^ kupujte ^NE BONDE!
Najstarejši slovenski dnevnik
i v Ohio ' ★
Oglasi v lem %isiu so uspešni


ENAKOPRAVNOST
EQUALITY
NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI
5^.-~leto xxvm.
KUPUJTE		
VOJNE BONDE!		
The Oldest	FC^ICTORY	
Slovene Daily	BUY	
in Ohio		
★		
Best Advertising	^JbpKsruMPS	
Medium	rnimLmmm	
		
% JE DANES V BELGRADU; fH!Kl UJETNIKI NA DELU; %RAIA POLNA VERNIKOV
CLEVELAND, OHIO, THURSDAY (ČETRTEK), OCTOBER 18, 1945
ŠTEVILKA (NUMBER) 243
'^h
Ada	Andrica v svojem drugem poročilu iz Bel-
p])|	da je pri izstopu iz letala v Zemunu,
CO^ki
r ko
so oblasti pregledovale prtljago, opazoval

^^ojne ujetnike, ki so delali na od bombardiranja
Vs,
poslopjih in gradili nove stavbe.
j® ttiogoče reči o teh *
o!
oti' Andrica, je to, na njih nobenih znakov oholosti. Njih notranja čustva ob spominu na Hitlerja, so nedvomno vse prej kot prijazni, kajti iz-f1 polnilo se ni niti d malo tega, kar jim' je prerokoval, ko jih je
't	^ toliko
^J^Pi-o^gt ^ P)"Gko njega
k
%
ampak železniški vedno

%
'%ki
v vodi. Srb v
poslaništvu
J'® P°
' (t C*:"
i " JL ^^OvinU.
•ih. poti
d6l»'
\2S^
A dA^J
1«^
"^Kraj	i'w
ko ^	naravnost v
f°®'aništvo, kjer je 'etrovj^L ^'^Uatelja Micha-Žig^j,^ ^ clevelandskega ^	oče je bil
cerkv^^'^ srbske pravo-^^ve v Cleve-' je	let star,
'e	na Western
itvjj m je sedaj na jI v^t pomočnik vo-®tfto .^^^iškega atašeja. < -v ^ dodeljen ura-k ijij	službo. Leta
v	v Kairo, od
!?■ k ^ 3®seni istega ^ am	v Belgrad
^arSof vojaške mi-k ijjj Titu. Letos v k ame-
si so se spremenili, pravi Andrica. Nemci niso več tukaj, ampak ječa je še vedno polna. Potem poročevalec pristavlja, da se zdi, kot da na Balkanu ni mogoče shajati brez političnih ječ.
"Zdi se mi, da bi bile te dežele mnogo srečnejše, ako bi se zaprle vse politične ječe. Ampak zdi se, da biti srečen, je tukaj znamenje slabosti. Tukaj mora človek biti smrtno resen in drugačnih ljudi tukaj skoro ni."
V Berlinu so na krmilu komunisti, pravi Eisenhower
WASHINGTON, 16. oktobra. Ge^. Eisenhower je danes poročal,* da so v Berlinu komuni-
Licence za pivo in vino se dobivajo
Državna komisija za kontrolo opojne pijače je včeraj naznanila, da se bo zopet izdajalo dovoljenja za prodajo vina in piva, vsled česar se pričakuje, da bo odprtih mnogo novih gostiln v Clevelandu in drugod po državi.
Kakor znano, se teh dovoljenj sploh ni izdajalo od 1. septembra 1943. Člani tozadevne komisije so glasovali dva proti enemu, da se tozadevna odredba ukine.
Samo v Clevelandu je bilo vloženih 335 prošenj za tozadevna dovoljenja, predno je bila objavljena nova odredba, in pričakovati je, da se bo naval za dovoljenja sedaj jako povečal.
Kar se tiče dovoljenj za prodajo žganja, pa ostane položaj nespremenjen. Kakor znano je, gov. Lausche nasprotoval akciji za pomnožitev lokalov, kjer se prodaja vino in pivo.
DOBRA POSLUGA
Matt Smith se priporoča gospodarjem, ki imajo stroje za kositi travo, katere je treba na-brusiti ali popraviti, da jih sedaj oddajo v popravo. Njegova
značilno poročanje
"A. D." je včeraj objavila par stavkov i/ poročila Theodorja Andrica iz Bel-grada, ki jih smatra za vodo na svoj mlin, medtem ko je vse ostalo poročilo, kakor tudi njegova skrajno važna poročila iz Trsta in Primorja, enostavno zamolčala. To je tudi značilno.
Namigovanje, da Andrica ni "neprijazen komunistom", je prav tako iz trte izvita bajka. Kdo pa vam je to natvezil? Andrica ima pravico do svojega mnenja, k ar se tiče političnih razmer v Jugoslaviji, ampak kdor čita pisma, ki jih pišejo naši ljudje iz domovine, lahko razume, zakaj politične ječe v Jugoslaviji še niso prazne.
čitajte na primer v današnji izdaji "Enakopravnosti" pismo iz Vodic nad Ljubljano, pa bo postalo takoj jasno, da narod, ki je šel skozi take krvave preizkušnje kot so šli narodi Jugoslavije, ne more biti drugačen kot "smrtno resen", kakor pravi Andrica, kar je "A. D." udobno zamolčala.
Stavka v premogovnikih je preklicana; delo v rudnikih se bo T ponedeljek obnovilo
sti organizirali političen blok, ki popravljalnica se nahaja na 915


žensk
j® nastanil v ho-
' ki je udoben, r brez
:
,1 Itave	J®
'	' ®urovo maslo,
J'J	plačal 70c.
^	^ Bedgradu
b fe U ■	^^biti in na raz-
«puh
"C	P°tem šla
^ ki ■= pravoslavno
jj . _________
.	vode. V
'' J %Xsk-	zajtrk v
ij" ■
)0
ima kontrolo nad mestom, da pa se slične politične grupacije v ameriški coni ne bo opogumljalo, ker so politični bloki v nasprotju s ameriško politično tradicijo.
Politični blok, ki je bil organiziran v Berlinu na inicijativo komunistov, poroča Eisenhower, sestoji iz komunistov, socialnih demokratov, liberalcev in krščanskih demokratov.
V Berlinu izhajajo štirje časopisi
Babbitt Rd., kjer izvrši točno in dobro delo. Tudi pride iskati na dom in nazaj pripelje.
Chicago,"111.—Iz armade je bil častno odpuščen Anthony Ter-selich, sin družine John Terse-lich.
Vesti iz življenja ameriških Slovencev
Chicago, 111. — V bolnišnici West Suburban se nahaja Frsin-ces Gradišek. Podvreči se je morala težki operaciji, katero je srečno prestala.
Barberton, O.—Dne 3. oktobra je nagloma umrla Frances Poje, ki je bila dalj časa boleh-na. Mož ji je umrl pred devetimi meseci. Zapušča družino (enega sina v armadi v Indiji), več bratov in sester. Dan po njenem pogrebu je prišlo pčetovo pismo iz starega kraja, v katerem je rečeno, da je umrla njena mati med vojno.
Milwaukee, Wis.—Vile rojenice ' so se oglasile pri družinah Frank Koščak, Anton Bolskar,' Jerome L. Lesnik in'Jokn Za-grodnik, kjer so pustile sinove, pri družini Frank F. Mihelich v West Allisu pa hčerko.—Poročili so se: Alfred Sorčič in Clara Kosciuk ter Louis Rozman in Madeline Nelson.
Lewis je odredil stavkovno glasovanje, ako bi podjetniki proti delavcem podvzeli kako kaznilno akcijo
Naši fantje-vojaki
Pisma iz starega kraja
Kako je bilo med vojno v Vodicah nad . Ljubljano
od odpadnikov slovenskega živi j a.' * * *
zgl'
ene vrste.
v vojni ostala 5*^%	Petje je bUo k.
eg»y X^ivr	skoro
e. H cefK . pa je bilo to, da 1 i 'ih ^ '^vi __ _ .. '. .
' c!
Eisenhower poudarja prisrčne odnošaje z Rusi
moških kot ■ oilo med verniki ^ Uniformi.

foolUo
ki	j® to, da na
ki
% _ ^ se v liturgiji
Qi
namesto te-
našega Iju-
Kristui
sa,' na
se je kralje E'W^estiio ,
citn
z "našim ^^'bskim naro-

tai^ ^t^ovich in An-k]Gr se "spoznanega " %:	oahaja in().
nwUL-
iOv'iiaza,-
J. ^^'^Srad sta ' *3er so Nemci
A
fai: Jece, kjer so se
Njegovo poročilo pravi dalje,
da zavzemajo komunisti v Berlinu večino strategičnih pozicij,
da se more iz neuradnih poročil sklepati, da ako bi pri volitvah brez vsake kontrole komunisti izgubili svoja dominantna mesta, da bi prišli v ospredje so-1 Naslednje pismo je pisal Ivan cialni in krščanski demokrati. Jeraj iz Vodic nad Ljubljano Eisenhower omenja, da ima svojemu bratu in svakinji Mr. in vsaka izmed štirih strank, ki Mrs. Joseph in Mary Jeraj, tvorijo politični blok, svoj ča- 14311 Thomas Ave., medtem, ko sopis, in uredništva vseh se na- je zadnji odstavek namenjen se-hajajo v sovjetski okupacijski stri, poročeni Burgštalar, ki bi-coni. Vsak časopis se tiska v va v Atkinu, Minn. Poslano je 100,000 izvodih z izjemo komu- bilo 9. avgusta t. 1. in se glasi nističnega, ki dobiva dovolj pa- "Draga Mici in Jože!
pirja za 200,000 izvodov. j "Z velikim veseljem sem prejel Tvoje nepričakovano pismo Nimam dovolj besed, da bi se Ti zahvalil, torej najprisrčnejša Toda ameriški poveljnik je v I hvala zanj. Glavno je, da smo vsi svojem poročilu poudaril, da ob- še živi, o ostalem pa sledi, kaj stoja jo med štirimi silami, kate- smo doživeli pod švabskim more kontrolirajo Nemčijo izredno rilcem, dasiravno bi vzelo cele prisrčni odnošaji, in da je duh knjige, ako bi hotel opisati vse, kooperacije in prijateljstva rus- kar vse smo okusili jaz in moja ke delegacije še prav posebno družina.
izrazit.	"Z grozo smo gledali, ko so ta-
Eisenhower poroča, da se de- koj v začetku odgnali v Srbijo lo za iztrebljenje nacizma v duhoyne, učitelje, doktorje in Nemčiji nadaljuje z polno paro razno inteligenco. Takoj sem vein da so bili že skoro vsi naciji del, kaj bo pozneje z nami, pre-odstranjeni z javnih pozicij. Sa- prostimi ljudmi. Na jesen leta mo tekom avgusta je bilo.v 1941 so začeli razganjati cele ameriški zoni aretiranih 18,300 družine v internacijo, vasi poži-aktivnih nacijev.	| gati in rušiti, talce na kole pri-
vezovati in jih streljati. V začet-VA2NO NAZNANJE I ku je bilo za vsakega Nemca Na seji korporacije za zidanje ustreljenih po pet talcev, na zad-novih domov je bilo sinoči skle- nje pa že po 20. Te ljudi so po-njeno, da se bo sobotni popol- kopavali po raznih krajih kot danski program začel pol ure živali.
poprej, to je točno ob 2:30 uri "Ko so padle prve žrtve zu-mesto ob tretji uri. Ta spre- naj vasi, si ne morete predstav-memba je narejena radi tega, Ijati, s kakšnimi občutki smo ker bo ves program izvajan na gledali v bodočnost. To je šlo radijski postaji W G A R. Naj kar naprej do konca vojne, da
"Verujem, kar Kristusova vera uči, verujem v Boga in Kristusa, v propadle slovenske duhovnike pa ne, ker so se za Hitlerja borili in slovenski narod morili. Časi in spoštovanje pa tistim duhovnikom, ki so stali brez moči in bili zaničevani
30 do 70 imen, je kri zavrela pri srcu, stisnil sem zobe in si mislil ; 'Morda v prihodnjem bom pa jaz ali mojih kateri.'
"Seveda smo se Slovenci ločili v dva tabora. Banditje, terenci in partizani—to smo bili mi, imenovani tudi podčlovek. Na drugi strani so bili izdajalci, ki BO švabom predajali ljudi—ti so bili zelo visoko čislani in dobro plačani z raznimi ugodnostmi. Samo da je kdo enega ovadil, ni bilo izgovora zanj. Četudi je bila ovadba popolnoma izmišljena ali zlagana, šel si v internacijo, v mučilnico ali pa na kol za strel, ali pa so te doletele razne muke, kakršne bi si mogel samo hudič izmisliti.
Vo
javnost vzame to v naznanje, če tudi' je bilo v programih že
jni ujetniki, ča- oznanjeno za poznejši čas.
smo že skoro popolnoma utrpni-li. Če je visel® v tednu po pet do deset plakatov in na vsakem po
"Grozot, katere je slovenski narod prestal, ne more človeška roka popisati in ne jezik razložiti. Koliko muk in grozot je šlo v grob ali pepel! Tisti, ki je bil tako srečen, da je ušel z malo kaznijo, pa je moral molčati, kaj so delali z njimi; ako bi kaj izdal, bi bil takoj ustreljen. Navedem en resničen primer:
"Za Kamnikom v Črni so se vaščani veSbali in v njih bližini so bili gestapovci napadeni od partizanov. Ker švabi partizanom v gorah niso mogli do šive-ga, so 36 domačinov^ mladih fantov in mož, postavili ob kozolec in jih na mestu ustrelili in na kraju pokopati. Danes tam, kjer so prelili kri, raste rdeča trava po grobeh. To je bilo leta 1942. Jaz sam nisem videl, drugi pa so šli gledat in tudi naš Raf-
ko in Rudi sta videla, ker sta tam v službi.
"Po gorah in hribih okrog gorenjske ravnine so ljudje največ trpeli, ker so se partizani največ držali po visočinah, v dolinah pa so jim hrano dajali, kadar ni bilo zasede, pa tudi stanovanje. Zato so pa švabi in nasprotniki vasi požigali in rušili. Seveda, tudi v hišah je moral slovenski človek za svoje brate v planinah dajati svoje življenje nenasitnemu nemškemu lintver-ju Hitlerju.
"Pri nas v primeri, kako je bilo drugod, še ni bilo veliko uničenega. Šola, društveni dom in pri Lužarju je požgano. Od napada na žandarmerijo je cerkev trpela škodo; okna s poslikanim steklom so vsa zdrobljena, zi-dovje pa ni dosti poškodovano. Žandarji so se zavarovali v dobro utrjenem farovžu, tako da teh švabskih bratov ni nobeden podlegel.
"Žandarmerijske postaje so bile povsod po farovžih, zato, da če so bili napadeni po partizanih, so potem v svet tulili: 'Slovenski banditje cerkve, javne naprave in verske ustanove rušijo.' O tem, kar so sami počeli, pa so bili seveda tiho. Vojska ne gleda, kje se sovražnik zakoplje, to je vsakemu jasno.
"Pri nas smo še zdravi: osem otrok iu midva. Pa tudi sestra Tvoja in njen mož sta doma in zdrava. Pri nas pogrešamo samo Jožeta (letnik 26). Bil je po švabih primoran v vojake ter je bil ranjen v roko in nogo, najhujše pa v pljuča. Notri je imel železje in mu ga niso mogli ven vzeti, nakar so mu začela pljuča gniti. Ranjen je bil takoj, ko je prišel v ogenj 13. avgusta 1944. Ležal je po bolnišnicah v Nemčiji do aprila, 1945. Prvi dopust iz bolnišnice je dobil ta dan, ko pa se je pripeljal na Jesenice, ga je ustavil Gestapo in mu rekel: 'Za oberkrajnarja ni nobenega
(Dalje na 2. strani)
WASHINGTON, 17. oktobra — John L. Lewis je danes preklical stavko premogarjev ter naznanil, da se bodo možje v ponedeljek vrnili na delo.
--* V posebni brzojavki, katero
je unija poslala lokalnim unij-skim uradnikom, je rečeno:
"Vladi se očividno ni posrečilo, da bi spor izravnala. Jasno je, da se ta akcija podvzema v interesu javnosti."
V	pismu, katerega je Lewis naslorvil na lokalne unije, je rekel, da so se vsa pogajanja glede kontroverze, tikajoče se tehničnega osobja v premogovnikih ukinila, in da se bo pogajanja v tem pogledu obnovilo kdaj pozneje, ko bodo razmere ugodnejše.
V	pismu je Lewis dostavil: "Vsi poizkusi posameznih
kompanij za asesiranje in kolekcijo glob, dalje ako bi se poizkusilo proti delavcem radi stavke izvajati diskriminacije ali se jih odsloviti, naj se takoj prijavijo lokalnim unijam, nakar se bo takoj podvzelo korake za oklicanje stavk v smislu notorične Smi th-Connally suženjske postave."
S/Sgt. Louis Lozar je bil častno odpuščen od vojakov, kjer je služil 40 mesecev. Preko morja se je nahajal 19 mesecev in sedaj se je vrnil iz Nemčije. V Aurori, Minn., ima svoje starše, kamor se bo pričetkom prihodnjega meseca podal na obisk s svojo soprogo Mary, ki je hči Mr. in Mrs. Louis Roytz, 17406 Groyewood Ave. Po povratku iz obiska se bosta nastanila na Grovewood Ave.
KUSI VRNILI ROMUNOM DEL MORNARICE
LONDON, 16. oktobra. — Moskovski radio je danes poročal, da so ruske oblasti vrnile Romuniji del mornarice, katero je Rusija zaplenila kot vojni plen.
Bled - okrevališče naših borcev
(Iz urada Slovenskega ameriškega narodnega sveta)
Bled, ta biser naše Gorenjske, je sedaj sprejel v svoje okrilje naše junake, ki so ga osvobodili, naše borce, ki so po tolikem boju in trpljenju potrebni počitka.
Takoj po prihodu na Bled je*--=---
Vojna oblast IV. Armije organizirala tu vojaško bolnišnico, kasneje pa preuredila samo za okrevališče izčrpanim borcem.
Da se je to tako hitro uredilo, gre zasluga komandi mesta Radovljica.
Gestapo, ki je bila nastanjena po hotelih in vilah, je pustila iste v velikem neredu. Razbita okna in vrata, pokvarjene vodovodne naprave so našli povsod, kjer so se šopirili gestapovci. Dvajset ljudi je delalo mesec dni, poleg pa še četa nemških ujetnikov, da so vse to očistili. Šest kamijonov raznega vojaškega materijala in muni-cije so nabrali po vilah in hotelih. Blejski ribič Bijol in čolnar Pregelj Anton pa sta očistila jezero. Iz globin sta potegnila za dvajset dobro naloženih voz različnega materijala: radio aparatov, telefonskih central, pisalnih strojev, mitral jezov, municije in druge ropotije, katere so gestapovci v zadnjem hipu pometali v jezero.
Pod vodstvom politkomisarja Staneta Bertonclja je komanda mesta Radovljica organizirala več delavnic: mehanično, ključavničarsko, vodovodno, inštalatersko, mizarsko in se veliko vnemo lotila dela v poškodovanih hotelih. Največ požrtvovalnosti so pokazali delavci mehanične delavnice. Pod vodstvom tovariša Mandelca je dvanajst delavcev v enem mesecu popravilo 180 motornih vozil. V tem številu je bilo tudi
precej generalnih reparatur, ki so zahtevale precej časa. Fantje so delali prostovoljno po 16 do 18 ur dnevno, da pokažejo naši vojski svojo globoko hvaležnost.
"Park hotel" in "Grand hotel Toplice" nudita sedaj prijetno bivališče 114 oficirjem in borcem Jugoslovanske armade.
Čolni brzijo po zelenih valovih, iz njih pa odmeva pesem veselih borcev po tej lepi blejski kotlini. Očak Triglav ponosno gleda na svoje zveste sinove, gleda in se raduje, ko vidi, da sedaj po prestanem trpljenju v miru uživajo lepote slovenske zemlje, za katero so prelivali svojo kri. Skrivnosten mir, sveži zrak, sonce in zeleno jezero jim bo vrnilo zdravje in moč, da bodo z novimi silami popri-jeli za delo za obnovo in dvig naše drage domovine.
Ponosen je Triglav na svoj rod . . .
. . . vse je vihar razdjal, narod pa zmeraj stal .... Da, bolj trdno in samozavestno stoji danes slovenski narod na svoji zemlji, kot kdaj koli v zgodovini.
Kljub temu, da so na oddihu, naši borci delajo in se na svojih političnih urah pripravljajo za naloge, ki jih še čakajo. Tudi na vojaške vaje ne pozabijo. Vse gre po strogem vojaškem redu, za vsako uro je drugo opravilo. Ob večerih pa prirejajo v dvorani kazine zabavne (Nadaljevanje na 3. sUanl)
STRAN 2
ENAKOPRAVNOST
18. oktobra,^
81, la
fE
t
AKOPRAVNOST
Owned and Published by iflmOAS JtTGOStAV PRINTING AND PUBLIBHINO CO. mi ST. OLAIR AVBNTTE — HENDERSON 6311-13 EMied Every Day Except Sunday# and Holiday# BUBSORIPTION RATES.-#CENE NAROČNINI)
9f Oarrler In Cleveland and by Mall Out of Town:
KPo raznaiolcu v Cleveland In po poiti Izven mecta):
Por One Year — (Zm celo leto) _______
For Half Year — (Za pol 1*U)_____
For 3 Month# — (Za • meaece)__________
w
*0.50
. sao . 2.00
By Mail In Cleveland, Canada and Mexico: (Po pošti V Olevelandu, Kanadi In MeWkl): For One Year — (Za celo leto) ____________
For Half Year — (Za pol leta) ........... .
For f Month« — (Za • mececa)__
jhm
. 4.00 _ 1^6
For Europe, Boutb Amerlc# and Other Foreign OountrlM:
(Za Evropo, Južno Ameriko In druge Inosemike driaT«):
For One Year — (Za oelo leto)____$#.00
For Half Year — (Za pol leta)-------------------4JH)
entered am Second Olasi Matter April 26th, 1018 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March Brd, 1S78.
,104
Pobližje spoznavanje z našimi sosedi
Mnoge šole in občine širom Zed. držav preizkušajo nove načine v svrho dosege boljšega razumevanja in od-nošajev med raznimi skupinami. Eden teh načinov je spodbujanje mladih ljudi v šolah in starejših ljudi v občini ali kraju, da se uče spoznavati in ceniti medskupin-ske kulturne vrednote. Učitelji in vzgojitelji spoznavajo važnost medsebojnega izmenjavanja in spoznavanja kulturnih vrednot in to posebno v deželi kakršna je naša, ki se v nji stekajo in zlivajo v eno kulture mnogih dežel sveta. Ena od teh vzgojiteljev je dr. Rachela Davis Du-Bois, ki je veščakinja v pogledu med-skupinske vzgoje. V svojih" dveh knjigah, "Get Together Americans" (Zbližajte se Američani), in "Build Together Americans," (Gradite skupno Američani), daje primere njenega načina vzgoje.
"Ameriška kultura je še v tvorbi," piše dr. DuBois. "Slednja oseba, slednji dom v deželi in slednja soseščina ima priliko, da to kulturo obogati in poveča . . . kajti, mi vsi delimo drug z drugim naše najboljše tradicije, družinske običaje in narodne navade." Ona je spoznala, c^a se ljudje na tej podlagi radi zbližujejo in pridejo skupaj, a to posebno, ako je zato dana prilika v privatnih domovih, v majhnih javnih centrih, v šolah ali kjerkoli, kjer se lahko zbirajo medseboj ljudje v prijateljskem duhu. Ali, ona gleda predvsem nato, da pridejo ob takih prilikah skupaj ljudje, ki se radi različnih ozadij drugače ne bi družili medsebojno.
Kot pijonirka na tem polju človeških medsebojnih od-nošajev, je imela dr. DuBoisova ifia razpolago kooperacije voditeljev raznih narodnostnih ter verskih skupin.— kitajskih, italijanskih, poljskih, ameriških Indijancev, starih ameriških naseljencev, protestantov, Židov, katoličanov ter drugih — in sodelovali so znjo tudi učitelji in šolske uprave. Spočetka je bilo delovanje na tem polju predvsem poskusnega značaja in poborniki ideje medsebojnega zbližan j a različnih skupin so pronašli, da gotove obče stvari, kot spomini iz otroških let, domače navade ali običaji, posebnosti kuhinje, razni festivali in slično, zbližajo in spodbujajo ljudi k medsebojnemu prijateljstvu, ako vse to preživljajo in uživajo skupno pri prijateljskih sestankih mladih in starejših prebivalcev tega ali onega naselja ali kraja.
Dr. DuBoisova opisuje v svoji knjigi tipičen sestanek te vrste v soseščini, ki je predstavljala mešanico narodnostnih in verskih skupin, ter s tem pokaže, kako njene ideje delujejo v praksi.
Pozorišče sestanka, ki ga opisuje, bi mogla biti družinska soba v katerikoli soseščini, ali kulturno in javno zbirališče, šola, klub ali cerkev. Zbranih je kakih 30 ljudi in ti predstavljajo vso mogočo mešanico, ki jo je najti po ameriških mestih in naseljih. No, ti ljudje se predstavijo drug drugemu, prično z razgovori in pomenki, ter si pripovedujejo, kje so bili, ko jim je bilo deset ali dvanajst let, kaj jim je bilo najljubše v gotovi letni sezoni, ko so še bili kratkohlačniki ali pa dekletca v kratkih krilcih. DuBoisova pravi, da je naravnost neverjetno, kaj' se zgodi, ko prične odrasli govoriti medseboj o svoji mladosti. Ob priliki enega takega sestanka je članica Hčerk ameriške revolucije (Daughters of the American Revolution), pripovedovala o svojih mladostnih spominih na življenje na zapadu, o tem, kako šo na ranči spravljali ovce v staje. Kar naenkrat se je v pripovedovanje vmešala neka Romunka in v slabi angleščini vzkliknila: "O, tudi jaz se spominjam pesmi, ki smo jo peli, ko smo gnali črede ovac iz gorskih pašnikov proti domu." Zapela je tisto pastirsko pesem in članica DAR je bila globoko gin j ena, ker spoznala je, da dasi je obstajala med njo in romunska priseljen-ko razlika v jeziku, je vendar obe družil soroden spomin na mladostne dni. Ob neki drugi priliki je bila neka pro-testantovka zavzeta nad tem, da se ni nikoli prej srečala z vljudno in očarljivo židovsko žensko, s katero se je pričela razgovarjati na enem takih sestankov. Židovka ji je povedala, da njene družine soseščina ne gleda posebno prijazno in radi tega se nameravajo izseliti. Protestantov-ka je nato svojim sosedam in znankam dejala: "Treba bo nekaj ukreniti, da to prijazno žensko ohranimo v svoji sredi." Pred tem je bila ta protestantovska žena prepričana, da v njeni občini ni niti sledu kakega zapostavljanja ali rasnih predsodkov.
Pod vodstvom dr. DuBoisove, ter na podlagi njenih izkušenj v več kot sto šolah, se je osnovalo šolske skupščine, potom katerih se je pričelo razvijati boljše medsebojno razumevanje, tako med študenti kot med učitelji. Prva podlaga delovanju v to smer je bilo enomesečno pro-učavanje tega predmeta v razredih. Zatem so dijaki in dijakinje (višjih in srednjih šol), podali program ali pa dramatično skico, ki so jo sami zamislili in spisali in katera je predstavljala gotovo potezo skupine, katero so si bili vzeli za predmet svojih tozadevnih študij. Na ta način so mladi igralci, vživeči se v svoje vloge, v duhu preživljali občutke priseljencev, ko so skušali povedati, zakaj so prišli v to deželo. Istotako so igralci, ki so imeli vloge židovskih karakterjev, doznali kaj mislijo in čutijo ti toliko zapostavljeni in prezirani ljudje. V igrah ali skicah, katere so kazale življenje ameriških črncev ter njihov doprinos k ameriški kulturi, so imeli študentje priliko pobližje spoznati probleme in težave tega dela ameriškega ljudstva.
Po drugih šolah snujejo in prirejajo vzgojitelji slične programe, da s tem pomagajo zbliževati različne ameriške skupine ter tako prikažejo mladini kulturne in druge vrednote, ki jih je ena ali druga skupina prinesla s seboj, ter z njimi obogatila Ameriko v njenem kulturnem in duhovnem življenju, kot tudi v gospodarskem smislu. Dobro znamenje napredka na tem polju je čezdalje bolj rastoče število "delavnic" organiziranih v raznih kolegijih in univerzah po Ameriki z namenom, da se pomaga učiteljem in vodilnim javnim delavcem, ki si prizadevajo razviti te vrste delovanje v svojih šolah in krajih. Te delavnice jim pomagajo pri sestavljanju programov, nudeč jim primeren materij al in drugo. Obenem pa se za stvar zanimajo tudi šolske uprave v posameznih krajih, kar je vsekakor dobro znamenje.
PISMA IZ STAREGA KRAJA
(hele svinje) v Vodicah ustanovila in od takrat je bil moj obstoj zelo težak^ zelo obupen. Hoteli so najprej Juleta k sebi vzeti. Sam se je branil in jaz sem mu tudi. Štiri dni sva na polju turščico okopavala, ko bi bila delo lahko v enem dnevu opravila, da sva se skrivala in da naju niso doma dobili. Ko je prenehal najhujši naval, so pa začeli po malem pritiskati, ampak udala se nisva. Proti žegnani nedelji so ujeli Cornovega Štefana, oziroma se je sam javil od partizanov k belim in izdal Ivana in Rafkota, da sta doma skrita.
"Na roženkransko nedeljo popoldne mene ni bilo doma, seni bil pri Rebov. Pa pridejo bele svinje—50 mož, pa sami vašča-hi — obkolili hišo, in okrogin-krog postavijo strojnice, nato pa preiskava in pri tem najdejo Ivana in Rafkota. Vzamejo oba s seboj in ju pošljejo na vojni sod v Celovec. Pri prvi sodbi je Ivan dobil 10 let, Rafko pa 15 let. V začetku 1945 pa je višje sodi-
(Nadaljevanje s 1. strani)
dojmsta/ Nagnal ga je nazaj v Nemčijo. Spotoma je šel v Celovec, da bi obiskal brata Rajko-ta, ki je bil tam v zaporu, pa mu ga niso pokazali. (Zakaj je bil zaprt, bom pojasnil pozneje). Iz Beljaka je še eno prav žalostno dopisnico pisal, ker je bil že dve leti od doma, ampak pobegniti ni imel priložnosti, ker je bil predaleč. Takrat smo dobili zadnje pisanje od njega, zdaj ne vemo nič, kje je.
"Drugi so se že vrnil i. iz ujetništva, a Jožeta ni od nikoder.
Viljem je bil tudi v nemški vojski zajet 15. avgusta 1944 v južni Franciji. Šel je prostovoljno iz ujetništva k slovenskim partizanom v Titovo vojsko. V Pri-morju je bil ranjen v roko in nad kolenom ima zdrobljeno kost.
Zdaj že 14 dni ni nič pisal. Bojim se, da so mu nogo preč vzeli,
ker v zadnjem pismu je pisal, da noga je še vedno 'nevtralna,' bolečine pa neznosne in da ne ve,
kaj bo.
"Ivan in Rarfko sta tudi služila v nemški vojski. Rafko je j šče odločilo, da mora Ivan iti za dobil priložnost za beg, ubežal dobo 12 let v taborišče v Daje koncem septembra, , 1943. i chau, Rafko pa je bil obsojen na Ivan je ubežal decembra, 1943. smrt, toda čakal je še potrdila Takrat se je pri nas začel križev vojaškega sodišča. Na dan 26. pot. Začeli so preiskovati ponoči j marca pride eden v celico in pra-. in podnevi, ker so iskali ubežni- vi, da kdor ima 21 let zapora, ke. Nekaj časa so grozili, da me ; mora iti takoj kopat na vrt. Raf-bodo preselili in celo družino. | ko pravi 'jaz' in gre ven. ) Tisti Vse so že popisali, da gremo v | stražnik je vedel, da je Rafko na pregnanstvo, če ne izročim sinov j smrt obsojen, a je molčal), nazaj v vojsko. Rešila sta me . "Čim je Rafko prišel iz celice.
"Tako smo ostali s tamalim sami doma. Jaz sem moral še kar naprej kopati bunkerje, voziti gramoz iz jame in od Save, pa celo zimo žandarje voziti na razne kraje. Koliko sem prestal, ne morem popisati, samo to lahko povem , da je bilo grozno. Marsikatero noč sem mislil, da se mi bo zmešalo. Vstal sem iz postelje in šel ven, da sem si glavo malo ohladil.
"Čudili so se ljudje in tudi sam se čudim, da nas niso -preselili. Samo Bog in Marija sta najti varovala, to trdno verujem. Imel sem pa tudi trdno vero, da bom vse prenesel in dočakat svobodo.
"Rudi je bil pa takrat, ko nas je švab zasedel, pod Št. Vidom na Trati, kjer se je učil za mizarja. Dva meseca mu je še manjkalo do izpita, ampak po izpitu je ostal še kar naprej pri mojstru. Nato je med Trato in Št. Vidom postala državna meja med Nemčijo in Italijo, da ni mogel nihče od civilistov skozi iti. S tem smo bili Slovenci prerezani na dvoje. Rudi je ostal tam celo vojsko, ker Italija Slovencev ni klicala v vojno ali k vojakom. Po zlomu švaba je prišel domov. Ker je letnik vojaškega roka, se je zglasil k vojakom in Rafko tudi. Tako sta sedaj v službi pri narodni milici v Stakovcu za Kamnikom. Rafko pa je sedaj že en teden v Vodicah. Ivan in Juli sta pa doma.
"Ko ti ljudje svoje doživljaje pripovedujejo, je kar groza za poslušati. Skoro neverjetno je, da človek more toliko prestati. Še grozne j še pa je to, da more človek človeka na tako grobne načine mučiti, da si more to izmisliti samo hudič. Ako bi te doživljaje samo eden pripovedoval, bi mu nihče ne verjel, ker pa vsak, ki pride nazaj, eno in isto pove, drži. Pravijo, da kdor je zdržal tri mesece, ko je prišel v logar, ta je še naprej zdržal. Lačni so bili pa tako, da kar je zrastlo, vsako rastlino so sproti pojedli. Če je kateri v smeteh in odpadki dobil gnil košček krompirja, je bil tako dober, da še nikdar na svetu, ni kaj tako
dobrega jedel,
"Kaj pa še vse povedo o mučenju in umiranju ljudi. Pravijo, to niso bili ljudje, pač pa živi okostnjaki, ki so prosili in si želeli, da bi se samo še enkrat najedli, potem pa zaspali in nikdar več zbudili. Popolnoma so pozabili na ves svet, nič jim ni bilo več mar,
"Ivana so v Pragi Čehinje ukradle iz vagona, ko se jih je cel vlak peljalo v Dachau v kre-matorij za sežgat, ker tam, kamor so jih prej vozili, ni bilo več časa, ker se je ameriška vojska bližala. Na žalost nemškim hudičem so Čehi fačune prekrižali. Vlak šo na slepo progo zapeljali z izgovorom, da niso proge pro, ste. Vozili pa so le prazne vlake, pa samo zato, da so več revežev, oziroma okostnjakov rešili.
"Ivan pravi, da so Čehi gledali največ za Slovenci. Ko so ga v bolničnici stehtali, je imel samo Iti kil, danes jih ima pa 70, torej si lahko predstavljaš, kakšen je bil.
"Prosim Te, ne zameri mi zelo pomanjkljivi pisavi. Boš moral malo misliti, kaj pišem. Vidim, ko sem malo preletel pisanje, da je zelo pogrešno v besedah, in stavkih. Nimam nikoli časa pisati. Danes je praznik, pa sem se zaprl in skril ljudem, da me ne najdejo, zato tudi pisma nimam časa popraviti, poleg tega pa še s hudo naglico pišem,
"Odlašati s pisanjem ne morem več, da odgovorim v tujino svojim dragim, da še živimo na slovenski zemlji, čeravno se sam sebi čudim, da še živim, ker na zadnje so domači izdajalci hujši postali kot tujci. A zmagala je trdna vera v samega sebe in slovenski narod. Ostali smo na svoji zemlji, dasiravno preganjani in zaničevani od lastnih rojakov, in kar je bilo še bolj žalostno, od strani zapeljane duhovščine, ki nas je imenovala odpadnike vere.
"Bil sem skozi in skozi veren in tudi sedaj nisem vere izgubil. Verujem, kar Kristusova vera uči, verujem v Boga in Kristusa, propadle slovenske duhovnike pa ne, ker so se za Hitlerja borili
NIČ MILA J
SPODNJE PERILO'
'porabljene maščobe ^ | trebne za izdelavo m' ® ^ kot tudi za nylons, ne likalnike in drug®
mete, ki jih želite

ODDAJTE VAŠE LJENE MAŠČOBE'
rili'
in slovenski narod in spoštovanje pet nikom, ki so stali
bili zaničevani od slovenskega življci-
"Na kratko Ti

dati, da imam veliko P"®, ^ rovškim 'gruntom,
nega gospodarja na Poprej so švabi	^
pa ima to vaški j^ii, P' in so meni to nalogo .
pravi jamo, da bomo stvo v najem, s tem	,
dela, ljudi v vsem
?
Ffidi
«(trt 1%
K
'K %
It i;
C
vprašanja odgo
na razna
"Še eno prošnjo be. Izgubil sem stre Micke, iz glave ne spominjam, tor^
prosil, ako bi bila ta ,jj^ da bi to pisanje, kar naprej in njeni družini. Ne '
se ne čudita temu,
ci so zelo zrahljani- . ^ ^
"Ljuba sestra,
morem, ker sem Tvoj
S
V
Od
gubil, kajti v naši	S
dile in premetavale	tj
sti. Tudi smo
zakopavati, kar

go—obleko, obutev ko da se je mnogo teg lo ali uničilo, pa t^' -v _ veliko. Fantje	"»t
za obleči, so v interna trgali. Pa vsaj da j« V počasi P^'.jigr ^
'j^i
oblac:" ^
I«"??*'

li, bomo že Saj še ptice Bog živi.
"Bodite mi srčno cela družina Vaša. vsi Vodičani in ^ ° .jpg, zdrav od cele naše
"Brat'in8V^;^j^
Dom
PRIJETNO ZAVETIŠČE— DA SE GA VESELITE IN V
NJEM ODPOČIJETE NAPRAVITE GA PRIJAZNEGA NAPRAVITE GA UDOBNEGA!
Vilko in Jože, ki sta bila še notri.
je začel premišljati, kako bi pobegnil. Dopoldne ni mogel in si
"A kaj pa, ko vaščani niso da- tudi ni upal. Ob petih popoldne li miru'. Žandarjem so vedno to-} pa pobegne. Šest po dva metra
žili: 'Rojčeva dva po vasi živež kradeta in mobilizirata fante za partizane, požigata in napadata avtomobile/ in vse take nemogoče stvari. V bajti sem imel na stanovanju neko zagrizeno družino Sivko. Ti so nas vedno stra-
visokih ograj iz bodeče žice je preskočil na begu. Pravi, da ne ve, kaj ga je čez ograje nosilo, ker so bile straže za njim. Hvala Bogu, ušel jim je. Domov je prišel 29. maja ob štirih zjutraj, tak okostnjak, da ne morem po-
žili, ponoči in podnevi. Da je le j vedati. Lahko si misliš, kakšno kak človek k hiši prišel, pa so presenečenje in strah nas je ob-.že stražo držali, češ, po kaj je | šel, ker smo mislili, da je duh. prišel in če je ka j živeža odnesel j "Ravno pravi čas je pobegnil, za 'bandite.' To je bil cel hudič,' kajti če bi bil še en dan tam, bi ta baba, za celo vas, zame pa še bil ustreljen. Ušel je na ponede-posebno. Od tistega časa nisem j Ijek, v torek ob šestih zjutraj pa imel pravice dobiti ne obutve ne . bi bil moral biti ustreljen. Pa obleke za celo družino, kakor tu- j Rafko ni vedel, da je bila že ura di nobenega potrebnega orodja, i usmrtitve določena, to so pove-dajati pi?' sem moral vedno več. dali drugi, ko so prišli iz tabori-Voziti in pokopavati sem tudi! šča od tam.
moral mrtve partizane.	j "Julita so vzeli 10. .oktobra,
"Pripomniti niovom, da so bili j 1944, Ker se ni hotel vpisati v pri nas eni Slovenci hujši kakor iRupnikovo brigado, so ga pre-pa okupatorji. Ti so največ gor- ^ tepli do nezavesti, da ima še da-ja naredili. Naj jim Bog odpusti, I nes po koži znake udarcev. Cel jaz za svojo osebo sem jim odpu- mesec je šla kri od njega, ko je stil.	šel na vodo. Potem so ga poslali
"No, do septembra je že v Begunje, od tam pa v Nemčijo še šlo, potem pa se je bela garda v logar.


i
■'i !
S

Th
139.50
L.OgrodJe iz trdega lesa 2..Moona spodnja zgradba, da se
ne vdere 3..Mehke blazine napolnjene z
vzmetmi 4..Lepo oblikovano ozadje S..Prvovrstno delo
ZOFA IN STOL
Krasno-ko+-more-bi+i KRO^ ..( pohištvo za vaš dom danes ' d
X rred^°ieV
V temu pohištvu je več kakovosti in vec vi j (,if je bilo kdaj preje zgrajene v Kroehler udobno in zgleda boljše kot pred-vojno, gcdpj ^ inženirji so izdelali nove oblike in kroje poicf'L naslanjačili, da vam nudijo popolno oporo.
težkim, trajnim blagom v barvi, ki si jo vi
KUPITE PO NAŠEMU LAHKEMU BUD NAČRTU!

WATERLOO FURNITURE
15428 WATERLOO RD.—IV 1717 ^ ^^nasproii^ly;
Odprto ponedeljek, četrtek/ soboto od 9 do 9 zvečer
oo
del
K
; Vsak torek in petek od 9 do 6 zvečer	Zaprto ves dan
LAHKA ODPLAČILA — Ne računamo obresti aH stroške financf® >	kupite na odplačila.


S
oktobi
ra, 1945
.ENAKOPRAVNOST
BXKAB S
y ■" okrevališče borcev
''"daljevanje s l. strani)
večere, katere na-sami, včasih pa jih kaka igralska skupina. Tako so v
% akad,^.: gojenci Glasbe-% v.'j® iz Ljubljane pri-\ junakom lep kul-H Recitacije, petje, ^ ®°lospevi so navdušili »ju,	utrdili v spozna-
^0 °^ovina dobro ve, ko-" ita t ®^ojini partizanom
^ ®^uša po svojih mo-Povrniti,
k %to '
\ "Ljudske Pravice") akcija
^^^jega izkaza ''iti (jg trpeče ljudstvo v smo prejeli od '■^ic, nabiralcev in naslednje vsote: št. 48 v Clevelan-^	je po svojem agil-
br. Durnu, poslala % y Pomoč bratom in se-.4, domovini. Brat Gi-podružnice št. ite Mo, je poslal $200, k Prispevali; Theresa Frank Sajovec po

Ijiti
i If , ' ^ 1 ariK baic
Sba-t ^Peck $10.00,
lOjl
Hli	Petrovič, Wm.
i Nn Zgur, Missouri
«1 «t»7 «
in 3rd Zone Air
igW*! ^ 80 in razni posamez-0	™&njše vsote,
jer % ^ Podr. St. 56, Mil-5? Pfeipi-^^"' sestre Musich bil", !j'50, pretekli mesec P'^j * % ih niesec pa zopet
k ki® «00.00
Vi
pa SANSovi kar so prispe-
^ ^^vedni rojaki in ro ^'^kajšnji naselbini, ner iz New (Samsula),

% ./^1 Vsoto $164.00, ka
.d
društvo štev. Haf'	po $10.00;
^ike Premro in
.	po $5.00: Fr.
h ki, Luznar ml., John Pleterski ml., J.
E. Hart, Louis
Stegovec, John Reichel, John Gorjanc, Mike Machek st., Jos. Tomazin ml., Ernest Hafner, tri osebe po $3.00, štiri po $2.00 in sedem po $1.00.
Podružnica št. 61, Indianapolis, Ind., je priredila zabavo, katere prebitek je namenjen za pomožno akcijo $40.00, in SA-NSu v podporo pa $40.00. Poslal je R. Medvešček, blagajnik te podružnice. Minneasotska federacija društev, včlanjenih v Ameriški bratski zvezi, je na svoji zadnji seji odobrila iz blagajne znesek $25.00, katerega smo prejeli od br. Lamutha, tajnika - bagajnika federacije. Pri podružnici št. 11 v Am-bridge. Pa., je sestra Katarina Grandovec nabrala vsoto $15.00 od raznih darovalcev v manjših zneskih. Brat L. Železnikar, tajnik podr. št. 37, Joliet, 111., nam je izročil poleg članarine še $10.00 za pomožno akcijo, katere je daroval br. Joseph Mi-kolich. Frank in Štefanija Vra-taric, Luzerne, Pa., sta prispevala $5.00, poslal tajnik podr. št. 99, brat Baloch. Brat Vene Palcich, Coraopolis, Pa., je poslal $10.00; sam je daroval $5, a Mary Gorišek iz Frederick-towna. Pa., pa $5.00. Manjše zneske smo prejeli od br. Kluna, tajnika podr. št. 91, Chisholm, Minn., in drugih. Vsem darovalcem in nabiralcem izrekamo našo iskreno zahvalo!
Lep primer rodoljuba
"Nova Jugoslavija" z dne 22. junija je priobčila članek pod gornjim naslovom, V katerem se poroča o veliki akciji solidarnosti naših Primorcev, ki so nabrali med seboj ogromno vsoto $3,000.000 frankov za pomoč razrušenim krajem v Jugoslaviji, 124.000 frankov za naše osvobojene ujetnike v Franciji in za naše otroke v Jugoslaviji 50 kg. čokolade, bonbonov in drugega živeža. Pri nabiranju denarja za Jugoslovanski Rdeči križ in darila za jugoslovanske otroke, niso bili darovalci samo iz Goriškega okraja, temveč iz cele Primorske, Istre, Reke in Trsta. Teh
naših rojakov, ki so zaposleni v Marseljskem departmentu (Francija) v raznih zavezniških skladiščih rn pri drugih delih za zaveznike, je okrog 5,000. Oni čakajo, da se vrnejo v domovino in čas bi že bil, da jim zavezniki dajo možnost povrat-ka na svoja domača tla.
Ti rojaki so bili najprej vsi internirani od Italijanov na Sardiniji in grupirani v "Specijalne bataljone". Po kapitulaciji Italije je večina njih napravila prošnjo za vstop v Jugoslovansko Narodno-Osvobodilno vojsko, toda njih prošnje so bile I odbite. Do meseca marca 1944 so ostali pod Italijansko oblastjo, nato so jih prevzeli Ameri-kanci in jih prepeljali na bližnji otok Korziko. Tam so delali do njih premestitve v bližini Marselja, kjer nadaljujejo z istim zaposlen jem.
#
Znani dopisnik Prosvete, br. George Gornik iz Bellinghama, Wash., je obljubil, da bo v tem letu daroval $100.00 za naš revni narod v starem kraju. Vsota v dveh obrokih je bila poslana pomožni akciji WRFASSD, v New Yorku, hi s tem obljuba tudi spolnjena, zakar mu v imenu WRFASSD in naroda v stari domovini, iskrena hvala.
Mirko G. Kuhel, tajnik.
U i

Urednikova pošta
Zabavni večer
Euclid, O. — Članice SŽZ št. 14 v Notinghamu priredijo zabavni večer s plesom v Sloven skem društvenem domu v Euclid, O., v soboto dne 20. oktobra ob 8. uri zvečer.
Namen te veselice je, da se zopet nekaj daruje v vojaško blagajno v Slovenskem društvenem domu na Recher Ave.
Ne bom opisovala kaj se misli narediti s tistim denarjem, ki je že nabran v blagajni, ker je to že naša tajnica malo opisala.
Vljudno vas.vabim, da se vde-ležite v velikem številu, da se ta blagajna še malo poveča, ker kar je sedaj nabranega, je v resnici še vse premalo za trud in trpljenje naših vojakov, posebno pa za ranjence.
Torej cenjeno občinstvo, vde-ležite se v velikem številu ter s tem pokažite, da so vam pri srcu naši fantje.
Za dobro zabavo in ples bo vsestransko preskrbljeno.
Na' svidenje!
M. Yapel.
OGLAŠAJTE V
^SO%EMACRICOSTAS-

"THE GOLDEN GREEK"
"^be se je prošli |spoprijela Bob (Strangler) Wag-H	^ velikim uspe-, ner in Ole Olson. Oba rokobor-
Št	se bo I ca sta priznana kot zelo spret-
^ v	zanimiva | na in izurjena, ter obeta to bi-
kje	Central | ti živahna bitka za ?mago. Po-
V	^ogta kot j leg njiju bodo nastopili tudi dru-
vsporedu, gi rokoborci.
"ENAKOPRAVNOSTI'
IMJJ Fr'-y
y/ , //#/:%'#// '//'/. ,'■■■	/// /, //-

^ ''// J	'	lil VI ■'■' //
fm W/;*/;//,''i'!j)!iii!Wyia ' 4I'!//V'//'




a#;##



'liiimiš

■V V .





* Jaz vam bom povedala nekaj, kar mi je moja mama povedala!''
"KAR MOJA MAMA PRAVI je, da
mora vsako majhno dekletce, ki hodi v šolo, imeti vid-ohranjujočo razsvetljavo za njene domače naloge.
"Zato mi je moja mama nabavila vid-ohranjujočo svetilko—in moj bratec in moja sestrica tudi imata vsak svojo!
"Moja svetilka, mi zelo olajša domače naloge—in mi pomaga dobiti tudi boljše rede!"
SLEHERNI UČENEC POTREBUJE vid-ohranjujočo svetilko za čitanje, pisanje in računanje—in za protekcijo proti napenjanju oči.
Ali veste, da so skoro vsi otroci rojeni z perfektnimi očmi—toda, da napenjanje oči tekom let v šoli in kolegiju mnogim povzroča očesne neprilike? Dejstvo je, da ima 7 izmed 10 odraslih, pokvarjen vid.
Da obvarujete vaše otroke in vas same proti napenjanju očes ... da napravite vaš dom bolj prijeten, varnejši prostor . . . preskrbite dovolj vid-ohra-njujoče razsvetljave. Vi bi morali-imeti vsaj eno vid-ohranjujočo svetilkq za vsakega člana vaše družine.
VID-OHRANJUJOČA'SVETLOBA JE TAKO POCENI, da boste komaj zapazili razliko v stroških med slabo razsvetljavo in moderno razsvetljavo, ki bo obvarovala vaše oči in zdravje.
Dejstvo je, da več ko vam elektrika služi v vsakem oziru, tem manjša je povprečna cena vsaki enoti. The Illuminating Company nudi elektriko za rabo na'domu po najnižji povprečni ceni v 53 letih ... in cena se še vedno niža!
OUR
Ad
S I G H T
P ft I C E L E S S,
L I G H t
C H C A P
\lf
f
I pi' cr<; i'
y

'^'carjem, trgovcem, društvom '^^sameznikom — naznanjamo, sedaj lahko postrežemo z
Razno-vrstnim pivom
^ftOSSVATER
4iE
(spring water)
HALF & HALF
o,
Se priporočamo
Eagle Bottling Co.
V C	Potokar in sinovi, lastniki
Clair Ave. HEnderson 4629
ZAKAJ JE BIL PROSTAK GULLIVER SMITH ZADRŽAN . . .

n
rUN£ tN "THE TELEPHONE HOUR"
Monday' "f 9 P. M.
WTAM ' WLW • WSPD • WHIZ • WLOK
THE OHIO BELL TELEPHONE CO.
Marsikateri domotožen G. I. je lahko ravno- tako efektivno povezan kot je bil legendarni Gulliver, vsled lahkomiselne rabe dolgo-distančnih zvez v teh dneh. Nihče izmed nas ne bi namenoma zastavil pot radostnemu prvemu klicu vojaka, ki se vrača k svojim domačim, na domu. Toda dolgo-distančne linije so sedaj tako zaposlene, da brezpotrebno dolg govor ali nepotrebni klic lahko baš to naredi. Torej, zavzemimo se in pustimo čisto pot
našim zmagovitim G. I.'a s tem, da storimo dvoje stvari:
1	Napravimo samo nujne dolgo-dis-iančne klice tekom prihodnjih par mesecev, ko bodo žice natrpane z klici vojakov domov.
2	Bodimo kratki. Ko bodo drugi čakali, vas bo operatorica opomnila, rekoč; "Prosim, omejite vaš klic na pet minut."
STKAN i
ENAKOPRAVNOST
18. oktobA
TEREZA ETIENNE
JOHN KNITTEL
(Nadaljevanje)
"Da! — Preklarije imam v planini," je nadaljeval Anton Jakob, "nekaj so se skregali. V službi imam mlado osebo, La-hinjo. Vrag vedi, kaj vse o njej govorijo! Povod je bila prepiru. Zdaj sem prišel k vam, da bi poizvedel, če veste kaj natančnejšega o dekliču."
"Ej! Komaj!" je vzkliknil gospod Blaser na videz zelo začuden. "Katera Lahinja naj bi bila to?"
"Dekla Etienne."
"Pogledati moram njen krstni list! Trenutek!"
Z nedolžnim uradnim obrazom je odprl veliko knjigo. Anton Jakob ga je opazovg,l, kako je iztegnil vrat in si potisnil očala po svojem dolgem, tankem nosu, medtem ko je svoj modrikasti noht vlekel ob vrsti imen.
"Zdi se, da je zelo pokvarjena stvar," je dejal Anton Jakob. "Sedela je v ječi, kakor pravijo, umorila je svojega otroka in vrag vedi kaj še vse. Ali pa je imela morda očeta, ki je bil zaprt kot morilec? Smolo imam, da sem jo vzel! Človek ne sme nikdar najemati služih-čadi, ne da bi zahteval spričevala."
"Res je, tu! Tereza Etienne-Mariano! Sem že našel. Iz Sitte-na. Ena in dvajset let stai'a." ' "Ali je bila zaprta?" je vprašal Anton Jakob.
Gospod Blaser ga je pogledal.
"Ne, ne! Moral bi vedeti, če bi storila kako kaznivo dejanje."
"Toda-ves svet je prepričan, da ima nekaj na duši," je na-
daljeval Anton Jakob. "In zaradi tega sem prišel k vam."
"Brea dvoma ni niti polovico tako hudo, kakor menijo ljudje."
"In hudo? Kaj pa pravijo slabega o njej ? Mislim, da vi to veste, gospod Blaser," je dejal Anton Jakob s hladnim smehljajem.
"Ah, saj veste, gospod Mul-ler, ljudem se ne da dopovedati, da ne bi klepali vseh mogočih neumnosti." Pri tem se je zdelo, da se gospod Blaser počutil nekoliko neprijetno.
"Kar tja v en dan pa ljudje tudi ne klepetajo. Ponajvečkrat tiči nekaj resničnega za govoricami. Jaz pa bi rad poznal pravo resnici. Ali mi ne bi mogli nekoliko pomagati?"
"Jaz? Jaz? Kako naj jaz gospod Muller?"
"Ali ne bi mogli pisati v Bitten in vprašati po dekletovi moralni vrednosti?"
"To bi vsekakor lahko storil."
"Plačal bom stroške. Toda človeka, o katerem govorijo take stvari kakor o Terezi, nočem imeti v svoji službi."
"Storil bom to, gospod Muller. Zagotovo."
"Zdaj, zbogom, Blaser. V kratkem pridem zopet."
Anton Jakob je odšel iz občinske hiše.
Ta dan se je mnogo motovilil po dvorišču in je zdaj pa zdaj utapljal svojo skrb za Terezo v kozarcu vina. Ves popoldan je presedel pri "Medvedu", kvar-tal in kramljal z ljudmi. Izredno zvito jih je napeljeval, da so govorili o Terezi in izvabljal je iz njih, da so ponavljali vsa obrekovanja, ki so krožila nao-
koli. Zdelo se je,- da mu je v veselje, če so mu pritiskali usta na uho in mu to in ono zaupali, kar so slišali o Lahinji.
"Nič me ne preseneča," je odgovarjal na to, "ne preseneča me. Če je to res, bom naročil, da j^ izženejo iz občine. Z odgonom jo bomo spravili nazaj v njen domovinski kanton. Da, pri bogu, to bomo storili."
Zvečer so si pripovedovali v vsem Gamu, da je izročil Anton Muller Lahinjo policiji in da bo pospešil njen izgon iz kantona.
Večer je prebil Anton Jakob doma. Njegov nemir se je stopnjeval v mrzličen strah za Terezo. Vedno iznova je pogledoval skozi okno, če ne prihaja kdo z gore in mu prinaša sporočilo. Kasno zvečer so prišli To-bija, Leonhard in Rothlisber-ger in prinesli Terezo. Vso pot so jo nosili. Ko so dospeli na Gamhof, so jo položili v Roth-lisbergerjevem stanovanju na staro zofo. Ido so poslali, naj obvesti gospoda.
Anton Jakob je nenadoma prišel. Tereza je ležala tiho, odprtih oči in je poslušala može, ki so pripovedovali gospodu Mullerju, kako in kje so jo našli.
"Menda si nisi ničesar zlomila, deklič neumni? Kaj?" S te-
mi besedami je stopil Anton Muller k njenemu ležišču.
Ničesar ni odgovorila.
"No govori vendar, Terezi-ka!" ji je prigovarjal. "Ali ti je slabo?"
"Ne — ne morem," je zaše-petala.
"Kako ji žare oči! O sveti Še-bastijan!" je rekla Hedvika.
"Zdaj se takoj odpravi, Hedvika, in telefoniraj v Arnisbo-den doktorju," je dejal Anton Jakob, ki ni odvrnil očesa od Te-reze. "Takoj naj pride."
Hedvika je stekla.
"Bolje bo, da jo spravimo zdaj v posteljo," je sodila Fri-da.
"Da! Hm! Položite jo v posteljo zgoraj v hiši," je ukazal gospod.
Zanesli so Terezo v hišo, odprli sobo za goste in jo položili v posteljo. Nato je prejela Prida ukaz, naj pripravi vroč grog, in Ida je morala teči k Buhler-ju; pripravi naj moža, ki bi lahko peljal z vozom v Steffiswald.
"Čemu v Steffiswald, gospod?"
"Ker je tam klinika. Nikar ne sprašujte!"
Malo pozneje se je pripeljal s kolesom dr.. Hauser. Zmeril je Terezi temperaturo, potipal ji je žilo, poslušal njeno dihanje in izjavil, da sta vneti obe
strani pljuč in se je bati najhujšega, če ne bo imela pravilne postrežbe.
"Na to sem že mislil," je odvrnil Anton Jakob. "Nemudoma jo bom poslal na kliniko."
"To je najboljše, kar lahko ukrenete."
Anton Jakob je naročil, naj takoj zaprežejo konja. Najpre-je je hotel, da vozi kočijo Roth-lisberger ali Leonhard, toda oba moža sta bila popolnoma izčrpana in Ila je prišla nazaj ter sporočila da ne more poslati Buhler nikogar, ker so njegovi ljudje odšli po končanem delu.
"Pojdi, Hedvika," je rekel Anton Jakob. "Midva jo bova spravila v Steffiswald.
Terezo so zavili v odeje in jo zanesli na voz. Anton Jakob je prijel za vajeti. Hedvika je sedela poleg nje in si jo naslanjala na prsi. Konj je ropotal skozi tihi Gam, navzdol po blatni cesti, skozi temne smrekove gozdove, preko mnogih mostov, dokler se niso čez eno uro pokazale luči v Steffiswaldu.
Pred vhodom privatne klinike je Anton Jakob ustavil. Terezo so zanesli v poslopje in gospod Muller 'je odredil vse potrebno, da so ji dali sobo prvega razreda in da ji bodo izred no skrbno stregli. Nato se je odpravil domov.
"Ja, Hedvika," je dejal svoji spremljevalki, medtem ko sta se vozila skozi temno noč, "zdi se, da gre vse narobe. Toda često pridejo stvari same po sebi zopet v pravi tir. Bila bi velika škoda, če bi morala Lahinja umreti, ali ni res?"
"Mnogim ljudem je bolje, če umrejo," je mračno odvrnila.
Anton Jakob ji je položil roko okoli obsežnih bokov.
"Upajmo, da to ne bo škodovalo otroku, ki ga nosiš," je dejal skoraj nežno. "Tega bi mi bilo žal." Pomolčal je in nato nadaljeval;
"Kdaj te bo Pavlek poročil?"
"Neprestano mi obljublja."
'Toda kdaj bo zares storil? Pohiti naj. Bilo bi bolje za vaju oba."
(Dalje prihodnjič)
Za delavci
Išče se
zidarje in
Dobra
Kdor se zanima oglasi na
960 e. 185 si-
na]'
Mi dajemo in izmenjavamo Eagle znamke
DR. P. B. VIRANT — Optometrist
PREGLED OČI — PREDPIS OČAL /-Uradne ure: 9:30 do 12:00; 1:30 do 5:00 \	Zvečer: 6:30 do 8:30~
' v sredo in soboto 9:30 do 12:30
15621 Waterloo Rd.	Cleveland, Ohio
V poslopju North American Banke
Za sestanek pokličite IVanhoe 6436
THE MAY CO/S BASEMENT
Za dekleta, žene, pol-mere
NOVE OBLEKE
Popolna izbera oblek za biznes... popoldansko in večerno nošo


Na dan obletnice
praznovanje m ceremonije prve lopate
Za pozidavo novih hiš na pogorišču pionirskih domov
v	vrši se pod avspicijo
ST. CLAIR NORWOOD COMMUNITY REHABILITATION KORPORACIJE
V soboto, 20. okt., 1945
PROGRAM;
Dopoldan ob 10:00 a. m.
Slovesna zadušnica v cerkvi sv. Vida
Popoldan ob 2:30
%, Vogal E, 61. ceste in Carry Ave.
IZVAJANJE PROGRAMA:
Governor Frank J. Lausche Župan Thomas A. Burke IZROČITEV ZEMLJIŠKIH LISTIN "DEEDS" ZAČETEK LOPATE Z DELOM Councilman Edward Kovačič, chairman Predstavitev gostov in zastopnikov
Za slučaj dežja, se bo program vršil istočasno v S. N. Domu, v avditoriju
1
if
\
za dekleta!


za žene
Mi imamo obleke ' za sleherno! Obleke za ženo, ki je v j'vbiznisu, in hoče le-po ukrojena obla-" čila . . . obleke za gospodinjo, ki potrebuje stile za popoldansko nošo . . . obleke za dekleta, ki gredo na zabave ob večerih! Okrašene so z raznimi okraski kot "nail heads" in "sequins" . . . "soutache braid" in drugimi o k r aski. Mere 12 do 20, 38 , do 44 in I8V2 do
241/2.
mere! ■ "
mm
Razprodali smo jih zadnji teden! Nabavite si jo zgodaj v ponedeljek!
Z OGLEDALOM Ni VRHU
torbice
Izdelani po "Girdlecraft!"
Zi-P-P-E-R
Girdles
v gladkem Karatol ali Alligator usnju!
'aU iščete "nekaj drugačnega" v ročni torbici! Tu je! Kar odprite zgoraj in videli boste sami sebe v priročno vdelanem ogledalu! Rjavo alligator usnjo, ali rdeč, črn ali rjav koroseal.
Naročila po pošti in telefonu— Pokličite CHerry 3000
p5
poleg 20% fed. davka
6
.45
Lahki girdle, ki se bo čudovito dobro podalo vašemu životu! Cotton in rayon brocaded materijal, ozadje brez koščenih opor, z dvemi koščenimi oporami spredaj. Dolgi 16 inčev. Mere 26-32.
Malf oglasi
Farma naprodaj
Majhna hiša s 5 sobami; v zelo dobrem stanju ter s kletjo pod vso hišo. 3% akra zemlje zelo dobra za obdelovanje. Tudi vrt. Nahaja se v Geneva, Ohio, za podrobnosti pa pokličite GL 6055.
delajte
MODERNEMU THE TELEPHO^^ potrebuje
2 E N s K E A
delavke
Downtown P®®; JSi
Stalno delo—
Polni alideloi^"
nrip
Pozor!
Kdor ima sina pri vojakih, ki se nahaja v Avstriji, je vljudno prošen, da pusti svoj naslov v uradu tega lista.
SOUND STSTEBf INDOOB OB OUTDOOR
Posebni popust za društva
B, J. Radio Service
1363 E. 45 St. — HEnd. 3t2l
I
Vol. "1)111
% U\i
Voj _ ■•V]
^0
'!>ovj
tki j
fj-,.

L;,
6 večerov v ^
5:10 do 1:40 J'
jl3
Zglasite SG Employment .! % 700 Prospect Av«" y X
8. zj- do JPgldp)
razven ob n t
THE OHIO ^0 >
telephone >
'S
Naprodaj je
hiša s 10 sobami, 5-5 sob, s sobo in kopalnico na 3. nadstropju. Kokošnjak, velika lota. Cena $7,200. Pokličite LI 9837, ali se zglasite na 14315 Darley Ave.
Cleveland Orchestra
Erich Leinsdorf, dirigent SEVERANCE četrtek, 18. okl., 8.30 DVORANA soboto, 20. okt., 8.30 Beryl Rubenstein, piano VES BRAHMS PROGRAM
Vitopnice V Severance dvorani CE 7300
KADAR POTREBUJETE ZAVAROVALNINO
proti ognju, viharju, za avtomobile, šipe itd., se lahko iri ^ zanesljivo obrnete na
L. IPetrich
19001 Kildeer Ave.—IV. 1874
Iščesa^,.
DELAVCA ZA NA
Naslov se naj tega
stalno o-'-y %o|
ŽEN
urad«' J llo
za snažen je šču downtown o®' poslopja. Ob cas ali delni čaS* ča od ure. Stalno site se pri pred ® bi 360	«nfi'
H ANNA 14th 8e
Mali og"!
NORTHERN FURNACE
Forneze inštaliramo ter popravimo vsakovrstne forneze z novimi ali rabljenimi deli.
1172 E. 79 St. HE 4146	HE 6344
Oglašajte v Enakopravnosti
Naprodaj je lesena hiša
za 2 družini; 6 sob spodaj, 5 zgoraj. 3 garaže. Letni davki znašajo $45. Nahaja se na 1271 E. 61 St. Cena-$3,500 v gotovini. Pokličite Mr. King, CH 2546.
-Behind-
Your Bonds
lie# the Might of America
MILES OF COAL
Nearly 55 million tons of coal lie under Oklahoma, the workable area gpvering 10,000 square miles. Mining began in 1872 and reached its peak of 4,848,288 tons in 1920. Long after the oil supply may dwindle, coal will still be a major asset in the state. Our National assets are the assets behind Victory Bonds.
V, S. Treasury Deparlment
Napro^*'5
z ci
pec in
ob večerih Ll
ptičja kkA'g;
k'kl,
Mostza

«6Sff '>
V Perry, Ohio> j
pripeljemo * ^ $68.00 .1
Pokličite
pišit« ^
Perry
pebb^^ ^
REDNA
- vrši vsako/' 4^,< jsecu V sobi jI doma, na	V '
Asesment se gr . V mesecu / HK
1003 E.

25.
Oglašajte ^ ^