloy in šef Frank J. Marchand iz 69 Walker Street, Lowell, Mass , ki je tudi potapljač, star-dejala, da v tem letu dni, prebitem na severu, nista imela nikdar tri dni počitka brez dela pod vodo. Njih poglavitne naloge so bile naslednje: — popravljanje tovornih ladij, reševanje torpediranih ladij na obalah in vežbanje potapljačev novincev. . • "Nekoč sem dobil povelje", pripoveduje šef Hcnley, kl je star potapljač vojne mornarice, "ds se spustim pod vodo na krov ladje, na kateri jo nekdo izgubil sveder za joklo. Iskal sem ta sveder in taval po krovu potopljene ladje v močnem pod vodnem toku, Uko da sam moral korakati ves pripognjon, da me no bi odneslo. Naenkrat aem žage Ida 1 kraj sebe osmerokrska (polip), ki mo je zagrabil s se-aalkami zs obe nogi. Nisem mogel dosti blizu k njemu, ds m ga napadel t nožem, a gori na površini, jim je bile nemogoče, ds me potegnejo von iS vod* Šef Merehand je asm pomagal vlači, toda nemogočo j* bilo odtrgati mo. Napihnil sem torej svojo obleko s zrakom, a na lodjl so poklicali še več aodolovenjs prebivalstva, ko je moštva ns pomoč In me poteg- govoril o Umi progrsmu: nili navzgor Tik prod površino "Premog je trebe naročiti In so mo aeaelke spustile Tods prevzeti dobave v času, v kato moja bed rs so ostala zelen ka- rem ga pr s DRESS REHEARSAL FOR INVASION OF SICILY Pod severnim nebom Psvel Niso voj 9 Neki sončen, miren pomladanski dsn se je peljal William na oddaljeno sipino. Brez žene je lovil ssmo na trnek. Tak lov je preproet, brez truda, drugačen nego a psrsngslom. Dolga, močna vrv, na njej pe goli dvojni kavelj z utežjo, včasih tudi svetla pločevina v obliki ribe. To je vsa priprava, l^ahko se pa lovi tudi brez pločevine. Polenovka Je neumna, In kar je glavno, mnogo jih je, čudovito mnogo. Wtlliam je zasidral čoln, udobno sedel na krmno štren in vrgel kavelj z utežjo, bržko Je prišel ksvelj do dna, je potegnil vrv k sebi za dolžino dveh, treh rok in pričel enakomerno trgati z njo. Cez minuto je že ksj "kiju nilo". Potem Je brž povlekel vrv. Ns ksvlju se je zvijals ribe. kl se je ujels za škrge eli zs ksrkoll. V Ledenem morju, posebno ob Murmsnski obeli so neštete množice rib, Williamove roke so se že utrudile. ln zapihale )e ugodna sapa Prišel je domov, ne da bi veslal. P«isprsvil Je t*rodje. Zs dane* je bilo dovolj. "Moram obiskati Kuzmo," je sklenil. Kuzma je bil čuvaj svetilnika, ki je bil skoro ob poti k VVilliamovi hiši. Čoln je leno rezal mirno vodo. Will»am je krmaril v znani mali zaliv. Odprl je močna hišna vrata In izginil v tobakovem dimu. "Pozdravljen, ti samotar! No, kako je? Si ie živ?" "In kako! Kaj pa naj se pripeti nam, starim grčam? Po- vodni mož nas ne vzame—živeli bomo dve stoletji." Kuzma je visok in vitek, samo starost ga je malo ukrivila. Ns mesto brade mu je—kot na obrežni skali—rasel od podbrad ka do oči zelenkast mah. "S tega ležišča pojdem naravnost v raj. Ce hočeš, te vzamem a seboj, Priskrbtm ti protekcljo tam " "Ne, hvala. Meni se godi tudi SMDf DOSINO MAMSUVttS along tiie Afričan eoeat, this photo «how» U. 8. amphiblouM crew> paddling la rubber bosts back to their landlnf crsft According to ths lstsst communiquas, lsnding eraft like thess — used bjr ths Allied smphiblous forces vrhich invsdsd Slcil/. U. 8. Navy photr ---------- tu dobro," je odgovoril William,' slavec, junaško vzkliknil in sedel na ležišče in zakadil iz pi ' P«. Jadralno letalo, kl so gs .gradili tlsai ualls potiš t vernih del s v cev v New Vorku. Stari je postavil železen kozel na ognjišče in potegnil drva izpod peči. "Ribe še ne vlečejo prav. Šele jutri ali pojutrišnjem se bo pričelo," je dejal Kuzma stro-kovnjaško. Pljunil je na konec trske, jo vtaknil v žveplen prah in jo sunil v peč v žareče oglje. Trska je zagorela, Kuzma varčuje z vžigalicami! Sedela sta za malo mizo, ki še nikdar nI bila pomita, in sta se pogovarjala o nenavadnih rečeh. Pri luči male svetilke sta se zdela prav skrivnostns. Pred njima sta bila dva prstena lončka, porjavela od čaja, in ogrizki sladkorja. ) Včasih je WiUiam razvnet vstsl in stopil nekaj korakov pokzbi. Njegove besede so bile tako težke kakor njegovi korski, bile pa so gladko ostru-žene in opiljene. V tej umazani izbi, pred nenavadnim, z mahom obrastlim starčkom se je razkril in govoril nsjskrivnejše, o čemer je dolga leta globoko premišljeval, [o » -1 ■ on "No, ljudje bodo letali čez morje. Morda se bodo naučili celo misli prenašati na daljavo Recimo, da ne bo več niti bogatih niti revnih, da bo mnogo strašnih bolezni sploh isginilo, ds bodo ljudje dočakali starost sto let in da bodo naprsvili življenje na zunaj lepo. No, ali bo dobro? Da, selo dobro! Ali ps je to vse? Ne, ni vse! Še daleč ni vse. Msrriks še nekaj drugega, navidez brezpomembnega, v resnici pa zelo važnega .. VVilliam j« obmolknil in sedel 'za mizo. Sedel je. bredo naslonjeno na roko, zrl v praznoto sobe, grizel šroo brado. Kuzma mu Je natočU še lonček čaje in ga previdno postavil preden j. "Tudi jaz mnogokret razmii-Ijujem," je dejal Kuzma. "Saj čeae Je dovolj. V samoti lahko človek dobi* misli, posebno, če Je vihar " Sferi Je zopet vtakni! trsko v žveplen prah in segel po ognju. Skozi srajco lz siro-vege platna te mu Je videlo vre-tence hrbtenice. Videl se Je njegov kosmst tilnik in nsguban vrat. "Če buči morje, lahko čk>-vek dobro miall," je zopet po-vtel "Tedsj nastanejo v človeku tudi različni dvomi o življenju. Ko sem bil še majhen dečko. me Je vleklo k razbojnikom V snu sem videl sebe kot njiho-vegs poveljnika Z bodalom in bikov ko. Sažvižfa! sem iz gozda kakor 1 govec, ki je šel mimo, je trepe-taje obstal: "Vzemi si vse, kar hočeš, samo življenje mi pusti!" Samo bogatine sem nameraval oropati. Potem spm dobil veselje, da bi šel med menihe. Morda sem hotel postati pravičnik Jn si izmoliti nebesa. In potem— sem postal tako rekoč mornar. In ne vem, katera od teh poti bi bila zame pravilna. Morda bi bilo bolje, če bi postal razbojnik. Živim in kradem dsn ljubemu Bogu. Toda vendar se z vsemi štirimi oklepam življenja. Kakor pes s slabim nosom: teka sem in tja, pomoli gobec na desno— tu ni nič. Ga pomoli na levo— zopet nič. Kost pa leži na sredi. Kakor vidiš, je nsjvažnejše, da Kje je? izvohaš kost. Kje Je? Vrag vedi, kje je." Zdelo se je, da ga William ni poslušal. Zmajal je z glavo in z močnim poudarkom nsdsljeval misli, ki jih prej ni izrekel do kraja: "Ljudje so po večini mehkužni in utrujeni. Od časa do časa ie vzplamte, toda medtem so prazni. Mislim, da se človeštvo že bliža vrhuncu, potem se bo začela zopet pot navzdol. Čez sto ali dvesto let ljudje ne bodo več vedeli, kam gredo in ka. počno. Jaz vem, kam grem! Toda oni ne bodo vedeli. Treba pričeti z novim vzponom, zato pa je treba zbrati moči. Ne tako navadne moči, ne, moč praži-vali." Kuzma je vzel iz ust pipo, ki si jo je sam napravil, in jo iz-trkal ob miznem robu. "Misliš, da mora iti zopet navzgor?" "Da." "In ds se mora to ns vssk način zgoditi?" "Seveda. Pot navzdol je pot v izprijenje, v otopelost." Nekaj mJput je WUliam nepremično sedel. Svojega težkega pogleda ni obrnil od nevidne točke v kotu. Neokretni prsti njegove levice so nezavestno bobnali po robu nlskegs stola. Zopet se je okrenil proti Kuzmi in ga pazljivo, vpračujoče pogledal. "Ali te ni kdaj strah?" Kuzma je začudeno stresel rs- "Hm ... Česa pa naj se bojim? Živeli ali zlobnih ljudi? Hudičev ali strahov? Nisem strahopetec in v teh tridesetih letih sem se privsdll marsičemu." "Niti živsli, niti ljudi, temveč samegs sebe. Samote, dvomov in "Kaj naj ti rečem? Včasih mi je že tesno pri srcu. Mislim na mladost, na prejšnje življenje Ali, da bi se dolgočasil, ne, to ps nf. Ko sem pokopal ženo, Um zadaj za gričem, tedaj se je peč marsikaj godilo v meni. Ko-prnenje. Žalost Strah. A ko je biU ie pri meni,, ssm ps tudi imel zvrhano mero skrbi. V teh krajih Je slabo, če nimaš iene. če pa Jo imaš, pa tudi ni*bolje. Ne veš. kaj naj bi počel." Tek ooo . . . Torej tebe ni strsh. To je dobro! Jas M tudi nič ne bojim." VVilliam Je pogledal skozi okno in prisluhnil, kako pljuska morje ob pečine. V enakomernih presledkih Je zagorel žarek svetilnika s brega čez morje in zopet ugasnil VVilliam Je zamišljeno nadaljeval: "Čeeto mi Je hudo sa leno in otrokom. Težko jima je tu. Toda kaj naj storim? Tja v mesto ne morem in »ne maram. Leta sem o' tem premišljeval: V prvem čteu sem cesto dvomil, mučilo me je. Sedaj mi je vse jas- no. i* . j* "Da. Morda ,je tudi bolj^, da je tvoj prvi otrok umrl. Nič bi ne bilo iz njega," je dejal Kuzma nepričakovano in pospravljal posodo. "Dobro je, da se ni bilo treba mučiti." "Kako, da je bolje? Zakaj?" se je VVilliam hitro obrnil k njemu. "Je že bolje Uko. Kdaj se je rodil? Jeseni, ponoči. Tu ni ruskega podnebja! Slabič bi posUl. Različne bolezni bi ga strip. Pokveka bi posUl. Zadnjo jesen sem vrgel v morje tri iče-neU. Pes je tu dragocenejši od konja, vendar sem jih vrgel v vodo, ker so bili jesenski, nočni psi. Ti so vedno bolni, človek nima nič od njih." Kadeča se polena na ognjišču so dogorevala in njihov odsev padal na dva mračna, brad« temon zroča človeka. VVilliT^ bil je velik in imel je robati rove poteze v obrazu—«e Je iL kakor malik iz lesa. Urno vsUl, pretegnil široka rameni« dejal, kakor da bi hotel same sebe prepričati: "V mesto Z v« darle ne bom odpeljal in noc«* da bi moji otroci Šli tja. Srri no!" Ne da bi se pokril, je stopil čn Prag. (Dalje prihodnjič.) RAD BI IZVEDEL. KJE NAHAJA! Spodaj podpisani bi rad izv^J za naslov njegovegs prijatelja iT COHAPINOZA. Pred ve* leti se J nahajal v Detroitu, Mich r0)£ prosim, ako kdo ve za njegov naslo» naj mi to nemudoma sporoči, ako on sam čiUl te vrstice, je prošen, se mi odzove pismeno, ako je še življenju. Moj naslov je: SIMOI GALIČIČ, Box 233, lxport, PenJ —(Adr, pn Razni mali oglas Delo sa ieneke SLUŽKINJA—$70 za delo v opri,, ljenem apartment hotelu. Udob* delovno stanje. Nedeljo prosta, m Dem ing Plače.—Lincoln 6234. POŠTNA UPRAVA šell vsled vojnih rssmer smanji* delo in samtade s pceutedbo naal» vov. Vsak naslov v večjih Ima namreč sedaj le posebno lit* ko. ki pismonešu pove. v kater« krsju ae nsslovnik nahaja. Neslo vite v bedo te vse pisma: ' PROSVETA 2857 8. Lavrndale Ave. Chlcago 23, Illinois For VICTORY BUT ONIVB D 8 TATI S PSFKNSK BONDS 8TAMPS s. ik. P. /. v tiskarsko obrt spadajoča dala Tisks vabila za veselice in shode, vizitnice, časnike, knjige, koledarje, letake itd. v slovenskem, hrvatskem, slovaškem, češkem, sngleškem jeziku in drugih..... VODSTVO TISKARNE APELIRA NA ČLANSTVO SNPJ. DA TIŠKOVINE NAROČA V SVOJI TISKARNI .... Vss pojasnila daje vodstvo tiskarne .... Cene smerne, unij sko delo prve vrste Pišite po informscije ns naslov: SNPJ PRI N T E RY 2157-59 S. Lawndale Avenue • • Chlcago 29, Illinois naroČite si dnevnik prosveto aa Ust tednik, ee Has * prišteje k de |e Ust pesdrat sa Mem SNPJ. Lisi Piesvsta Je vaša lastntns 1» •oieve Je v vsaki draltal nskde. M M sed šttsl Ust vssk dsn. Pojasnilei- Vselej kskor hitro ksteri teh članov prsnehe biU član SNPJ, ali še ee preseli proč od družine in bo sehtevel ssm svoj Ust tednik, bode moral tisti član is dotične družine, Id Je tako skupno naročene aa dnevnik Prosveto, to takoj naznaniti uprsvništvu lista. In obenem doplačati dotttno vsoto listu ProsveU. Ako tegs ns stori, tedaj mora uprsvništvo zntfati datum ss to vsoto naročnika le. I ftedalk In-asa 1 ftedafk I * /Li