V 30 dneh 30 številk 4 strani ob ponedeljkih in dnevih po prazniku €» strani ob delavnikih © strani ob nedeljah za borih lllliiffefiieiegii nudi v Sloveniji samo „GLAS MAMOÖA" St. 158 Izhaja vsak dan Mesečna naročnina 12 Din, za inozemstvo 20 Din. Uredništvo : Ljubljana, Gregorčičeva ul. 23. Tel.: 2566, int. 3069 Maribor, Aleksandrova C.16. Tel. 2290. Celje, Prešernova 6/1 Uprava : Gajeva 1. Telefon 3855. - Ček. račun: Ljubljana št. 14.614. Oglasi po ceniku. Pri večkratnih objavah popust Maribor, Aleksandrova c. 16. Tel. 2290. Celje, Prešernova 6/1 O l_ AS ./.v : идаааеда ggsgJgi - ■■ E.^^ V Ljubljani v nedeljo, dne 6. oktobra 1635 Današnja številka vsebuje: Epilog ženevskega procesa Nova uredba o zaščiti našega kmeta Socializiran premogovnik v Lešah Seja mestnega sveta v Celju Naša vas Glas slovenskih otrok Resolucije kongresa hranilnic v Pragi Rokopisov ne vračamo LötO I. \ v--' rv* = ~ - Epites zesseroàega prosEsa Nenadni izbruh sovražnosti v Afriki je postavil ženevsko institucijo v zelo nerodno situacijo. Mussolinijevo dovršeno dejstvo je na kah presekalo posvetovanja v odboru trinai storice, ki so postala brezpredmetna. Kakor znano, je iniel odbor trinaj storice sestaviti končno poročilo o itali j ansko- abesinskem sporu in ga predložiti svetu DN, da ta o njem definitivno sklepa in izda v skladu s paktom DN primerna priporočila. To bi bil zaključek postopka, ki ga predvideva čl. 15. pakta DN za mirno rešitev mednarodnih konfliktov. Z izbruhom sovražnosti je tako_ naenkrat stopilo v ospredje vprašanje dejanske izvedbe sankcij, ki jih za primer kršitve pakta DN predvideva čl. 16. ženevskih statutov. Radi uporabe tega člena in izvedbe sankcij so se zadnje dneve vršila intenzivna pogajanja med Londonom in Parizom. London je, kako znano, vztrajal na popolni izvedbi vseh določil pakta DN, dočim je Francija postavljala precejšnje pridržke, ne samo načelnega značaja, marveč tudi glede vrst posameznih sankcij, ki jih predvideva čl. 16. pakta DN. Znano je tudi, da se je Lavai od vsega začetka upiral uporabi vojaških sankcij, ki so pa Anglijo v prvi vrsti interesirale. Po odgovoru, ki ga je angleška vlada odposlala francoski na vprašanje glede svojega zadržanja v primeru razširjenja sedanjega itali j ansko-abesinskega konflikta, je Anglija želela vedeti, kakšno stališče bo zavzela francoska mornarica v primeru neizzvanega napada na angleško floto v Sredozemskem morju. Na to vprašanje, ki je bilo postavljeno v povsem konkretni obliki, Pariz dolgo ni odgovoril. Delno razčiščeni e. v tej zadevi je prinesla šele seja francoske vlade z dne 4. t. m. Zidaj ni več dvoma, da se Francija v itali]ansko-abesinskem konfliktu ne mara preveč eksponirati. Načelno je pristala na sodelovanje z Anglijo, želi pa, da se temu sodelovanju postavijo omejitve glede izvajanja sankcij, in sicer v tem smislu, da se uporabijo zaenkrat samo najmilejše finančne in gospodarske sankcije, da se pa DN popolnoma izogne vojaškim sankcijam. Ekonomske sankcije, na katere je francoska vlada v načelu pristala, bi se izvajale tako, da bi se Italiji najprej odvzelo vse kredite, v nadaljni fazi prepovedalo še izvoz orožja in sirovin, potrebnih za italijansko vojno industrijo, prav tako tudi izvoz vseh živil, potrebnih italijanski vojski itd. Te sankcije pa naj bi se ne izvedle takoj, marveč le postopoma, na ta način, da bi se le polagoma in po okoliščinah prehajalo iz ene v drugo, od milejše do ostrejše !. . Šele če bi se finančne in gospodarske sankcije izkazale za nezadostne, naj bi o morebitnih nadaljnih ukrepih sklepal svet DN. To bi bilo tudi povsem v skladu, z določili ženevskih statutov. Spričo dejanskega izbruha sovražnosti v Afriki bi do izvrševanju finančnih in gospodarskih sankcij prišlo čisto avtomatično, ker je položaj že več ali manj jasen. Po čl. 16. pakta DN so vse sile obvezane, da sodelujejo pri zivrševanju finančnih in gospodarskih sankcij, in to brez posebnega naročila sveta t>N. Soglasna odločitev sveta DN bi bila Potrebna šele v primeru potrebe vojaških Ukrepov, že v nekaj dneh, morda v torek ali sredo, bo sklicana skupščina JDN, __ da Prouči razpoloženje posameznih držav članic DN glede uporabe čl. 16. pakta DN. Če bi Italija zanikala, da je napadla Abesini-jo, kakor se to z vso verjetnostjo predpostavlja, bo moralo DN najprej ugotoviti, kdo je v danem primeru napadalec. Ta bostopek bi se utegnil seveda zelo zavleči. Zdi se pa, da je prav to glavni namen Lavalove posredovalne misije v smislu skle-bov francoske vlade z dne 4. t. m. Prvi nje-Sovi kontakti z italijanskih delegatom balonom Aloisijem, ki se je že vrnil v Ženevo, " bam bodo ozadje te Lavalove misije kmalu bojasnili. že dosedaj pa se iz rimskih kro-|°v doznava, da se bo Lavai v Ženevi za-za to, da se da Italiji nekaj tednov da z uspehom dovrši vsaj del svojih “laških operacij • šele nato naj bi DN hcejo z izvajanjem sankcij, seveda samo “spodarskih in finančnih. Med tem se La-sjrj nadeja, da bo prišlo do definitivnega blpl.azuma glede ureditve abesinskega pro-Utun ne samo med Parizom in Rimom, ko tudi med Rimom in Londonom. Ta-vSa 01 se čisto v duhu ženevske tradicije Snit, abesinska afera končala s kompromi- s°fti T esmska afera končala s kompromi-iSv ' ki bi trenutno morda sicer res ohranil beti 1 mir in rešil vsaj začasno sedanji na-ELbesiJn,ednarodni Položaj cel ^nskega problema sai Pakta DN. ne bi pa rešil samega v duhu na- Srditi bo#T na črti Adua^BMSHSl Italijani so zasedli 3000 km1 abesinskega ozemlja - fojina severu in fggggs — se pfipra¥iisl@ #sa odpor na crii Makaie-ASahe-Masiinn Miš ie Ädoa padla i Rim, 5. oktobra. AA. Predsnočnjim ob devetih je bil nenadoma prekinjen brzojavni promet med Addis-Abebo in Italijo. Do prekinitve diplomatskih odnošajev pa doslej še ni prišlo. Abesinski odpravnik poslov se trenutno sicer ne mudi v Rimu, vendar uradi poslaništva še niso zaprti. Dobro poučeni krogi zatrjujejo, da italijanski poslanik ne bo prej zapustil Addis-Abebe, dokler ne bodo na varnem vsi Italijani, ki se še nahajajo v Abesiniji. ¥olski na p©tM V Vzhodno Afriko je odplul parnik »Leonardo da Vinci« s 150 oficirji in dva tisoč vojaki. Fronta pr &dul meri ©S Srni London, 5. oktobra, n. Londonski listi analizirajo danes včerajšnje vesti z bojišča v Vzhodni Afriki in prihajajo do zaključka, da mora vsak trenutek pasti Adua. Po najnovejših podatkih razpolagajo Italijani s šest divizijami, ki so razširile svojo fronto v dolžino 65 km. Na fronti je preko 109.090 ljudi. Doslej so po angleških računih zasedli okrog 3000 km- abesinskega ozemlja. Italijani prodirajo predvsem s pomočjo le- tal in lahkih planinskih tankov, katere podpira gorska artiljerija. Tri koloete na separa Po poročilih iz Addis-Abebe so Italijani zares zavzeli zelo važne strateške položaje na gori Ramad. Abesinci se v borbi drže dobro. Ker pa se morajo boriti proti letalom in so brez protiletalske artiljerije, se morajo stalno umikati, ker jih letala, ki se spuščajo zelo nizko, stalno nadlegujejo s strojnicami. »Daily Telegraph« poroča, da prodirajo Italijani na severni fronti v treh glavnih kolonah. Levi koloni poveljuje general Santin. Ta kolona je včeraj popoldne zavzela Adigrad. Srednji koloni poveljuje general Biroli. Ta kolona prodira v abesinsko ozemlje se-vernozapadno od Adigrata. Desna kolona pod poveljstvom generala Maradigne pa je prodrla do Adue. Kolške ie emtvFh! Po abesinskih službenih podatkih znašajo abesinske izgube v pokrajini Ogaden doslej 180 ljudi. Po nepotrjenih vesteh pa je na abesinski strani že 5000 mrtvih in ranjenih. Italijanske izgube znašajo po neuradnih podatkih 400 ljudi. V Rimu še nimajo poročila o padcu Adue. Vse kaže, da so Italijani naleteli na tej fronti na hud odpor. Na liniji Adua-Aksum še vedno divjajo strašne borbe. Abesinci se branijo z največ j im ogorčenjem. Italijani dobivajo stalno nova ojačenja in so v poslednjih urah na novo angažirali veliko število tankov in artiljerije. Letalske eskadrilje neprestano bombardirajo abesinske položaje. Kakor poroča »Daily Telegraph« iz Addis-Abebe, je izjavil neki zastopnik abesinske vlade, da Abesinija po že zdavnaj izdelanem načrtu nima namena braniti črto Aksum-Adua. Prava in odločilna borba se bo vodila južno od te črte. Na južni fronti v Ogadenu je splošna italijanska ofenziva ta trenutek nemogoča, ker je zemlja v teh krajih preveč omehčana od dežja. Abesinske čete Snoei so na vsej severni fronti italijanski napadi nekoliko popustili. Ponoči so izvršili Abesinci protinapad in dosegli znatne uspehe. Po vesteh iz Addis-Abebe glavni del abesinske vojske na severni fronti, ki je pod poveljstvom rasa Sejuma, sploh še ni an- gažiran v borbi. Proti Italijanom so se doslej borili samo nekateri oddelki abesinske vojske. na !мдм Poročevalec Havas je dobil informacijo, da so Italijani bombardirali obmejno stanico Janidiji ter postaji Korade in Guerlo-gubi v ogadenski deželi. Poškodovana je tudi radiooddajna postaja v Guerlogubiju. človeških žrtev ni bilo. ¥ SanakšSu Na fronti v pokrajini Danakil blizu As-faba se je razvila ogorčena bitka. Doslej je znano le to, da imajo na obeh straneh velike izgube. Mislijo, da so Abesinci izgubili 1300 mož, Italijani imajo pa za zdaj okoli 600 mrtvih. Italijanska letala so obstreljevala mesto Desi, kjer je glavni stan armade abesinskega prestolonaslednika. Obstreljevanje se je začelo davi ob 8. K|e bo giavni spossati? Davi je z večjim vojaškim transportnim vlakom, ki pelje več oddelkov pehote, strojnice in večjo količino municije iz Addis-Abebe v Harar, odpotovalo tudi mnogo italijanskih državljanov. Drevi in jutri odidejo nadaljnji transporti italijanskih državljanov iz Addis-Abebe. železnice so zaradi velikega prevoza vojaških transportov zelo preobložene. Kakor izjavljajo v tukajšnjih krogih, je bilo v nasprotju z italijanskimi vestmi že prej sklenjeno na zapadni fronti iz strateških razlogov umakniti obrambo nekoliko v notranjost države, čeprav se abesinske čete hrabro drže. To so storili zato, da se ne bi direktno pokazala »odprta vrata«. V Addis- -Abebi z zanesljivostjo računajo na nadaljevanje italijanskega napada, vendar prevladuje prepričanje, da bo moči italijansko prodiranje zadržati na črti Makale—Atabe —Mastini. МашатаИа wesSi Ädsia ie padla ? Berlin, 5. oktobra. DNB poroča iz Addis-Abebe: Po težkih in zelo krvavih bojih, v katerih so italijanske čete rabile vsa najmodernejša tehniška sredstva, so Italijani zavzeli Aduo. Izgube so na obeh straneh velike. Boji pri Adigratu se nadaljujejo. Tu so se abesinske čete zakopale in dajejo zelo močan odpor. Tudi tu so izgube na obeh straneh zelo velike. Italijanske čete prodirajo na tem delu fronte povprečno po 7 km na dan. V A dui 63 mrtvih Addis Abeba, 5. oktobra. Uradno poročajo, da je zaradi obstreljevanje iz zraka našlo v Ädui smrt 63 oseb. Rim, 5. oktobra. Uradno poročajo, da so italijanske čete zavzele Dolo na južni fronti ob meji italijanske S Italijanska letala v bližini Addis-Abebe Addis-Abeba, 5. oktobra. Danes je letelo nad Hajafo, kakih 100 km od Addis A bebe, sedem italijanskih letal. Italijanski demanti ženeva, 5. oktobra. AA. Tajništvo Društva narodov je danes dobilo brzojavko od italijanskega državnega podtajnika v zunanjem ministrstvu Suvicha. Brzojavka pravi, da italijanska letala niso obstreljevala ne civilnega prebivalstva v Adui ne bolnišnice Rdečega križa. Brzojavka pripominja, da v Adui ni ne bolnišnice ne ambulante Rdečega križa. Belgijci in Švedi morajo domov London, 5. oktobra. AA. Reuter poroča iz Addis-Abebe: Belgijsko vojaško odposlanstvo, ki se mudi v Abesiniji, je dobilo poziv, da se vrne v Belgijo. Stockholm, 5. oktobra. AA. Vojni minister je dal nalog švedskim častnikom-insiruktorjem abesinske vojske, da se vrnejo na Švedsko. Če mislijo ti častniki še dalje ostati v Abesiniji, morajo podati ostavko na svojo službo. Proti vojaškim sankcijam Lavai bo s popolnim soglasjem predsednika republike Lebruna in vseh ministrov francoske vlade v Ženevi nadaljeval svojo akcijo ža po-mirjenje. Ministrski svet je na včerajšnji seji izrazil Lavaiu popolno zaupanje in soglasnost z njegovo tezo. da je treba preprečiti vsako misel na voj. sankcije. Tega mnenja je vsa Francija. Ekonomske sankcije, ki jih je sprejela francoska vlada v načelu, bi se izvajale tako, da se Italiji najprej odvzamejo vsi krediti in da se nato prepove še izvoz orožja in sirovin, potrebnih za vojno industrijo, da se prepove izvoz vseh živil, potrebnih vojski, itd. Francoska vlada pa je proti vsaki vojaški blokadi, ker jo smatra za vojaški ukrep. Poleg tega zahteva francoska vlada, da se prisilne gospodarske odredbe prično izvajati najprej v mali, potem pa v vedno jačji meri. Francoska delegacija bo skušala pridobiti čim več časa za pogajanja v svrho pomirjeja med Italijo in Abesinijo. Poleg tega ima Lavai še neke druge namene in bo ob ugodni priliki stavil nove predloge za prekinitev vojnega stanja med Italijo in Abesinijo. Nova uredba o razdolžitvi kmeta Osvojena je teza individualne zaščite. - Kmetski dolžniki so razdeljeni v tri kategorije. - Najbolj zadolženim se bo dolg zmanjšal na polovico. - S posebnim zakonom bo urejena pravična odškodnina upnikom Beograd, 4. oktobra, b. Po seji ministrskega sveta so odšli na povabilo ministra za kmetijstvo g. Stankoviča časnikarji v njegov kabinet, kjer jim je dal naslednje pojasnilo: Z novo uredbo o razdolžitvi kmetov je vlada izpolnita svojo obljubo, da bo kot eno izmed prvih največjih in najbolj kompliciranih vprašanj med našimi gospodarskimi in socialnimi problemi, • uredila vprašanje razdolžitve kmečkih dolgov. Osnovni načeli, ki sta vodili kraljevsko vlado pri ureditvi nove uredbe, sta bili: definitivna reguliranja vprašanja kmečkih dolgov, ter individualna zaščita kmetov. Nova uredba predstavlja dosledno uporabo teh dveh načel. Uredba se razteza na tiste kmetovalce, ki so bili zaščiteni z uredbo leta 1932. I. kategorija 20% obremenitev imovine Med tem ko so dolžniki po stari uredbi bili enako tretirani, se po novi uredbi tre-tirajo individualno in se dolžniki delijo v tri kategorije, in sicer v razmerju višine dolgov do vrednosti njih imetja. V prvo kategorijo spadajo dolžniki, katerih dolgovi ne presegajo .SOVo od sedanje vrednosti njih imovine. Za te dolžnike velja odplačilna lestvica iz stare uredbe, po kateri se dolgovi odplačajo v dvanajstih letnih obrokih po 4 in pol obresti. Upniki dolžnikov iz te kategorije lahko pri sodišču zahtevajo ■skrajšanje odplačilnih rokov do šestih let, v kolikor dokažejo, da morejo dolžniki odplačati dolgove tudi v krajšem času. Dr. Adlešič in dr. Stanovnik v Beogradu Beograd, 5. oktobra, b. Dr. Jurij Adlešič in Ivan Stanovnik sc že par dni nahajata v Beogradu. V teku včerajšnjega in današnjega dne sta obiskala ministra za notranje zadeve g. dr. Korošca in ministra brez listnice dr. Miha Kreka. Turški poslanik pri predsedniku vlade Beograd, 5. okt. b. Predsednik vlade dr. Stojadinović je danes opoldne sprejel v kabinetu zunanjega ministrstva turškega poslanika v Beogradu Ali Hajdarja. Za Abesinijo samo odprte brzojavke Beograd, 5. oktobra. AA. Poštna brzojavna uprava naznanja, da se za Abesinijo sprejemajo samo brzojavke odprte vsebine, ker je v Abe-siniji uvedena cenzura brzojavk. Plošče so se pokvarile Varšava, 5. oktobra. ЛА. Tukajšnja državna radijska postaja je dala na svoj program oddajo najnovejšega govora abesinskega cesarja Haileja Selasija, ki je ves zabeležen na ploščah. Toda poslednji trenutek je radijska postaja to misel opuetilh; napovedovalec je pojasnil, da so plošče s tem govorom pokvarjene. Naša delegacija na manevrih romunske vojske Bukarešta, 5. oktobra. AA. 7. t. ni. se začno v Bukovini veliki manevri romunske vojske. Priprave so končane. Voditelj manevrov je general Manu. Manevrov se bo udeležilo 40.000 vojakov. Prisotni bodo tudi kralj Boris, člani romunske vlade, tuji vojaški odposlanci in francoska, jugoslovanska in češkoslovaška vojaška delegacija. Jugoslovanski delegaciji bosta načelovala načelnik glavnega generalnega štaba general Marič in polkovnik Jankovič. Jugoslovanska in francoska delegacija sla sinoči prispeli v Bukarešto, češkoslovaška delegacija se je pa davi pripeljala z generalom Krajačem na čelu. Danes dopoldne so se vse delegacije vpisale x dvorno knjigo. V teku današnjega dne bodi delegati obiskali ministra vojske in načelnika glavnega generalnega štaba generala Samso-noviča. Jutri oh 10. dopoldne bodo tuji delegali položili na grob neznanega junaka venec in pri tej priliki si bodo ogledali tudi vojaški muzej. Krajevni odbor Jadranske straže prosi svoje članstvo, da se zanesljivo udeleži spominske svečanosti za blagopokojnim Viteškim kraljem Aleksandrom T., Zedini tel jem 0. oktobra t. 1. ob 17. uri na Kongresnem trgu. Društveni znak ovit s črnim florom. IL kategorija 20-50% obremenitev imovine V drugo kategorijo spadajo dolžniki, katerih dolgovi znašajo 20 do 500/o od vrednosti njihovega sedanjega premoženja. Tudi za te dolžnike velja ravno tako omenjena odplačilna lestvica. Toda če dolžnik dokaže, da ne more iz svojih dohodkov odplačevati dolgov po tej lestvici, more tudi on pri sodišču zahtevati poravnavo s svojimi upniki, in sicer v pogledu zmanjšanja glavnice dolgov, kakor tudi v pogledu zmanjšanja obresti in sicer od 4 in pol na 2%, kakor tudi v pogledu podaljšanja odplačilnega roka največ do 25 let. III. kategorija preko 50% obremenitev imovine V tretjo kategorijo spadajo dolžniki, ki so zadolženi preko 50"/o od vrednosti njih premoženja, to pomeni, da se kmetski dolgovi spravijo na polovico njih vrednosti. Tudi ti dolžniki morejo zahtevati in dobe od upnikov iste olajšave, kakor dolžniki iz druge kategorije. Za odpis dolgov v višini preko 50 do 80n/ii od vrednosti dolžnikovega imetja se bo odredila s posebnim zakonom pravična^ odškodnina upnikom, ki jo bo plačala država. V uredbi se nahaja tudi nova odredba, po kateri dolžniki lahko plačajo ali pribijejo svoje dolgove s hranilnimi vlogami, in sicer 80a/c od iznosa dolgov, 200/e pa morajo plačati v gotovini. Pribijanje dolgov se more vršiti s hranilnimi vlogami pri Seja ministrskega sveta Beograd, 4. oktobra, b. S seje ministrskega sveta je bil izdan naslednji komunike: Na današnji seji ministrskega sveta, ki je trajala od 17. do 19.30 je ministrski svet poleg ostalih resornih vprašanj podpisal tudi uredbo o klirinških nakaznicah. Ta uredba ima namen, da mobilizira terjatve naših izvoznikov v posameznih sporazumih s tujimi državami. Razen tega je podpisal ministrski svet uredbo, s katero se podaljšuje za eno leto uredba, na podlagi katere morejo denarni zavodi zahtevati olajšave pri plačevanju. Uredbo o znižanju uradniških plač bodo ublažili Beograd, 4. oktobra, b. Danes popoldne ob 17. se je začela seja ministrskega sveta, ki je trajala do 19.30. Ko je odhajal kot eden izmed prvih od seje pravosodni minister dr. Miškulin, je na vprašanje, če sc je na tej seji razpravljalo tudi o uredbi o zmanjšanju uradniških prejemkov državnih in samoupravnih uslužbencev, odgovoril, da se je tudi o tem vprašanju razpravljalo, vendar da je to težko tehnično vprašanje in da se bo ta uredba še enkrat obravnavala pred komitejem ministrov. Minister brez portfelja dr. Behmen je ob svojem odhodu od seje rekel zbranim časnikarjem, da bo uredba ublažena. Opozorilo uvoznikom francoskega blaga Beograd, 5. oktobra. Po statističnih podatkih zunanje trgovine je naša trgovinska bilanca napni m Franciji močno pasivna, kakor je bila ta- istem denarnem zavodu, ki mu dolžnik dolguje, kakor tudi v vlogami zavodov, pri katerih se menice nahajajo v reeskontu. Nadaljnja novost naredbe je ta, da bodo Narodna banka, Agrarna Privilegirana in Drž. Hipotekarna banka v svojem delokrogu iznesle odločbe o olajšavah tistim svojim dolžnikom, na katere bi se nanašala ta uredba. V uredbo so vnesene tudi odredbe o zaščiti tistih kmetov, ki so se zadolžili za nakup zemlje in zaradi tega prišii v težak gmotni položaj. Prvi obrok odplačevanja dolgov po tej uredbi pade na 15. november 1936. Obresti za čas od 16. 11. 1934 do 15. 11. 1935 leta se bodo priračunale glavnici dolžnika. To je napravljeno zaradi slabe letošnje letine in iz razloga, da bi se dobilo dovolj časa za dokončno sodnijsko postopanje po tej uredbi. Samo v primeru, če so dolgovane obresti bite plačljive že 15. novembra 1934 pa odložene do 1. oktobra t. L, potem se morajo te plačati do 15. novembra t. I. Pri donošenju nove uredbe se je predvsem upoštevalo sedanje plačilne zmožnosti kmetov, obenem pa tudi to, da bodo zaščiteni tudi interesi upnikov denarnih zavodov in njihovih vlagateljev. Rešujoč definitivno vprašanje kmečkih dolgov, se odstranijo obenem velike ovire za vzpostavitev kmečkega kredita in za ozdravljenje gospodarskih razmer pri nas. G. minister Stankovič je ob koncu svojega komunikeja izjavil, da bo celotna uredba o razdolžitvi kmetov, ki je biia danes podpisana izšla jutri v izredni izdaji v »Službenih Kovinah«. di prejšnja leta. Zaradi lega se mora pasivni saldo francoskega kliringa praviloma neprestano večati. Ker pa so opazili, da vplačila na kli-ring za francosko blago ne odgovarjajo podatkom statistike zunanje trgovine, opozarja Narodna banka vse uvoznike francoskega blaga, da je plačevanje tega blaga dovoljeno samo z vplačili dinarjev na francoski kliring. Vsako drugačno plačilo iz Francije uvoženega blaga je prepovedano. V času spominskih svečanosti — nobenih shodov Ljubljana, 5. oktobra. A A. Banska uprava razglaša: Po navedbi g. notranjega ministra v času od 8. t. m. opoldne do 10. t. m. opoldne ne bodo dovoljeni nobeni shodi in konference razen spominskih svečanosti za obletnico smrti blagopokojnega Viteškega kralja Aleksandra I. Upokojitve Beograd, 5. okt. b. Z ukazom kraljevega namestništva in na predlog ministra za promet so upokojeni pri generalni direkciji železnic Milan Makuc, Jakob Hrastnik in Josip Sekčar, pri direkciji železnic Matko Plečko, arhivar 7. skupine. Pri žel. direkciji v Ljubljani Janez Košmrij, Rudolf Šture, Ivan Kelc, Jernej Žmavc, višji kontrolorji 6. skupine; Franjo Eber, kontrolor 7. skupine, in Albert Papier, strojevodja v 7. skupini. Zstižam® gtaiemmn „ „ v mestnih hišah Ljubljana, 5. oktobra. Pri županu dr. Ravniharju se je zglasila deputacija stanovalcev v mestnih hišah ter mu predložila prošnjo za znižanje najemnin v mastnih hišah. G. župan je deputacijo prijazno sprejel ter ji pojasnil, da je bil že finančni odbor na seji, ki. ji je prisostvoval tudi župan, jz lastne iniciative predlagal znižanje najemnin v mestnih hišah. To ne samo zaradi tega, ker je finančni odbor smatral spričo obstoječih razmer znižanje najemnin v nekaterih mestnih hišah za umestno, ampak tudi zavoljo tega, da mestna občina ljubljanska da lep zgled hišnim posestnikom. Zadeva je odkazana odboru za upravo mestnih hiš, da določi novo odmorno podlago. Treba bo stanovanja na novo kvalificirati in kategorizirali. Tudi v drugem oziru ho potrebna neka diferencijacija, ker linearno znižanje pri vse.li najemninah ne bi bilo niti umestno niti pravično. Ko bo odbor za upravo mestnih hiš svoje delo opravil, bo stavil predlog mestnemu svetu. Sklep mestnega sveta mora odobriti ministrstvo za finance, zlasti glede na to, ker za vsoto znižanih najemnin ni kritja v proračunu in se bo moral znižani znesek, kakor je sklenil finančni odbor, kriti iz reduciranih prejemkov mestnih uslužbencev, katero reduciranje je zaukazano z naredbo ministrstva za finance. A ko se znižajo najemnine povprečno za 10 odstotkov, pomenja to izpadel; Din 350.000"— letno. Za ta znesek bo najti kritja tudi v prihodnjem proračunu, ker reducirani prejemki v novem proračunskem letu za tako kritje ne bodo več na razpolago. G. župan je obljubil, da bo skušal kar najbolj pospešiti ureditev formalnosti, eventuel-no z intervencijo v Beogradu, da bodo znižane najemnine stopile čimprej v veljavo. Poziv trmajstorice Ženeva, 5. oktobra. Doznava se, da vsebuje predlog odbora trinajstih, o katerem so danes razpravljali, samo eno točko, in sicer poziv na Italijo in Abesinijo, da takoj prekineta sovražnosti. Mussolini za sporazum ? V tej zvezi se doznava, da je Mussolini poslal angleški vladi spomenico, v kateri pravi, da bi sedanja mednarodnopolitična napetost mnogo popustila, če Id se Italijani in Angleži sporazumeli o prijateljskem sodelovanju v s vrbo ureditve vseh aktualnih vprašanj. Mussolini predlaga, da Ili Italija in Л olika Britanija istočasno ukinili vse posebne varnostne odredbe, ki so jih izdali v sredozemskem bazenu. Stvarno na Sredozemskem morju ne obstoja nikaka nevarnost. Kaj predlaga Italija? London, 5. oktobra Havas poroča: Italijanski poslanik v Londonu Dino Grandi je bil včeraj pri zunanjem ministru Ubare» in sta se raz-govarjala o splošnem političnem položaju. Po nekem poročilu iz Londona se tam širijo glasovi, p« katerih bi Italija pristala na ukinitev sovražnosti proti Abesiniji, če bi ji priznali neke vrste mandat nad abesinskimi planjavami vzdolž mej italijanskih kolonij. Angleški krogi so mnenja, da bi se morala Italija v to svrho obrniti na DN. Poročevalec agencije dodaje, da londonska vlada ne bi pristala na to. da bi Italija dobila kakršenkoli mandat nad abesinskim teritorijem. Skupščina DN v torek ali sredo Ženeva. 5. oktobra. w. Odbor trinajstorice se je snoči ob 22. sestal in je zasedal do davi ob enih. Sestavljal je poročilo, ki bo danes popoldne predloženo svetu DN Odbor se je danes dopoldne znova sestal. Francoski poslanik v Londonu bo danes izročil odgovor francoske vlade rta angleške zahteve glede sodelovanja na Sredozemskem morju. Sodijo, ila ga bo angleška vlada ocenila kot zadovoljivega. Zato je pričakovati, da ho angleška delegacija v Ženevi stavila konkretne predloge za izvajanje sankcij proti Italiji. Skupščina DN se bo sestala v torek ali sredo in bo najbrž takoj začela razpravljati o italijan-sko-abesinskem sporu. Pravijo, da bo Italija proglašena za napadalca. Če svet DN ugotovi, da je Italija napadla Abesinijo, bo verjetno odredil najprej ukinitev prepovedi izvoza orožja v Abesinijo. Danes dopoldne sc je sestal svet DN na tajno sejo. Kaj bo javna seja sveta DN. še ni znano. Umor italijanskega narednika London, 5. oktobra, n. Blizu Valete na Malti je bil ubit neki italijanski narednik, ki je prišel na Malto po privatnih poslih. Podrobnosti o umoru niso znane. Pravijo, da je morilec izvršil svoje dejanje v pijanosti. Jmrl je de Jouvenel Pariz, 5. oktobra, r. V pretekli noči je nenadoma preminul senator Henry de Jon-venel, bivši francoski poslanik v Rimu. De Jouvenelu js snoči nenadoma postalo slabo. Z vso naglico so ga prepeljali v bolnico, kjer pa je kmalu izdihnil. ' Pokojni Henry de Jouvenel je bil glav«1 urednik »Matina« vse do svoje izvolitve za senatorja. Kot senator je postal član se-natskega odbora za zunanje zadeve in je bil leta 1922 imenovan za delegata Francije pri DN. Nekaj časa je bil tudi minister za kmetijstvo, 1925 je postal komisar za Sirijo, 1933 pa je bil poslan za izrednega poslanika v Rim. Kot poslanik le sodeloval pri sklenitvi pakta četvorice. V DaJadieroverP kabinetu le bil nato minister za kolonije. Htneii Žalec, 5. oktobra. Danes povpraševanje nekoliko mirnejše. Zanimanje predvsem za rdeče tretjevrslno Mago, za katero je bil limiti (najvišja cena) 16 D iticene v splošne neizpremenjene. Za prvovrstno blago Din 30-— in več. V teku tega tedna j® bilo naravno nekaj kupčij za najboljše prvovrstno blago (Ausstich) tudi po Din 32 —. i>0' ložaj dosedaj še neizpremen jeno čvrst, v e n J11 r nekoliko manj povpraševanja. Vseeno se računa, da se bo letos prodal ves pridelek po usta Ijeni ceni. Vremenska naoovmd NOVI SAD: Oblačno z dežjem na večjem t!?a.j 14 dni za delo nesposoben. V Nabre-fkii je pa kamnarju Josipu Legiši priletel ^ oko drobec kamna, ki mu ga je mogel Praviti iz očesa šele zdravnik. Radio Nedelja 6. oktobra (Ajubljana: 7.30 Kmetijska posvetovalnica Sadar V.), 8.00 čas in poročila, 8.15 ert godbe na pihala »Sora«, 9.00 Ver-$>Гр Predavanje (dr. Roman Tominec), 9.15 OhpPos iz frančiškanske cerkve, 10.00 Ura ca јПе glasbe, 11.40 Otroška ura: Pr avl j i-Vrei? stare Indije (g. Danilo), 12.00 čas, сјгЛе. poročila, obvestila, 12.15 Reprodu-Pihai glasba, 15.00 Koncert kvarteta na «Veti ’ vmes plošče, 16.00 Gospodinjski na-hapevi(Anica Lazarjeva), 16.20 Operetni Гасц i vi (gdč. Igličeva s spremljevanjem 3P-Oo A6ga orkestra), 19.30 Nacionalna ura, - adiivv^s’ Poročila, program, vreme, 20.15 s6e, orkester, bežigrajsko društvo, plo-^eihe ш Prizori in recitacije, 22.00 čas, poročila- spored, 22.15 Kvartet Novemu mesto Kefte-Trdmov park Po premestitvi pokopališča na Ločensko cesto je za Novo mesto postalo važno vprašanje ureditve starega pokopališča. Na zazidavo že iz pietetnih ozirov ni misliti. Čeprav iz nobene točke mesta ni več kot deset minut do proste narave, je vendar potreba, da ima Novo mesto svoj javen nasad, ki bi služil ne samo za lepoto mesta, temveč tudi v spomin vsem, katerih ime je zvezano z njegovo preteklostjo. In v ta namen je pač treba porabiti staro pokopališče. „©СШ“ v Hlovem mesili v Sokolskem domu bo predvajal danes (v nedeljo) ob 15., 18. in 20.15 uri zvočni film жтшт pii tibi“ V glavnih vlogah : Camilla Horn, Louis Graveure, Theo Längen in Adele Samlrock Predigra: Paramountov zvočni tednik. Sedanja občinska uprava in odbor se zavedata tega in v kratkem je pričakovati končne rešitve. Da se pa preprečijo tudi v tem oziru napake, ki bi se ne dale več popraviti, se je treba lotiti tega vprašanja z vso potrebno obzirnostjo in previdnostjo. Predvsem je treba očuvati dosedanjo kapelico, v njej dosedaj vzidane nagrobnike proštov in kanonikov pomnožiti z ostalimi nagrobniki pomembnejših tam nekoč pokopanih meščanov, in tako ohraniti že itak redke in lepotno skromne spomenike. V kapelico naj bi se vzidala tudi plošča z imeni v vojni padlih Novomeščanov. Spominska plošča Kralju-Zedinitelju in plošča v spomin vsem, ki so si pridobili zaslug za Novo mesto in Dolenjsko, ki pa ne počivajo tu. Morda bi bila tudi kapelica edino dostojno počivališče Janeza Trdine, čigar grob sameva nekaj korakov stran od nje. Potrebno popravilo kapelice bi bilo morda lahko izvršiti brez večjih izdatkov, zato naj bi župan ali obč. uprava čimprej sklicala anketo vseh zainteresiranih meščanov, h kateri naj bi povabila tudi strokovnjake. Ti naj bi prerešetali vse, kar je potrebno in s stvarjo v zvezi. Park okoli kapelice, ki naj bi nosil ime po obeh svetlih imenih Dragotina Ketteja in Janeza Trdine, po katerih bo Novo mesto za vedno zvezano s kulturno in duhovno rastjo našega naroda, je treba urediti z vso pieteto in lepotnim okusom, kar more storiti le arhitekt-estet, ki je tudi z vso intimnostjo zrasel z Novim mestom in njegovo okolico. (Mušič, Rohrmann, Kobe in drugi, kje ste?) Z vsem tem so seveda združeni stroški. Nekaj denarja v ta namen občina ima. Nekaj bi se morda dalo izvršiti postopoma. Treba pa je zato načrta! Naj bi vsaj v tem oziru Novo mesto ne padlo v stare grehe ! Berlin se pripravila ш ©llinplado f936 (izredno zanimiv film o velikih pripravah na olimpiado leta 1936 v Berlinu na sporedu v kinu »Slogi«) V dopolnilnem sporedu k filmu »Dolarski princ« predvaja kino Sloga izredno zanimiv film »Priprave na športno olimpiado 1936«; na ta film moramo občinstvo, zlasti pa športne kroge, prav posebno opozoriti. Film nam kaže model ogromnega športnega stadiona v Berlinu, katerega gradi na tisoče in tisoče delavcev. Gradijo nove ceste, velik prostor, kjer se bodo vršile veslaške in plavalne tekme itd. Zimskošportna olimpiada se bo vršila v Garmisch Paten-kirchenu. Tu vidimo velikansko skakalnico, smučarje v treningu, med njimi našega znanca iz Planice Norvežana Birgerja Ruu-da. Vse panoge športa so obsežene v filmu : tekme v plavanju, veslanju, nogomet, metanje diska in krogle, tek, kolesarjenje, seveda tudi vse panoge zimskega sporta. V Garmischu so popravili in podaljšali progo za bobsani, zgradili novo drsališče, nove ogromne tribune za gledalce itd. Krasni so posnetki s časovno lupo, pri nekaterih prizorih je občinstvo glasno odobravalo uspehe tekmovalcev. V vsej Nemčiji se pripravlja športni naraščaj z vztrajnim in marljivim treningom na veliki tisenutek, ko bodo zaplapolale na ogromnem stadionu zastave udeleženih držav tekmovalk, in ko bo zadonel olimpijski zvon kot znak, da se plemenita borba prične. Film, ki ga vsakomur najtopleje priporočamo, je na sporedu od danes do torka 8. t. m. Seveda predvaja kino »Sloga« poleg omenjenega še naj novejši Foxov zvočni tednik in izredno zabavno veseloigro »Dolarski princ«, ki je žela pri dosedanjih predstavah mnogo odobravanja. Čitajte in razširjajte »Glas naroda«! Tritale Prijave za zg radar àio bo treba vlagati v roku od 16. t. m., do 14. novembra. Hišni posestniki, posebno pa občina, kot najjačja stanodajalka uradniškim družinam, ki bo glede na splošno znižanje prejemkov drž. uslužbencev morala znižati najemnine, naj to stori takoj, ker so po zakonu za odmero zgradarine odločilne najemnine na dan, ko bo objavljen poziv za prijavo dohodkov od zgradb. Kdorkoli zniža najemnino pozneje, bo moral še eno leto plačevati davek na podlagi stare višje najemnine. Zato je interes vseh, ki nameravajo znižati strankam najemnine, da store to takoj, da se jim bo na podlagi znižane najemnine odmerila tudi nižja zgradarina. Da se pa mora sedaj revidirati najemnina tudi v Trebnjem, je jasno in naj bi lastniki hiš to željo najemnikov blagohotno upoštevali. Učiteljske stanarine. Preteklo nedeljo so možje sklenili, da se bo v bodoče plačevalo učiteljstvu za stanarino le 100 Din mesečno ■ mesto dosedanjih 150 Din. Za neko učiteljsko moč pa so sklenili, da se ji stanarina sploh ne plačuje, češ da je odvisna, četudi poučuje na šoli svoj razred. Radovedni smo, kaj poreče na take sklepe nadzorna oblast. Možem pa: Dajte učiteljstvu stanovanja ali pa naj občina plačuje z zakonom določene stanarine, ki mimogrede povedano ne dosezajo niti zneska, ki ga posameznik sedaj plača za stanovanje ! Splošna trgatev bo ta teden končana. Letošnji pridelek bo prav dober in vinogradniki le še žele, da bi bile temu primerno na letošnjem vinskem trgu tudi cene znosne. Položaj in prilike na svetu so danes tako napete in zanimive, da vsakdo tava v temi, kdor gre mimo njih. »GLAS NARODA« pa skrbi, da te dnevno pouči o dogodkih doma in na tujem. Ker prinaša še novice iz domačega kraja ter je tudi najcenejši dnevnik — mesečno samo Din 12'—, postani in ostani njegov naročnik. Za žalne razsvetljave gr ori jo z nafvečflm Itd. Someščani! Dne 9. oktobra t. 1. je obletnica tragične smrti našega nepozabnega blagopokojnega Viteškega kralja Aleksandra L, Zedinitelja. Da se ob prvi obletnici tega žalostnega dogodka tudi Ljubljana na primeren in dostojen način oddolži spominu tega našega velikega in nepozabnega narodnega junaka, se je osnoval v Ljubljani poseben odbor, ki si je nadel nalogo, da priredi na ta dan popoldne na Kongresnem trgu veliko manifestacijsko žalno "prireditev, ki naj združi vso našo javnost, vsa tukajšnja društva in vse organizacije v veličasten skupen žalni zbor. Vabim ljubljansko meščanstvo, da v celoti prisostvuje tem žalnim svečanostim in da na ta dan razobesi na svojih hišah žalne zastave, ali državne zastave na pol droga. Ta dan naj počiva delo v vseh obratih od 16. ure dalje, opuste naj se gledališke in kino predstave, opusti naj se glasba v vseh javnih lokalih in privatnih stanovanjih, da bo prebivalstvo Ljubljane dalo svoji žalosti čim globlji poudarek. ČUVAJMO JUGOSLAVIJO! Dr. Ravnihar Vladimir, predsednik mesta Ljubljane. Spored spominske svečanosti o priliki prve obletnice tragične smrti blago« pokojnega kralja Aleksandar I. Zedinitelja dne 9. oktobra 1935 na Kongresnem trgu v Ljubljani: 1. Pričetek ob 17.15 naznanijo topovski streli na Gradu. 2. Za streli sledita petminutni molk in petminutna ustavitev vsega prometa na ljubljanskih ulicah. Konec teh 5 minut naznanijo zopet streli na Gradu. 3. žalni obredi katoliške duhovščine pri ka-tafalku na Kongresnem trgu. 4. Žalni govor predsednika odbora dr. Ravniharja Vladimirja. 5. Žalni govor zastopnika akademikov Verbiča Dušana. 6. žalostinke. Pojo pevci Hubadove župe, Pevske zveze in Akademskega zbora. 7. Častni streli vojaštva. 8. Vojaška godba. 9. Topovski streli na Gradu javijo zaključek svečanosti in pričetek petminutnega zvenenja vseh zvonov ljubljanskih cerkev. Pri svečanosti sodelujejo predstavniki vseh oblasti, zastopniki vseh organizacij, šolska mladina pod vodstvom učnega osebja, vsa društva in organizacije. Razpored na licu mesta se bo izvršil po določenem načrtu s pomočjo rediteljev, katerim naj se občinstvo pokorava. Organizacije, ki so prijavile 3 članske deputacije, dobe od odbora posebne legitimacije, ki bodo upravičevale te deputacije za pristop na rezervirana mesta pri katafalku. Te legitimacije naj dvignejo organizacije, ki so se prijavile, v pisarni odbora, šelenburgova uliest št. 3/1. (Narodna Odbrana) do srede 9. oktobra ob 12. uri. Vse deputacije in organizacije morajo biti na lice mesta najpozneje do 17. ure. Zaradi velikega števila deputacij in šolske mladine bo zgornji del Kongresnega trga: do višine Vegove ulice rezerviran, občinstvo naj se torej postavi na spodnjem delu Kongresnega trga. Ker bodo montirani zvočni ojačevalci, se bo potek svečanosti povsod dobro slišal. Odbor prosi javnost, da se odzove pozivu predsednika mestne občine in razobesi na svojih hišah ta dan žalne zastave. Člani društev, ki nosijo značke, naj imajo ta dan svoje značke ovite v črno. Svečanost ho trajala največ 30 minut in se vrši ob vsakem vremenu. Odbor. tziava dr. Meršola Pri debati o resolucijah na Zdravniškem kongresu v Beogradu je bilo navzočih okrog 80 zdravnikov. Jaz sem govoril proti legalizaciji socialne indikacije za odpravo ploda na podlagi etičnih, verskih in nacionalnih razlogov. Med mojim kratkim in mirnim govorom so se začeli razburjati in razgrajati najprej pristaši legalizacije, med katerimi jih je bilo nekaj precej levo usmerjenih, seveda so na to reagirali tudi drugi ter se je začelo splošno vpitje. Pri glasovanju samem je glasovalo okrog 30. zdravnikov za legalizacijo, štirje smo glasovali proti, ostali (več. kot polavica navzočih) so se vzdržali glasovanja. Dr. Valentin Meršol, 11. podpredsed. Jugoslov. zdravniškega društva. Dramlje Razstava sadja in grozdja, katero je priredila tukajšnja podružnica SIVD, kakor tudi razstava rož, kojo so priredila drameljska kmetska dekleta — bo odprla še danes v nedeljo. — Danes bo med 14. in 16. dražbeno prodano razstavljeno sadje. Vabimo interesente, naj ne zamude priložnosti nakupa, odnosno tudi no-trnajega užitka, ki jim ga nudi ta res pestro prirejena in svojstvena prireditev. — Našim vinogradnikom se letos obeta izborna vinska letina. Te dni so začeli podbirati tu in tam od gnilobe napadeno grozdje. Gledališče DRAMA Začetek ob 20. uri. 6. okt. nedelja: Direktor Čampa. Izven. 7. okt. ponedeljek: Kralj Edip, — Kameniti gost. Red C. 8. okt. torek: Med včeraj in jutri. — Red sreda. OPERA Začetek ob 20. uri. 6. okt. nedelja: Sveti Anton, vseh zaljub- ljenih patron. Izven. Znižane cene od 30 Din. 7. okt. ponedeljek: Zaprto. Inevni dogodki X Državnim uradnikom in drugim novim naročnikom, ki so se v zadnjih dneh v tako velikem številu naročili na naš list, se za zaupanje najtopleje zahvaljujemo in jih prosimo, da tudi druge tovariše opozore na najcenejši slovenski neodvisni dnevnik. Pojasnilo, zakaj naš list stane samo Din 12-— na mesec, bodi kratko: Zadruga Narodna prosveta, ki list izdaja, noče na račun naročnikov izmozgati nobenega dobička, temveč hoče z najnižjo naročnino najširšim planstem naroda nuditi cenen in dober neodvisen dnevnik. X Nacionalna ura. Danes predava g. Jovan Maksimovič, književnik iz Beograd a o tenih »Značaj srbskega genija.« — Adolf Tom e rèi č iz Zagreba, referent za turisliko pr; Savski ■ banovini, predava jutri o turizmu »' Savski ba-I novini. X Popust za plinski koks. Z odlokom generalnega ravnateljstva državnih železnic je dovoljen popust za plinski koks za tele relacije: od Ljubljane gl. kol. do postaje Celje 10-30 Din, do Hrastnika 6'90 Din, do Križe-Golnik 5-20, do Lesce-Bled 6I10, do Podnart-Kropa 4-70 in - do Tržiča 5-80 Din za pošiljke najmanj 10.000 kg. X Planinska slavnost v Kamniški Bistrici v - nedeljo, dne 6. t. m- odpade radi deževnega vremena. * Predavanje SPD: Ga. Escher bo predvajala svoje alpinske filme v četrtek, dne 10. oktobra v dvorani Delavske zbornice — (ne v torek, dne 8. oktobra, kot prvotno javljeno). X Kar po vrsti dobivajo nagrade naši fotoamaterji na največjih inozemskih razstavah in konkurencah. Seveda pa skoraj brez izjeme samo člani ljubljanskega Fotokluba, kjer so zbrani vsi najambicioznejši mojstri slovenske fotografske umetnosti. Danes spet lahko poročamo lep uspeh, ko je pri konkurenci, ki jo je razpisala svetovna tvrdka Agfa in se je je udeležilo ogromno število amaterjev z vseh strani sveta, dobil peto nagrado dosedanji zaslužni vodja Fotokluba Lojze Pengal. Veseli nas, da je navzlic svoji ogromni zaposlenosti sploh našel spet čas za fotografijo, zato mu pa tem prisrč-nejše čestitamo! Poskusite samo enkrat nebarvane OKI laične testenine in nikdar več ne zaželite boljšega! X Pouka prost dan. Kr. banska uprava Dravske banovine obvešča dodatno k okrožnici IV. No. 15786/1 z dne 4. oktobra 1935 vsa šolska vodstva, da je po ministrskem odloku P. br. 39482 z dne 2. oktobra 1935 po izvršeni spominski svečanosti po blagopokojnem Viteškem kralju dne 9. oktobra t. 1. pouka prost dan, ter .. da veljajo za ta dan po odredbi ministrstva za notranje posle glede nošnje znakov žalovanja (kravat in florov) lansko leto izdane odredbe. X Kongres geografov. Včeraj so otvorili v ' Splitu kongres jugoslovanskih geografov, ki bo trajal do torka. ___________ Černe Ivan, elektroinštalacija, Stari trg 24. _______________Telef. 23-96__________________ X Najboljša sevdalinka v Zagrebu. V Zagrebu so priredili tekmovanje sevdalink. Za »kraljico« sevdalink je bila izvoljena Slavka Marič, ki prepeva v restavraciji Bombay v V!a- • ški ulici. „ , . . v Princesa Tatjana v Zagrebu, le dni je prišla iz Ženeve v Zagreb hči velikega kneza Kanstantina in sestra med rusko revolucijo ubitega soproga princese Jelene, sestre našega blagopokojnoga kralja Zedinitelja. Princesa I a'-. jan a potuje pod tujim imenom in je namenjena v Beograd. V Zagrebu je bila gost metropolita Dositeja. X Žrtev švicarskih planin. Policija v Bernu je obvestila bansko upravo v Šibeniku, da se je v švicarskih Alpah v bližini francoske meje - ponesrečil Vestovič Ivan iz Šibenika. X Tragična smrt veleposestnika Ivana Končine. Na svojem domu v Ivančni gorici je umrl v petek popoldne zaradi poškodb, dobljenih pri železniški nesreči, veletrgovec Ivan Končina. Pokojnik je bil trda dolenjska korenina kljub svojini 74 letom. Blagi pokojnik je bil dobro -znan po naši ožji domovini zaradi svoje dobrosrčnosti. Pred leti se mu je smrtno ponesrečil edini sin Milan s svojim avtomobilom. Pokojnik zapušča tri hčere, Tinco, por. z inž. Grošljem, Elo, por. Jefimovo in Albino, por. Kraljevo ter brata Franca. Pogreb pokojnika bo jutri ob 10. dopoldne iz Ivančne gorice na farno pokopališče v Stični, kjer ga bodo položili k večnemu • počitku v rodbinsko grobnico. Pokojniku časten - - spomin, preostalim naše iskreno sožalje. X Upadla Donava, Iz Zemuna poročajo, da že pol stoletja ni Donava tako vpadla, kakor zadnji dni. Ves rečni promet je omejen na naj-nujneše vožnje. Tudi Sava je močno upadla. Že 30 let ne pomnijo tako nizke vodne gladine. Ves promet na Savi med Beogradom in Siskom je ustavljen. Sava je upadla za 1 meter pod normalo. X Žrtev tujih menic. V Topčiderskem parku pri Beogradu se je ustrelil šef agencije rečne plovbe v Petrovgradu Milivoje Ruvidič. Pri njem so našli več poslovilnih pisem. V pismu za ženo pravi : Nisi vedela za vse moje posle in menice. Gmotno sem propadel, nisem ti po- THnho Фжлс, odvetnik v Ljubljani je pričel s 1. oktobrom 1935 z rednim izvrševanjem advokature s sedežem v Dalmatinovi ulici 7. nakupljeno živino prevzame navadno gonjač, ki jo za majhen denar žene po cesti v namembni kraj. Tudi gonjač Vugu je vic, ki je že star znanec naših cest, je te dni gnal večje število glav živine. Imel pa je smolo. Na Veliki Loki pri Trebnjem so mu iz črede izginile tri krave in zaman je bilo povpraševanje in iskanje po okolici za njimi. Krav ni bilo in jih ni; lastnik Janez Bohle iz Koroške vasi pa trpi občutno škodo. Orožniki za tatom poizvedujejo. Liubliana DNEVNA PRATIKA Nedelja, 6. oktobra. Katoličani : Brunon. Pravoslavni: 23. septembra. Z. Jov. Krst. DEŽURNE LEKARNE Dr. Kmet, Tyrseva cesta 41, Trnkoczy ded., Mestni trg 4, Ustar, šelenburgova ulica št. 7. * vedal, da sem moral z novimi menicami odplačevati tuje dolgove.' Tudi dolgovi, draga moja, so me spravili v obup in drugega izhoda ni bilo. Oprosti mi, oprosti, te prosim tisočkrat, tvoj Milivoje. X Blaznikova »Velika Pratika« za 1. 1936 je izšla in se dobiva pri založniku, tiskarni J. Blas-nika nasi., Ljubljana, Breg 10 in v vseh večjih Mme&hi zs$®e^č2C?zss j Ljubljana, Krekov trg št. 10 (nasproti g S j mestnega doma), Vam nudi najboljše g| 11 zimsko manufakturno blago po izredno || I nizkih cenah. Obiščite to trgovino!in 11 IB prepričajte se trgovinah. Ta naš najstarejši slovenski ljudski koledar je res praktičen in zanimiv. Zato ga hoče imeti leto za letom vsaka slovenska družina.. Letos mu je dodana še večbarvna reprodukcija lepe slike »Poklon Modrih«. X Zagonetna ljubavna drama. V sredo ponoči se je dogodila v nekem penzionu na Ko-ločepu pri Dubrovniku zagonetna ljubavna drama. Madjarski diplomatski uradnik Arnald pl. Nagy, sin bogatega »ladjarskega posestnika, je bil na letovišču v Henny Bartei, hčerko direktorja strugarne v Tuzli. Henny je studirala medicino na Dunaju. Iz neznanih vzrokov sta ee oba odločila za skupno smrt, najbrže zaradi ovir na poti, ki naj "bi ju peljala v srečno zakonsko življenje. Zaužila sta večjo količino luminala. Našli so ju v globoki nezavesti v hotelu. Zdravniška pomoč je bila zaman. Nesrečna zaljubljenca je objela koščena smrt. Popravila vsakovrstnih ar L Megušar, urar. Rovi trg 5 Za popravila na dom pišite donisnico. Postrežba točna! Cene nizke! X Mladi begunci. Zagrebški policiji je prijavila Marija Cimerman, da je odšel z doma njen 12-letni sin Ivan in se ni več vrnil. Delavec Lovro Ris je obvestil policijo, da je izginila njegova žena Urša, rojena leta 1903. v Rajhenbur-gu. Matildi Marek je pa izginil njen 14 let stari sin Karel. X Tri krave so izginile. Pred dnevi je gonjač Mile Vugojevič gnal čredo krav proti Ljubljani. Krave so bile last več mesarjev, ki nakupujejo klavno živino po raznih sejmih na Dolenjskem in v Beli Krajini, največ pa v Karlovcu. Tako KINO SLOGA Ljubljanski Dvor_____Telefon 2730 Premiera veseloigre po oderskem komadu »SVEŽI VETER IZ KANADE« Dolarski princ Dor» Kreysler. Harald Paulsen. Paul Hörbiger 0 kar Sima. H. Brausewetter DOPOLNILO: 1. Najnovejši Foxov zvočni tednik. 2. Film o pripravah za Olimpiade 1936 v Berlinu! Predstave ob 15., 17., 19. in 21. uri Predprodaja vstopnic od 11. do pol 13. in od 14. ure dalje. Dopoldne ob 10.30 matineja: Havajska roža p- Abrahamova opereta M. Eggerth in Sv. Petrovič Enotne matinejske cene Din 4"50 za osebo na poljubnem prostoru. * Nagla smrt Josipa Čada. Včeraj dopoldne se je kot blisk raznesla po viški občini žalostna vest, da je umrl znani gostilničar pod Rožnikom g. Josip Čad. Pokojnik je bil še nedavno krepak in dobro razpoložen, včeraj dopoldne pa ga je nenadoma zadela kap. Pokojni g. Čad je bil v najlepši moški dobi in nihče njegovih prijateljev in znancev ni pričakoval tako zgodnje njegove smrti. Bil je vedno kremenit in odločen značaj in navdušen Sokol, dolga desetletja je bil član Ljubljanskega Sokola, podpiral pa je tudi druga nacionalna in dobrodelna društva. Blagega pokojnika bomo spremili na zadnji poti jutri oh 15. na pokopališče na Viču. Pokojnik zapušča soprogo, sina in hčerko. — Časten spomin uglednemu možu, preostalim pa naše globoko sožalje. * Spominska svečanost mornarjev. Mornarska sekcija Jadranske straže v Ljubljani je priredila v navzočnosti vsega svojega članstva v četrtek 3. t. m. v svojih društvenih prostorih na Tyrsevi cesti komemoracijo za blagopokojnim Viteškim kraljem Zediniteljem. V odsotnosti g. kap. freg. Mirka Pleiweisa je njegov komemorafivni govor prečital podpredsednik Rabljena kolesa taks in meška po smešno nizkih cenah kupite pri ,РГ0П1бГ (Nasproti Križanske cerkve) sekcije g. dr. So vdat Miroslav, ki je navzoenim v žalnem govoru orisal plodno in veliko delo nepozabnega kralja-mučenika na nacionalnem polju in vsa njegova velika prizadevanja, da Jugoslaviji pridobi čim častnejše mesto v zgodovini narodov. Predvsem je očrtal njegovo veliko brigo za naše morje, kakor za vojno in trgovsko mornarico, ki je velikemu pokojniku bila tako pri srcu. Spomin blagopokojnega kralja, ki je ob letu padel na zavezniških francoskih lieh kot neustrašeni pobornik svetovnega miru, so se navzoči oddolžili s slava klici. * Narodno-obrambna razstava v Mestnem muzeju poleg Križank je odprta samo še danes, in sicer ves dan od 8. do 18., da bo ogled razstave vsakomur, posebno posetnikom izven Ljubljane, omogočen. Vstop prost! * Esperanto je jezik, ki se ga naučite v 3—4 mesecih po direktni metodi brez knjig. Otvoritev tečaja bo v torek 8. oktobra ob pol 20. v šoli pri sv. Jakobu. « Šentjakobski gledališki oder otvori svojo letošnjo sezono v soboto 12. t. m. ob 20.15. ur; z Govekarjevo ljudsko igro s petjem »Legi-jonarji«. Legijonarji so predigra k .Rokovnjačem«. V njih je prikazana Nandetova ljubezen do lepe Rakove hčerke Lavre, Brnjačevo izdajstvo, Nandetov pobeg in osveta, ki ga končno pripelje v vrsle rokovnjačev. Pri predstavi sodeluje ves ansambel odra. V glavnih vlogah pa nastopajo dame : Ervina Wrischer-Petrovièeya, Černičeva, Bučarjeva, Šubičeva in gospodje: Hanžič, Lavrič, Karu». Magd in, Moser, Milčinski, Urbič in Vizjak. Cene znižane od 10 Din navzdol. Cenjeno občinstvo opozarjamo že sedaj na otvoritveno predstavo. * Tri nezgode. V splošno bolnišnico je bil prepeljan včeraj Stanislav Troha, kolar iz Babinega polja, ki je padel tako nesrečno pod voz, da si je zlomil nogo. Tudi tesar Janez Zupan iz Sela pri Vodicah je tako nerodno ravnal s sekiro, da se je vsekal v nogo in je moral iskati zdravniško pomoč v bolnišnici. Pri vožnji gramoza pa se je ponesrečil hlapec Jože Pirh iz Jurčkove poti na Barju. Gramozna fruga ga je pritisnila tako, da je padel v nezavest in so ga morali prepeljati z reševalnim avtomobilom v bolnišnico. Ko se je zavedel, je zapustil bolnišnico in je ostal v domači oskrbi. * Cerkvene takse. Župnim uradom v Ljubljani in zunaj nje predpisane in veljavne cerkvene takse so splošno malo znane. Redki so, ki bi čisto ločno vedeli, da znaša n. pr. cerkvena taksa za 3 oklice in (navadno) poroko 42 Din; za preprost pogreb v. Ljubljani 70 Din, izven Nova francoska križarka »Gioire« drsi iz ladjedelnice v Bordeauxu v morje. Prez.uv i Roosevelt je imenoval generala Malina Crayga za šefa generalnega štaba ameriške armade. Crayg se je udeležil ame-riško-španske vojne, bokserske vstaje na Kitajskem in svetovne vojne. Ljubljane (natanko) 38‘85 Din; za navadno mašo 15 Din, za peto mašo zadušnico z libero v Ljubljani 140 Din, zunaj Ljubljane 117-85. Kdo natanko pozna pogoje, pod katerimi je popolni ali delni spregled cerkvenih taks za župne urade obvezen? Dalje na pr. vé le malokateri občinski predsednik za cerkveno določbo, po kateri za cerkveni pogreb občinskih in drugih siromakov ni nihče dolžan, niti občina niti sorodniki rajnega plačati cerkvene takse. Itd. — Seznani veljavnih cerkvenih taks (župnouradnih, poročnih, mašnih, pogrebnih itd.) lahko dobite brezplačno), če se takoj z dopisnico obrnete do Blaža Kovača v Ljubljani, založba »Indeks«. * Novo otvorjena tovarna pohištva Malenšek, Dravlje 174 se vljudno priporoča. Glej oglas! AFRIKA V PLAMENIH! Pozornost vsega sveta je obrnjena na zadnje carstvo Črnega kontinenta, zato si bo vsakdo ogledal najnovejši reportažni film Ufe Abesinija 1935 ki je bil pravkar dogotovljen in bo predvajan v premieri v kinu Sloga * Vsak posestnik nove hiše, ki ga zanimajo previsoke obrestne mere in javne dajatve, naj danes pride ob 10 uri v dvorano Okrožnega urada za zavarovanje delavcev, Miklošičeva c. Pred hišo in po zborovanju se bodo sprejemali novi člani. — Društvo posestnikov novih hiš. * Požari v Ljubljani. Okrog 21'30 je nastal v petek ponoči požar v Strojnih tovarnah in livarnah na Tyrsevi cesti 35. Ogenj je zajel strop mizarske delavnice in bi lahko nastala velika požarna nesreča, a ko ne bi nočni čuvaj takoj opazil požara in poklical gasilce. Poklicni gasilci so lakoj prihiteli v tovarno z motorko in ogenj kmalu pogasili. Škoda znaša več tisoč dinarjev in je krita z zavarovalnino. — Okrofi 4. zjutraj pa je obvestil zdravnik g. dr. Stacuj ljubljanske gasilce, da se močno kadi v sosedni sobi. Gasilci so takoj prihiteli z avtomobilom na Tvrševo cesto; gorelo je v kuhinji kavarnar-ja g. Tonejca. Vnela se je miza, na kateri je služkinja pozabila likalnik. Še predilo so prišli gasilci, je stražnik pogasil ogenj. — V petek popoldne pa je nastal manjši požar tudi v skladišču Balkana, kjer pa gasilcem ni bilo treba pomagati ker so medtem požar domači P°' gasili. * »Direktor Čampa« je izredno posrečena drama pisatelja Jožeta Kran jca, ki je imela na pi'e' mijeri velik uspeh. Prvič se ponovi v premijer-eki zasedbi v nedeljo 6. t. m. ob 20. uri v ljubljanski drami. Priporoča se speciialna delavnica vsakovrstnih čevljev, galoš, snežk »n. Točna In hitra pnstre ba Alojz Bergant spl. čevljarstvo. Mestni trg 25 (na dvorišču) * Ljubljanski Sokol obvešča svoje članstva da je včera j nenadno prem inul n j »ga dolgolet’1' n zvesti član brat Josip Čad, posestnik in Sr e* J iti čar na Spodnjem Rožniku. Odposlan st* društvene uprave ga bo sprem-Jo na poslsd?^ poli, ostalo članstvo pa vabimo, da se v večjem številu pridruži odposlancem. Zbirali ^ bomo v ponedeljek 7. t. m. ob 15. uri Pre hišo žalosti na Spodnjim Rožniku. — Oblek civilna in znak. Blagopokojniku časten SP<' min. —- Uprava. .. v * Sočani! Bratsko društvo »Tabor« priredi j ponedeljek 7. t. m. ob 20. uri v frančiškan; cerkvi velik žalni koncert v počastitev spom* Nj. Vel. kralja Zedinitelja. Vabimo, da se U" žalnega koncerta udeležite vsi. — Odbor. ,j * Kdor se hoče dobro zabavati, na.l P. nj(i drevi opereto »Sveti Anton, vseh zaljublj6 patron«. Veljajo cene od 30 Din navzdol. * Tabor. Danes v nedeljo oh 8. uri /■'' r6i generalka v frančiškanski cerkvi. Pros 11 in točno! Pevovodja. , ;iltr * Mešani pevski zbor društva »Tabor« ' Ijani vljudno vabi narodno javnost na . koncert, ki ga priredi v ponedeljek drm - yj-bra 1935 ob 20. uri ob prvi ohIV.irei sud teškega kralja Aleksandra I. Zed’niteli'1 v čiškaneki cerkvi. Maribor A Radolič podal ostavko. Te dni je de-toisijoniral predsednik mariborske Narodne strokovne zveze g. Radolič. Istočasno se je spremenil režim pri mariborski občini. Д Abonenti prihodnji teden! Gledališki abonenti e bodo pričeli prejemati redne predstave tekom prihodnjega tetina. Nove Prijave sprejema gledališka blagajna tip nadaljnjega. Abonirajte: se, saj so mesečin obroki izredno nizki, tako da dobite za en obrok, za borih 9 dinarjev kar tri predstave. Д Našli so jo. Včeraj : je dobil privatni uradnik Slavko Žitnik od orožnikov oove-stilo, da so njegovo 15-letno pogrešano hčerko Ljudmilo našli pri posestniku Blatniku pri Devici Mariji v Brezju. Kakor smo Poročali, je bila pogrešanka trgovska vajenka na Brezju, Д Rudolf Simončič padel z lestve. Včeraj popoldne je upokojeni financar 58 letni Rudolf Simončič iz Trubarjeve ulice obrezoval pri Ani Köstlovi sadno drevje v Ipavčevi ulici. Ko je stal na lestvi v višini 4 metrov, se je zlomil klin in Simončič je padel na tla. Pri tem si je zlomil levo roko v zapestju in močno razbil nos. Mariborski reševalci so ga takoj zapeljali v tukajšnjo bolnico. Д Za las je ušla smrti. Včeraj proti večeru je doslej še neizsledeni podlež zalučal velik kamen v okno zasebnice Roze Kaš-tieve v Slovenski ulici 36. Pri oknu je ležala njena 78 letna mati Marija Ramša-kova, ki ji je kamen švignil tik mimo senc. Poiicija se vneto trudi, da dobi storilca v svojo pest. Д Lepa žena Mm. Blanche. Danes ob 11. bri dopoldne bo v Grajskem kinu mati-heja; predvajan bo krasen film »Skrivnosti lepe, mlade žene Mme. Blanche«. Globoko znižane cene! Ce se znižaj® gneiemfci, se morajo znižati tudi izdatki Zaradi znižane naročnine dnevnika „CiLfiS НЈШбШ" od prejšnjih Din 25"— na BiH 12"- mesečno ima lahko danes prav vsakdo v Sloveniji dnevnik v svoji hiši Karočite: Uprava „Sfasa naroda“, Ljubljane, Nebotičnik Д Odmevi. »Delavska politika« je objavila vest, da drž. uradniki in nameščenci odpovedujejo »Jutro«, »Slovenca« in »Glas haroda«. Zaradi čiste resnice naj povemo, da je morda res, da je število naročnikov »Jutra« in »Slovenca« zadnji čas občutno Padlo, število naročnikov »Glasa naroda« Pa se je prav v tem mesecu skoraj podvojilo. Д Lahkoatletsko srednješolsko prvenstvo. Danes dopoldne bo nä igrišču železničarja ob Tržaški cesti tekmovanje za lahkoatletsko prvenstvo mariborskih srednjih so1- Pričetek ob 8. uri zjutraj. Д Narodno gledališče. Nedelja, 6. okto-1)ra: Zaprto. — Ponedeljek, 7. oktobra ob 20- uri: »Otroška tragedija«. — Uprizori Dramski studio. Д Tiskovni urad bodo najbrže osnovali Sri mestni občini. Bo to vsekakor lepa pridobitev, ker bo naše mesto stopilo v vrsto Naprednejših, ki že imajo slične urade, liskovni urad bo zalagal naše časopisje o tekočem delu in drugih aktualnih problemih občine. Д Cene mesu. Cene mesu so v Mariboru Nretekli teden nekoliko poskočile: govedina 5 do 12, teletina 6 do 12, svinjsko meso 8 do 10, slanina 12 do 13 dinarjev za kilo-8ram. Д Sobotni trg. Na običajnem sobotnem y'gu je bila na prodaj 25 vozov in 88 vreč krompirja po 0-75 do 1 Din za kg. — Jabolka 2 do 4 Din kg, hruške 3 do 6, slive 4 do 5, grozdje 3 do 6, kostanj 3 Din za kg. Na trgu je bilo na prodaj 824 piščancev 15 do 45 Din par, puranov 5G po 25 do A Din komad, rac 42 po 12 do 15 Din ?Pmad. — Kot je razvidno, so cene vsem lvilom v tem tednu nekoliko porastle. - A Grajski kino: Danes velefilm »Barca-ђ m«, krasen film velike ljubezni v veseli ђ°?1 na lagunah Benetk. »Barcarola« je ^3novejše Ufa-veledelo. v glavni vlogi ~?tav Fröhlich in Lida Baarova. šeA Kino Union: Danes premiera najlep-V/p?" filma zadnjih let »Epizoda« s Paulo sely in Karlom L. Diehlom. Koajske dirke na Fužinah pii Liubiiani v nedelja 6. okt. ob 14. ur priredi Kolo iahsčev in v©2£čev Star tal o bo 52 konj j^novinska žrebčarna bo za propa ^o. konjereje predstavila svoj« 'Mleoše žrebce. — Stave na konj« Sela ffftesSnega snela ir Celio Ш 0 S «ES. Celje, 5. oktobra. Združen novi mestni svet v Celju je imel v petek 4. t. m. zvečer redno sejo. Uvodoma se je župan g. Mihelčič spominjal umrlega in zaslužnega mestnega svetnika g. Rebeuschegga, nato pa je podal poročilo o celotnem občinskem gospodarstvu, ustanov in podjetij prejšnje mestne občine in o prometu bivše okoliške občine od 1. aprila t. 1. do 10. septembra, ko je bil prevzem od nove mestne uprave. Dohodki mestne občine so znašali 4,640.550'2G dinarjev, izdatki 3,793.728"79 Din, prebitek torej 846.821-47 Din. Dohodki okoliške občine pa 794.229-64 Din in izdatki 655.041-42 Din, prebitek 139.188-22 Din. Finančni odbor. Letošnji proračun prejšnje mestne občine je 5,902.540-62 Din. Viseče obveznosti prejšnje mestne občine so znašale dne 10. septembra 70.187-55 Din, terjatve pa 165.137-85 Din, posojila mestnih podjetij so znašala 6,170.315-06 Din, posojila mestne občine pa 7,229.370-40 Din. Vrednost premoženja mestne občine pa je sledeče: Blagajniški pribitek 846.821-47 Din, hranilne vloge 246.153-80 dinarjev, vrednostni papirji 100.000 Din,_ terjatve 6,627.008 39 Din, nepremičnine cenijo na 20,949.000 Din, premičnine pa 517.220 Din. Če se odštejejo posojila mestne občine in podjetij, bi znašalo čisto premoženje 15,721.380-35 Din, k vojaškim objektom pa bo od tega odpadlo okrog 5 milijonov. Proračun prejšnje okoliške občine znaša 2,017.680 Din, nepremičnine in premičnine cenijo na 635.664 Din in na 24.802 dinarja, dolg za okoliško solo pa znaša okrog 3 milijone dinarjev. Ker je vrednost nepremičnin mestne občine cenjena previsoko, okoliške pa prenizko, se na predlog dr. Skober- neta sklene, vse občinske nepremičnine na novo oceniti. Pravni odbor. V občinsko zvezo se sprejme deset novih članov, nekateri, ki imajo tudi družine. Odbor za občinska.. podjetja je poročal, da mestna elektrarna izvršuje elektrifikacijo Zgornje Hudinje. Mestna elektrarna je aktivna, plinarna pa pasivna. V plinarni gradijo sedaj novo retorno peč za 289.000 Din. V klavnici kolje 16 mesarjev. Izbris dolga 1880 Din, katero dolguje ljubljansko Narodno gledališče Mestni elektrarni, ki je v Celju uprizorilo »Slehernika«, se odkloni. Socialni odbor je sklenil, da se za preskrbo brezposelnih na mestnem poglavarstvu ustanovi socialni urad. Obrtni odbor je rešil oziroma zavrnil nekatere prošnje. Tržni odbor. Ker se je na podlagi zemljiške knjige ugotovilo, da je svet okoli farne cerkve cerkven, bo zaradi prepovedi g. opata vsakoletna prodaja božičnih drevesc odslej na Dečkovem trgu. Prosvetni odbor je več prošenj za podporo zavrnil, ker ni kritja v proračunu. Pri slučajnostih je prečita! odbornik g. Jager pismo prebivalcev iz Ostrožnega in Lopate, V katerem zahtevajo, da se v nov občinski odboru imenujeta še dve osebi iz. teh krajev, ker se smatrajo z dosedanjo rešitvijo prizadeti. Gospod Eoš je omenil, da bi se naj namestitev celjskega muzeja čimprej uredila. Končno je ob zaključku župan povabil navzoče, da v sredo dostojno počaste spomin tragične smrti blagopokojnega kralja s_ službo božjo v cerkvi in svečano komemoracijo pred mestnim poglavarstvom. Kino Union pred otvoritvito Velika dvorana v hotelu »Union« je donala že popolnoma spremenila svoje lice. Sicer se po njej še marljivo sučejo delavci, ci dokončujejo zadnja preureditvena dela, »lavno pa je že vse opravljeno. Saj bo v ^etrtek 10. oktobra, na dan 15. obletnice noroškega plebiscita, novi kino »Union« oti-prl vrata našemu občinstvu. Misel za ta kino datira izza časa pred šestimi leti, ki je »Skala« izdelala in predvajala izvirni film »V kraljestvu Zlatoroga« Prvi predlog je nato upravi hotela Uniona stavil g. Kham, naj mu da veliko dvorano v najem s pravico, da jo preuredi v kinodvorano z vsemi potrebnimi stran-elHmi rvrnst.nri. Po dolgih razmotrivanjih se je končno letos 2. februarja uprava odločila in pristala na ponudnikove predloge^ g. Kham pa je dobil koncesijo za kino šele letos 16. avgusta. Nato so takoj začeli s preureditvenimi deli. Bilo je treba ogromnega študija m vsestransko temeljito premišljenih načrtov, s katerimi je bilo zlasti treba doseči vse pogoje za kar najugodnejšo akustiko. Kajti to je vprašanje, ki igra pri modernem zvočnem filmu eno najvažnejših vlog. To nalogo, ki si jo je zastavil g. inž. Lado Kham, je tudi v polnem obsegu in s popolnim uspehom izvršil, kar sta mu potrdila oba poklicana inozemska strokovnjaka in kar mu bo rado priznalo tudi naše občinstvo, ko bo prvič posetilo v tako preurejeni dvorani kino-predstavo. Vsa številna dela so bila opravljena v kratkih petdesetih dneh. Opis celotne preureditve objavimo v prihodnjih številkah. Za danes naj samo na glasimo, da bo vodstvo kina po izjavi g. Kbama skrbelo za spored, ki bo obsegal samo izbrana dela najboljše svetovne filmske produkcije. Vzlic visokovredni kakovosti in kljub ogromnim stroškom, ki jih je zahtevala smotrena in zahtevam prefinjenega okusa ustrezajoča preuredbi, pa bodo '»ene nizxe. ns ljudske in prikrojene plačilni zmožnosti najširših slojev. Sedeži bodo od Dvi 4-50 do največ Din 13. Pri tem pa moramo opozoriti, da znaša že razdalja prve vrste (torej sedeži po Din 4-50), od projekcijske stene celih 9 metrov, torej vte, nego v slab‘h, nesmotreno urejenih dvoranah že primeroma dragi sedeži. Celle BI Trgatev grozdja bo imelo danes ob 16. Društvo kmetskih fantov in deklet na Frankolovem v gostilni Žerovnik. — Sadjarsko društvo v Dramljah pa nadaljuje z razstavo sadja, grozdja in rož. H Zbrali so se generali brez armade pod firmo JNS v celjskem »Unionu« in so raz-motrivali svojo usodo. Prišli so do prepričanja, da se bo z njimi vred podrl ves svet. Sestanka so se udeležili tudi nekateri domačini, prešteli bi jih lahko na prste ene roke. Ko so posvete izvršili, so se podali v razne lokale in se zabavali še nadalje. Veliki dan je minil in Celje je ostalo kakor je bilo. S Težka avtobusna nesreča, ki je zahtevala H žrtev je bila 9. decembra 1931 v Medlogu pri Celju. Kakor znano, je moralo mestno avtobusno podjetje plačati svojcem umrlih ^ponesrečencev odškodnino, nekaterim ponesrečencem pa plačuje rento. Ugotovljeno pa je bilo, da je hude nesreče sokriva železniška uprava ter se je zaradi tega skušalo doseči, da bi državni erar plačal vsaj polovico odškodnine. Ker pa se to poravnalnim potom ni doseglo, je bila decembra 1934. vložena tožba. Kot razlog se navaja nepravilno urejena proga, ker na križišču, kjer se je nesreča zgodila, železniška proga nima zatvornice niti opozorilnih znamenj, kar bi pri sedanjem prometu moralo biti. šele apelacijske sodišče v Ljubljani je tožbi, oziroma prizivu pri razpravi dne 1. oktobra t. 1. ugodilo mestnemu avtobusnemu podjetju. И Tatovi zopet na delu. Na Kralja Petra cesti je bilo ukradeno 900 Din vredno kolo »Hove« slikarskemu pomočniku Vičar Avgustu, na Dečkovem trgu pa Lapornik Francu, krojaškemu mojstru, skoro novo kolo, znamke »Branabor«. Slednje je vredno 1500 Din. Kaže, da se je v Celju zbrala tatinska družba koles. B Akrobatske produkcije bo imel prihodnji teden Za kresijo Aleksič Dragoljub. a V javnost so prodrle vesti, da je stara slovenska Majdičeva veletrgovina z železnino prešla v nemške roke. Ob tem nam je postalo •tesno pri srcu, kajti v zadnjem desetletju, zlasti v najnovejših časih, se je nemški velekapital polastil cele vrste slovenskih podjetij, katere je zlasti podeželsko ljudstvo podpiralo po geslu: »Svoji k svojim«. Danes ne moreš v Celju kupiti niti koščka stekla, ne da bi s tem podprl nemški velekapital, in tako odslej ne bo mogoče kupiti niti najmanjšega žeblja, da ne bi nesel svojega denarja v nemške roke. И Smrtna kosa je pobrala včeraj 761etno zasebnico Žerovnik Marijo z Mariborske ceste št. 17 ter 7 let starega Menčaka Jakoba iz Gornjega grada, ki je umrl v tukajšnji bolnišnici. Naj počivata v miru! Goina vas pri Novem mestu. V nedeljo, dne 22. septembra t. 1. je naše društvo Kmetskih fantov in deklet v Gotni vasi priredilo kolesarsko dirko na Gorjance, združeno z veselico in vinsko trgatvijo. Za dirko je vladalo veliko zanimanje, posebno zato, kdo si bo priboril prvo darilo, katerega je daroval društvu podpredsednik narodne skupščine in narodni poslanec g. dr. Josip Režek (krasna srebrna doza). Tekmovalci so pripravljeni. Na startu se je javilo 8 dirkačev, kateri sc točno ob 3. uri popoldne slartali. Cela proga j( dolga 26 km in je bila precej naporna, ker ji to gorska cesta z mnogimi ostrimi ovinki ii težkimi serpentinami. Prvi je privozil na cil Medvejšek Franc iz Blance pri Sevnici v čast: 54 minut 5 sekund in si s tem pridobil naslov društvenega prvaka in osvojil darilo narodnega poslanca g. dr. Josipa Režka. Drugi je bil Krc vel Ludvik isto iz Blance v času 54 minut i 6 sekund, tretji pa je bil Krevel Fric iz Blanc v času 54 minut 7 sekund, četrti je bil Lamp' Slavko iz Št. Jerneja v času 54 minut 8 sekund Tudi drugi štirje vozači so privozili na cilj še • dovolj dobrem času. Dirka je potekla v najlepšem redu pod vo-stvom Matka Jožefa ml., ki je dirko otvori’ Organizacija dirke je bila vzorna, za kar gre z; hvala tov. Matku Jožetu ml. Po dirki je. bi! razdelitev nagrad in nato vrtna veselica, zdri žena z vinsko trgatviio Ptui Obisk kmetijske razstave je vseskozi zadovoljiv. četrtek so jo obiskali gostilni carji in vinski trgovci, katerih se je zbral kakih 100 iz raznih krajev naše banovine Dopoldne so si ogledali razstavo, poskušal: vina in sklepali kupčije. Popoldne pa so sc z avtobusi odpeljali v Haloze, kamor jih je povabil v svoj vinograd gospod Ernst, lastnik splošno znane gostilne »Pri Juden-naceinu« v Ptuju. V petek pa so se mudi’ tukaj sadjarji in sadni trgovci. Tombola. Ženska podružnica Sv. Cirila r Metoda v Ptuju priredi v nedeljo popoldr tombolo z lepimi dobitki. Nogometna tekma. SK Drava iz Ptuja t< SK Ptuj priredita v nedeljo ob 15. uri n<: gometno tekmo, katere čisti dobiček namenjen za spomenik za pokojnega V:; teškega kralja Aleksandra I., Zedinite!jr Najstarejša Ptujčanka je vdova ga. Gvju rieza Katarina, ki je te dni praznovala sve 98-Ietni rojstni dan ter je vkljub viso! starosti še vedno čila in zdrava. Naj živi r mnogo let! Splava sta se razbila. V zadnjem času j Drava precej narasla, zato se je na nje pojavilo precejšnje število snlavov. V če trtek proti večeru je trčil ob joho potni škega mosta v Ptuju splav, se zagozdil ir močno poškodoval. Takoj nato pa je voz; za njim drugi splav, ki se je tudi zadel • zataknjeni splav, tako da sta se oba skore popolnoma razsula in je Drava odnesla veliko množino lesa. Lastnika trpita velike škodo. Tedensko gasilska in reševalna služba. Od 6. do 13. t. m. vršijo gasilsko službo vodnik Vauda Ignac, rojnik Runovec Frane ter gasilci Fi j an Oskar, Trapša Franc Vauda Jožef in Junger Franc. Rešilno službo pa šofer Omulec Ivan, rojnik Vaupotič Konrad in gasilca Skaza Ognieslav ter Horvat Martin. — (Nočno lekarniško službo opravlja lekarna pri »Sv. Antonu« mr. Orožen Bogomir.) Italijani so poslali takoj po pričetku bele» v *beall!»«»e|e 14!!!S,1iftt,fftbiSlsk' umetifik upodobil lo'bitko! Zanimivo je, “*» “ V-SEMS ÄS tSueTÄW^^ÖÄÄa .»mo. p.-™- lf©raarsÉa Mornarji so ljudje, ki žive posebno življenje. Navadno so daleč od svojih domov, svoje domovine ne vidijo včasih leta in leta, ko pa se vračajo, najdejo razmere popolnoma izpreme-njene. Pri takih prilikah dožive vse polno razočaranj in nič ni čudnega, če se ta ali oni mornar vrže z obupom v srcu v nevarnosti pomorskega življenja, samo da pozabi na vse, kar je bilo. Mornarji so ljudje, kakor vsi drugi. Tudi oni imajo srce in dušo in ko pridejo na kopno, se vname marsikatero mornarsko srce. Mornarska ljubezen pa je svojevrstna. Znani pisatelj Filip Žebroda popisuje v svoji knjigi dogodek, ki je za razmerje mornari c-v do žensk silno značilen. Med drugim pravi tole: Že pred vojno sem se seznanil z dekle- tom, vendar se nisva nikoli zaročile, V svetovni vojni seni bil ujet na Japonskem. Med tem ča-o-em svoji izvoljenki sploh nisem mogel nič pisati. Po vojni me je usoda zanesla na otok Sumatro. Tam sem dobil dobro službo v pristanišču in sem zaslužil mnogo denarja. Na svojo deklico sem pa že skoro popolnoma pozabil. V Vojvodini je takrat ljudem bolj slaba predla. V časopisih sem čitak kako je doma hudo. Pa sem si mislil, preden ves svoj prihranek zabiješ, pošlji vsaj nekaj domov. In res sem poslal ‘209 holandskih goldinarjev. Čez osem tednov sem prejel denar nazaj in pismo Očeta, kjer mi piše: >Nam ni treba tvojega denarja; ker ga boš še sam potrebovale No, potem pa ne,« sem si mislil. Nisem pa imel v resnici nikogar, komur bi bil denar lahko poslal. Pa mi šine v glavo misel na dekleta in sem ji pisal:' >Ali potrebuješ kaj denarja?-: Odgovorila mi je že po nekaj tednih: »Le pošlji, če kaj imaš.« Čez nekaj časa sem prejel od nje pismo, v katerem mi sporoča, da si je kupila za poslani denar spalnico. Minila so tri leta, kajti toliko časa je trajala še moja službena pogodba. Tedaj pa sem se vrnil domov. No, posebno dobro se nisem počutil, preveč sem videl sveta in vse mi je bilo nekam tesno in majhno. Sedel sem v sobi svojih staršev, misli pa so mi potovale nazaj na Sumatro. Nekega lepega dne pa me je pobarala moja mati: E, ti, kdaj pa se misliš ožmdi?-; »Jaz? oženiti? S katero pa?« — »No, z Anico vendar, saj je nakupila za ves denar, ki si ga pošiljal, že vso opremo!« — Na to v resnici nisem nikdar mislil.« Pa sem materi odgovoril: : E, ne bom se oženit.' — »Če je pa tako, potem pa te tudi doma ni treba več. Ti falot ti, dekle te je čakalo vsa leta od začetka vojne!« In veste, da sem se potem oženil. Kesal se pa nisem. Ančka je prav dobra žena. Če pridem nekoliko osmojen domov, se samo smeje. In ko ležem, mi odrgne noge z mrzlo frotirko, da se prej strežnem in da imam naslednjega dne zopet čisto glavo. Sedaj imam že dva otroka. Fant že kolesari. Ko bo star 12 let, mu bom kupil motorno kolo, ker sem mu ga obljubil. Ko pa bo star 16 let, naj se oglasi pri letalcih. Tudi pijančuiem ne več. Nikoli nisem mislil, da se bom tako izpremenil. Tudi mornarji imajo mehko srce. Äfiiemasi bistre giara Ameriški trgovci so že pred teti izdali geslo: »Poštenje v trgovini! : Nihče naj več ne slepari in naj ne prodaja slabega blaga za dobro, ampak vsak naj prodaja dobro blago za dobro ceno, manjvredno blago pa cenejše, kajti samo na ta način, pravijo trgovci, je mogoče pridobiti večje število kupcev. Če se namreč odjemalci prepričajo, da lahko trgovcem zaupajo, se bodo gotovo radi vrnili v njegovo trgovino in tudi drugim pripovedovali o dobri postrežbi, primernih cenah in dobrem blagu. To agitacijo za poštenje pa je znal prav spretno izkoristiti neki Američan ob Kanadski meji. Mož je prodajal mrzel čaj, ampak v steklenicah, ki so bile prav tako trebušaste, kakor tiste, v katerih navadno prodajajo Američani konjak. Zato ni čudno, da so imele trebušaste steklenice na Američane v dobi prepovedi alkoholnih pijač silno privlačno moč, ki je ostala v dobrem spominu še danes, ko Američani lahko na vse mile načine uživajo božjo kapljico. Okoli podjetnega Američana, ki je prodajal »mrzli čaj« -v tako zapeljivih steklenicah, se je ljudi kar trlo. Steklenice so bile tako dobro zaprte, da kupec ni imel časa, da bi s posebno pripravo, ki je zahtevala precejšnjo proceduro, odprl steklenico že pri nakupu. Na majhni kanadski postaji se ustavljajo vlaki jedva eno minuto, zato so potniki steklenice s hladnim čajem kar lepo vzeli s seboj v vagon in med potjo steklenice odpirali. Njihovo veliko začudenje pa je bito. ko so spoznali, da je v steklenicah res pravi čaj, namesto zaželjenega konjaka. Ko je bila v Ameriki prohibicija odpravljena, je seveda minula tudi dobra kupčija s trebušastimi steklenicami. Slika kaže svečanosti ob prenosu Hindenburgove krste v tanenberški spomenik, ki je odslej nacionalno svetišče nemškega ljudstva. V sredi nesejo generali Hindenbur- govo krsto v grobnico. Lepe manire zsakdaj Mi imamo dandanes že precej knjig o lepem vedenju. Na žalost je menda odjem teh knjig precej skromen, kajti o lepem vedenju še vedno ni prav posebnih sledov. Zanimive pa so prav posebno stare knjige o lepem vedenju, ki nam povedo, kako čudne navade so včasih vladale med ljudmi, navade, ki so nam danes čisto nerazumljive. Leta 1530. je veliki učenjak Erazem Rotterdamski napisal knjigo o lepem vedenju in med drugim svetoval tudi tole: Dostojni ljudje si ne brišejo nosov s klobuki ali rokavom, pa tudi ne z roko. Kihati svojemu sosedu v obraz ni lepo. Po jedi, pravi učeni Erazem dalje, si ne smeš brisati zob s servijeto, ali jih čistiti z nohti, ampak z zobotrebcem. Gostu, ki ti sedi pri jedi nasproti, ne stopaj na noge, onega pa, ki sedi poleg tebe, ne dregaj s komolcem med jedjo. Poskušati s prstom, če je juha dovolj hladna, ni dostojno. Še manj, pravi Erazem, da je dostoj- Po vdoru italijanskih čet v Abesinijo in po bombardiranju Adue deželi. Slika kaže abesinske čete, pripravljene Adigrata je abesinski cesar odredil splošno mobilizacijo boj, ki tabore v okolici Addis-Abebe. ЖиИипа Wasfay ii alici - se# Narodnega dledališca v Pragi Moža, ne samo inspiriranega, samoniklega, prav od Boga ženijalnega dirigenta je njegova domovina po smrti Otakarja Ostrčila poklicala na odgovorno mesto šefa opere Narodnega gledališča v Pragi. Talichova umetniška osebnost je tudi nam dovolj znana. Rodil se je 1. 1883 v Kromerižu, po dokončanih študijah je ab-solviral praški konservatorij, nato je študiral glasbene vede pri Nikischu in Re-gerju v Lipskem ter v Milanu. Bil je violinist v Berlinski filharmoniji, pozneje kapelnik naše Slovenske filharmonije in opere v družbi z Beniškom. — Kdo se ne spomni njegovega dirigiranja Dvoržakove »Rusal-ke«, Fallove operete »Ločena žena« itd. — Umetniška karijera ga je vodila v Odesso, Tiflis in končno v Prago, kjer je bil od leta 1918 duša češke filharmonije, orkestralnega udruženja, ki si je pod Talichovo taktirko pridobilo svetovni sloves. Koncertiralo je vsepovsod doma, v Italiji, na Dunaju, v Londonu in Skandinaviji. Leta 1931 je zapustil Prago in ko se je vrnil, ga je domovina pozdravila z neizmernim navdušenjem, njegovi umetnosti pa smo imeli priliko se diviti večkrat v Ljubljani in zopet se nam obeta njegov koncert, ki bo pač za Ljubljano umetniški dogodek in užitek prve vrste. Talich ni samo interpret glasbenih del svojih rojakov (Smetane, Dvoržaka, Suka, Janačka, Novaka in mladih čeških skladateljev), marveč je izvajal internacionalna dela Ravela, Schönberga, Stravinskega, Hindemitha, Prokofieva, Szyma-novskega. Ker je začasna angažiran za tekočo sezono za razne koncerte češke filharmonije v Stockholmu, bo zaenkrat imel samo vpliv na izbiro repertoarja praškega Narodnega gledališča in bo gostoval kot dirigent v mesecu marcu prihodnjega leta. Ob strani mu bosta stala kot prvi kapelnik Zdenek Chalaballa iz brnske opere in Otakar Jeremias, šef orkestra v Radiu v Pragi-v — Chalaballa je učenec Janačkov, Jeremiašpa se je izvrstno uvedel z opero »Bratje Ka-ramazovi« in je dosegel velik uspeh na internacionalnem glasbenem festivalu v Pragi. — Ko iskreno čestitamo našemu milemu znancu Vaclavu Talichu za visoko umetniško poslanstvo v hramu modric bratskega češkoslovaškega naroda, želimo le, da bi nas večkrat obiskal in nam naklonil bogate čare njegovega ženija! Z. P. ,Gruda* Te dni je izšla septemberska številka »Grude«, kmetsko-mladinskega kulturnega mesečnika, ki s pisano besedo orje ledino za naš slov. preporod v duhu kmetstva. — V glavnem pri- občuje nadaljevanje »Potoško mladosti« V ence-slava Winklerja, te edinstvene povesti, ki je resnična podoba družabnih razmer na našem podeželju in vsa prepojena z novo mlado lučjo, ki jo prinaša v slovensko vas mlad kmetski rod. Povest še ni zaključena, toda že dosedanja, vsebina in idejna zasnova postavljata mladega avtorja v prvo vrsto naših mladih pisateljev tiste generacije, ki se je odločila, da brezkompromisno izpolnjuje s svojim umetniškim peresom poslanstvo nove dobe v razvoju človeške družbe. Poleg pesmi »Noč na vasic priobčuje Ivan Albreht stvarno razpravo o zaščiti kmetskih deklet, ki odhajajo v svet, France Artnak pa dva socialna utrinka, pesem »Glad« in črtico «Zapuščenost«. V »Politiki in politični vzgoji razpravlja dr. Viktor Maček o vprašanju, ki se v naši javnosti čestokrat pojmuje, ali namenoma ali pa iz nevednosti, prav enostransko, zavoljo česar se včasi dvigne toliko nepotrebnega prahu in hude krvi. Neumorni Tine Janliar iz Žej nadaljuje v tokratnem članku Kako naj gospodarimo?« svoje misli o prinosnosti kmetijstva in težkem položaju kmetskega gospodarstva. Prav lepa je fotomontaža Rajka Kosa o prazniku žetve v Beli krajini pri »Treh farah«. V enostavni podobi je zajetega toliko življenja in običajev ix Bele krajine, da je človek kar vesel velikega napredka naših fotoamaterjev, ki v podobi prikazujejo vse odtenke našega narodnega življe-, nja. Bogata septemberska številka Grude« prinaša še v različnih zaglavjih dosti koristnega in potrebnega beriva, tako za kmetske fante in dekleta kot tudi za ostalo podeželje. — Naroča se v upravi, Ljubljana, Kolodvorska ulica št. 7. no loviti iz sklede juhe največje in najboljše kose, da drugim nič ne ostane. Posebno priporoča Erazem ljudem, naj ee skrbno češejo in naj svoja lasišča očistijo usi in gnid. Vedeti moramo namreč, da so ljudje takrat nosili dolge lase in tudi tako zvani boljši ljudje niso bili brez mrčesa. Držati roke navzkriž na hrbtu je tudi veljalo za nedostojno, ravno tako nedostojno je bilo, če je kdo nosil pod pazduho knjigo ali klobuk. Holandska laka Holandski kralj Jurij I. se ni hotel V nobenem hotelu več ustaviti, ker je bil prepričan, da ga hočejo povsod opehariti s pretiranimi cenami. V mestecu Alkmariju, kjer se je nekoč ustavil poštni voz pred gostilno »Pri jagnjetu«, je naročil, naj mu prineso tri mehko kuhana jajca. Ko pa je jajca použil, je vprašal po računu. »Dvesto goldinarjev«, je odgovoril debeli krčmar. »Kaj?« je začuden vzkliknil monarh. »Ali so jajca pri vas tako redka?« — »Naj blagovoli Vaše Veličanstvo milostljivo oprostiti, jajca pri nas niso redka, pač pa kralji.« Film o someiski ženi Sovjetska književnica Ana Karavajev je angažirana, da izdela scenarij z film o sovjet^ttl Ž3- nvkatcregaboBò igrali ob proslavi dvajsetletnice oktoberske revolucije, Ana Karavajev je za ta namen sklicala zborovanje žena najrazličnejšib poklicov v uredništvu lista »Radilica i seljanka4 in zbrala podatke o njihovem delu. Film bo reži—1- net žena. Daria Špilk. General de Bono, vrhovni poveljnik itali' janske armade, ki prodira v Abesinijo. Gf' neral de Bono je obenem guverner Eritrei6’ Visoko bolgarsko priznanje našemu Sokolu O priliki VIII. zleta bolgarskih Junakov \ Sofiji, je naš znani in agilni sokolski str kovnjak br. Vojislav Bogićević preko Save"1 SKJ poklonil Savezu bolgarskih Junakov vod s\rojega odličnega dela »Priročnik za sok°( ske prednjake«, IV. izdaja. Enak izvod ^ posebno okusni opremi pa je poklonil pokrovitelju zleta Nj. Vel. carju Borisu. kratkim je prejel br. Bogičevič iz Sofij® dvorne pisarne veliko sliko Nj. Vel. carja risa z lastnoročnim podpisom in pismo sled^, vsebine: »Ljubi Bogičevič! S posebnim voljstvom sem poročal Nj. Vel. carju Bo1 ,i o Vaši ljubezni, ki ste jo 1 rrl'-1 ■,'111 » dar1 Vaše knjige »Priročnik za ke.« N j. Vel. car Boris se je odzval pozornosti z iskrenim zadovoljstvom in odr1 da Vam sporočim Njegovo največjo zahva srčne pozdrave, kot spomin na Vašo ude1 j-na zletu pa Vam pošilja priloženo sliko- na zieuu pa vam pošilja priloženo aiio."-mite iskrene pozdrave, Panev, načelnik P ne Nj. Vel. carja Borisa.# Kadar kupujete radio aparat posvetite pažnjo temu znaku! Ta emblem valov in zvezd ima vsak Phiim-Radio Kot znak prednjaštva predstavlja rezultat vseh izkustev, znanja in prednosti, ki jih lahko nudi naj večja radio industrija sveta, in s čimer je pridobila mumm zmovoimm hup€E¥ ZADOVOLJSTVO IN ZAUPANJE, KI SO JU IZKAZALI Tl NEŠTEVILNI ODJEMALCI PHILIPS PREDMETOV, STA NAJBOLJŠA GARANCIJA, DA Z IZBIRO $»HIfcIPS RADIA KUPITE NAJBOLJŠE OD NAJBOLJŠEGA! ''"v v>'-чЛ«•>-•.. ELEKTROTEHNIČNO PODJETJE тШ %cut HUUđuc, Ци&Цана iji Borštnikov trg št. 1 — Telefon št. 27-04 Vam Izvrši vsa elektrolnstalacljska dela In popravila! Ùgiasi i/ „(Џаш паш1а" imafa бСџљкењ uspeU ! тш1ШШЖтттт V globoki tugi naznanjamo prežalosfno vest, da je naš nepozabni, iskreno-Ijubljeni papa, opapa, brat, stric in tast, gospod Ivan Končina veleposestnik in trgovec v Gorenji vasi v petek, dne 4. oktobra 1935 na poškodbah, ki jih je zadobil povodom železniške nesreče, previden s tolažili sv. vere, boguvdano preminul. Progreb nepozabnega rajnkega bo v pondeljek, dne 7. oktobra ob 10. uri dopoldne iz hiše žalosti Ivanjčna gorica na farno pokopališče Stična, kjer ga bomo položili k večnemu počitku v rodbinsko grobnico. Sv. maše zadušnice se bodo darovale v farni in v drugih cerkvah. Gorenjavas-Ivanjčna gorica, dne 5. oktobra 1935. Tinca por. ing. Croscile!, Eia por. Jefimov, Albina por. Kralj, hčerke, Franc Končina, brat, x Feodor Jefimov, Josip Kralj, zeta, Andreja, Mafia, Nana, in Milan, vnukinje in vnuk, Andrejčka, pravnukinja in vsi ostali sorodniki r Potrti neizmerne žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem prežalostno vest, da je naš nadvse ljubljeni soprog> srčno dobri oče, stric in svak, gospod JOSIP CAD posestsiilc in gostilničar danes, dne 5. oktobra 1935 ob pol 10. uri dopoldne nenadoma boguvdano preminul. Na zadnji poti ga spremimo v ponedeljek, 7. oktobra 1935, ob 3. uri popoldne na pokopališče na Viču. V Ljubljani, dne 5. oktobra 1935. Žalujoči: Josipina, hčerka in Joško, sin; soproga Agata in ostalo sorodstvo. Holandske tvetliine čebulice hiacint, tulipanov, narcis, krokusov i. dr. v največji izbiri pri SEVER & Comp. Ljubljana Cenik na zahtevo. Hranilne knjižice prodate ali kupite najbolje potom moje pisarne. Solidno poslovanjel Priložite znamko! Rudolf Zore, Ljubljana, Gledališka ul. 12 Telefon 38-10 Ureditev dolgov potom sodnih in izvensodnih poravnav. Nasveti v konkurznih zadevah in vseh dru gih trgovsko-obrtni! poslih. — Strokovni knjigovodske revizije sestava in aprobaciji bilanc. Preskrba kreditox nasveti glede hranil nih vlog in plasiranj' istih. — Vsi posl kmečke zaščite. Edina koncesijonirana komercijalna pisarna : LOJZE ZAJC Ljubljana, Gledališki ulica 7. Telefon 38-18 Naročajte „Glas naroda!“ ! Bodočnost ni skrivnost ! Ste rojeni med leti 1859-1919? Čitatelji in čitateljice tega lista, rojeni med 1859—1919, se iskreno naprošajo, da nujno navedejo svoje ime in natančni datum rojstva. Sijajni astrolog, katerega znanstvena raziskavanja so splošno priznana in obsežno komentirana v vsem tisku, se je odločil, da bo čitateljem in čitateljicam tega lista objavil svoje senzacionalne studije, na podlagi katerih morejo generacije, rojene med 1859 do 1919, Izboljšati svojo eksistenco in doseči srečo, zdravje, ljubezen itd. Ta objava je največjevaž-Inosti ter nudi vsem bral-'kam in bralcem edinstveno priliko, da uresničijo svoje želje in dosežejo srečo. Brezpogrešna jasnovidnost grafologi j e in astrologije Vam bo razjasnila: 1. Vaš značaj, njegove kvalitete, njegove napake, 2. Vaše izglede v ljubezni, 3. Vaše izglede v kupčijah, 4. Vaše izglede v podedovan ju, 5. Vašo življenjsko dolgost, 6. Vaše prijatelje in Vaše protektor je, 7. Vaše sovražnike, zahrbtnosti, krivične obdolžitve itd., 8. Potovanje, spremembe bivališča, 9. Zadeve v rodbini, 10. Vse, kar želite zvedeti o loterijskih zadevah. Navajamo nekaj izmed tisoč zahval-nic, katere prejema ta sijajni znanstvenik iz vseh krajev sveta : »Gospa Irma Schwarz iz Ljubljane se zahvaljuje naj-prisrčneje, ker je v svojih najtežjih fi-nancialnih neprilikah poslušala njegov nasvet, igrala v loteriji in zadela 150.000 dinarjev.« Pišite brez odloga, pošljite še danes Vaš rokopis in rojstni datum ter 30 Din kot honorar za Vašo psihoanalizo in horoskop na točno in stalno adreso: GRAFOLOŠKI BUREAU — CELJE poštni predal 108. Gospodarstvo ResoSu€iie kongresa hranilnic v Pragi Združenje slovanskih hranilnic je na svojem občnem zboru v Pragi v času od 28.—30. septembra 1935 razpravljalo o gospodarskem položaju slovanskih držav in o nalogah hranilnic pri ustvarjanju gospodarske dobrobiti slovanskih narodov. Po proučitvi referatov je Udruženje ugotovilo, da se narodno blagostanje povečuje najbolje tam, kjer so komunalne hranilnice deležne trdne zakonske ureditve, ki jim daje predvsem značaj pupilarno varnega zavoda in jim omogoča izpolnjevati občekoristne naloge, ki koristijo vsem slojem naroda ter tako zadovolje potrebam časa in krajev, v katerih naj delujejo. Sogglasno se je ugotovilo, da se ne more uspešno razvijati redno delujoče narodno gospodarstvo nobene države brez mirnega in vztrajnega stvarjanja narodnega kapitala in da so to baš hranilnice, s kojih pomočjo se more ta kapital najzanesljiveje stvarjati, ker se opirajo na trden in stalno naraščajoč kader malih vlagateljev. Zato je potrebno, da se pri ukrepih za odstranitev krize zlasti ozira na to, da se ne jem- lje z neprimernimi ukrepi zlasti glede ureditve obrestne mere moratorija itd. prebivalstvu volja za nadaljnje štedenje in s tem ne slabi možnost stvarjanja novega narodnega kapitala, ki-ga je gospodarskemu življenju treba ravno tako, kakor človeškemu življenju krvi. Da so trdnost in stalnost valute, pravično upoštevanje vseh gospodarskih sestavin države in naroda ter politični mir temeljni predpogoji za utrditev gospodarskega miru, to je Združenje slovanskih hranilnic vedno smatralo in smatra tudi naprej za umevno in za »conditio sine qua non?. V cilju praktične poglobitve sodelovanja slovenskih hranilnic se nalaga članom Združenja dolžnost, da se zavzemajo na kompetentnih mestih za to, da se devizni predpisi uredijo čimpreje tako, da se bo moglo v interesu udeleženih držav ter olajšanja izmenjave blaga in podpiranju tujskega prometa vršiti brezgotovinsko plačevanje med našimi državami tudi s posredovanjem hranilnic slovanskih držav, ki nudijo s svojo razsežno mrežo največ možnosti služiti slovanski vzajemnosti. letih ni mnogo delalo, tako, da marsikateri rejec malih živali sploh ni vedel, da obstoja pri nas kako tako društvo. Lansko leto pa je prevzel predsedstvo društva veterinar gospod Aleš Lešnik, ki je dal društvu tudi novo življenje in čigar napredek nam prav lepo kaže naša razstava. Aranžer in vodja razstave je ustanovitelj društva gospod Alojzij Staltzer iz Orešja pri Ptuju, ki se bavi z zajčjerejo že mnogo let ter si je pridobil velike izkušnje, tako, da je eden prvih tovrstnih strokovnjak jv in tudi ocenjevalec kuncev za celo Jugoslavijo. Poleg drugih živali goji zadnji čas angorske kunce, in sicer jih ima že sedaj okrog 100 komadov, dočim pa jih namerava razploditi na 500 živali. Kako rentabilna je ta pasma, je razvidno iz tega, da da 300 zajcev letno okoli 100 kg volne, katera vsled prvovrstne kvalitete predstavlja vrednost 50.000 Din. Razstavljene so raznovrstne zajčje pasme od našega navadnega domačega zajca pa do krasnega francoskega ovnolika, ki je pri nas precej redek in je dosegel pri ocenjevanju 96 točk. Po številu pa prevladujejo angora zajci. Razstavljenih je mnogo vrst golobov od največje vrste kakor florentinci, rimljani itd. do malih palčkov. V drugem oddelku, katerega je aranžiral veterinarski sreski referent g. dr. Jedlička, pa so razstavljene kokoši, med katerimi je najbolje zastopana naša domača štajerska kokoš, ki je priznana^ kot najboljša jajčarica. Nadalje so pure, več vrst gosi, rac, med katerimi vzbujata posebno pozornost dva para japonskih rac, katere je razstavil g. Petek iz Središča. Od razstavljalcev perutnine je med drugimi treba tudi omeniti veleposestvo št. Janž na Dravskem polju, go. Lukman Maro iz Središča, Kramberger Franca iz Rogoznice pri Ptuju in živinozdravnika g. Nardin Joška iz Ormoža, ki so razstavili prav lepe družine Šta-jarske kokoši in kopune. Borzna ooročHa Curili, 5. oktobra. Beograd 7-—, Pariz 20-2325, London 1503, Newyork 307-375, Bruselj 51-85, Milan 24-97, Madrid 4P90, Amsterdam 207-65, Berlin 123-45, Dunaj 57-50, Stockholm 77-50, Oslo 75-50, Kopenhagen 67-10, Praga 12-75, Varšava 57-80, Atene 290, Carigrad 2’45, Bukarešta 2-50, Helsingfors 6-6250, Buenos - Aires 0-8450. Tuli kapital v našem gospodarstvu V poročilu Jugoslovansko-nizozemske trgovinske .zbornice je-tudi zanimivo poročilo o porazdelitvi tujega kapitala, ki se udejstvuje v našem gospodarstvu. Po tem poročilu je v našem-gospodarstvu udeležena Francija s 32-5% vsega tujega kapitala. Angleška z 28-3, Avstrija s 3Ò-2, Švica s 14-1. Češkoslovaška z 121, USA z 121, Belgija z 101. Madžarska z 11, Nemčija z 8-2 in Italija z 2-8%. Glede našega bančništva pravi poročilo, da je od dvajset vodilnih denarnih zavodov samo tri ali .štiri, ki delajo z lastnim domačim kapitalom, toda tudi le- dve banki, ki delata s čisto tujim kapitalom. Pri ostalih 14 ali 15 denarnih zavodih pa sodeluje tuji kapital v večjem ali manjšem obsegu. Tako sodeluje v našem bančništvu Francija z 800 milijoni dinarjev, Avstrija s 500 milijoni, Švica s 350 milijoni. Češkoslovaška s 300 milijoni, Belgija z 250 milijoni, USA s.300 milijoni, Madžarska z 200 milijoni, Italija s 100 in Nemčija s 180 milijoni dinarjev. Poljska in Švedska pa imata v našem denarništvu vloženega precej manj kapitala. Po tej statistiki je udeležen tuji kapital v našem bančništvu z okroglo tremi milijardami dinarjev, njegova udeležba v industriji in drugih gospodarskih podjetjih sicer številčno ni znana, vsekakor pa je največji delež v kapitalu Francije in Anglije. Angleški kapital je v znatni meri vložen v rudarskem podjetju Trepča, ameriški, švedski in švicarski v električni industriji, češkoslovaški pa v tekstilni. Cementna industrija pa se deloma nahaja v rokah. madžarskega in italijanskega kapitala. Vsslivf afriške uoine na sve&own® eo&oodarsiifo Gospodarske posledice italijansko-abesinske-ga spopada in splošne napetosti v sredozemskem bazenu so mnogo večje, nego se je spočetka pričakovalo. Predvsem je pričelo zlato bežati iz Evrope v varnejše ameriške Zedinjene države. Iz Londona, Pariza, Amsterdama in drugih finančnih centrov odhajajo dan za dnem pošiljke zlata preko morja. Od početka létà do zadnjih dni je bilo odposlanega v Ameriko že za preko 1500 milijonov dolarjev zlata. Pričetkom preteklega tedna je bilo razpoloženje na borzah dobro in optimistično. Vest o početku vojne v Abesiniji pa ga je popolnoma ubila. Posebno veliko vznemirjenje je bilo opaziti na newyorski borzi. Tečaji delnic so dnevno padali in dan za dnem je znašal obrat preko dva milijona delnic. Dnevno je bilo pred zaključkom borze prodanih že po 700.000 delnic. Na blagovnih tržiščih pa je mobilizacija v Italiji iri Abesiniji učvrstila tendence. Bombaž je v Newyorku poskočil za dva dolarja. Pšenica za štiri cente. Na londonski borzi je bilo razpoloženje nekoliko mirnejše, vendar so tudi tu padli tečaji nekih akcij in državnih papirjev. Tako je Dunlop padel na P65 šilinga. Ne glede na to, pa je čisto gotovo, da bodo angleška posojila za oborožitev dobro plasirana. Funt je neznatno padel, enako pa tudi italijanska lira. Italijanski bankovci notirajo v Parizu 101, čeki 98, uradni kurz pa je še vedno visok in znaša 123-75. Razstava malih živali Da bi predstavljala sresko kmetijska razstava v Ptuju čim popolnejšo sliko našega sreza, se je razstave udeležilo tudi društvo rejcev malih živalic v Ptuju. Ta nam prikazuje kako važna in rentabilna je reja malih živali za našega malega človeka, kakor tudi dober vir dohodkov našemu kmetu, ki za prehrano malih živali porabi marsikaj, kar bi mu sicer šlo v odpadek. To naše društvo je bilo ustanovljeno leta 1913, ki pa v povojnih * Živilski trg in trgovina z jabolki in krompirjem v Ptuju. Naš trg je v zadnjem času dobil že čisto jesensko lice. Najti ni več razne poletne zelenjave in zgodnje vrste sadja, pač pa je zelo dobro založen z razno jesensko povrtnino, jabolki in grozdjem ter se je pojavil že prvi domači kostanj. Opažati pa je veliko pomanjkanje gob, ki jih je bilo navadno ob tem času vsako leto zadosti. Cena jabolkom na drobno se suče kakor je pač kvaliteta od Din 2—4, za grozdje pa od Din 1.50—2, kostanj „hlinil“ je... zlato zato, ker pomeni čas. Med tem ko se mučite z drugimi politurami za dosego bleska ne-dogledno dolgo, dosežete e VOLINITOM že v manj kot pol ure trpežno, elastično in o-maimio blestečo 3 m1 veliko ploskev. Za po-litiranje lesa uporabljajte povsod le zgoščeno polituro »POLI-NITc, ki jo razredčite s 950/o špiritom v razmerju 1:3. Zaloga R. HAFNER, Ljubljana, Celovška cesta št. 61. Malo sode bikarbone in kuhinjske soli in v trenutku imate mineralno vodo, toda komur je kaj za zdravje, mu je najboljša v pijača fF ena s srcem pa od Din 2.50—3 za kg, pečenega se prodaja za 1 Din 4. Solato in drugo zelenjavo je dobiti po zmerni ceni, le cena jajcem je vsled dobrega izvoza letos precej visoka ter stane od Din 0.60 do 0.80. Zelo živahen je tudi promet na našem kolodvoru, kjer se je nalagalo od avgusta do danes že okoli 70 vagonov jabolk, od katerih je bilo ca 35 vagonov izvženih v ČSR, 28 v Nemčijo, ostali del pa v Avstrijo in Italijo. Kot je razvidno, je sadna trgovina letos zelo živahna in bo našemu sadjarju prinesla precejšen izkupiček. Jabolka se plačujejo od Din 1.80—2.50 za kg za izbrano sortirano blago. Otresena jabolka za prešo ki se ne izvažajo v inozemstvo pa se prodajajo od Din 0.50 do 0.60. Tudi krompir se prav pridno nalaga in je bilo doslej odpremljenih ca 72 vagonov, ki je bil prodan povečini v Banat in Srbijo. V inozemstvo pa se ni izvažal. Cena pa mu je za bel pozni krompir Din 0.50—0.60, zgodnji pa se plačuje po Din 0.70—0.80 za kg. MALI OGLASI Vsaka beseda 50 par. Najmanjši znesek 5 Din. Drž. in ban. davek 3 Din. Oglasniki, ki iščejo službe, plačajo samo po 25 par za besedo. Pri malih oglasih reklamnega značaja stane petiina vrsta 2 Din. Na pismena vprašanja je priložiti za odgovor 2 Din v znamkah. — Mali oglasi so plačljivi takoj pri naročila. SOBO V CENTRU MESTA oddam gospodu. — Ravtar, Gajeva 9/11. vrata 9. BREZPLAČNO STANOVANJE v vili v ljubljanski okolici dobi zakonski par, ki bi zato opravljal mala vrtna in hišna dela. Ponudbe pod »Pošten? na upravo »Glasa Narodas. INSTRUKCIJE v nemščini daje gospodična začetnikom in konverzacije odraslim. Cene primerne. Naslov v upravi lista. DOBRO OHRANJENO KOLO, električna svetilka, se proda. Naslov pove uprava. ZLOŽNO MIZO, 2 krat 1 m, za krojače ali ta-petnike, tudi knjigoveznike, se proda. — Naslov v upravi lista. komfortno STANOVANJE, sestoječe iz treh do štirih sob v sredini mesta iščem za 15. oktober. Ponudbe na upravo pod »Centralna lega«. KLAVIR kratek v dobrem stanju kupim. — Ponudbe z opisom instrumenta na oglasni oddelek pod »Dober zvok«. PEČI ZARJA najboljše, najcenejše nudim, obzidavam vse vrste Lutzovih peči, štedilnike, oblagam kopalnice, mesnice s keramičnimi ploščicami. Kovče, Ljubljana, Tvrševa 47. KISLO ZELJE, REPO, sarmo, prvovrstno po brezkonkurenčni ceni, vsako množino, dobavlja Homan, Sv. Petra cesta št. 81, tel. 3539. skrbno prebrana in sortirana, sorte : zlata parmena, ananas, belfler, dolenjska voščenka, kanadka itd. zopet na zalogi. Sadje za kuho po zelo ' nizkih cenah. Oglejte si stalno „Sadno 1 razstavo“ pri Kmetijski družbi, Novi trg 3. Ogled brezobvezen za nakup. Vah, тШ ZBESNELI Prvo poglavje. Prvi sončni svet se je komaj rahlo dotaknil nežnih sinjih zaves, ko je Kid liki splašena planila iz sanj. Nekaj trenutkov je kakor izgubljena buljila po sobi in šele polagoma se je zavedela in se nekoliko pomirila. Utrujena se je spustila nazaj v blazine in srce ji je burno Utripalo. Kakor da so jo pravkar potegnili iz vode, si je pričela plaho urejevati zmedene misli. Sanje so se vračale: V laboratoriju je bila zbrana že vsa povabljena družba in Jens je bil mrtvaško bled kakor živo apno v večernem soncu. Kid bi bila rada govorila z njim, a njegov pogled je mimo nje splašeno strmel v daljavo. .— Kakšen si danes, Jens? se mu je za-čudila z očmi, on pa se je samo stresel in hlastno stopil k pultu, kjer je radovedno ogledovala Inge neke načrte. Inge pa je zardela, ko je obstal Jens kraj nje. Tega se je Kid še razločno spomnila. Nato se ji je zdelo, da je hotel Jens govoriti, pa je samo drgetal in nerazločno jecljal. Ustnice so mu mahoma po-sinjele in omahnil bi bil, da ga ni pretregel njegov asistent Kristjan Momsen. Do tu se Kid spominja, potem pa je vse zabrisano in je ostal samo občutek nepojmljive groze. Zdi se ji, da je Inge planila k Jensu in sta oba odšla nekam iz laboratorija. Nato ne ve več, kako se je zgodilo. Momsen je v vznešenih besedah govoril o čudoviti iznajdbi inženjerja Jensa Podumjina-Kneževiča, ki je uresničila dolgoletne sanje in bo kinematografiji omogočila čisto nov razvoj. Poudarjal je, da je Jens Podumjin s svojim izumom takorekoč prekosil vse meje človeškega pričakovanja, ker se mu je posrečilo vstvariti s pomočjo elektrike na platnu ne samo gibljivih slik, ki jih spremlja zvok, ampak resnične like, ki se gibljejo v prostoru in ne na ploskvi. Preden je izzvenela zadnja Momsenova beseda, se je v laboratoriju stemnilo. Začul se je ropot aparature in v ospredju, kjer je ponavadi napeto platno za filmske projekcije, so se začeli gibati ljudje, resnični ljudje, kakor da je tu vresničen starogrški Elizij. Ti ljudje se niso od gledalcev ločili v ničemer drugem, da so bili po barvi enaki fotografijam. Kidi je od groze zastajal dih. Ko se je ozrla po povabljencih, je v mračnem polsvitu opaziln da strme vsi kakor mrliči v nenavadno čudo Jen,c.nove-ga izuma. Pod dojmom neke čudovite sile je vstala s sedeža in se kakor izgubljena podala med like na oder. Hotela se je prepričati, če je njih telesnina res otipljiva, ali pa je samo vse spretna prevara svetlobnih odsevov. Na pozorišču se je odigral pravkar prizor iz intimnega domačega življenja. Kid je stopila k ženski, ki se ji je zdela kakor njen lasten odsev, in jo je hotela potrepljati po ramenih. Tedaj je mahoma v aparaturi strahovito zahreščalo, blisk, grom in krik so pretresli ozračje, svetlobni lik pa, ki je bila Kid stopila k njemu, je planil med gledalce, ki so v divji zbeganosti drveli iz laboratorija. V tem trenutku se je Kid od groze predramila in še sedaj ne ve, kaj ji je mogi® povzročiti tako čudne sanje. Dasi je trudna, Kid vstane in se polagoma obleče. Zunaj vriska zveže poletno jutro, njej pa se zdi, da tone v čudovito strupeni megli, iz katere morda nikoli več ne bo našla izhoda. V jutranji haljini hodi nekaj časa po sobi in potrka nato rahlo na vrata Ingine sobe. Ne da bi čakala odziva, vstopi in se skoraj začudi, ko vidi, da je Inge tudi že zbujena. — Strašno sem trpela nocoj, sede k njeni postelji in ji začne v presekanih stavkih pripovedovati o svojih sanjah. Inge jo zamišljeno posluša in se smehlja. — To pač ni nič čudnega, Kid, če te zaročenčeva iznajdba nekoliko razburja, saj moram celo jaz večkrat misliti nanjo, čeprav mi niti izdaleka ni tako blizu kakor tebi. Kid tehta vsako besedo. Ali je v odgovoru bUa puščica, ali opravičilo? Doslej se ni nikdar zavedala, da se boji za Jensa in da je zmožna občutja, ki mu pravimo ljubosumnost. Odkar je mladi inženjer JenS Podumjin-Kneževič prišel kot gost v hišo njeneg» očeta in čez malo kot vodilni inženjer v njegov0 tovarno, se ji je zdelo takorekoč naravno in kak°r v naprej določeno, da je to edini, njej od usode izbrani tovariš za življenje. Z velikim zanimanje^ je vedno sledila njegovemu delu in njegovim drzni poskusom. Ljubezen, ki ju je vezala po njenem mne nju, ni bila taka, kakor govore o njej romani in seP timentalne romance, ampak ji je bila le čudovi^ harmonija dveh duhov, ki v večnem vzporedne iskanju želita sožitja in izpòpolnitve. Izdaja »Narodna Prosveta« ? Ljubljani, zadruga Z o. z., predstavnik L Albreht, za uredništvo odgovarja Milan Zadnek, tiska tiskarna »Merkur«, predstavnik 0. Mihalek. vsi v Ljubljani. GLAS SLOVENSKIH OTROK - Nedelja, 6. X. 1935. - Sl. 20. V senci 9. oktobra 1954, Nesmrtni mučenik — Kralj Aleksander I. Zedinitelj Marija Zalar: Ni. Vel. kralju Petru II. Kralj Peter Drugi, na prestolu, zvest Karađorđa verni sin, škrlatni plašč Te že odeva, kraljevi diči hermelin. še komaj deček dvanajstletni, na glavi krona Ti blesti, in ročica, otročja, mala, za žezlo čvrsto že drži. M. I. Tavčar: 9.10.1934. Med križi križ najtežji, ves s trnjem prepleten je in v srce zasajen je. Besede zadnje izrečene, vse s srčno so krvjo škropljene: očuvajte mi domovino! Od severa do juga, od vzhoda do zahoda, kjer ladja brodi morje, kjer plug naš zemljo orje Tvoj narod je na straži, Ti pot mu dalje kaži. Štirinajstmilijonski narod Tebi kot kralju svojemu je vdan, saj Ti otrok krvi si naše, po duši naš, Jugoslovan. Na steni slika Tvoja lepa visi in k delu nas bodri, pripravljeni smo pod zastavo, če nas pozoveš v hrambo Ti. Mi čuvamo kraljestvo Tvoje, pokorni bomo Ti vsekdar. __in up naše bodočnosti Nj. Vei. kralj Peter II zaupaj v nas, veruj v zvestobo, želimo srečo Ti, vladar. Pogumno primi za krmilo, sovražnikov se nič ne boj, z zastavo rdečo-belo-modro, kot eden, vsi smo za Teboj. Oplenac dom naš, vsem presveti, vseh čustev naših tihi hram, ljubezen mrtvih preko groba dolžnosti narekuje nam. Kralj, Karadorde, vnuk presvetli, od Topole nam kliče glas, praded in ded in oče mrtvi iz grobnic vsi svarijo nas: »Otroci naši, budno stojte, razprežena je zvita past, pozorno stojte na braniku, očuvajte si svojo last!« — To svojo last, to rodno zemljo, pradedov naših davnih dni, s krvjo slovansko oškropljeno, očuvali jo bomo mi! Junaška dela vseh pradedov, naš slavni Karadordev dom, podvžiga nas: Mi smo Slovani, Slovan, umaknil se ne bom! Kralj Peter Drugi na prestolu, prisego to Ti damo v dar, a Jugoslavijo varuj nam večno, Bog, narodov vseh gospodar. Slovenci, Srbi in Hrvatje, sokoli bratje, vsi na plan, kralj Peter Drugi, Bog Te živi, praznuj svobode solnčni dan! Deseti ©iiiefeeB' Pozdravljen, naš Korotan, pozdravljena zibelka naša! Petnajst let Te že ni pod našo streho — v naših srcih si še vedno živ. Tvoje gore, Tvoje reke, Tvoja zasanjana jezera, Tvoj rod živi v nas, odseva v nas z večno živo mladostjo. Kako Ti je, Korotan, po teh dolgih petnajstih letih? Vem, da si še isti, kakor si bil. Med tratami, prepetimi s cestami in stezami, počivajo kakor na božji blazini prelepe slovenske vasi. Tiho je v njih, vendar \'abi cvetje z vseh oken. In povsod, kamor pride popotnik, sliši toplo slovensko besedo. Mati ziblje dete in mu poje slovensko uspavanko. Ded sedi pri ulnjaku in pripoveduje vnuku o slovenski slavi. Vnuk ga posluša. Oči žare: oči deda, ki se poslavlja od življenja, in oči vnuka, ki se pripravlja za življenje. Ali ni res tako, moj lepi, moj nepozabni Korotan? Zakaj molčiš? Tvoje reke kakor da ne teko, Tvoji lesovi kakor da ne šume, Tvoji ljudje, kri naše krvi, kakor da ne govore. O, vem zakaj molčiš. Tvoj molk je nemi odjek bolečine, ko vidiš, kako Ti tujec jemlje, kar je najbolj Tvojega: Tvojo deco, Tvojo srčno kri... Potrpi, nesrečni naš Korotan! Petimjst let je mnogo, a petnajst let ni vse... Tukaj smo mladi, ki rastemo zate, ki mislimo nate, ki živimo in se jeklenimo s Tvojo podobo v srcih. Mnogo je petnajst let črnega gorja, ki mu dan za dnem ponižanje priliva nove grenkobe. Toda kaj je to proti božanski lepoti trenutka, ko si bratje sežejo v roke — pod svobodnim soncem. V ta trenutek verujemo, za ta sveti trenutek živimo in bomo mladi živeli, za ta trenutek bomo umirali in vemo, verujemo, da ne bomo umrli! To vero Tebi v pozdrav, naš s trnjem ovenčani Korotan! To živo vero za vseh teh bridkih petnajst let. Kajti vera je, ki prestavlja gore, in vera mladine je moč, ki bo Tebe za vedno prižela na svoje srce! Pozdravljen, naš Korotan, zibelka naša! Eiii!i±HHii!iihiir'iMÌiiiiiieEiiiiiiiiii£Siu!iiiiii5SiiiiiH::::ii'!iiisc!iiiiiii!!ìnriiiiiiiiiii!3aiiiiiiiiji3E!iiiii!iiii!3C!iiiii Kovačnica v gori Lmnač (zadovoljno kima): Poznam, poznam. In še kako se mala me bojita! Ko sem kdaj komaj kihnil, je Anže vri-ščal kakor bi ga drl. (Zamišljeno.) Prej so imeli hišo, se mi zdi, potem je pa skočilo puh! izpod neba in zdaj imajo samo saje in pepel. (Skimuje, kakor da se mu milijo pogorelci.) Pik (živi): Poglej no, saj je mehkega srca — živa (se zdrzne) : A jaz se vendar ga bojim — Tiha (plaho) : Jaz tudi. Kdo ga bo zdaj vprašal? Ti —? živa (se strese): Brrrr, za ves svet ne —! (Palčki z nemirnimi kretnjami in poskakovanjem izražajo, kako nestrpno čakajo, kaj bo povedal Lomač.) Pik, kdo ga bo vprašal, kar smo se menili? Pik (se čehl j a za ušesom) : Seveda-, vprašati bo treba, ker smo že tako sklenili. eNmara bi opravil Pok —? Pok: Hm, pa če se kr žirazmakne —? 1. palček (plaho): Joj, potem nam vsem mrcin oči iztakne — (Lo mač brez razumevanja pogleduje zdaj tega, zdaj onega, mežika T i h i in živi, ki se venomer skrivata za palčke, in se zdaj pa zdaj bedasto zasmeje.) 2. palček (pogumno) : Jaz bi skoraj kar začel — Se bliža Lomaču.) živa (naglo) : Saj res, ti bil bi najbolj pravi — (Ga izozad rine proti gornemu možu.) 2. palček (se izmuzne): Nak, rajši ti govori! (Zbeži proti izhodu. Lomač se smeje za njim.) Lomač (se oblizne): Pomenili smo se pa že res toliko, da bi se nič ne branil sladkega požirka. živa (poreseče): Oh. Pik, prinesi no medice — (Pik z dvema palčkoma odide.) Pok: Pa boš potem še kaj govoril —? Lomač (kakor bi preslišal, živi): Kaj deš, bi znala cvreti krape? (živa se skrije.) 1. palček: Ej, stric, pri nas pa krape kuhajo! (Smeh. Pik se vrne s palčkoma, ki sopihaje neseta precejšen vrč medice. ) Pik: No, striček, zdaj pa srebni! (Dalje.) Felner-Valo Bratina: Boirca smri Legenda v šestih slikah Hudič: Saj ni treba, da takoj razumeš. Počasi že prideš na sled, če se le zmeniva. Za zdaj pa hočem obsuti z dobrotami tvojega otroka in tebe povrhu, (žvenklja z denarjem v žepu.) Siromak: Bogataš si torej? Izgini k vragu! Hudič: Tako? Tedaj pa ostanem kar tu. Tvoj sosed me je klical in me nagnal k tebi. Siromak: Pa pojdi, peklenšček, k bogatemu sosedu! Izvoli! Hudič: O, to storim najmanj desetkrat na dan, če ne večkrat. Tam sem takorekoč doma. Siromak: Hudiča za botra? Nak, tedaj bi mi bil pa ljubi Bog že ljubši. Hudič: To bi ga najbrž veselilo, toda zdaj je že prepozno. On ne daje dvakrat. Siromak: In če mi ti daš sedemkrat toliko, kakor ljubi Bog... Hudič: Sicer pa o kakem resničtiem darilu ni bilo govora. Iz tvojega otroka hoče napraviti dobrega človeka. To je vse. Takega blaga je pa že itak preveč, več, nego misli on, in ni kdove kakšen dobiček. Jaz imam nekaj boljšega, mnogo boljšega! (Presiplje denar iz roke v žep.) Sedemkrat tako bogatega te naredim, kakor je tvoj bogati sosed, če me vzameš za botra. Siromak: Niti za stokrat toliko! Komur ti daš, bo tako zloben, kakor moj sosed, kajti on ima itak vse od tebe. Hudič (vstane): Niti jaz niti ljubi Bog ti nisva všeč. On je kriv tvojega siromaštva, a jaz sosedovega bogastva. Kako naj ti torej ustrežem? Tiromak (z grozo): Ne zapletaj me v svoje mreže! Ne vad-Ijaj za mojo dušo! Rajši poginem na cesti od gladu, kot da bi prodal svojega otroka! Hudič: Poišči si tedaj kakega boljšega botra, če ga najdeš! (Odide na desno. Tema.) Siromak (se zgrudi obupan): O, Bože mili, ali res nisem vreden niti poštenega botra? Mar nisem storil v svojem življenju vsega, kar je bilo v mojih močeh! AH nisem izpolnil vseh svojih dolžnosti? Da nimam otrok, k tebi, smrt, bi se zatekel, da me povedeš tja, kamor si odvedla mojo ženo, njihovo mater. (Bleda lunina svetloba s sredine zgoraj.) (Dalje.) Kako lepo cveiol 78 ЕПИ ÌLAS NARWOe lüa jug Ptičke so se izvalile, mamice so jih gojile, da močan bo zarod nov, silam kljuboval vetrov. Zdaj uče se še leteti, kako treba je živeti, ko jih starši zapusté in nevarnosti preté. Maček čaka nanje v travi jastreb lačni na dobravi, pride pa še glad in mraz. Kam tedaj, povprašam vas. Ptičke naše pa so zvite, v srcih so jim misli skrite : kadar pride čas nadlog, ha j d na jug in z vami Bog! iiihihui Marijana Željeznova-Kokalj : Hlažek in lunica Hlaček ponočuje, z lunico se pomenkuje: »Kje je škratec, Vilm bratec, ki zlatnike kuje, da kupuje z njimi strd za svoj cvetni vrt?« Lunica molči, čez nebo hiti. Dežja duša Dečja duša — čudoviti vrt, mati — skrbno ga zaseje, mati — ga ogreje, mati — ga varuje ter se zanj daruje, za ta živi, čudoviti vrt! Marija: ICaLto je ježek Peier snubil »Zbogom, draga mamica,« je dejal jež Peter svoji materi, »zdaj grem v svet, da si poiščem ženico, dovolj sem že star za ženitev.« »Oh, oh,« je tarnala mati, »če boš le našel pravo. Ali ne bi hotel zasnubiti kar lepe mlade sestrične Bodeče Neže?« »Uh! Bodečo Nežo? Navadno Ježico?!« In že si je nataknil klobuk, vzel palico in smuk Je izginil čez prag! Ko ga mati ni mogla več videti, je izpulil šop mahu in si z njim pogladil kožušček, kolikor se je pač dalo. Ogledal se je v potočku in se zadovoljno smehljal. Bil je res fant od fare! Lepe, krep-. Postave, prijaznih očk in korajžno privihanega smrčka! Pa naj si bi tak Korenjak ne upal zasnubiti družice? , Za malo smrečico je čepela _____ rpdu Dolgouhih in si grela kožušč toplem jesenskem soncu. Z globok jo je pozdravil Peter in j če, bi smel prisesti in ji krajš «;*?• t okI