210 številka.
Ljubljana, v sredo 24. septembra.
XXIII. leto, mi).
I I, i v VEftk dan *ve4tar, izimSi nedelje in praznike, ter velja po poŠti prejeman za a vat ro - o ge r a k e dežele za vse loto lft gld., z* pol leta 8 gld., za Četrt leta 4 gld., zh jadcn mesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vae leto 13 gld., za Četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec l gld. 10 kr,   Za pošiljanje na dom radina s
po 10 kr. za mesec po 30 kr. za četrt leta. — Za tnje dežele toliko veC, kolikor poštnina znaša. Za oznanila plaCaje se od Cetiristopne petit-vrste po 6 kr., Ce se oznanilo jedenkrat. tiaka, po 5 kr., Če so dvakrat, in po 4 kr., Ce ae trikrat ftll večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in upravništvo je v Gospodskih ulicah št. 12. Upravništvn naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. i. vso administrativne stvari.
V I>]iil»IJutii, 24. septembra. Iz zapadnojužnega konca Evrope prihajajo poročila, katera že malo vznemirjajo živce evropskih državnikov. Na Portugalskem začela se je močna republikanska agitacija, ki utegne monarhiji postati usodepolna. V romanskih deželah evropskih so povsod precej močne republičanske Btranke, posebno pa na Portugalskem, Španjskem in v Belgiji. Pa tudi v Italiji ue manka republičanov. V iredentskih društvih, katere sedaj razpuščajo, vel je republičanski duh.
Na Portugalskem je pa sedanji čas posebno ugoden za republičansko gibanje. Dogodki v Braziliji so dali republičanski stranki v Braziliji poguma. Pa ne le moralično, ampak tudi gmotno podporo dobivajo portugalski republičani iz Brazilije. Bogati braziiijski bankirji polnijo nekda blagajnice portugalske republičaaske stranke, seveda pri tem zasledujejo svoje sebične interese. Če se na Portugalskem ustanovi republika, bodo se obnovile mej Brazilijo in Portugalsko tesne zveze, katere so se zadnji čas precej oslabile. Od tega pričakujejo koristi ne le Portugalci, ampak tudi Braziljani.
Posebno ugodno je pa za republičane to, da Anglija tako pritiska na Portugalce glede afriških zadev. Angleži hočejo postati gospodarji vse Afrike. Ko so z Nemci sklenili kaj ugodno pogodbo in tako spravili pod bvojo oblast velik del Afrike, pritisnili so Portugalce, da so jim prepustili radi ali neradi lepa ozemlja, katera so si lastili in katera so ovirala daljše širjenje angleškega gospodstva. Raz por mej Anglijo in Portugalsko so je začel že lani, ali vender bi Anglija ne bila s Portugalsko tako ostro postopala, da se jej ni poprej posreči lo Nemcev skoro popolnoma izriniti iz Afrike. Sedaj so si mislili v Londonu, da je čas zaprečiti razvoj portugalskih kolonij. To so tudi popolnoma dosegli s pogodbo, ki bo jo aklcuili s portugalsko vlado. Onemogočena je zveza mej zapadnimi in vzhodnimi portugalskimi naselbinami in Portugalci morajo graditi železnice, kodar Anglija želf.
Te pogodbe Še ni potrdila zbornica, temveč je morala dati ostavko vlada, ki jo je oklenila. S tem no pa še le nastale prave zmotnjave v deželi. Kažejo se velike težave pri sestavi nove vlade. Nihče prav ne mara biti minister v tako težavnem položaji. Z novo vlado Anglija ne bode prijazneje postopala in preostajalo jej no bode druzega, nego zagovarjati skleneno pogodbo, a s tem bode pa Že zgubila še ono borno popularnost, kar je  še ima.
Republičanski agitatorji dobro znajo porabiti v svojo korist razburjenje duhov. Narodu propove-dujejo, da se Portugalska no more drugače upirati Angliji, nego da se proglasi republika. Če se odpravi monarhija na Portugalskem, proglasi se republika tudi na Špunjskem in ti dve državi potem skleneta zvezo b Francosko. Taka zveza bode dovolj silna, da se bode upirala angleški požrešnosti.
Republičanska stranka ima na Portugalskem dosti privržencev. Posebno mali obrtniki so vsi republičani, ravno tako tudi mrnjši trgovci. V deželi je 97 republičanskih društev, ki imajo nad 20.000 članov. Vidi se torej, da so republičani na Portugalskem že nevaren faktor. Nevarnost je tem večj», ker so se republičanske ideje že močno razširile mej vojsko. Mlajši častniki so največ republičani, posebno pri elitnih čotab , L.ko pri topničarjih. Kako resen da je položaj, nam to najbolje kaže, da se že govori, da se odpove kralj in izroči re-gentstvo svojemu bratu. Bili so tudi že krvavi boji mej republičani in vojaki.
Če se posreči republičanom na Portugalskem, da dosežejo svoj namen, ni dvojbe, da tudi v družili latinskih deželah kmalu padejo monarhije. To je tem gotoveje, ker baje vsi republičani delujejo po uekem skupnem načrtu. Govori se, da so se re-publičaui raznih latinskih dežel novega in starega sveta lani v Parizu za časa razBtave posvetovali, kako bi se odpravile monarhijo. Svoje sklepe jeli so že izvajati. Začeli so v Braziliji, sedaj je pa Portugalska na vrsti. Če bi se republičanske na kane posrečile, imelo bi to velik upliv na mej-na rod no  politiko.   Mnoga  politična  vprašanja, ki
sedaj vznemirjajo Evropo, bi se umaknila v ozadje, in srednjeevropski državniki bi si belili glave, kako preprečiti daljše širjenje republičanskih idej in sklepali zveze v ta namen.
Seveda, za gotovo se sedaj še ne ve, če napravijo republičani prevrat. Pomankuje jim pravih voditeljev, pa tudi jedinosti ni mej njimi. Nekateri bi radi meščansko, drugi pa socijalno republiko. Ta nejedinoBt utegne morda odvrniti nevarnost od portugalske monarhije in od druge monarhične Evrope'vsaj še za nekaj časa, če tudi ne za vselej.
Politični razgled.
V L j ubijani, 24. septembra. DezehiozhomUe volitve. Jutri začno se na Dolenjem Avstrijskem de-želnozborske volitve. Konservativci in protisemiti bodo pri volitvah podpirali drug druzega. Mej obema protisemitskima frakcijama tudi sedaj ni nobenega nasprotja, in baš zategadel se boje židovski liberalci, da letošnje volitve zanjo ne bodo posebno ugodne. Z volitvami na Dolenjem Avstrijskem bodo deželnozborsko volitve končane.
Češkonemška uprava. Dela ob omejenji sodnih okrajev po narodnostih vrše se na Češkem jako počasno in vzbujajo semtertja mnogo nevolje, ker se uradi ne ozirajo vedno na želje prebivalstva. Tako mesta Trob-nico, katero ima češki zastop, nečejo izločiti iz nemškega okraja Lobozice. čehi so zaradi tega jako nevoljni iu Češka zastopnika v dotični komisiji sta takoj odšla in se ne mislita več udeleževati pri delovanji komisije. Tako postopanje pač ne more biti spravi v prid. Že tako Čehi no marajo za spravo, Če se bode pa še tako postopalo pri razdelitvi okrajev, potem se pač noben češki poslanec ne bode upal za spravo več glasovati. V to pač ne morejo Čehi privoliti, da se kar tako češki kraji priklopijajo nemškim okrajem, da se v bodoče ložje ponemčijo.
Mladočehl hi Moravani. Načelnik češkega deželnozborskega kluba Til-šer bil je zadnje dni na Moravskem    Imel je posvetovanja z moravskirai Čehi. Prel vsem je Bkušal
LISTEK.
Tedenske drobtinice.
(Zamndc in nesgođe; no6 ga jo pobrala; viharni časi; slanami „Goronjskera1' j ljubljanski gimnaziji; jednajata šola na Vrhniki; Knmjska gimnaziju; ra/.stavino srečko; narodni dom; zopet parno kopeli; resna konkurenca; nemški grofic.)
Konečno prišel sem zopet jedenkrat nazaj v stari vozni red. Saj pa ni čuda, če sem prišel tudi jaz nekako iz tiru, kar je zdaj menda postalo najbolj moderno, ker dan za dnevom čujemo o jedna-cih nezgodah na železnicah. Kdo so bode tedaj čudil, Če se je tudi meni dvakrat zapored pripetilo, da sem priromal z zamudo. Utegnilo bi se pa celo zgoditi, da izostanem popolnoma, kajti človek naj ne hvali dneva pred večerom, ker ravno večer je za nas najbolj nevarna doba, posebno zdaj, ko je že nekaj čaBa prišla ua dnevni red naročnikom pač malo priljubljena fraza: Noč ga je pobrala — namreč list, katerega marsikdo  željno pričakuje.
Viharna doba nastopila je za kolege nad Črto in skoraj zadovoljen je človok, da je nekako v mirnem zavetji tu doli, ker pač sem ter tja tudi malo presukavamodomača vprašanja, kimalo diše po politiki, a se ne  spuščamo v visoko politiko. Rekel
bi, da na „Goreniskem" — to je gori nad črto, poparila je huda slana, že štirinajst dni imamo viharno vreme, pogoBto je prišla povodenj, ki je odnesla delo in trud celega dne, naročniki pa so tužno gledali v daljavo, od koder ni prihajal pričakovani list. Kaj hočemo? Potrpeti treba dokler ne bode boljše — ali pa še slabše, po izgledu neke stare ženice, ki me je nekdaj tolažila rekoč „Es wird schon besser werden, oder noch sehlechter !" Zadnjega se ve, da ne želim, ker se že itak ne moremo pritožiti, da bi se nam godilo predobro.
Ljubljanski naši dve gimnaziji sta tako pre-napolmni, da ne vemo kam z učenci, zato pa se nam je vzela Kranjska gimnazija. Povsod preklicale so se dotične odredbe in zopet odprle odpravljene šole — tako letos tudi v Roveretu in v Štey-erji, a nam Slovencem seveda se ui uBtreglo, ker se nam že tako predobro godi. Čemu pa je tudi kranjskim Kranjcem (imenujem jih tako po izgledu Rimljanov, ki Be imenujejo Romano di Roma) Čemu pravim je njim treba gimnazijo? Ali neso zadovoljni, da imajo gamizijo — cel batalijon lovcev in pa baterijo topničarjev — da imajo veliko labriko, ki se je hotela napraviti v TržiČi, a so jo oni potegnili na se in še mnogo jednacih stvari? Ali res hote oni imeti vse za se, ubogi Ljubljani, oziroma študentovskim samicam pa ne privoščijo prav ničesar!   Saj veuder   ne more nikdo reči,  da je to
pretirano, če imamo v Ljubljani na dveh gimnazijah zdaj 21 razredov! Jednajsto šolo Vrhniško smo že zdavnej prekosili, če pa je v jednem razredu le 73 oziroma G4 učencev, se veuder nikomur to ne bode zdelo preveč ! Saj gre sardd Še veliko več v jeden sod. Kaj ae bodo tedaj potezali Kranjci za bore svojih 4 razredov ! Veseli naj bodo, da se jim je odvzela ta skrb od glave in se zdaj lahko sprehajajo po praznih šolskih prostorih. Prav za gotovo pa bodo Se do druzega leta naši državni poslanci izpoBlovali ne le spodnjo gimnazijo nazaj, nego celo osem- razredno višjo gimnazijo. Kdor tega ne veruje, temu ne morem pomagati, da je tak neveren Tomaž.
Će se pa tudi to res ne zgodi, hodem pa jaz sam nastopil kot mecen, kakor hitro zadenem prvi dobitek razstavinih srečk. Te srečke imajo jedno stvar, ki mi posebno dopada, iu to je, da se tako lepo ozirajo na naš slovenski, oziroma na hrvatski jezik. Imajo namreč na straneh tiskane opombe v petih jezicib namreč v nemškem v sredi, na straneh pa v m a d i arsko m in laškem in pa v češkem in poljskem. Iz tega je jasno razvidno, da nam Slovencem in Hrvatom (kajti tudi teh je veuder nekaj v Istri, Dalmaciji itd. tedaj v Cislitva-niji) prav za prav ni treba vedeti, kar se naznanja v teh opombah drugim narodom. Ne vem se li misli, da smo  mi  tako bogati, da niti   ne potrebujemo
zvedeti, če bi moravski Čehi podpirali Mladočehe, če drugo leto pri deželnozborskih volitvah dobe na Češkem večino. Moravski politiki ro mu nekda zagotavljali, da ho';ejo hoditi z vsako češko stranko, ki se bode ozirala tudi na Moravsko. Staročehi so se pa premalo oz<rali na Moravane iu zatorej ž njimi ne morejo sunpatizovati. Pri dogovorih na Dunaji se Moravske niti spomnili neso.
Hazpor mej ogersko skrajno levico je vedno večji. Po časopisih razkrivajo se razne ne baŠ lepe stvari. Tako izvemo, da sta zmerna in skrajna opozicija bili izbrali poseben odbor 6 poslancev, ki je snoval in vodil izgrede v zbornici in zunaj zbornice, ko so je obravnavalo o nov )m vojaškem zakonu. Dotični odbor prosil je dijake, da bi z gnilimi jabelki obmetavali vladne pristaše z galerije. Do tacega škandala pa le zaradi tega ni prišlo, ker so bili dijaki pametnejši nego poslanci in se neso dali zapeljati.
V bi a sij e <I rža v e.
Shod cesarjev v Rohnstockn.
Vsi ruski listi odrekajo shodu cesarjev v Rohn-stocku vsak političen pomen. Nemčija ima doma preveč dela, da bi se mogla dovolj brigati za avstrijsko vnanjo politiko. Zboljšanje stanja delavcev zmatra nemški vladar za svojo glavno nalogo: „Graždanin" pri tej priliki napada Avstrijo. Hol ga rsko vjtrašanje.
Bivši ruski diplomat Tatiščev uadaljuje poro čilo o tem kar je opazil v Sofiji. Po zmoti prišel je bil on tudi v avstrijski generalni konzulat. Mislil je pohodili nemškega zastopnika, pa ga je izvošček peljal v avstrijski konzulat. Avstrijski zastopnik mu je zagotavljal, da bo odnošaji mej Avstrijo in RuBijo prijateljski, le v bolgarskem vprašanji se ne ujemata. Nasprotje mej Avstrijo in Rusijo glede bolgarskega vprašanja pa ni tako veliko, kakor se navadno iniBli. Rusija zmatra izvolitev Ko-buržanovo za protizakonito, Avstrija jo pa priznava. Na Dunaji pa obsojajo bolgarsko vlado, ker obstoji, ne da bi bila priznana. To je rušenje Berolinske pogodbe. Burian je nadalje hvalil Kohuržana in na-glašal, da se Bolgarija lepo razvija. S Stambulovom pa generalni konzul ni tako zadovoljen, ker je menda prestrasten in samozavesten. Tatiščev pa misli, da Stambulov ne ugaja avstrijskemu zastopniku, ker se neče udati v razne avstrijske želje v trgovskem oziru in zaradi tega pogajanja o trgovski pogodbi počasi napredujejo. Odločno je Burian zatrjeval, da je prevrat v Bolgariji nemogoč. Koburžan trdno stoji, vojska in narod sta mu udana. Bolgarsko vprašanje se da rešiti le, če Evropa prisna Koburžana. Pri druzih osebah v Sofiji je pa zvedel Tatiščev, da je Burian najzaupnej&i svetovalec Kobur-žauov. Poslednji se ravna po njegovjh svetih, ne le zaradi tega, ker ga podpira Avstrija, temveč tudi k^r vid;, da je generalni konzul mnogo umnejši. Burian ima velik upliv, tud i na angleškega, italijanskega in nemškega zastopnika. Njegovi kolege ga nazivlja jo „ Sofijskega MetternJeha". Na Bolgare pa nema dosti upliva, Razun dvora občujejo ž njim Stojilov, drekov, Načevifi, štabni načelnik Petrov in še uekaj druzih. Ministri se pa ne ozirajo dosti nanj. Na Stambulova nema Burian nobenega upliva. Vzlic Buiianovim sposobnostim ne more pridobiti Avstrija nobenega upliva v narodnem sebranji, v vojski in pri narodu. Ko pade Koburžan, pade tudi avstrijski upliv, ker je vse zidano na pesek.
V koliko so zanesljiva poročila Tatiščeva, ne moremo vedeti. Dvomimo pa, da bi se bil proti tujem časnikarju avstrijski zastopnik zareB izrazil proti Stambulovu, ker dobro ve, kak upliv ima ta
bolgarski državnik. Prav lahko je mogoče, da je bivši ruski diplomat Burianove besede malo zasukal, da bi povekšal Stambulovo nezaupnoat proti Avstriji.
Švicarski zbornici sta se sešli. Zvezni sovet jima je predložil poročilo o dogodkih v Tessinu. Obe zbornici sta odobrili postopanje zveznega soveta v tej zadevi. Iz Tessina pa zadnje dni ni nobenih posebnih vestij. Povsod vlada mir in zvezni komisar vodi posle. Konservativci bi radi, da bi se precej postavila prejšnja vlada, da bi že vodila glasovanje o pre-uiembi ustave,  pa njih želja se najbrž ne izpolni.
Dopisi.
Iz Nt. .1 u rja ob Taboru 20. septembra. (Odgovor.) V 38. številki „Slovenskega Gospodarja" z dne 18. t. m. zljubilose je neimenovanemu člankarju napasti naše bralno društvo, očitajoč mu liberalslvo, brezvrstvo itd., ter ob jednera v obrambo svojega „obče ljubljenega in visokospoštovauega č. g. kapelana" spraviti par abotnostij mej svet.
Dopisnik predbaciva našim kmetskim fantom, udom bralnega društva, da so dobili od nekega gospodka denar za pristop in pijačo. Kakor nam je iz verodostojnega vira znano, je to podla laž, katera se je mogla roditi le v glavi zaslepljenega pristaša Goriškega Radamanta. Kar se pa tiče pijače, vedel bode „obče spoštovani......da je
tudi on svoji kompaniji po nesrečnej koutroverzi na občnem zboru plačal par „štefanov" vina, ter tako žalil svojo jezo.
Nadalje se dopisnik sklicuje na to, da „go-spođ kapelan neso splazili" samo trohice nevednih kmetov, temveč da je bilo na občnem zboru nad 30 „samih" Šentjurskih kmetov, ki neso hoteli pristopiti društvu. Temu nasprotno naj omenimo, da je tudi to, kar se tiče 30 kmetov „gola laž", kajti na kapelanovej strani bilo je samo dvanajst pod-sšuntanih kmetov, dočim je bralnemu društvu dose-daj pristopilo 16 kmetov, ki se pa nikakor ne bodo dali splašiti po hujskanji in sumničenji od gotove strani. Proti koncu omenjenega dopisa v „Slo ženskem Gospodarji" piše famozni člankar doslovno to-le: „Dopisnik „Slovenskega Naroda" naj pove imena teh ravno imenovanih (!) mož in svet bo spoznal »tistega", ki nas je splašil, spoznal pa tudi zaslužne, dobro želeče može Šentjurske in ob jed-nem tudi „tistega", ki ščuje in kali mir."
Kolika ironija! Dobro nam je znano, kdo je „tišti", ki vas je sjdašil, poznamo pa tudi „tistega", ki ščuje in kali mir, in ako bode treba, bodo postavni zastopniki bralnega društva tudi znali isto pred „tištim" postavno čuvati. Človek, ki ima tako malo resnicoljubnosti v sebi, da si upa našemu bralnemu društvu očitati, da je z zvijačo upeljalo liberalne čaBnike, tak Človek obsodil se je že sam.
Dopisnik nameraval je zagnati mej nas klin, ter nas na ta način še bolj razcepiti, toda, hvala Bogu, spodletelo mu je čeloma. On ni dosegel druzega nego večje preziranje „ tistih", ki so naše kmeto plašili, „tistega", ki je na dan občnega zbora zjutraj v hiši trgovca g. V. Kr. vkup zbobuanim lahko vernim in nevednim kmetom razlagal svojo modrost,
omenjenih sreček, ali kuj, fukturn je, da o slovenskem in hrvatskem jeziku na njih ni duha ne sluha, brži-one ravn ipravnosti na ljubo.
Če mi bode pa kaj preostajalo, bom pa priložil še fondu za naš „Narodni dom". Nekateri hu-domušneži pač trdijo, da ga bomo gradili tako, kakor je nekdaj oče Noe gradil svojo historičuo barko, no, jaz nesem tega mnenja. Saj vidim kako gre delo izpod rok, še hitreje nego nemška „Tonu-balle", ki nam je vzrastla kakor goba iz razvalin nekdanjega gledališča. Ravno tako naglo vzrastel bode nam tudi tako zaželjeui „Narodni dom". Manjka nam jedino jedna mala stvarica, namreč da začnemo! Takrat pa bodemo rekli: „Kad ja počnem, ouda čeju videti tko sam ja!" kakor je rekel hrvatski Zagorec, ko je klical nasprotnike svoje na „korajžo". Zatorej le mirno zaupajmo previdnim možem, ki ne počno graditi poslopja poprej, de bode skupaj nabran denar za slednjo opeko na strehi in za slednji žrebelj! Previdnost je mati modrosti in že Schmerliug učil nas je^potrpežljivosti, rekoč „^vir konten wartentt.
Zopet jedenkrat mogli smo se prepričati včeraj zvečer — kakor se to godi pri vsakejgjeduakej priliki — kako potrebna nira je večjajj dvorana, posebno za poletne veselice, ki se ne mogo vršiti na prostem. Akoravoo je bila dvorana popolnoma polna, pogrešali smo premnogo taeib, ki bi gotovo
vedno prišli ob jednakej priliki — ako bi že naprej ne vedeli, da itak za vse ni prostora. Kar pa nas je bilo, smo zopet imeli priliko delati študije o kli. matičnih razmerah črnega kontinenta. Resnično rečem, da je treba upravo prave požrtovalnosti, da človek ves večer zdrži v takej parnej kopeli.
Če se kmalu kaj ne spremeni, bojim ee, da nas utegne tožiti lastnik Slonovih parnih kopeli zarad „motenja obrti". In storil bi to po vsej pravici, kajti čitalnica dela mu zares zelo nevarno konkurenco. Ne čudim se onim, ki izostajajo pri tacih prilikah -- akoravno tega ne odobravam — kujti ni dana vsacemu salamaudrska narava, da bi mogel prenašati take temperature.
Najnovejši konkurent pokojuega profesorja Heinricha — čegar zuani izrek je svojega dne izbudil toliko hrupa — mladi nemški grofic, ki je blagovolil tako predrzno se izreči o Slovanih, kakor je bilo poročano, utegne se v kratkem temeljito preveriti, da so se razmere pri nas vendar le nekoliko spremeuile, in bode baje imel priliko premišljevati o taktnem in omikanem obna sanji v sredini slovenskega naroda, ki, čeravno je pohleven in ponižen, se pa vendar ne da izzivati na tak način. Naj se tedaj mlademu gospođicu razjasni^stališče, ter ga poduči o abecedi dostojnega obnašanja, če bi pa ne bil volje, i|a se temu priuči jmej nami, mu pa prav srečen pot želi AhasverJII.
katero je pa zajel iz sklede onih dveh umazanih listov. Resnicoljub.
0 potrebi mestne godbe v Ljubljani.
Z frabernika 18 septembra
Istinito obradoščeni čitali smo v zadnjih listih vesti, katere je donašal deloma delavni odbor „Glasbene Matice", deloma pa drugi poročevalci. Izpazili smo namreč iž njih, da se je „Glasbena Matica" odločila z vsem mogočim naporom in vso odločnostjo delovati na to, da se v nas Slovencih razširi i godba na pihala
Istina je sicer, da imamo godcev po nekaterih krajih v izobilji, vender nemajo niti tehnične, niti artistične naobraženosti, dao dovršenosti ne govorimo - v dovoljni meri, da bi mogli proizvajati klasične skladbe, kakor slavnoznana godba domačega pešpolka v Ljubljani.
Nadalje je pa tudi res, da imajo mnoga manjša mesta po Slovenskem svojo stalno godbo, ki morda ni ravno na najslabšem glasu. Tako ima svojo godbo Novomesto, Domžale, Kočevje, Idrija, Kamnik in mnogi drugi kraji. Da, po nekodi nahajajo se celo prav dobri orkestri z godali.
Nasprotno pa v Ljubljani nemarno nikake svoje lastne godbe, nikacega orkestra, s katerim bi ob potrebi mogli razpolagati, kar je še posebno v narodnih krogih veliko zlo. Daljna so pota, po katerih si morajo danes Ljubljančani naročati godbo, in k temu še po vsem negotova. V koliko bi se pak predrugačile razmere, ko bi naši glasbeni krogi imeli orkester ali godbo, ki bi z lahkoto proizvajala najkrosnejše skladbe — in to brez vsakošne nadležnosti glede priredbe. Nemožno tudi ni oživiti v nas tako potreben član k razširjenju glasbe, kajti pogoji obstoja so vsi dani in trebalo bi le za vsem ži vej šega zavnemanja — pa trdne železne volje.
Prvi korak k temu je tudi že storjen: Slavna vlada je veledušno obdarila glasbeno našo šolo s 300 gld. za nakup pihal, na katerih bi se učenci poučevali in učili, no „Glasbena Matica" je vrhu tega še sklenila, da hoče v oddelek za pihala vspre-jemati gojence brezplačno. Pouk je torej vsekako brez stroškov za učenca: in kdo naj bi tako lepo priliko, kakor se mu ne nudi nikjer drugje, zamudil, ko mu je po končanem brezplačnem pouku gotov dohodek, kakor zopet le malo kje.
„Glasbena Matica" in ž njo druga društva, mesto in gledišče bi rabilo kaj pogostem sodelovanje godbe in bi jej po razmerah dalo mnogo zaslužiti.
Mladim ljudem, ki hočejo bodisi sami svojemu veselju in obvez*uosti do društva služiti, bodisi tudi prislužiti si kaj, je pri tako ugodni priliki v najlustnejšeni pridu ležeče ustopiti v glasbeno šolo in sic;r mladeničem iz najširših krogov; nikdo naj se s praznimi izgovori ne odteguje. Vsaj prilika je dana in najsvetejša dolžnost sposobnih ljudij do svoje osebo je: izrabiti jo.
V poznejšem času, ko je popolen orkester že sestavljen, ko je dostojna godba zbrana, pa bi bila dolžnost meščanov v najožjem njihovem oziru zavezati se vzajemno in darovati male svote, s katerimi bi se omogočilo obuditi kdaj na podlagi pouka v glaBbeni šoli mestno godbo in stalen orkester, ki bi bil „Glasbeni Matici", kakor tudi stolici naši v čast in ponos.
Domače stvari.
— (Zabavni večer,) ki ga je priredila Čitalnica včeraj na čast gostom, rdošlim k V. glavnemu zboru družbe sv. Cirila in Metoda, bil je prav lepo obiskan. Videli smo z veseljem mnogo odličnih duhovnikov iz vseh slovenskih pokrajin in druzih vnanjih domoljubov. Vspored izvrševala sta pevski zbor čitalnice in pa vojaška godba domačega polka. Gosp. vodja Tomo Zupan, družbeni predsednik, pozdravil je vse goste, došle od vseh krajev Slovenije, posebno tudi gospe in gospodične in gospode iz Ljubljane. Gosp. dr. Tavčar pozdravil je s posebno toplimi iu naudušenimi besedami navzočne koroške Slovence. Veselimo se vseh gostov, veselimo se velicega števila odličnih dam slovenskih, ki bodo skoro osuovale toli zaželjeno žensko podružnico, a posebno na8 tolaži, videti v svojej sredi brate iz tužne Koroške. Dokler imajo take zastopnike, kakor jih vidimo danes mej nami, ne bodo pogiuoli Slovenci na Koroškem Ideal Jurčičevega moža tvrđega, jeklenega, neizprosnega, imamo ga mej nami. (Burni klici: Živio Einspieler!) Uganili ste, koga mislim. V teh časih, ko tacega moža nasprotniki napadajo
tako podlo, ko mu čast trgajo z živega telesa, ko ga hote živega pokopati, se bori on neustrašeno Zatorej zakličem: Bog poživi koroške brate, Bog poživi njih vodjo deželuega poslanca, župnika E i n-spielerja!  Naudušeno je bila vsprejeta ta zdravica in je pokazala, kako visoko čisla in ljubi vse pogumnega prvoboritelja koroških Slovencev. Župnik Einspieler odgovarjal je z beBedami, ki so globoko segle v srca vsem navzočnim:   Ni mi treba govoriti, kako se nam godi na Koroškem.  Iz prva nas neso hoteli poznati, rekli so, da Slovencev ni na Koroškem, pozneje hoteli so nas zasmehovati, konečno  pa so  nas začeli  sumničiti,  dolžiti nas grdega zločina.   Bolelo me je do dna srca, solze sem točil ne zaradi sebe, ampak da se narod slovenski tako  grdi.   Mi stojimo na  braniku, niti pedi naše zemlje ne bodemo več dali v last nasprotnikom.  (Burni klici: Prav tako!) Potegovali in borili se bodemo za, svoje svete pravice.   Brez boja ni zmage.   Ne bojimo se, če tudi podleže pojedinec, bolje to, kakor da poginemo vsi. Za8lombo najdemo v vas, v bratih svojih. V imenu svojem in koroških Slovencev zahvaljujem  se za lepe besede pozdrava. Kakor prej dr. Tavčarjev govor, tako je bil tudi Einspielerjev odgovor vsprejet burno, in mnogokrat mej obema govoroma so se čuli živahni pritrjevalni klici. Pevski del vspo-reda izvrševal je pod vodstvom g. prof. Grbica prav izvrstno čitalniški moški zbor. „Poziv k petju", „ Pevčeva molitev", „Vltava", „Večer na Savi" in „Križari na moru" peli so se prav izborno. Posebno v zadnjem jako teškem zboru občudovali smo zares fino nuanciranje in veliko točnost in preciz-noBt. V solo-kvartetih odlikovali so se, kakor vselej, gg. Pfibil,  Š tam car,  Puci h ar  in Pater nos ter, v samospevu pa g. Puci bar. Naudušeno odobravali  so posebno  tuji  gostje  zares izborno petje.   Tudi vojaška godba svirala nam je mnogo lepih slovanskih skladeb in pripomogla k lepemu uspehu tega zabavnega večera.
— (V. redna velika skupščina družbe sv. Cirila in Metoda) vršila se je danes prav sijajno.  Po  slovesni sv.  maši   pri sv. Jakobu ob 10. uri zbrali so  se člani in zastopniki podružnic ob  11. uri zjutraj v čitalnični dvorani. Družbeni predsednik, g. vodja Tomo Zupan, pozdravi vse navzoče, povdarjajoč, da kakor dozdaj bode tudi za naprej, tako upa za trdno, vladala edinost v družbi, vihrala bodo nad njo  bela zastava miru, zvestoba do cesarja, ljube/en do vere in raroda vodila bo le tudi v prihodnosti družbo. Beseda prepir glasila se bode mej nami mir! (Živahno odobravanje.) Kon-statuje, da je družbo odlikoval z navzočnostjo svojo župau Ljubljane g. Grasselli, kateri pozdravlja v imenu mesta Ljubljanskega društvo.   Sila rodila je društvo, spoznanje, da se je treba nasprotnikom postaviti v bran z jednakim orožjem.   Razloček je pa ta, da družba sv. Cirila in Metoda  hoče ohraniti in braniti samo to, kar je naše, a ne sega po tujih otrocih. V ime svojih someščanov želi družbi sijajen uspeh iu Božji blagoslov.   Pozdrav župnuov bil je sprejet z živahnimi živioklici. Gosp. predsednik konštatuje sklepčnost zbora, iu predstavi kot komisarja magistratnega uradnika g. E. Laha- Tajnik g. Ž log ar bere važnejše oddelke obširnega poročila, omenja navzoče pokroviteljice gospe Svetkove in povdarja posebno, da se družba bliža stotini podružnic, katerih šteje na Kranjskem 40, na Štajerskem 22, na Koroškem 13, na Gori škem 12,  v Trstu in Istri 5.   Omenja novih pokroviteljev in zavodov,  katere vzdržuje družba. V vseh teh zavodih jo  nad 400 otrok,  ki  so se po   družbi  oteli  potujčenji,   zlasti   na jezikovnih mejah. Omenja dalje domoljubnoga ženstva in ženskih podružnic v Trstu in Gorici in snujoče se Ljubljanske ženske podružnice. Najtežavneje je delovanje na Koroškem, kjer so se prepovedali vsi spisi družbe, celo „Životopis  cesarja Franca Jožefa!" (Ču-jejo se klici indignacije )   Spominja se umrlih članov in dobrotnikov družbe, in ves zbor ustane na predlog predsednika v znak sožalovanja- Konečno povdarja stališče družbe, ki se  bori pod zastavo svojo, ki je trobojnica, za vero dom iu cesarja. V slogi delujmo naprej in nikakor ne sme nam kaka nesloga podreti, kar smo dozidali. Mala je naša domovina, niti pedi ne dajmo več nasprotnikom. Živahno odobravanje pritrjevalo je besedam poročevalca. Družbeni blagajnik g. dr. Vošujak poročal je potem o denarnem  stauji družbe,  kateremu poročilu posnamemo, da je dohodkov bilo v 4. družbenem   letu   15.354   gld.   20  kr.,   stroškov pa
0.341 gld. 6 kr., ostane tedaj v blagajnici 6.013 gld. 14 kr., dalje še dvojo dolžnih pisem v ?nesku 1700 gl. Pri volitri jedne tretjine odbornikov neso se vršile nobene spremembe, ter so bili per acelamationem voljeni VBi dosedanji odborniki. Navzočih je bilo nad 70 članov in zastopanih nad 40 podružnic po odposlancih. Pri odborniški mizi zapazili smo g. predsednika, tajnika, blagajnika, g. ces. svetnika Murnika, župnika Einspielerja in druge odbornike. Ob 1. uri zbrali so se udeležniki pri skupnem obedu v eital niške restavracije prostorih, ter so se vrstili nau-dušeni govori in uapitnice. Gosp. T. Zupan zakliče trikratno Slavo cesarju, kar zbor naudušeno opetuje. Notar g. S vete c nazdravlja družbi in vsem njenim podpornikom. Poslanec Nabrgoj poudarja lojalnost družbe in protestuje proti obrekovanjem nasprotnikov. Poslanec župnik Einspieler se zahvaljuje v imenu koroških Slovencev družbi in na pije dr. V o šn j aku in Iv. Hr i bar j u, ki sta večkrat požrtovalno se udeleževala shodov koroških Slovencev. Gosp. Iv. Hribar se zahvaljuje, ter nazdravlja neumorno delujočemu društvenemu predsedniku g. T. Zupanu, ki zopet izreka posebno zahvalo vBem odbornikom. Končala sta vrsto govorov g. cesarski svetuik M urnik in dr. V oš n jak, katerih govora sta bila, kakor vsi prejšnji naudušeno vsprejeta. Z obširnim poročilom pričnemo v jedni prihodnjih številk.
— (Deželnim glavarjem za Štajersko) imenovan je grof W ur mbra nd , njegovim namestnikom g. Fran Jurtela, odvetnik na Ptuii.
— (V hudih škripcih) so mestni očetje Celovški, kakor se brzojavlja „Tagepost". Narodno društvo v Celovci doposlalo je mestnemu zboru slovensko ulogo, katera se je pa odklonila, češ, občinski uradni jezik je nemški. Proti tej odklonitvi uložil se je priziv, katerega je deželna vlada odbila, notranje ministarstvo pa je prizivu ugodilo V včerajšnji seji poudarjal je Er wein glede tega ministerskega odloka, da se je ž njim preporno jabolko vrglo v čisto nemško mesto. Mej splošnim odobravanjem ee je sklenilo, pritožiti se pri upravnem sodišči. Zelo radovedni smo, kaj bodo mestni očetje počeli potem, ako tudi upravno sodišče, kakor se je gotovo nadejati, razsodi tako, da je slovenščina na Koroškem deželni jezik in da mora mestni magistrat Celovški vsprejemati slovenske uloge.
— (Iz Idrije) se nam piše: Dne 7. septembra popoludne ob i/44. uri sklical ie naš obče spoštovani državni poslanec g. dr. FerjanČič shod volilcev v g. Didiča prostore.   Došlo je veliko število uradnikov, meščanov in kmetov. Volilci izbrali bo si vsklikom g. Pavla Grudna, posestnika v Je-ličinem Vrhu predsednikom shodu. Ko je g Gruden predsedstvo prevzel in dal besedo g. dr. Ferjan čiču, je le-ta v poldrugo uro  trajajočem govoru poročal o svojem delovanji v državnem zboru in o položaji tako zanimivo in temeljito, da so mu zbrani volilci na g. Grudna predlog mej  živioklici izrekli popolno zaupanje svoje. Mej  zborovanjem došel je tudi g. poslanec Nabergoj, kije bil tudi z živioklici pozdravljen.   Naše čitalnice odbor priredil je odličnima gostoma na čast zabavni večer, pri ka terem je bilo mnogo napitnic na gg. poslanca. Pev ski zbor razveseljeval nas je s svojim ubranim pet jem in mnogo pripomogel k lepi zabavi, 8 katere smo se razšli s klici: Bog živi še mnoga leta oba vrla gospoda poslanca!
— (K slovanski liturgiji.) Vprašanje glede staroslovenskega jezika v liturgiji nadškotije barske, rešilo se je konečno tako, da se je cirilica popolnoma opustila in da se bode slovanski misal tiskal z glagolskimi črkami.
— (V II. mestno petrazredno deško ljudsko Šolo) na Cojzovi cesti se je v začetku tekočega šolskega leta upisalo 556 dečkov, in sicer V   I. a razred 62 učencev, učitelj g. Leop. Armič, „    I. b    „     60       b „    „ Andr. Žumer, „   II. a    „     65       „ „    „ Ivau Kruleč, „   II. b     „     59       „          „    „ Jožef Cepuder „ III. a     „     63       „ „     „ Fran Raktelj, „ III. b    „     £2.      „ „    „ Fran Pavlin. „ IV. a    „     65       „          „    „ Fran Kokalj, „ IV. b    „     51       „          „    „ Aut. Razinger „   V. «     „     40       „           ■     h Fran Bahovec „   V. b    „     39       „          „    „ Jožef Hribar
— (Glas   iz mej   občinstva.) Gospod urednik, srečni ste, da ne stanujete na Kongres nem trgu, srečni, ker, če na večer položiti trudne kosti svojega rojstva k počitku, vender lahko v miru
zaspite in se okrepčate. A drugače je stanovalcem v Koglnovi hiši. Tu prilomasti pozno v noti ali proti jutru nek g. R. proti domu, in ker je poprej preveč častil Gambrina ali Bana, roji v njem, da je joj. Ker v njem ne miruje, ne da miru tudi on drugim. Znašati prične vkupe deske in koze, katere so ravno ondi sedaj na razpolago, in se tu s tovariši obnaša, da se skandalizuje vse prebivalstvo hiše. Celo nasprotni samostan čč. sester Uršu-link ni varen pred njim. Prosi se tedaj slavno policijo, da ona potrebno ukrene, ker se to ponavlja vsako noč, in dotičnomu gospodu razloži, da orodje, ki se rabi pri dozidan j i kanala, je za vse kaj druzega, nego on meni, in da je za ulivanje iz nočnih poBod še drug pripravnejši kraj, kakor na cesto pod okna, koder prebivajo ljudje, ter da so okua za vse kaj druzega, kot za pobijanje v kratek čas, in da
mamo v Ljubljani navado, v takem času pustiti ljudi v miru. Upamo, da to ne bode glas upijočega
v puščavi in bode slavni magiBirat varoval mirne
davkoplačevalce, da jim ne bode treba pomagati si
samim.
— (Mala knjižica) prišla je ravnokar na svetlo. Izdal in založil jo je gosp. Josip Lendov-šek, c. kr. profesor na gimnaziji v Beljaku pod naslovom s „Kurzomethodische Auleitung z u m U n t e r r i c h t e in d e r s 1 o v e n i s c h e n SprachO." Im Anschlusse an dessolben Verfas-serB „Sloveuischea Elernentarbuch fiir Mittelschulen und Lehreibilduugsanstalteu". 10 str. Cena 30 kr. Knjižica dobiva se iedino le pri gospodu pisatelji.
— (D a r i 1 a z a k o n j e.) Na razstavi v Gradci dobili so darila za lepe kouje in sicer v celjskem okrožji: za kobile Jožef Permoser častno darilo 40 cekinov; 1. darilo 50 gld. Marija Premšak, drugo 40 gld.  Jožef  KoŠenina tU tretje  30 gld. Balant Metličar. —Zažrebice: župnik M. Str and častno darilo 61 gld., 1   darilo 50 gld. Jožef Pilih, drugo 40 gld. Blaž Grobelnik in tretje 30 gld. Franc Oster-man. --- Za žrebeta 2 let Jožef Belaj častno darilo 4 cekine, 1. darilo 30 gld. Franc Pisanec, drugo 30 gld. Franc Puncar in tretje 25 gld. Anton Kač. — Za žrebeta 1 leta   1.  darila 30 gld. Franc Resuik, drugo 30 gld. Auton Drev in tretje 25 gld. Miha Ratajc, Vrhu tega za br e ž i ški okraj častno darilo 8 cekinov za kobile Fr. Podvinski. Za žrebeta 2 let 1. darilo 40 gld. Janez Kovačič, drugo 30 gld, Franc Privčič in tretje 25 gld. Iv. Urek. Za žrebeta 1 leta 1. darilo 30 gld. Franc Pod-vins'M in drugo 24 gkl. Ivan Vočnik.       V mariborskem okrožji za kobile cesarsko darilo 100 cekinov Alojzij Ferenc, 1. darilo 50 gld. J. Senčar, drugo 40  gld.  Marko Vavpotič  in tretje 30 gld. Franc Gabre. — Z.i žrebice častao darilo 10 cekinov Jožef Mursa,  1. darilo 40 gld. M. Makovec, drugo 30 gld. Jakob Ferenc in tretje 30 gld. Jožef Žitek. — Za žrebeta 2 let 1. darilo 40 gld. Jakob Cof, drugo 30 gld. Alojzij Razlag in tretje 30 gld. Jakob Skuhala.   —   Za žrebeta 1 leta 1. darilo 30 gld. Franc Korpar, drugo 30 gld. Tomaž Plaveč iu tretje 25 gld. Ivan Masten.
— (Nova pošta) otvori se dne 1. oktobra pri sv. Volbenku pri Središči. Novi poštni urad imel bode vsakdanjo zvezo s Središčem.
—. (Na deželni kovaški in kolar ski šoli v Serajc vem) razpisano je mesto mojstra, ki ima nalogo v triletnem tečaji izvežbati domače vajence v podkovstvu, oziroma kolarstvu. Plača 75 gld. na mesec in prosto stanovanje, obstoječe iz dveh sob in kuhinje. Razven strokovne sposobnosti zahteva se znanje srbsko-hrvatskega ali pa slovenskega jezika. Prošnje do 1. novembra t. 1. na deželno vlado v Serajevem.
Telegrami „Slovenskomu Narodu":
Dunaj 24. septembra. Znani nacijonalni ekonom profesor Lorenc Stein umrl.
Dunaj 24. septembra. V pravdi Scudier contra „Vaterland" prečita se vojnega mini-sterstva nota, da je Scudier park naredil, ne da bi bil erar imel kaj troškov, dalje izustilo romanskega ministra Dode: da ne zna niti za jedno nepošteno stvar v razmerah mej Scu-dierom in Tatartzy-jem.
Frištak (Freistadt) 24. septembra. V nadvojvode Gabrijelini jami in v grofa Larisa jamah v Karvinu so delavci redno šli na delo. Samo v Karvinskih jamah doslej mir.
Berolin 24. septembra. „Nprddeutsche" po migljajih iz prizadetih krogov potrjuje vest
„Kreuzzeitunge", da se bode prihodnji mesec vršila prememba v vojnem niinisterstvu.
CarČLiff 24. septembra. Nacionalistična poslanca Patrička in O" Bricna so zaradi iste zatožbe, kakor Dillona in Viljema O* Briena, zaprli.
liaKiii; vesli.
* (Observatorij navrhu Montblanca.) Astronom Jansen, vodja zveztlarne Pariške, dal 86 je deloma neati, deloma na nuvlašo za to po njem izumljenih san h peljati na vrh Montblanca, kamor je prispel srečno s spremstvom 22 oseb. Mož je star 67 let in vsied bolezni Blah na nogab. Dospel je na vrh Montblanca, ue da bi bil hodil samo jedno stopinjo. Namen te ekspedicije je bil, da se prepriča, bi h ne bilo mogoče, napraviti observatorij na vrhu Montblanca. Ko se je piepričal, da jo to mogoč«, izdeluje predlogo na vlado, ter bode tudi predaval o tem predmetu v akademiji znanostij.
* (Izstop i i deželne cerkve.) Mej soci-jalnimi demokrati v Berolinu se agituje močno, da bi izstopili iz deželne cerkve, ker baš cerkev najbolj deluje proti socijaluodemokratičnim idejam. Ker imajo socijalni demokratjc dosta privržencev v Neui-či]i, utegne .se v kratkem število brezvercev jako pomnožiti v dižavi božjega strahu in pobožno nravi.
* (V p že n i c i se je za d u š 11.) Dne 18. t. ni. je mlinar Janez Leitner v \Vallnerjevein mlinu v Gradci skočil v prvem uadstropji v žitnico, da se prepriča, kaj ovira odtok pšenice po cevi v pritličje. Pšenica se je hitro zagrnila nad njim in zadušil so je. Potegnili so ga sicer kmalu iz pšenice za roke, pa bilo je že prepozno.
* (Štiri osebo zgorele.) V petek je v Berolinu v prvem uadstropji neke hiše nastal ogenj in so trije otroci in jedna dekla zgoreli. Kako je nastal ogeuj, so še ne ve.
* (Ustrelil se je) v Berolinu grof Scbaum-b:rg, sin kneza Hanauskega iz morgauatičnega zakona, ker se mu je izneverila liubica, sedemnajstletna koristkinja Friderik-Viljemovega gledališča.
* (N a s t r a š e u način se je umorih,) V Lovvenu je nukrat zblaznela neka delavka. Polila j.* postelj s petrolejem, slekla se, ulegla Be na postelj in jo zažgala. Ko so na njen krik prihiteli ljudje na jiomuč, bila je že jako obžgaua in je v kratkem umrla.
* (Nesreča na železnici.) V četrtek sta pri Shvemakerovillu v Pennsylvaniji trčila dva tovorna vlaka in je več vagonov skočilo 8 tiru. Proti polunoči je pa pripeljal naglic, zadel v razmetane vagone in skočil z železuice v reko Sehnvlkill. Do jutra izvlekli so i/ vodo petnajst mrličev.
* (Strela v telefonski centralni postaji.) Iz Novega Jorka se poroča: Mej hudim viharjem udarila je preteklo sredo strela v poslopje teleionnke družbe v Jersiv City. Obširno poslopju bilo je v trenotku v plamenu. Mej osebjem, večinoma ženskami, nastal je velik strah. A vse so bo rešile, raznn 14, ki so, glasno na pomoč kličoč sttde pri oknih 4. nadstropja ter hotele doli po-skakati. Prinesena rešilna lestev bila je prekratka. Še le ko ]« jeden ijasilcev, ki so prihiteli na pomoč, zagnal kvišku vrv, mogel je rešiti vseh 15 deklic, ter jih drugo za drugo prenesti do rešilne lestve navzdol. Z ogromnimi prizuavaluimi klici pozdravljalo je občinstvo vrlega moža. Zgorelo je 209O metrov telefonske žice. Škoda znaša nad 125.000 dolarjev.
* (Premakljive, popolnoma dodelane hiše) pošiljajo se sedaj iz Štettinskega kolodvora v Berolinu. Ploče, iz katerih so narejene, izdelane so od malca (sadre), mavte, lima in telečje dlake, ter se na zraku strdijo. Te ploče dad<5 se hitro vkupe zložiti. Take hise so po zimi jako gorke.
* (Javne tajnosti o m ožene ženske.) Kakor pile neki pisatelj, vsaka omožena ženska misli: 1. da je bila jako lepa, ko je imela šestnajst let; 2 da je imela mnogo snubcev, ali vsaj, da bi jih bila imela, če bi jih bila hotela; 3. da so prijateljice njene nekaj starejše, nego same trdijo; 4. da ima vender dobro srce; 5. da so otroci njeni lepši, nego so drugi; 6. da ljudje lepote druzih žen in deklet preveč" povzdigujejo; 7. da bi njen mož naj bolj prav storil, če bi vedno se ravnal po njenem svetu; 8. da je njena tašča sitna; 9. da so vse stare device pomilovanja vredne; 10. vsaka omožena ženska bi še rada vedela, gre li vselej njen mož tja, kakor jej pove.
Miiin n zdravilen uspeh. Vsem, kateri trpć vsled zapretja ali slabega prebavljenja, napenjanja, tiSčanja glavobolja, pomanjkanja slastij do jedij in drugih slabo-Btij, pomaga gotovo pristni „Mo 11 - o v Scidlitz-praSok". Skatljica L gld. — Vsak dan ga razpošilja po poštnem povzetji A. Moli, lekarnar, c. in kr. dvomi založnik, na Dunaji, Tiichlaubon 9. V lekarnah po deželi zahtevaj se izrecno Moli - ov preparat z njegovo varstveno znamko in podpisom. 4 (55-12)
•sara?
HfaJ---liZ^-TJ-T
3H
«to J i
/i* vnc leio glri. I.<»0: xn jp>ol Iciia gld. 9»SO| za Četrt letu 1.15.
'fgaioft
23. septembra. Pri ruallftit Klork, Rosenthal z Dunaja. — BefHA iz Beljaka. — M i oni iz Trsta. — Cirncović iz Belegagrudn.
— Durz iz Zagreba. — Dr. GingeBt iz Pariz-i. — Lončar s KrSkegv.
Pri Slonu : Vojvoda Wiirtemberg, Kail iz Gradca.
— Petrovič, dr. Deibel, GIhs z Dunaja. — Vitoz Lati novic i/. Budimpešte   — Saloni lz Trata. — Wolseger iz Kočevja.
— Lunćarič iz Solc.
Pri bavarakMH dvoru: Stech z Dunaja.
Južnem kolodvoru: Selemlia i« Trsta. — Ber-mut iz Gradca.
*Jwaa*li      t LJubljani 2
V deželni bolnici: 22. septembra : Frančiška Zaje, gostija, 55 let, za rukoni. — Blaž Hodnik, gostač, 55 let, za plučnico.
Meteorologično poročilo.
Dan	Ca s opa-lova.nj'i	Stanje barometra v mm.	Temperatura	tn>°vi ^	Mo-kiina v mm.
22. sept.	7. zjutraj 2. popol. 9. zvečer	741-7 mm. 740 8 mm. 7412 min.	OCi" C 21-4° C I66a0	si. aah. obl. si. jz. ; d. jas. al. jz. j jas.	1 0 00 mm.
! o« I 'M 1	7. zjutraj 2. popol. 9. zvečer	741-1 na, 741-2 mm. 749*3 mm.	15-20 C 220° C 17 6« C	si. j z. j obl. si. zah.J d. jas. si. zali. j ja*.	0'OOmin.
TD"U-a^aoslsa, "borza,
dne 24. septembra t. 1. (Izvirno telegrafično poročilo.)
včeraj — dan en
Papina renta        ....   gld.  S7- O —gld. 8785
Srebrna r-mta.....„     88*48 —   , 88-40
Zlata renta.......10<i 85 —   „ 10<>-7o
5»/0 marčna renta ....     „    100515 —    , 101*88
Akcije narodne banke   .   .     „ 9(1.'t — —   B i>65'—
Kredttue akcije.....„   3 »7 75 —   „ 307 75
London........„112 10 —   , 118*80
Srebro........„      ■ - —
Kapo].........                                 n      8*90 */i —   . 8-93
C. kr. cekini ....       .     ,      5-36 —   , 5*M
Ntujhke marko.....„      55 05 —   , 55 10
4°/0 državne srečke i/. I. 1854       250 gld. 131 gld. — kr.
Drlavne arefike la I. 1864           100   „ 177 „  50 „
Ogeraka zlata renta 4°/,,....... 100 „   60 „
Ogerska papirna renta 5°/0...... 99 „   10 „
Dunava reg. srečke 5°/0  .   .   .    MO gld. 120 „   75 j,
Z» mil« oM. av»tr. 4,/i°/o alati zast. listi .   . 112 „   90 „
Kreditno srečko......100 gld. 184 ,   60 „
Rudolfov« srečke.....                            10   „ 20 „   50 „
Akcijo an^lo-avstr. banke  .   .    130 ltiti ,   — ,
Traniway-dnifit. vel j. 170 gld. a. v.   .   .   . 222 „   — „
Koncipijent
z večletno prakso, zmožen slovenskega in nemškega jezika, i •.«•■• mislil prt odvetniku r. li notarji. — Naslov pove iz prijaznosti upravništvo „Slov. Naroda".     (689—3)
V „NARODNI TISKARNI" v LJUBLJANI
je izšla knjiga:
TE^oiM-an.   Češki Bpisal VacMav Ilenc»-Tfehi«sky. Preložil Ivan (Jornik. Mala 8°, 523 stranij. Cona 70 kr., po pošti so kr.
JANBS OG:RIB
pUŠkiir (341—43)
v Borovljah na Koroškem (Ferlach in Karnten)
Srednja temperatura 15-6° iu 18-3°, za 1'7" in 4-4° nad normuloru.
priporoča v»alcovrslne dobro piiMke iz svoje delavnice. Ob jednoio na/.nanja, da tudi prenareja kroano puške na pufike zadovke (IIint*irlader) in prevzame  druga popravila po najnižjih cenah. Cenike ■ podobami dopofcllja brezplačno in franko.
Pri Harol-ii Tlll-u v MpItulNkJIi iilicnli št. IO izšel je ravnokar:
Prirodopis
v podobah.
I
I
Živalstvo   v 250 podobah v porabo nazornem nauku
pri
£< h slovensko in latinsko terminologijo, s 23 ta-n blicami na močnem kartonskem papirji in plat« H nenem pregibu z jako lepo naslovno podobo.
Gena. 3 gld.
(701—5)
Prodaja plemenske živine.
j r
5O krav in "brejih telic, največ švicarske pasme, in SO Yorlisbirsliihi prašičev proda
<lii4h       sci>teinl>ra popol uđite ol> uri
v rauKovej. pošta Sesvete, na Hrvatskem, prostovoljni dražbi
graščinsko oskrtaištvo.
L. Luser-jev obliž za turiste.
Gotovo iu hitro Upli- y^\^s.\ vajoče aredstvo proti kurjim «i(-cnoui. žul)eHi na pod-     A ^ V _ ,   platlh, petah in J&J*r .Ye\lk.?
W drugim trdim pn/nal.uh ,-rnskom P-«^ JO mi
ko/e.      /f*4?<  S      U>X V
\r "'ilV11' niipojiljalnici:
«a ^"Hr L. Schwenk-a lekarna
e<^^471 Meidllng-DunaJ.
^ PriatOO samo, fie imala navod iu
ji&jT obliž varstveno znaifiko in podpis, , ^^■^y> ki je tu /.raven; t<>rej naj se puzi Nr    yr   in zavrne vse manj vredne ponaredbe.
Pristnega imajo v I.jiih-lhini J. Swoboda, U. pl. Trnkoczy, (J. Piccoli, L. Grenel; v Ititdol t oveni S. pl. Shulovič, F. Haika; v Kamniku J. Močnik; v Celoviti A. Egger, W. Tharmwald, J. Birnba-ch-.-r; v Brezah A. Aich-inger; v Trgu na Koroškem) (j. Menuer; v Iteljakn F. Schols, Dr. K. Kumpf; v a>orlei R. B. Pontoni; v Wolfi-hergu A. ltnth; v Kranj I K. Savnik; v Kad-K«i»l C. E Andrien; v Idri|i Josip \Varto; v ltadovliici A. Robl«>k; > Celjl J. Kiipfersclintid.
Zadnji
mesec
;l#eBFLBmaloljflS8!
gold. vrednosti
II srečk 10 gl. 6srečk5gl.50kr.
Siečke     1 grlci. pri O. O. 2^-^-"^"E]^-5I X-jj-ULlolja,r^i-
(099-9)
l
Izdajatelj in odgovorni urednik: Dragotin Hribar
Lastnica in tisk „Narodne Tiskarne".