196. štev. Ishsja rasen poniieiika In dneva po prašniku Vsak dan cpoteSan. Pavialn! frank« v driavl SNS. V Ljubljani, w petek 27. avgusta 1920. Uredništvo je v Ljubljani, PrančiSknneka ulica št.6/L, Učiteljska tiskarna. Dopise frankirati in podpisati, sicer se jih ne priobči. Rokopise se ne vrača. Oglasi: Prostor 1 mm X 55 mm po K 1'20. Uradni razglasi, poslano ter notice isti prostor K 1*60. Pri večjem naročilu popust. IM ih GSssilo jugoslov. socijalno » demokratične stranke. Posamezna Štev. 1 krono. Leto IV. Telefonska št. 312. Naročnina: Po poiti ali z dostavljanjem na dom za celo leto K 240, za pol leta K 120, *a četrt leto K 60, za mesec K 20. Za Nemčijo celo leto K 312, za ostalo tujino in Amerika K 360. Reklamacije za list so poštnine proste. Opravnišlvo je ? Ljubljani Frančiškanska ulica št. 8;I., Učiteljska liskama. Črna bodočnost. ■a ,Dr^avni Proračun, ki ga je vlada aekretirala brez narodnega predstavništva iugoslovanskemu ljudstvu zrcalo gospodarske bodočnosti dr-f^ye- Ce primerjamo število prebivalcev ki šteje okoli 13 miljonov, rLri1 om proračuna. ki znaša 16 Dr,ide na leto na vsakega Krajca do 1300 K davka, ako bi 'bivalni ^ pla^eva^i davke vsi pre-10 Pa ni dejstvo, zakai ena ODraJtK prebivalstva sploh ne tega ž vPA1)itveiie2a dela. poleg pada ve del le deloma, tako da bre hnfa ? davščina na ramena do-mem Ice Prebivalstva, kar po-delnvti^ it kakor da bo plačeval vnll11 aovek v naš« državi po-dirf>w 0 kr°n direktnega ki in-a,rektneea davka. ra7«^'ni°. davčnih virov tvorijo ^.na živi'a življenske TOtrebsčme To je povsem stari sitoM kapitalističnih držav, ki sloni n gloda na življenju delovnega ljudstva. Namesto, da bi meščanska Posnoda obdačila imetia ln luksus. Obdavčuje življenske potrebščine, ker računa s tem. da ljudstvo ne more drugače, nego da ob nabavi svojih potrebščin, ki Uh ne more pogrešati, mora plačevati velike indirektne davke, obenem pa varujejo s tem kapitaliste ter jim omogočajo, aa si gromadijo imetje, ker plačujejo v razmerju s svojimi dohodki le naajhne odstotke za davke. Krivica indirektnih davkov je v tej državi čpn* ,veHla' kakor je bila v stari centralni Evropi. ,..9e pregledujemo proračun, nas ?01,je zona. Nad eno četrtino prora-®t®a se jj0 porabjio za vojaštvo. Ali zooet misliro na votno? Ali nam niso pripovedovali štiri leta o razoro-ženju, o zvezi narodov, o svetovnem razsodišču ? AH Je bilo vse to le licemerstvo, hinavstvo? Zakai rabimo vojsko, kakršne niso imele niti strogo militaristične države pred vojno? Kaj so mislili ob sklepanju tega proračuna gospodje ministri Korošec, Vesnič in vsi drugi. Je za nas velika uganka. Ali nase? Nekateri menda niso nič misttlkdrugi pa na to, kako zvale bremena s svojih ramen na ljudska, ter obenem, kako si zagotove kot beli teroristi stražo v varstvo svolih sebičnih interesov, dokler Jan sije sedanja svoboda pri vladni mizi. Belgrajska vlada ie s tem proračunom dokazala, da ne pozna interesov ljudstva, da je absolutistična, da ne pozna potreb niti posameznih pokrajin. Vse meri po srbskih razmerah. ne meneč se za to. da ie blagostanje države le tedaj zagotovljeno, £e ?e™^?ne blagostanje v vs§J državi. V Sloveniji propada industrija, vse. AH je tu pomoč? AH ni to zlocm, da se vlada za narodno gospodarstvo ne briga? Obdavčena pa bo Slovenija posebej, na to gospodje niso pozabili. Še ena pomoč je proti temu. Volitve in avtonomija, da bodo pokrajine v tem oziru lahko delale samostojno. Volitev se branite, gospodje ob zeleni mizi, ali ta pustolovska davčna politika mora zbuditi ljudstvo, da bo zahtevalo od vas obračun ia volitve v konstituanto, ker Je že sito te malomarnosti. Sem z volitvami! Pohoieni principi katoličanstva. „Uradni list" z dne 9. avgusta 1920, št. 92. razglaša »Uredbo o pravni likvidaciji stanja povzročenega po vojni leta 1914-1920. Clcn 68. te »Uredbe se dobesedno glasi takole: ..Ako je en zakonec, če ie drugi po tej uredbi proglašen za mrtvega, pa se pozneje pojavi ali oglasi, med tem stopil v nov zakon, je smatrati ta zakon za polnoveljavnega, v kolikor je trajal, in otroke, v njem rojene, za zakonske. Če se zakonca prejšnjega zakona v roku treh mesecev izza dne, ko »e Je pojavil iw-grešanec, ne zedinita, da M nadaljevala zakon, ostane novi zakon v veljavi. S tem ie toraj rečeno, da velja drugi zakon — ne prvi — ako se v drugič omožena žena in njen prvi mož v treh mesecih ne. zedinita in poravnata. Ker pa ima žena drugega moža navadno rajše, zlasti če Je mlajši, je jasno, da bo navadno prvi mož — ki ie bil tri leta pogrešan — „na dilci“. Kadar zmanjka klerikalcem v Političnih bojih sape — in to se zadnje čase večkrat pripeti — privlečejo vero v politično areno. Tam se Ponašajo ž njo prav po cirkuško. k«*V° «. pr. zadnjič enkrat silno ican zaradi nameravanega novega ornim i3i za,kona. ki naj bi nekoliko lil klerikalno kuratorstvo v šoli. min zopet So kričali na vsa če?*?™!5 ^Poroki in kadar le ho- ni dem^P0^e(luie^0, smo sociial-zen‘‘ ^an 28 »svobodno Ijube-voljenovii, I>ravimo, naj bo do-ako spoznaj?10®1113 se Zopet raziti’ srečna. Zakai • sta v zakonu nese nesrečni mnenja, naj v®č škodujejo rHI navadno naj-odpravijo, ako ^ ?nim otrokom. Ca s tem zadovnii« pr^adeta zakon-80 Pri vsaki oda klerikalci »Ja to stHlkl fe^aH. da pomedete katote°AbvCeZend; kfeer * kon nerazdnižljiv! da Je za Ta princip je sedaj v naši državi Pohojen in odpravljen! M* n—... LISTEK. Mus! jm lobe" francosko spisal Oaston Leroux. (Dalje.) p — O umoru uboge gospodične? rametno dekle. Vsi jo imajo radi. o tem mislim? Da, kaj o tem mislite. Nič... in tudi dosti.... a to "Kogar ne briga. Mene tudi ne? sili Rouleta- ~~ Vas tudi ne... ^*nleta je bila gotova; sedla sva sp !!!izo ter iedla brez besede, ko nrxžrDr? VTata. ter se prikaže na Pran!l S- ura,.,že,n!ca’ zavita v cape, A i S 80 se 3i usipali po Ji ie »rk ?1*? • oprta na palico se n? .0t’ trepeta!a Klava. nousc! ste. tn!taj'’ ma S tem ie v principu izrečeno, da Je zakon razdražljiv, da Je tora) prcklamirana zloglasna »svobodna-Hut*ezen“, s katero so tako radi strašili zlasti slovenski klerikalci. Katolika cerkev je toraj zopet zavrgla en svoj »večni" princip, zakaj to uredbo je sopodpisal njen zastopnik v belgraiski vladi, katoliški duhovnik g. dr. Korošec, ki je tačas slučajno tudi nrnister. Da bi bil g. dr. Korošec »krivoverec" ne moremo misliti, saj ga cerkev doslej še m iz ključila! G dr. Korošec je v prvi vrsti katoliški duhovnik, potem šele minister, in če je on kot minister izrekel v javni uredbi, da je zakon ločljiv, potem smemo upati, da se je v katoliški cerkvi izvršil kolosalni obrat Po naukih naših nravovemih teologov na ljubljanski univerzi ali lemenatu, je g. dr. Korošec eden najhujših »krivovercev", ki ga je iz cerkve izkliučiti takoi. ako ie ravnal samovoljno, brez dovoljenja cerkve. Si|no smo radovedni, kako nam bo to »razložilo" klerikalno časopisje. Pa ne da bi bili tudi že v Šen-klavžu za — »svobodno ljubezen"? P. St.: Nazaj v srednji vek. (Konec.) Ko je priSel preobrat, smo mislili, da bo tega konec. Do kosti kompromitirani klerikalizem >• ni vedel In znal takoi orl-Jentirati, zato Je iskal povsod »kompromisov«. Naivni liberalci *o mu Sli z učiteljstvom vred seveda povsod na lim In tako pripomogli, da je zbral zopet sv°i® raitre-lene ude. Protiklerikalno učiteljstvo se ie ponosno trkalo na svoja liberalna prsa, sedelo v izvrševalnem odboru in nihče se ni več spomnil, kaj je zakrivila že vse tudi liberalna itranka nad učiteljstvom. Izpa-metovalo *a ni niti znamenito ministrovanje slavnega izvozničarja Pavla Marinkoviča, ki se po slavnih tradicijah »demokratov« seveda ni niti zmenil za ubogo učiteljsko para Tedaj, ko so imeli liberalci v rokah moč, tedaj sc za svoje uslužno učiteljstvo niso zmenili, niso ga poznali. Kaj le sloril za vas v tem žiru tedaj dr. Žerjav? Niči Humbug In sleparstvo je tedaj, če hodijo na vaSa zborovanj sedaj razni Pribl-flevidl, Kukovci Itd., ki raConaJo ha vato naivnost, na vaSe glasove .In vas .poznajo samo tedaj, kadar vas rabijo. Med tem sc Je pa klerikalizem opomogel In Protič ter Korošec sta Sla, ter vrgla iz kabineta »»demokratske« mogotce, v Ljubljani Je pa odslovil dr. Brejc drja. Žerjava. Klerikalizem Je bil zopet močan, organiziran in tega se je tudi zavedal. Svojo oblast Je začel takoj neprezirno zlorabljati. Seveda ni pri tem pozabil niti na Solo. Pavle Marinkovič le ministroval štiri mesece, pa ni ganil za Solo ln za učiteljstvo niti z mezincem, ljubljanski dr. Gosar je pa odpoklical prvi dan svojega poverje-nikovania Iz višjega šolskega sveta gdč. Stebljevo in imenoval na njeno mesto famoznega — Lavtižarja, ki bi bfl povsod r.a svetu po preobratu enostavno nemogoč. S tem so si le že bolj zasidrali svojo absolutno oblast in jo začeli v polni meri zlorabljati. Krono Je dosegel ta brezobzirni klerikalni cinizem pred neka) dnevi, ko so zaključili dneve svojega ^ neobzirnega paše-vanja na ljubljanski deželni vladi z imenovanjem okrajnih šolskih nadzornikov. Klerikalci so namreč mislili, da bo bodoči socialni poverjenik vendarle vrgel iz višjega šolskega sveta Lavtižarja, za to so lorsl-rali Imenovanje nadzornikov še pred dr. Ravnikarjevim prihodom. Preglejmo vrste klerikalnega učiteljstva še tako objektivno iijgnii e—r '~l m __ — Kako pa Je gospe Mathieu? Pri tem vprašanju je stisnil gostilničar pesti, z zaripljenim obrazom se je obrnil proti zelenemu možu, tako. da sem Že čakal, da ga udari, a mu Je samo rekel: — Dobro ji Je, hvala. Mlada žena z velikimi, milimi očmi. katero smo ravnokar videli, je bila torej žena te nasilne, antipatične govedine, koje telesne hibe je še prekašala moralna hiba: ljubosumnost. Zaloputnil je vrata za seboj, da se je zazibala hiša. Mati Agenouse je stala Se vedno oprta na palico, z mačkom pri nogah. Zeleni mož jo Je vprašal: — 2e več dni vas nisem videl, mati Agenouse. ste bili bolni? — Bila sem, bila. gospod čuvaj. Samo trikrat sem vstala, da sem šla molit na grob naše dobre patrone, svete Genovefe; ležala sem na slapi, nihče mi ni stregel le stvarca" je imela skrb z menoj — Je bila vedno pri vas? — Po dnevu in no noči. ^^ — Dobro veste?, in dobrohotno, pri najboljši veri ni mogoče dobiti med njimi niti dveh ali treh mož, ki bi bili vsaj za silo zmožni prevzeti v svoje roke ta odgovorni in važni posel. Pa, kaj je klerikalcu poštenje, zmožnost in druge take lepe reči, njim gre le za efekt in ta efekt Je bil, da so zasedli vsa mesta okrajnih šolskih nadzornikov s samimi zagrizenimi eksponenti slovenske klerikalne stranke, ponesrečilo se jim Je Čisto slučajno edinole pri glasovitem uredniku nekdanje »Jeseniške straže«, koje edin! program le bil farška gonja, pri sedanjem krščansko - katoliškem profesorju Fabincu. S tem so torej Izročili vse slovensko Šolstvo v roke klerikalnim analfabetom, učiteljstvo pa, ki Jc po svoji ogromni večini neklerlkalno, navadnim poganjačem klerikalne stranke. In to se zgodi v XX. stoletju v deželi, Id naj velja ? i kulturno! Brez sramu so zavrgli vse zmožne !n stare Solnike, ki bi jih ne mogel prezreti naj-zagrizeiieJS! fanatik, ntoo sc ozirali .nHl at najzmožneJSe mlajše teoretike, ki bi Jih moral vpoštavali vsak barbar, ne, *a klerikalca J« edtna kvalifikacija strankina izkaznica In to tudi za najbolj nepolitična, sa najbolj odgovorna mesta. Radovedni smo le, kako bo reagirala na ta kulturni škandal naša protiklerikalna Javnost, naše protiklerikalno učiteljstvo m osrednja vlada, kjer upravlja listnico ministrstva prosvete vodja -demokratov« Sv. Prlbičevlč. Nesimpatično nam Je apelirati tu na osrednjo vlado, a kompetence našiB upravnih organov vendarle še niso taka jasno očrtane in če imamo osrednjo vlado, upamo, da Je v njeni kompetenci vsaj to* da prepreči najbolj cinične izbruhe strankarskega fanatizma in terorizma. Tu Jo treba najti neko pot in neko mejo, sicer bo uvedel pobesneli slovenski klerikalizem pri nas pravo špansko inkvizicijo. In učiteljstvo! Kako bo reagiralo na to nezaslišanost ono? Poleg tega, da mu ia to memento s kolom po glavi, da gre vcu-darlc že enkrat vase in si poišče svoje ga idealizma in poštenosti vrednejše ori-* Jentacije, ne more ostati pri tem hladno ia mirno. Kaj bo še vedno čakalo zmage naših JDSarjev in gojilo v svojih poštenih, a žal tako naivnih srcih upe v boljše čase?. Ne, konec bodi tega, konec dosedanjega slepomišenja In dosedanjega frazarstva. Zavedite se, da ste stan, zaničevan, teptan, izkoriščan in zlorabljan od dosedanjih’ političnih mogotcev, katerim ste tako zvesto hlapčevali, Vaše mesto Je edinole med onimi stotlsoči, ki vedo, da se po dosedanjih potih ne more in ne sme dalje, med onimi stotisočl, ki v svojih srcih vedo, da ni več daleč čas, ko se zruši vse ono, kar danes vlada, v prazen nič. Bijete svoj obupni bo) na življenje in smrt, eni sovražijo vas in šolo, drugi zlorabljajo vašo dosedanjo naivnost zgolj v svoje strankarske koristi, pozabljajo pa na vas vedno in povsod. Nimate prijateljev ne na desni ln ne na icvl! O da, pač, imate jih. Glejte, med onimi, ki pravtako bijejo boj na življenje ln smrt, med proletarskimi masami, tam jih bodete našli, tam bodete našli odprta, bratska srca, ki bodejo umevala vaš boj, tam bodete našli stotisoče rok, ki čakajo, kc-daj naj udarijo, da strejo svoje in vaše ne* prijatelje. Kal so naredili vaSI primorski tova« r!Sl? V kratkem zborujete v Maflbortr. Vstavite kot prvo točko dnevnega reda; »Obračun z dosedanjo politiko učiteljske organizacije in priključitev strokovna organizacije slovenskega učiteljstvi ^ strokovni komisiji delavskih organizacij.« če se bodete orijentirali v tej smeri, bo tud J imenovanje takih-le dolskih nadzornikov« za vas le efemerni pojav, ki vuj bo le krepil. Železničarjem v pomislek! Med takozvanimi ..komunisti*4, ki pri nas niso nič drugega kot posredni agenti belgrajskili mogočnikov — srbske buržoazije — ki hočejo opleniti „prečanske“ zemlje do kraja, je eden največjih kričačev in frazerjev znani junaški »Črnogorec** inž. Gustinčič. Ta je zadnje čase pisal v komunističnem glasilu „Ujedlnienje“ proti socijalnim demokratom in se hotel lizati železničarjem kot njihov zagovornik. Železničarjem je že itak znano, da je ta junaški »Črnogorec" ušel z buržoaznim avtom v Trst, ko je izbruhnila njihova zadnja stavka m se je povrnil, ko je bila končana. Danes moremo železničarjem servirati še kaj o tem pobratimu g. Petri- ča. \ svojem listu „Yougoslayie“, Hi se je tiskal v Švici, je objavil Gustinčič s svojim podpisom dolg članek v srbščini pod naslovom: „Dr. Antun Korošec**. V tem članku poje železniškemu ministru dr. Korošcu veliko slavo. Pravi, da je najpošte-nejši in najbolj simpatični slov. po-f Httk, vnet za ljudske koristi, čenrav duhovnik in klerikalec — pravi Gustinčič — jc dr. Korošec modernih' misli in ga ni prištevati drugim klerikalnim politikom. ’ Doslovno pravi na koncu: dr, Anton Korošec je za'** stopnik avtonomije v Jugoslaviji. On je naš — narodni prof?ram! Fn dober Je ta program! — Seveda vem. — Kako je potem mogoče, mati Agenouse, da smo slišali usodno noč vpitje „Božje stvarce”? Mati Agenouse se je postavila tik’ pred čuvaja, potrkala s palico na tla: — O tem ničesar še nisem slišala. Hočete, da vam povem? Samo ena žival je na svetu, ki ima takšen glas... Tudi jaz sem slišala tisto noč, zunaj, krik Božje stvarce; in vendar je ležala na mojih kolenih in prisežem lahko, gospod čuvaj ta le tukaj ni tudi enkrat ne zamijavkala. Prekrižala sem se, ko sem za-čula tisto, kot če bi slišala hudiča! Opazoval sem čuvaja, ko je stavil zadnje vprašanje, jn gotovo se nisem motil, če sem opazil na njegov ih ustnicah zloben, porogljiv nasmeh. V tem trenutku se je začulo za steno divje vpitje in prepiranje. Vmes so se čuli zamolkli udarci kakor bi kdo koga pretepal. Urno je skočil zeleni mož od mize proti vratom zraven ognjišča; vrata so sc ravno odprla, in na pragu se je prikazal gostilničar rekoč: — Nič se ne razburjajte, gospod1 čuvaj; moja žena vpije, zob jo boli. Smejal se je porogljivo. — Nate. mati Agenouse. mala pljučk za vašega mačka. Podal je starki zavitek; poželjivo je segla po njem in odšla. Žival ji je sledila za petami. Zeleni mož je vprašal: r* Ali mi res nočete postreči?, • Oče Mathieu ni mogel več brzdati svoje strasti: — Za vas nimam ničesar, pa prav ničesar! Kar pojdite! Zeleni mož si je jiočasi natlači! pipo, jo prižgal, pozdravil nas ten odšel. Ni še prestopil vrat, ko mt* je že oče Mathieu zaloputnil vrata! po petah. Obrnil se je proti nam, 35 nabreklimi očmi. ves penast, je stegnil stisnjeno pest proti vratom, skozi katera je odšel ravno oni. ki ga je tako sovražil, ter siknil skoz zobef — Ne vem kdo ste, vi, ki ste mi rekli: ..Sedal moramo iestl. kar la zaklano11. Toda če vas zanima; morilec je tale. Kakor hitro ie to izreke!, je zaloputnil oče Mathieu sobo. Rmileta- Sedai na premislite, železničarji kaj vam pove ta možak! Ali so ti ljudje res zmešani ali pa zavedni sejalci prepira med delavstvom? Kaj smo železničarji res tista gmajna, kjer lahko vsak kozliček skače po svoje. Železničarji, mi se bomo teh muh otresli. Komur je med nami že ime dr. Korošca, naš narodni in „do-bri“ program, naj gre v krščanskosocialno ..Prometno zvezo“. Mi so-cijalno demokratični železničarji pa vemo pri čem smo. — Železničar. O šolstvu v Sloveniji. V rainki Avstriji so nam bili vse kulturne dobrine jako ozkosrčno odmerjene. Prišla je Jugoslavija. Vsi smo jo z veseljem in navdušenjem pozdravili, ker smo upali, da nam prinese vse to, kar nam je prej manjkalo. V prvi vrsti šolstvo, ki bo odgovarjalo duhu časa, da bodo tudi ubožnejši sloji imeli priliko, vzgajati svoje otroke in jim dati višjo izobrazbo. A prišlo je razočaranje. Uvedla se le šolnina, t. L da se hoče višio izobrazbo obdavčiti, tako visoko. da si jo bo lahko privoščil samo kak vojni dobičkar za se in za svoje otroke. Kje naj ubogi delavec ali uradnik plačuje v mestu za svoje otroke hrano, stanovanje in poleg tega še šolnino. Zahtevali smo podržavljenje šolstva brez izjeme z brezplačnim poukom od prvega razreda ljudske šole do zadnjega semestra na vseU' čilišču. Sedaj pa se uvede šolnina, ali ne bije to v obraz vsem zahtevam demokratizma. Glede podržavljenja šolstva na imamo še boli žalostna izkustva. Učiteljišča, kjer se vzgajajo učitelji za ves narod, naj bi bila res državna in vsem dostopna. V Sloveniji imamo državno moško in žensko učiteljišče v Ljubljani in mešano v Mariboru, ter nekako filijalko v Velikovcu. Mislilo se je. da bo zadostovalo samo eno moško in eno žensko učiteliišče v Liubliani za celo Slovenijo. a kakor kaže, ne zadostuje, ker je še pomanjkanje učiteljev. Moralo se je nastaviti učitelje-učiteljiš-nike z nepopolno izobrazbo ter druge srednješolce, ki so dovršili samo pedagoški tečaj. Pomisliti je treba, da bo šlo mnosro stareiših učiteljev v Pokoj, ker so čakali samo. da se urede prejemki; drugič, da se bo vrnilo mnogo Primorcev v svoje kraje, čim se reši vprašanje mej; tretjič, da bodo nekateri srednješolci zopet Sli Študirat; četrtič, da bo morala dajati Slovenija primeren kontingent učlteijev tudi drugim delom Jugo- slavije, kjer je še večje pomanjkanje učnih moči kakor pri nas. Iz vsega teg bi človek sklepal, da bo vlada vzdrževala dve popolni moški in ženski učiteljišči; eno moško in žensko v Ljubljani in eno v Mariboru — čeprav imajo proti mariborskemu različne pomisleke, ki pa i» drže proti gori navedenim. V veliko začudenje vse javnosti pa se sliši, da misli vlada odpraviti še tisti oslaneft ženskega učiteljišča, ki je bil združen z moškim, z motivacijo, da zadostuje na Štajerskem javno moško učiteljišče, za ženske pa učiteljišče šolskih sester. Kajn naj gredo sedaj tiste kandidatinje, ki so do sedal po-sečale javno moško učiteljišče? Ne preostaja iim drugega kakor, da gredo v klošter, ali pa v Ljubljano. če imajo dovolj denarja, da se vzdržujejo, če ne pa ostanejo doma in s tem izgube ves dosedanji študij. Tu je naša vlada pokazala čisto svoje strankarsko lice. Iz javnih zavodov hoče napraviti samostanske šole, kakor smo jih imeli v srednjem veku. Kdor bo hotel študirati svojo hčerko, jo bo moral dati v samostan, ker drugih šol ne bo. če že vlada trpi privatne šole. naj da priliko tudi drugim, ki svojih hčerk radi svetovnega naziranja ne morejo dati v samostan, da lahko študirajo svoje hčere v javnih zavodih. Vsega obsojanja je vredno, da hoče vladajoča stranka vzeti monopol na vzgojo učiteljic. Naša zahteva je. da se vsa privatna ženska učitelMšča zapro tn se razširita javni ženski učiteljišči v Ljubljani in Mariboru, da bodeta zadostovali vsem potrebam. Vzroka, da se ne bi vzdrževalo javno žensko učiteljišče v Mariboru ni nobenega, ker so primerni prostori in učne moči na razpolago; zato naj se že tudi s prihodnjim šolskim letom odpre. Vsaka druga rešitev bi bila krivična in pristranska; in to naj poverjeništvo uvažuie. če le še tako klerikalno. , Politični pregled. 4- Ven Iz močvirja. »Večerni List« od 25. avgusta se je podat na pot, ki Je zanj zelo nevarna. Hoče dajati navodila, kako naj se »ozdravi zastrupljeno Javno življenje«. Vprašuje se: Kaj nam Je storiti? Odgovarja: »Vrnimo se k načelom 1« Stranke naj zopet postanejo nositeljice idej in programov, ne pa nositeljice posameznih voditeljev. Konec bodi nemoralnih kompromisov na ljubo ministrskih listnic željnim posameznikom. Vlado naj prevzame stranka ali :'-:upina sorodnih strank, ki naj izku-že vrednost svojega programa v praksi.« Prav veseli ras, da je udaril »Večerni List* svojega voditelja dr. Korošca ter mn zalučal v obraz, da delt — nemoralne kompromise! — »Večerni List« piše tudi doslovno: »nehati se mora tisto nemoralno lovljenje v kalnem.« Kdor je klerikalec, naj pove, da Je klerikalec. Haha! Dobro se Je loputnlt »Večerni List« po svojih lastnih nečednih ustih. »Večerni List« seve Se vedno lovi v kalnem kot »neodvisen dnevnik«, dasl ie odvisen od »katoliške Lige* in eden najnesramtiejših klerikalnih organov 1 — Res, ven iz močvirja, v katerem se nahajate prorokl okrog »Večernega Lista«. + Kako zavlačujejo občinske volitve ▼ Sloveniji! Ob prevratu Je človek pričakoval, da se bodo, kar b! bilo najbolj primer- no, vsaj občinske volitve takoj Izvedle. Klerikalni občinski odbori, ki so bili do prevrata najogabnejšl propagatorjl In stebri gnilega avstrijakanstva, bi se bili morali že takrat razpustiti. Meščanske stranke so se pa bale volitev In boje se jih še danes. Sedaj štejemo že leto 1920, občinskih volitev pa še seda) nimamo. Klerikalci in liberalci so skupno zavlačevali občinske volitve, in samovoljno v svoie strankarske koristi od časa do časa razpuščali občinske odbore in nameščali svoje strankarske pristaše kot gerente In občinske odbornike. Ko so slednjič klerikalci dobili v svoje roke vso oblast v s!overv ';i t’- ' .: vladi, so izdelali voilni red za občinske volitve. Ta volilni red Je belgrajska vlada tudi že odobrila ktjub protestom liberacev. Toda občinske volitve še sedaj niso razpisane. Določen je bil razpis občinskih volitev na mesec september tega leta, ali liberalni minister Ljuba Davidovlč je v zadnjem času razpis občinskih volitev na Slovenskem kratkomalo prepovedali In prav je to liberalcem kakor tudi klerikalcem, ki sl žele na ta način podaljšanja svojega paševanja v slovenskih občinah. Ml pa v imenu vsega delavnega ljudstva najostreje prot- ^tiramo zoper tako nesramno zavlačevanje občinskih volitev na Slovenskem, dočlm so se te volitve izvršile že po vsej Hrvatskl in Slavoniji ter tudi v Srbiji! Proč z rr.e- bille se je spravil zopet k ognjišču: — Sedaj bomo pa spekli meso. Kako vam ugaja mošt? Precej reže, pa takega imam rad. Ta dan nisva več videla očeta Mathieuja. Velika tišina Je vladala v krčmi, ko sva jo zapustila; kot odškodnino za našo pojedino sva Položila kar na mizo petak in odšla. Z Rouletabillom sva obhodila potem Stangcrsonovo posestvo. Ustavil se je za deset minut pri prelazu sajasto umazane poti, nedaleč od oglarskili koč. ki stojijo na tem koncu gozda Sv. Genovefe, tik ceste iz Epiuayja v Corbeil. Povedal mi je, da je šel morilec gotovo tod, če upoštevamo zamazane težke črevlje, preden se je šel skrit v ono; grmovje. Prekinil sem ga: — Ne verjamete torej, da bi bil čuvaj zapleten s to afero. — Videli bomo pozneje, mi je odgovoril. Za sedaj se še ne brigam za to, kar je pravil gostilničar. Govoril je v sovraštvu. V Donjon vas nisem peljal na obed zaradi zelenega moža. Med tem se ie splazil Rouletabii- oprezno — ja:; seveda za njim — I do poslopja blizu vrtnih vrat, do hišice, kjer sta stanovala pred kratkim aretirana vratar in njegova žena. Občudoval sem njegovo spretnost, ko se je vspel do okroglega okna zadaj za cesto in izginil v hišico. Kmalu je prilezel zopet ven. izrekel je samo eno besedo, ki pa je pri njem toliko pomenila: Prokleto! 1 Odšla sva proti gradu. Pri vrtnih vratih je bilo prav živahno. Dospela je namreč kočija, iz grada so ji prišli nasproti. Iz kočlie ie izstopil ravno gospod, Rouletabille mi ga je pokazal : — Policijski načelnik; bomo videli kaj je skuhal v svojih možganih Friderik Larsan, iti' če ie bolj prebrisan kot nekdo drugi... Za vozom policijskega načelnika so pridrdrali se trije drugi vozovi, natlačeni raznih poročevalcev, ki so tudi hoteli priti v park. Policijski načelnik je potolažil nekoliko njih ne-potrpežljivost, ko jim je zagotovil, da bode dal na večer časopisom na razpolago vse podrobnosti, ki bi ne ovirale preiskave. (Dalje prihodnjič.) ščansklm absolutizmom, ki Jemlje ljudstvu njegove najprimitivnejše pravice s tem, da mu ne da volitev! .+. Belgrajskl komunisti bodo prisegli zvestobo regentu. Listi poročalo, da bodo novoizvoljeni komunistični občinski za stopnikl v Beigradu prisegli predpisano zvestobo regentu. Pri tem se bodo baje omejili le na Izjavo, da so za sovjetsko republiko In da ostanejo zvesti svojim principom, — za to načelnost pa da je baje 5e prej treba, da prisežejo monarhu (oziroma regentu) in monarhiji zvestobo. — Danes, dne 26. bo novi občinski svet belgrajskl Imel svojo prvo sejo. Kako bodo komunisti prisegali kraljevski Jugoslaviji zvestobo, o tem bomo našemu delavstvu poročali , . Nekateri listi pa poročajo, da bodo prisegli brez pridržka. Vsekakor pridejo z načel! doslednega človeka v konflikt. + Za lastno stranko dobrovoljcev. Dne 29. t m. bo v Beogradu kongres dobrovolj-cev, na katerem bodo zastopane dobrovolj-ske organizacije iz vse Jugoslavije. Na kongresu se bodo razpravljala vsa vprašanja, ki se tičejo dobrovoljcev, kakor tudi vpra Sanje o postopanju dobrovoljcev povodom volitev v ustavotvorno skupščino. Takor se doznava, vlada med večino dobrovoljcev nezadovoljnost radi delovanja dosedanjih strank, vsled česar se bo morebiti na kongresu razpravljalo tudi o tem, da bi do-brovoljci nastopili pri volitvah kot neodvisna skupina. + Novoimenovani poslanik nemške republike von Keller je došel v Beograd. + Avstrija in Anglija, Med republiko Avstrijo in Anglijo so se vzpostavili popolni diplomatski odnošaji. Avstrijsko poslaništvo je nastavljeno v poslopju bivšega avstro - ogrskega veleposlanica. Ker avstrijska vlada začasno v Veliki Britaniji nima konzulatov, se bo poslaništvo bavlla z vsemi konzularnimi zadevami. + Madžarski zagovor glede dogodka v Prellenklrchnu. Listi priobčujejo madžarski odgovor glede dogodka v Prellenklrchnu. Nota veli med drugim: V Prellenklrchnu zadržana pošiljatev Je vsebovala za begunce Iz nekdaj ogrskih krajev namenjeno obleko, za katero bi dali Madžari žita na razpolago. Vsled slabega stanja cest transport ni mogel preko meje, zato se je zahtevala povrnitev žita. Zakesnitev v tej zadevi je zbudila ogorčenje prebivalstva, da je šlo preko meje in Izvršilo izgrede. Med izgredniki so bili nekateri vojaki, ki so prekoračili mejo brez vednosti svojih predstojnikov, nikakor ne gre za vojaško ekspedicijo, zato je madžarska vlada izrazila svoje odkritosrčno obžalovanje glede tega dogodka, ki je samo lokalen in docela brez političnega pomena. '+ Kdo noče miru? Poročila z rusko-poljske fronte prinašajo zadnji čas vesti, da se Ie ruska rdeča armada daleč nazaj umaknila izpred Varšave. Poljaki so zopet zavzeli Bljalostok In boji se z vso srditostjo nadaljujejo. Ves svet je upal, da se bo vojna kaj kmalu končala, ko je Čičerin sporočil mirovne pogoje, ki Jih je stavil Poljski, Lloydu Georgu v London, — pogoje, ki se z nasilnimi mirovnimi pogodbami pač zdaleka ne dajo primerjati. Poljska buržoa-zlja ni hotela miru: ni ga hotela, 5e predno se Je začela vojna, ni ga hotela niti, ko je poljska armada zavzela In porušila Kijev — in ga še sedaj noče! Niti v trenotku, ko je stala rdeča armada že v predmestjih Varšave, se ni poljska buržoazija hotela pogajati, kljub temu, da so JI bili stavljeni povsem lahko sprejemliivl pogoji! Upala je takrat na pomoč entente, zato ni poslala svojih poslancev k pogajanjem. Sedaj pa, ko se je vojaški položaj Izpremcnil v korist Poljske, sedaj seveda je poljska žlahta še tem manj pripravljena, začeti pogajanja v Minsku! Poljska žlahia torej nadaljuje krvavo vojno in noče miru, ki ga je željen tako ruski, kakor tudi ves poljski narod! Izglcda za mir na vzhodu, ki ga vsa Evropa tako želi in potrebuje torej v doglednem času še vedno ne bo — In to po krivdi ohole ententne In v drugi vrsti en-tentl hlapčujoče poljske buržoazijel . . + Pogajanja med Anglijo In Rusijo končana? Nekateri nemSkl listi poročajo, da so se pogajanja med Anglijo in sovjetsko Rusijo nenadoma končala, ter da le Lloyd George pogajanja kratkomalo kot odveč odpovedal. Ententa Je baje žc sklenila, staviti z ozirom na ruske mirovne pogoje, Rusiji ultimat, da odstopi od svojih pogojev, sicer da bo vojaško podpirala Poljsko proti Rusiji. — 2e drugič se kaže torej ententa v svojem »junaštvu«, »demokratizmu« in svoji »pravičnosti« . , , Prvič se Je pokazala v tej svoji, pozi v Ver-sailul , . . t Japonci so posinovili evropsko kulturo, Najlepši dokaz za to so reforme barona Saita, ki jih je obljubil Korejcem: Svoboda tiska — ampak z omejitvijo. Svoboda izražanja — toda pod nadzorstvom policije. Ne bomo silili k raznarodltvl — toda Korejci ne bodo smeli imeti druge samostojnosti kot tiste, ki jim jo bodo nudili Japonci. Korejci niso primorani, da pustijo svoj jezik — ampak Japonščina ie edini učni Jezik In Korejec se izobrazi le v toliko, da ga lahko uporabijo kot pomožno moč. Zasebne šole bodo uživale nekaj več prostosti — pa nobena stvar ni tako negotova in nedoločena kot ta. Uporabi se manj časa v šolah z Japonskim podukom — toda ničesar se ne izpremeni na dosedanjem stanju stvari. Pretepanje jetnikov opustimo — toda' pozneje. Avtonomija bo osrečila cel narod — ampak kasneje In pod visokim nadzorstvom japonskih oblasti — Hanbat Ne smete misliti, da je povedal g. Salto tudi to, kar je za pomifiljajem, o nel to smo kami dodali, radi tega namreč, ker je omenjeni gospod sam tako odkritosrčno priznal, da »se nahajajo vsi kolikor toliko Izobraženi Korejci, ki so poleg tega še sposobni, da bi vodili svoj narod do naj-višjega, zasedaj v državnih zaporih.« To je nerodno! Razne novosti. PROTEST DUŠEVNIH DELAVCEV. Belgrad; 24. Snoči je imela zveza duševnih delavcev na vrtu „Pri zlati lipi" protestno zborovanje, na katerem se je obsodilo dosedanje delovanje začasnega narobnega predstavništva z ozirom na gospodarsko stanje raznih duševnih delavcev in z ozirom na člen 15 volilnega zakona, ki odvzema pasivno volilno pravico. K zborovanju so govorili predsednik zveze duševnih delavcev dr. Milovan Jovanovič. prof. Dušan Bajič In razni drugi govorniki. Sprejete so bile resolucije, v katerih se energično protestira proti členu 15 volilnega reda. in kj bodo poslane začasnemu narodnemu predstavništvu ter vsem voditeljem političnih strank. FRANCOZI ZAPUSTILI BOKO KOTORSKO. Belgrad. 24. Francoska mornariška oblast bo te dni zapustila Boko Kotorsko. Ob tel priliki bodo Francozi odnesli s seboi vso zaplenjeno avstrijsko municijo ter nam prepu-pustili arzenal v prvotnem stanju. O tej zadevi je predložil admiral Koch vladi posebno spomenico. NEMČIJA ZA SVOJO NEVTRALNOST. Berlin, 24. Včeraj je bila pod oredsedstvom državnega kancelaria konferenca zastopnikov pristojnih organizacij o vprašanju prevoza orožja in streliva. Doseglo se je soglasje, da se morajo na vsak način preprečiti transporti, ki kršijo nevtralnost in služijo protizakonitim svrham Zakaj vlada stoji, neodvisno od pritiska vojnih dogodkov. trdno na stališču stroge nevtralnosti. UNIONISTIČNO GIBANJE NA ANGLEŠKEM. London, 24. Neznane osebe so v Lisburnu pri Belfastu umorile šest mož angleške policije, med njimi nadzornika. Protideiania unionistov se tudi vedno krepkeje ponavljajo. Tako je bilo v Lisburnu zažganih precej hiš. Zahtevano policijsko in vojaško ojačenje se je spričo množice pokazalo kot prešibko. Proglas izvirajoč iz Corka ia naslovljen na vse prebivalce Irske, naznanta smrt vsam onim. ki se hočeio z angleško vlado pogajanja na podlagi homeru-le. OKLIC RUSKE VLADE NA LJUDSTVO. Berlin, 25. VVolffov urad objavlja brezžično brzolavko z dne 24. t. m. iz Varšave: V progiasu ruske vlade se veli med drugim: Sedaj moramo dobiti jamstva proti novim napadom. Zaupamo poljskemu delavstvu in zahtevamo. da se oboroži. Ne zaupamo n^ski buržoaziii. čiie d&Iecaciia celo sabotira mir in ga je spričo neuspehov zadnjih dni jela še bolj sabotirati. Na tej fronti moramo voditi odločilni boj. Podpirati moramo svojo rdečo armado. Boj zoper bele gardiste — tatove ie naša prva dolžnost. OZLOVOLJEN LLOYD GEORGE. Bazel, 24. Posebni j>oročevalec lista ..Baseler Nachrichten“ javlja iz Luzerna, da je bil Lloyd George zaradi ruskih mirovnih pogojev glede prihodnje voine sile pollskeea vojaštva iako ozlovolten in da ie rabil v Do- ^voru s noročevalceni močne izraze. Politika francoske vlade se j« izkazala tedaj za upravičeno, kar sta izrecno priznala oba državnika. Giolitti da je izjavil, da je sporazum zaveznikov sedaj boljši kakor prej. POLJAKI ZASEDAJO GORENJO ŠLEZIJO. LDU Beuthen. 23. Woiffov urad poroča: Poljaki so včeraj zasedli Pless in Schrau. Po dosedanjih poročilih je ves okraj Rybnik izvzem-ši mesta Rybnik in ves okraj Pless z mestom Pless v poljskih rokah. Nadalje so Poljaki zasedli deželni okraj Ternovice. Mesto Glivice, Katovice. Beuthen in Koenigshiitte še niso v poljskih rokah. Novice. Vpošljite zaostalo naročnino za „NAPREJ“, da se Vam njega pošiljanje ne ustavi. — Krediti opustogenlm okrajem. Komi« sija, ki Je Izvršila razdelitev kreditov at pomoč vsled vcjne oškodovanim o!:.. w Srbiji, Je določila za niško okrožje en mil!-< jon dinarjev, za topUško okrožje 1,100.00(1 dinarjev, za pirotsko okrožje 900.000 dinar* Jev, za vransko okrožje milijon dinarjev! za Bitolj In okolico pa 500.000 dinarjev. — Aretirani železniški tatovi. Oddelek za javno varnost pri ministrstvu za noti** nje stvari objavlja: Komisar železniške po* llcije v Slavonskem Brodu poroča, da !• prišel na sled organizirani tolpi tatov. Orožniška patrola je napadla bandite prt bivših avstro - ogrskih barakah, kjer 80 imeli svoje skrivališče. Ujeli so sedem ro* parjev, med njimi dve ženski. Isti komisa« poroča tudi, da je bil prijet glasovitl goljuf In tat Zlatko Zekič, ki je kot kontrolni organ zagrebškega železniškega ravnateljstva okradel blagajno v Brodu, Vinkove!, Mitroviči in Rumi. — Za ljudsko - šolski pouk v Srbiji 1» Crni gori Je določen proračun v znesku 20 milijonov dinarjev. — Ministrstvo za prosveto Je izdalo nare ’ in, da dijaki uč^-ljišč v Vojvodi- i ie morejo v tekočem letu prestopiti na drag« učiteljišča, ker so prenapolnjena. — Aretacija Italijanskih verlžnlkov n* Dunaju. Korespondenca Hercog poroča, d* so zaradi udeležbe pri velikem valutnem veriženju zaprli tudi nekatere Italijane, ki so pripadali k Italijanski komisiji za premirje, ki se nahaja na Dunaju, in sicer grofa Areseja, poročnika Esposita In korporal* Platea, ki je bil menažni načelnik misije. Pri aretirancih so dobili šest milijonov lir In poleg tega druge valute v vrednosti več milijonov kron. — Letalska pošta na progah Praga-Parlz In Praga - Varšava se Je otvoril« dne 15. t. m. Letala na poti v Pariz bodo pristajala v Strassburgu In bodo Imela zveza na progo Pariz - London. Tarifi za pismo bodo znašali iz Prage v Strassburg 14 on, v Pariz 24 K, v London 28 K, ■' Varšavo pa 24 K. Pošta bode sprejemala tudi priporočena in ekspresna pisma. Izdali bodo posebne poštne znamke. — Ta presneta sodišča, kako napeljujejo ljudi k boljševizmu! Na Dunaju so Ime« 11 te dni kazensko razpravo proti dvema verižnikoma, ki sta prodajala kilogram lesa po 1.71 K, mesto po 75 v, kakor Je bil« določeno. Izgovarjala sta s tem, da sa tudi drugi trgovci prodajali svojo robo po višjih cenah. In tl nesramni sodniki nlsd dali ne ficka na tako obrambo, ampak 801 ju obsodili vsakega na 10.000 K globe! Tol pa je bilo Že preveč enemu Izmed obeli poštenjakov, zato jim Je zabrusil v obraz te-Ie grozovite besede: »AH Je to obsodbal Tako pa že moramo postati boljševlkll — čakajte, vam bodo že boljševikl pokazali I — Eksplozija streliva. »B. Z. am Mit-tagc poroča, da Je 23. t. m. popoldne v artilerijskih skladiščih starega taborišča na vežbališču v Joterbergu nastala velika eksplozija. Požar se je naglo razširil na druge stavbe, vsled česar je 20 barak zgorelo* Osebe niso bile poškodovane. — En ver paša, ki ie bival v Nemčiji je, kakor poroča »Ailgemelne Zeltung* U Berlina, z letalom pobegnil v Moskvo. — Nov stavni stroj je iznašel Slovak Stcpan Husty. Ta nov sistem stavnega stroja brez petroleja in bencina značl veliko Izpopolnitev sedanjih stavnih strojev, Za patentiranje je izumitelj že prosil na' Češkoslovaškem In tudi drugod. Dnevne vesti. Pod klerikalno havbo. Gospod M. Vencajz, svak g. deželnega predsednika drja. Brejca. ** po poklicu železniški nadre^M • sedad ,.na razpoloženju", im« 8 „ go leto dopust, da more kot član stanovanjske komisije še kaj zadag; Tam seve nima skoro °^e“gati iz la; on pomaga zgo» ima čas bi_ tični agitator, ima dopust. V lnibIjan-> skem občinskem svetu pridne- glasuje za vse predloge večine in le Ela-* soval tud! za zvišanie naklad na na. iemnine. to ie davek na stanova-nia. Zato ea imaio gospod žuDan radi. V stanovanjskem uradu tudi še nikoli ni nredla^nl nai sc razni klo-štri izpraznijo v stanovanjske name-1 ne. Za komuniste, ki prihajajo od drugod k nam. se peha za žive in mrtve, da dobe stanovanja, zato pa se pri vladi prilizuje na ta način, da' predlaga odpovedi prostorov raznim res proletarskim strankam. Takt sel zopet prikupi klerikalcu. G. dr. Brejo je velik politik. In tudi g. Vencajz ga rad obišče, kadar se hoče prito-< žiti. če mu ne gre v stanovanjskih1 itvareh po njegovi trmi. Sedai ie dr. Brejc deželni predsednik po zaslugi klerikalno-radikalne reakcije, če prH dejo komunisti na površje bo pa na* šc! zaslombo pri svojem svaku Ven* cajzu. ki ga bo mogoče vnovič napravil za deželnega predsednika. Zato ima dopust in mu je zašito*’«*« vsestranska svoboda ter zasitile«. Mj že dolgo opazujemo to dvolično Stev. 196. NAPREJ, Stran 3. Vlogo gospoda Vencaiza. Imamo pa tudi c stanovanjskem uradu v „lice-iu“ svoie mnenje. So slučaji, ki niso več slučaji. In bomo. če treba, pojasnili, da se pri preskrbovanju stanovanj — kolikor to delo stanovanjski urad sploh še opravlja — postopa tudi strankarsko, ne po potrebi. Zadnji čas jc, da se v tem uradu začne pometati. Gospodje še danes nimajo katastra, ne vedo kdo biva v Ljubljani in kje. Kakšno delo je to? Stanovanjski urad nai bo nepristranski. ne pa torišče raznih fanatizira-mh m omejenih politikastrov. ki nič Da imal° zat0 še Plačane dopuste in nagrade v _ razne na- • Amnestija. Po zmislu včeraj popoldne l an.ecra u^aza o amnestiji, se je danes opoldne ob 11. uri po primernem nagovoru izpustilo iz jetnišnice deželnega sodišča v Ljubljani 62 kaznjencev. Nepogojno se je odpustila kazen 16 kaznjencem deželnega nkaznjencem okrajnega sodišča, pod po-šojun, da tekom 2 let od dneva pravomoč-J" ne zagrešijo nobenega po hu- o elsivu kaznivega dejanja ali nobene ut'™6*! C0^u^c’ Poneverbe ali oderuštva kaznjencev deželnega in 2 kaznjencema okrajnega sodišča. Vsem tem kaz-zen^ii S° 0c^pu^eiie tudi vse posledice kaki niso*vse'’ obsojencev, st; v zapori1, ki pa so deležni te milo- dni. VSa Dotrebn° ukrene že prihodnje fiaj n?«»dclavcl> pozor! Lesni delavci lesni U!£J'° v Maribor, ker se nahajajo Zibanja ?’0* V M“ribo™ s™!; ^zdnega bnm^ i se mezdno gibanje končalo, 2 f° Pravočasno naznanili vlil Z0 ,le s’užk,n5c. Klerikalci so ustano-Dom 3 h~ S*už*l'n^e Posebno zadrugo »Naš »«.„ ** ‘ nai Preskrbuje za stare služkinje Vodiio to zadrugo: stolna vl-« Zabret in Skerbcc ter Ana Remec. v n k«010’ p5etarskI ‘ečajl za Slovenijo ltibljanL Ker Je poverjeništvo za uk ta ogoeastje v smislu naredbe z dne 12. julija ev* 283 »Uradnega lista« aktiviralo popotne pletarske tečaje za Slovenijo v Ljubljani, poživljajo se tem potoni interesl-rani in merodajni iaktorjl, da se zanimajo za ustanovitev tečajev v pripravnih krajih. Natančnejša pojasnila in pogoje daje vodstvo tečajev, ki sprejenja tudi učence sea Ljubljano. Ablturiientom! Vsled težkoč, ki so se pojavile pri nastanitvi tehniške fakultete univerze v Ljubljani, je potrebno ugotoviti ^Cno število slušateljev v zimskem seme- misHi*>021V'i’ani vse a^^ur‘iente, kateri se tej -t V So,skera letu 1920/21 vpisati na uiisko fakulteto, naj nemudoma pismeno slfli Akademskemu društvu Jugoslovan- •* tehnikov« v Ljubljani. Univerza, ime, ^lov in stroko, kateri se mislijo posve- * ~~ "T- č. predsednik »Akad. dr. jug. teh-“Ikov*. . Tovariše tehnike III. letnika ljubljanske ..R*\erze s^r°ino inženirske stroke, poziv-lam naj takoj, to je najkasneje do 1. sep-Cjnbra vlože, potom »Akad. obe. Jugosl. ~ Univerza, na komisijo »Teh- 1 o visokošolskih fondov« pravilno pod-Prte prošnje za podpore v inozemstvo, ker se ni zagotovljena otvoritev tega oddelka «a tukajšnji univerzi. — M. Debelak, stud. tech. Ministrstvo za finance je odobrilo ep uPravneEa odbora o zvišanju dohod-Bnl,.- C ^em to^ačnega ravnateljstva v ciniskii',11 H [,rCf0vini tcr 0 zv‘šanju dra-Ljubliani -j1 monopolnim delavcem v Zaradi n2TC,bu’ * Dalmaciji, dolgo bolehar\”Z^°Sti’ za kater° le *• minek v Ljubljani JJftrc,iI g- Anton JeC-trEovin0 na Sv p , ed vojno Je imel hotelsko podjetje na m iCesti in nazadnIe ■vojne se je nasJ LoS,nJu- Zflrad} i« iivd V «»»'. «« »rej‘”™lkaS""™ “TL Sl« predstavnika gospoda jos. Oostlnčarl« Ivan Gostinčar, Je umri v Ljubljani v£craj dne 25. t. m. ob tri četrt na C. uro zvečer Po štirinajstdnevni bolezni. Obolel je za pii-o in na ujenih posledicah preminul. Star je bil šele 38 let, po poklicu črkostavec. «ral je eno glavnih vlog pri krščanskih ocijalistih ter ga tudi klerikalci niso nič aj marali, ker je bili po svojem značaju cin- d.emokratična osebnost. Krščanski sopsti so izgubili z njim dobro agitačno °v in precej inicijativnega tovariša. Po-reb bo v petek popoldne z Zalokarjeve ceste. Akcijo proti malariji. Ministrstvo za arodno zdra\'je potrebuje čim več Zdravkov za antimalarično akcijo. Ker so bili . p casa vojne mnogi zdravniki zaposleni v sebnih bolnicah za malariene, poživlja jeIavstveni odsek one zdravnike v svo-Q(j' Področju, ki bi hoteli sodelovati pri račanju malarije, da se čim preje javijo j; ‘is.trstvu za narodno zdravje. Reflektan-ilaj Predlože dokazila o svojem delova-svo-Pr0ti tna!ari^> kakor tudi naj označijo bi ,Je za^teve. odnosno plače in kraj, kjer hoteli delovati, liani Slovensko zdravniško društvo v LJtib- te?;nPir0Si VSe svoio 21ane- k! se ž®Ie ude-Seot„ kongresa v Zagrebu dne 7., 8. in 9. nazni3J" ,SedaJ to 5e niso Povili, da kar n *' m' Hašemu društvu, na- Jim pošlj« legitimacija za polovično vožnjo. Ce se udeleže s soprogo nal tudi navedejo. Opozarja se, da imajo glasovalno pravico le oni, ki so plačali članarino jugoslovanskemu zdravniškemu društvu 'v znesku 96 K, to je za 2 leti. Kdor še ni plačal, naj vpošlje navedeni znesek društvenemu blagajniku dr. Ernst Dereani v Ljubljani. k O priliki mojega odheda iz Ljubljane, ki jo moram zapustiti, ker mi je stanovanjski urad odvzel stanovanje mojega zobnega ateljeja na Cankarjevem nabrežju štev. 1, se najiskrenejše zahvaljujem zaupaniu vseh mojih pacijentov, ki so mi ga tako mnogoštevilni izkazovali ves čas mojega bivanja v Ljubljani. — Dr. Bretlov naslednik: Dr. Zvonko Janežič, sedaj: Bled, vila Rikli. k Oddelek za javno varnost v ministrstvu za notranje stvari objavlja: Opozarjajo se interesenti, naj se v primeru, kadar imajo kake neprilike s transporti, bodisi v Avstrijo ali v druge države, ki so zastopane v »Comite des Circulations*, vedno obrnejo na našega uradnega delegata na Dunaju na naslov dr. Bončina, zastopnik kraljevine Srbov, Hrvatov In Slovencev v »Comite des Circulations*, Dunaj Hofburg. O. dr. Bončina bo v vseh konkretnih primerih posredoval. (Uradno.) Pristojbino za časopisne brzojavke v Francijo In Anglijo. Za časopisne brzojavke za Francijo In Anglijo Je plačati počenšl s 15. avgustom t. 1. od besede 16 cent. ali 32 par oziroma 23.5 Cent. ali 47 par. Te brzojavke se pa morajo ujemati s predpisi mednarodne brzojavne pogodbe. Med zmešajavami. Oerska hoče imeti svoieea kra-Ha Poteeuie se za bivšeea avstrii-skesra cesaria Karla Habsburškega Pridobili so Osrri deloma že tudi en-tento^-a ta naklon. Habsburška di-na«tiia bo oovečala moč in imoeri-»a-lizem Ogrske, zato se nič ne čudimo. če se zlasti sosednie države uNraio temu načrtu. Znamenit te tudJ ootek polisko-rusKe volne. 7. obeh strani Drihaiato poročila o uspehih, o ofenzivah in Poljska se uoira mirovnim Dotroiem k! so iih predložili Rusi. Poliaki se v svofl prevzetnosti zaradi malih usoehov ieraio s svoio usodo, če računata s končno zmaero. ker moraio vendar vedeti, da ie Rusiia neizčr-rnia. da tam orevladute mnenle množice ki ie eotovo silneiša kakor moč Doliske žlnlite. Za vso Evropo je važen izid polisko-ruske volne, za srednlo Evropo pa tudi vprašanje Ogrske. Kakor poročajo, bo ententa nastopila proti Ogrski, in sicer bo zahtevala od nje 'razoroženje. a dobi kot koncesijo morda kralja, kakršnega želi. Vsekakor so to silno važni zgodovinski dogodki, važnejši kot svetovna vojna, trenutki odločitve napredka ali — reakcije. Enako grozi ententa tudi Rusiji. Upamo pa, da končno zmaga napredek in se odbije vseobči terorizem, ki je bolezen časa. (Vesli LDU.) REVIZIJA OBČINSKEGA VOLIL-NEQ4 REDA V SLOVENIJI. Zagreb. 25. »Riieč« poroča Iz Belgrada. da ie bilo na včerajšnji seli ministrskega sveta s'denieno. da se vrše volitve za konstituanto dne 22. novembra. Nadalie iavliaio. da se bo volilni zakon za občinske volitve v Sloveniji še enkrat predložil v Dreeled ministrskemu svetu. HRVATSKA POKRAJINSKA VLADA SEST AVL JENA. Zagreb. 25. Današnja »Narodna Politika« poroča iz Belgrada. da ie bilo na včeraišnii seii ministrskega sveta končnoveliavno rešeno vpra-šanie ookraiinskih vlad. Pokrajinska vlada za Hrvatsko ie sestavljena takole: Ban dr. Laginia (Narodni klub), podban dr. Milan Roic (demokrat), prosveta dr. Bazala (Narodni klub), sociialna politika dr. Markulin (Ljudska stranka), zdravstvo dr. Dežman (Narodni klub), pravosodje dr. Diur-kovič (demokrat) poljedelstvo Ju-rai Demetrovič (demokrat), trgovina Giermanovič (radikalec). NA PAŠIČA JE BIL NAMERAVAN ATENTAT? Zagreb. 25. »Novosti« poročaio iz Belgrada. da so francoske policijske oblasti na pariškem kolodvoru DO.dvzele obsežne varnostne odredbe. ko ie dospel na kolodvor Pašič na svoiem povratku v Belgrad. Te varnostne odredbe so podvzeli zato. ker se ie izvedelo, da ie došel v Pariz iz Italiie Črnogorec, ki ie name* rava! na Pašiča izvršiti atentat, podobno kakor na Esada pašo. Ime atentatorievo ie znano, pa ga v interesu nadalniih preiskav ne morek) priobčiti. ALBANSKI GLAS O DOGODKIH PRI SKADRU. LDU Rim, 24. Agenzia Stefani poroča: Albanska delegacija je po- slala italijanski vladi noto. kjer poudarja, da ie albanska vlada vsled brezpomembnih dogodkov, ki sc se dogodili ob meji pri Skadru med albanskimi kmeti in Srbi, takoj podal^ izjavo v Belgradu, da pokaže srbski vlade svoje dobre namene proti ju-goslovenski kraljevim. Navzlic tej zagotovitvi so srbske čete prekoračile albansko mejo in so vdrle na ozemlje Kastratov. Energično protestiramo. veli nota, proti temu vpadu na naše ozemlje in proti vojnim namenom belgrajske vlade. Prosimo Vašo ekselenco nujno, da ustavite pohod jugoslovenskih čet jn poziv-ljete belgrajsko vlado, naj umakne svoje čete z vsega ozemlja.^ ki_ ga le zasedla od premirja, do meje jz leta 1913. Albanska vlada bo storila vse mogoče, da prepreči incidente in da zagotovi red. Toda njena prizadevanja bodo brezuspešna, dokler Ju-gosioveni ne zapuste albanskega ozemlja. Belgrajska politika ie zna« novih zapletljajev na Balkanu. ČEŠKOSLOVAŠKI DOLG. Praga. 25. Listi poročaio. da znaša češkoslovaški državni dote 65 mi-liiard. POLOŽAJ V GORENJI ŠLEZUI SE BOLjjsA. Katovice. 24. Na železniški progi Katovice - Mvslovica se polagoma vrača red. Francoske čete so zasedle kolodvora in preiskuieio potnike, au imaio orožie. Na kolodvora v Mvslo-yicah so nabiti proglasi železniškega ravnateljstva Katovice, katere so podpisali ententni zastopniki pri železniškem ravnatellstvu In kier se preooveduie vsako vmešante nepoklicanih v železniško obratovanle ter vsak teror nad železniškimi uslužbenci. Dasi živordeči lepaki poživljalo civiliste, nai oddaio orožie do nedelie ob šestnajstih, se še r>ovsod vidiio oborožene osebe. V okralu Glivice se orfaža vedno močneiše delovanje tolp. . V okraiih na deželi se izeredT vedno bolf Sfrtto. KRAS1N ZAPUSTI ANGLIJO. London. 25. Kakor iavliaio Ust!, sta Kameniev in Krasin zahtevala svoie potne liste Iz Angiile odpotu-ieta baie v petek IRSKA MIROVNA KONFERENCA. London. 25. Včerai se ie v Dublinu otvorila takozvana irska mirovna konferenca. Sklicatelji konference upaio. da se bo zastopnikom vseh zmernih elementov treh iužnih provinci! Irske posrečilo, izdelati vzaiemne predloge za zakonski načrt. ki bo določal a Irsko samostojno vlado kot domitiii. Predlog se predložil Llovdu Georgu. Rusko-poljska vojna. RUSKO BOJNO POROČILO. LDU Moskva, 25. Frontno poročilo z dne 24. t. m.: Južnovzhodno od Lvova se po kratkem odmoru razvija naša ofenziva ugodno kljub trdovratnemu odporu in protiofen- V Vzhodni GaJicJIi trdovratnemu oui™« m uroTioien- z?vj sovražnika. V Vzhodni Galiciji smo dosegli m se ipmn 7a. prehod preko nje. — „Vest-nik“ niše o položaju na poljskem bo-ikču- Francoske in poljske brzo-avke o poljskih zmagah so zelo pre-tfrane Puška armada je intaktna. Bliskoma je napredovala Proti Varšavi Pri tem pa krili nista bili dovoli'kriti tako da so nas Poljaki z napadom’od strani prisilili k urniku, ki pa se je izvršil v popolnem redu. 7 o/irom na umik ruske armade na poSSMBMPfelo ..kvestja": Poljsko plemstvo m Wrangel vpo-rabljata zadnje moči. da zadavita sovjetsko Rusijo, ^vjetska Rusija pa zbira svoje moči, da uniči poljsko plemstvo in Wrangla, tega malega naslednika Denjikina. Rdeča armada ve da pomeni zmaga Wrangla ah Poljakov konec svobode m neod-visn9sti ter vseh pridobitev re-priblike. POLJAKI NE SPREJMEJO RUSKIH POGOIEV. London. 25. Kakor javita > Daily Mail« iz Minska, le bil Dofetet odgovor na ruske predloge oddan v pon-deljek. Od 15 točk so Poljaki spre-ieli samo eno. in sicer točko, kier se zahteva demobilizacija, ako Rusi obenem demobiliziralo. LDU Moskva, 25. „Vestnik“ priobčuje podrobnosti o tretji meji v Minsku.Poljski odgovorna ruske mirovne predloge je v resnici pomenil popolno odklonitev. Meje, ki jo je označil lord Curzon, Poljaki niso priznali. Poljaki odklanjajo nadalje razorožitev ter oddajo vojnega gradiva. Milico delavcev so vnaprej odklonili; ravnotako prepustitev železniške proge Bialvstok-Grajevo. Poljsko odposlanstvo je zahtevalo, da se glavne točke sploh izločijo, ko je Daniševski hotel pričeti podrobna pogajanja. Ako vztrajajo Poljaki pri svoji zahtevi, da se glavne točke takoj ukinejo, pride najbrž do preldnje-nja pogajanj. ZAHTEVE POLJSKE. Minsk. 25. Ljudski komisar Čiče-rin ie naznanil sovjetskemu poslaniku Kamenievu v Londonu, da le poliska vlada v dosedanjih noiraia-nlih odklonila ruske predloce. ne da bi stavila protinredloge. Curzonove črte ne prizna. Poliska zahteva ljudsko ?lasovanie v Beli Rusiii. na Lit-všnskem. v Gaiiciii in v Ukrajini. Iz stranke. Seja veseličnega odseka organizacije kovinarjev v Ljubljani se bo vršila v petek takoj po delu, v društvenih prostorih. Dolžnost vseh odsekov je, da se zanesljivo seje udeleže. Celje. Strokovna org. živilskih delavcev podružnica Celje skl!5e v nedeljo 29. avgusta 1920. ob 9. url dopoldne v gostilni »Ban Jelačič«, Prešernova ulica št. 6., redno mesečno sejo za vse odbornike In povabi se sodrug Hrastnik, predsednik kovinarske organizacije v Celju na udeležbo te seje. — Vstop samo povabljeni iz Celja. Gospodarstvo. — Uvoz zabranjenega blaga. V »Službenih Novlnah« Je priobčena naredba go-spodarsko-finančnega komiteja, s katero se dovoljuje uvoz vsega onega pri uvozu nahranjenega blaga, glede katerega se nesumljivo dokaže, da je bilo naročeno, še predno je stopila v veljavo naredba ministrskega sveta o zabranltvl uvoza, t. i. pred 23. marcem t. 1. Vsakdo, Ul ima take naročilne pogodbe In obveznosti, mora v roku 15 dni od dneva priobčenja te naredbe v Službenih Novlnah pri generalni direkciji carine v Beogradu vložiti z zadostnimi dokazi podprto prošnjo. Po preteku tesa roka vložeae prijave se ne bodo sprejemale la tudi ne prijave, ki so bile vložene brez naročbo zadevajočih dokumentov se ne bo oziralo. Prošnje oddane na pošti proti povratnemu recepisu vsaj petnajsti dan po prlobčeuju naredbe o dovolitvi uvoza zabranjenega blaga, smatrale se bodo za pravočasno vložene. V razpisu je Istočasno z naredbo komiteja priobčen tudi postopek pri cariueuju tega blaga Ko ga carinarnice prejmejo, postopali bodo po njem. — Izvoz blaga iz naSe države v Nemčijo je dovoljen proti zavarovanju nemških mark In izvoz v Cehoslovaško prot! zavarovanju čchoslovaSkih kron. — Industrijsko-kemični zavod v Cel* gradu. V Belgradu ustanavljajo veliki in-dustrijsko-keinlčnl zavod, ki ga nameravajo zgraditi po nemškem vzorcu, In v katerem bodo baj« v prvi vrsti zaposlili ruske ubežnike. Pri tej priliki bi pripomnili, da je velik škandal, da se naše domače in brezposelne inženirje mnogo slabSo plačuje, kakor pa ruske ubežnike, In sc Jih celo pusti brezposelne, dočim s* ruske buržujske begunce povsod protežlra ne glede na njihove zmožnosti. — Prepoved izvoza usnja In volne. Ministrski svet je bil sklenil, da se prepove Izvoz usnja in volne. Pristojni faktorji so se sedaj sporazumeli, da ta sklep ostane tudi nadalje v veljavi, da pa se morajo te sirovine prodajati domačim tovarnam, da bodo izdelovale usnje te blago za potrebe prebivalstva In vojake. Vse delo se bo vršilo pod državnim nadzorstvom. Tovarne so obvezane, da morajo vse stvari, potrebne za občno preskrbo, izdelovati po določenih cenah. Minister za prehrano la obnovo zemlje Je odobril glavnim vodnim zadrugam v Sremu, Bački in Banatu poseben kredit: dvema zadrugama po 600.000 kron, eni pa 500.000 kron. Iz teh kreditov morajo za« druge popraviti svoje instalacije za zbiranje vode In Izsuševanje terena. Iz Slovenije. Zakaj se odpušča delavce?! Prejeli smo: Eno leto In pol sem delal v strugi Ljubljanice. Sedaj pa, ko se je prcddclavcs F. M., ki je lansko leto odšel na Primorsko, kjer je doma, vrnil od tam, da sedaj zopet tu komandira uboge dclavce, sem bil krat. komalo odpuščen od dela, ne da bi vedel zakaj. Mislim pa, da zato, ker nisem hotel delati eno uro več kakor 8 ur, ker ima pa-lir g. Missoni akord od tega dela. Mi delavci pri zidanju struge Ljubljanice smo nagi in bosi, dočim so si ti, ki komandirajo, najeli čevljarja na račun vlade, da Jim del« nov* $#vl]e bi popravlja stare. T* čevljar seveda nam ubogim delavcem nei sme ničesar popraviti. Lansko leto sta bila dva čevljarja, ki sta delala za gospod* Langa In za g. Mlssonija ter za njihovi družini. In dokler ni bilo omenjenega preddelavca M., smo delali tudi, če Je bilo slabo vreme, seda) pa, ko Jc prišel on, zber« svoje ljudi, Jim odkaže delo, drugi pa moramo čakati na njegovo milost In nemilost Odkar sta pri delu preddelavec M. in Italijan Missoni, se grdo ravna z delavstvom, ki tam dela. In poleg tega Je delavstvo še tako slabo plačano, da se od tiste plače ne da ne živeti in ne umreti. — Odpuščeni delavec. Javornik. Kakor posnemamo Iz časopisja se iz daljne Amerike zopet vrnil t Etbin Kristan med nas. Iskreno ga pozdravljamo kot svojega nekdanjega vzgojitelj* in učitelja. Pred šestimi leti nas Je zapustil male in šibke. Ne moremo mu popisati, koliko muk in gorja smo prestali v tem času, a smo kljub temu postali precej veliki In močni, dokler se ni v zadnjem času posrečilo buržoaziji zanesti nekaj nezaupanja Vi naše vrste. Nekaj mladih ljudi, tako zvanlh' komunistov, ki so Jih popolnoma nepoznani agitatorji nahujskali z blatenjem organizacije in zaupnikov na razdor. In čemu treba razdora? Vsi smo delavci, vsi hočemo isto. V skupnem boju, če se tudi v taktiki posamezniki ne strinjajo popolnoma, dosežemo od stopnje do stopnje naš cilj sl-gurneie in prej. Komunist Je vsak, kdor hoče socijalno pravično družabno življenje, ki ga sedaj nimamo. Predvsem nam Je treba Izobrazbe, neizobražena brutalnost n* more prinesti sreče, pač pa žrtve In nesrečo, ki Jih ni potreba, če to ne zahteva bo| sam. Delavstvo stopi v odločilen boj, kadar bo samo prepričano, da ne more Izpod-letetl, zakaj za uspehe se delavstvo ne boji boja, toda igrača političnim špekulantom pa delavstvo ne sme biti, ker bi se 8 teta preveč ponižalo. Priporočal bi proletarskemu ljudstvu, da se vzdrami, se pripravi, da nas čas ne prehiti. Brat, čitaj socl« jaltstičue knjižice In časopisje. Kaj meščansko časopisje piše o nas, to nas ne briga. Sodruga Etbina Kristana bi pa prosili, kefl Je zmožen In izkušen, da vpliva, da se razdor odpravi. Proietarljat naj pazi, da ia bolj ne oslabi svojih vrst, In če borno sil* šali prepričevalne besede s. Etbina Krista, na, upamo, da se proietarljat zbliža In združen enoten nastopi boj za svoje pravice. Ne moremo sl misliti, da bi pošten delavec, pošten prijatelj delavstva hotel imeti razdor v proletarskih vrstah. Štore pri Celju. Od preobrata sem lz« gledajo Štore čisto drugače kot popre!. Te« mu so krivi ponajveč elementi, ki se suče« jo kakor veternik na drevesu. Vendar pa* dokler ni bilo stavke, so se tl elementi š* preče] mirno držali. Zadnja stavka pa lili je Izpodbudila, da drve nekam naprc], d« sami ne vedo kam. Prvi med njim! le po« stajenačeinik g. Kink, ki hoče biti velik pa« trijot, da bi si pridobil s tem kako Izvan« redno odlikovanje. Pa ne samo tol On hoča prinesti tudi »mire In kadila* patrijotlztmi na oltar s tem, da kaže svoio načelnišk« moč, seveda le tam, kjer mu je v prid. Že« ni železniškega uslužbenca Je n. pr. brez« obzirno odvzel službo čiščenja postajnih' prostorov, ter isto dal svoji služkinji, zatd da ne gre plača za njegovo služkinjo iz nje*, govega žepa, temveč tnu Isto plača žele*« n'.ca. Istotako Je hotel tudi družino kretnf« ka, ki stanuje na postaji, vreči na cesto, ten vzeti enega prometnika v isto stanovanje, samo zato, da bi potem vrt in njivo, ki spa« data k omenjenemu stanovanju, načelnik sam Imel. To se mu pa ni posrečilo, In W ga neizmerno boli. Čudimo se, da taki n*« rodnjakl, ki so obenem tudi klerikalnega kalibra, ka) bolj plemenitega ne dontsejo domovini na oltar. Komaj dobro leto je ta gospod tukaj kot načelnik, a je že tolika »dobrega« za svoje delavce storil! Enemtf je celo iz »ljubezni« pripomogel, da so mtf službo odpovedali. Ce bo vsako leto tolika daroval domovini na oltar, potem bo H Štorah res kmalu vsem uslužbencem »da« rove« pobral, ter Jih odnesel domovini W dar, če ne bo njega samega prej veter od« nesel odtod, zakar bi se pač Štore ne solzile. Svetujemo, da se naj naprara delav« cem drugače obnaša in 2 njimi drugače po« stopa, ker je tudi on sin delavca. Šoštanj. Velekapitalisti ne poznajo bof« bo za vsakdanji kruh. To čutijo posebna uradnice tovarne usnja v Šoštanju. Neka« tere teh uradnic so nastavljene te nad 4 let: v tem času Jim je blagovolila tvrdka povišati plačo na 600 K mesečno. AU mora danes oseba, ki nima nikjer zaslombe la podpore, izhajati s tem zneskom? Ali so ti plače sorazmerne s cenami usnja? Morda pa Ima lastnik še premalo kapitala? Naj bi vendar g. Woschnagg uvidel, da tudi 2e«l« ska ne more izhajati s tako sramotno plačat Rogaška Slatina. Organizirano delav« stvo zdravilišča v Rogaški Slatini je zahts« valo povišanje plače in je doseglo 25% povišanje plač. 2ive!a edinost in organizacija! — Tukajšnji klerikalci hočejo raztrgati občino in Jo priklopiti okolici. Proti tem« atentatu protestira vse zavedno delavstva, Cujemo, da Imajo klerikalci tudi Se izbra« nega župana, ki ie največji faroviki peto« liznlk. Zdravilišče mora ostati, kakor je bf« lo doslej! Delovati moramo edino na to* da bo dobro uspevalo In da bo Imela od njega korist drlava in vsi domačini. Tisti revni kimovčkl naj pa tam kimajo, kjer. s