Mati in sin aretirana zaradi tatvine v Ronkah 70-letnica Zbora odposlancev slovenskega naroda 50 let od tragedije v Vajontu Primorski št. 235 (20.S63) leto LXIX. PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 24. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 7786339 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 356320, fax 0481 356329 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 l31190 Slovenija in Italija: sosedi ali tudi ne SandorTence Okoljsko nesoglasje Dežele Furlanije-Julijske krajine o novi železnici med Divačo in Koprom lahko tolmačimo na različne načine. Kot nagajanje sosednje dežele, kot strokovno ekspertizo ali kot zgolj tehnično pripombo, v vsakem primeru gre za ponovni dokaz o tem, kako sta si Italija in Slovenija zelo narazen na področju prometnic in infrastruktur, začenši s pristanišči. Da ne govorimo o uplinjevalniku. Velike finančne in druge težave, s katerimi se v Sloveniji soočajo z drugim železniškim tirom do Kopra, so dejansko zrcalo podobnih težav s progo Trst-Benetke. V naši deželi in v Venetu se ne govori več o novi železnici, pač pa o posodobitvi obstoječe, kar predstavlja edino realistično perspektivo. Kot se zdi edina realistična železniška povezava med Trstom in Koprom, tudi spričo vse več pogostih usadov in posledičnih prekinitev na enotirni progi, ki je življenjskega pomena za koprsko pristanišče. Ko je Riccardo Illy ugotavljal, da bi železnica do Trsta prišla še kako prav tudi za Koper, so ga v Ljubljani zmerjali in zasuli z vsakovrstnimi očitki in obtožbami. Danes je Koper tisti, ki prepričuje Ljubljano, naj resno razmisli o železniški povezavi s Trstom, če ne drugo kot »rezervo« za novo dvo-tirno železnico. Deželna uprava se pri kritični presoji slovenske železnice sklicuje na Glinščico in na njene ogrožene vodne vire. Dobro, le škoda, da niso o tem predhodno opozorili tudi tiste, ki so lansko pomlad izvedli sporno čiščenje struge potoka in sečnjo tamkajšnjih dreves. VILEŠ - Nesreča Delavec padel z dvigala VILEŠ - Na gradbišču nakupovalnega centra Tiare Shopping v Vilešu se je v petek popoldne zgodila huda nesreča pri delu, v kateri se je poškodoval mlad delavec. 31-letni poljski državljan, ki je zaposlen pri italijanskem podjetju, je med montažo protipožarnega sistema padel s pantografskega dvigala. Le-to se je iz še nepojasnjenih razlogov prevrnilo, mladenič pa je padel naravnost na tla. Odpeljali so ga v bolnišnico na Ka-tinari, kjer so ga sprejeli na zdravljenje. Po prvih informacijah naj ne bi bil v smrtni nevarnosti. Na 19. strani dnevnik Internet: http://www.primorski.eu/ e-mail: redakcija@primorski.eu NEDELJA, 6. OKTOBRA 2013 POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Poste Italiane s.p.a. - Spedizione in Abbonamento Postale - D.L. 353/2003 (convertito in Legge 27/02/2004 n° 46) art. 1, comma 1, NE/TS 1,20 € 9 , , I I t, uuuuu , ZDA - Proračunska razhajanja še blokirajo zvezno upravo Obama: Glasujte in končajte že to farso KOPER-DIVAČA »Železnica bi prizadela Glinščico« TRST - Dežela Furlanija-Ju-lijska krajina predlaga italijanskemu okoljskemu ministrstvu, naj ne izda ugodnega mnenja za okoljsko čezmejno presojo železnice Divača-Koper. Deželna levo-sredinska vlada predsednice Debore Serracchiani je mnenja, da vsebuje načrt za novo dvotirno progo preveč »kritičnih točk«, posebno v dolini Glinščice (na sliki), kjer bi železniški viadukti in tuneli ogrozili tamkajšnja vodne vire. Celotno območje Glinščice je strogo zaščiteno, gradnja železnice bi ogrozila tudi tamkajšnjo floro in favno. Serracchianijeva uprava je s tem v zvezi potrdila prejšnje negativne ocene desno-sredinske uprave predsednika Renza Tonda. Na 3. strani Evergreen > rUTTO Prodaja Bukovih in hrastovih drv Bukovih in jelkovih peletov v ¿S Ul. Dragotin Kette, 4 Bazovica (Trst) tel. +39 040 226894 mob. +39 393 7741336 Z odlokom z dne 31.01.11 je Ministrstvo za Infrastrukture in Promet pooblastilo tudi upokojene zdravnike za izdajo zdravniških potrdil o psihofizični sposobnosti za vožnjo. Dr. Giuseppe CARAGLIU torej ponovno izdaja zdravniška potrdila za vozniški izpit, še vedno v ul. Rossetti 5, vsak dan od 10h do 12h in od 15h do 17h. Ob sobotah pa od 10h do 12h. Po potrebi, pokličite na tel. št. 339 6931345. WASHINGTON - Ameriški predsednik Barack Obama (na sliki) je predstavniški dom kongresa spet pozval, naj konča farso in brezpogojno sprejme zvezni proračun, s čimer se bo končalo zaprtje zveznih služb. »Glasujte že. Končajte to farso,« je v tedenskem radijskem nagovoru dejal Obama.Predsednik je dodal, da je senat proračun že sprejel in tudi v predstavniškem domu je po njegovem prepričanju dovolj demokratskih in republikanskih glasov, da se stvar zaključi. »Toda skrajna desnica republikancev predsedniku predstavniškega doma Johnu Boehnerju ne pusti, da bi stvar dal na glasovanje,» je dejal še Obama. Zatrdil je tudi, da ne namerava plačati »odkupnine« za ponovno odprtje vlade, še manj pa je pripravljen plačati odkupnino v zameno za zvišanje meje javnega dolga. Na 2. strani Ob Barcolani vrsta drugih dogodkov Na 7. strani Konji in vonjave mošta v Medji vasi Na 8. strani Na Jeremitišču se je začela sKultura Na 20. strani Novembra obnova Butkovičeve domačije Na 21. strani Poštenost in transparentnost Kupimo rabljeno zlato, srebro in platino Fernetiči 14 Tel. 334 26 56 119 S tem kuponom dobite 5% več pri ocenitvi vaših predmetov. Certificirana elektronska tehtnica Plačamo na stotino grama BČ V ■ or Fernetiči 14 Ulica Vergerio 9 Žavlje (blizu bencinske črpalke H6) Tržič - Drevored San Marco 23 Cervignano - Ulica Garibaldi 44 9771124666007 2 Nedelja, 6. oktobra 2013 ITALIJA, SVET / zda - Proračunskim težavam še ni videti konca Obama: Končajte vendar to farso v škodo državljanov WASHINGTON - Ameriški predsednik Barack Obama je včeraj predstavniški dom kongresa pozval, naj konča farso in brezpogojno sprejme zvezni proračun, s čimer se bo končalo zaprtje zveznih služb. »Glasujte že. Končajte to farso,« je v tedenskem radijskem nagovoru dejal Obama. Predsednik je dodal, da je senat proračun že sprejel in tudi v predstavniškem domu je po njegovem prepričanju dovolj demokratskih in republikanskih glasov, da se stvar zaključi. »Toda skrajna desnica republikancev predsedniku predstavniškega doma Johnu Boehnerju ne pusti, da bi stvar dal na glasovanje,« je dejal še Obama. Zatrdil je tudi, da ne namerava plačati odkupnine za ponovno odprtje vlade, še manj pa je pripravljen plačati odkupnino v zameno za zvišanje meje javnega dolga. 17. oktober je rok, do katerega bo treba dvigniti sedanjo dovoljeno mejo javnega dolga, vse več pa je namigov, da bi utegnil biti sprejet celovit dogovor o proračunu in javnem dolgu. Če meje javnega dolga ne bi dvignili, bi imelo to po napovedih ameriške vlade uničujoče posledice za ameriško gospodarstvo. Da bi bilo to mnogo huje, kot je zaprtje vlade, je poudaril tudi Obama. Delovanje ameriških zveznih služb, razen nujnih, se je ustavilo v torek, potem ko kongres ni sprejel proračuna za njihovo delovanje. Republikanci so namreč zahtevali, da se Obama odpove zdravstveni reformi ali vsaj preloži začetek njenega izvajanja. Predsednik predstavniškega doma John Boehner od Obame želi vsaj nekaj, s čimer lahko utemelji zaprtje vlade, vendar se je Obama odločil, da ne bo popuščal pred, kot pravi, izsiljevanjem. Boehner je zato v petek namignil, da bodo proračun združili z mejo javnega dolga in skušali na ta način nekaj dobiti od Bele hiše. V petek so že začeli sestavljati seznam želja. Od dovoljenja za gradnjo naftovoda od Kanade do Teksasa in povišanja prispevne stopnje upokojencev za zdravstveno zavarovanje do odpisa okoljskih regulacij. Odloženo je tudi nadaljevanje pogajanj o prostotrgovinskem sporazumu z EU. Zvezna ameriška sodišča bodo delovala nemoteno do sredine oktobra, kasneje pa bodo morala začeti pošiljati ljudi na prisilne dopuste. Hud udarec doživlja turistična industrija, saj so nacionalni parki in nacionalni muzeji zaprti, delavce pa pošiljajo domov tudi podjetja, ki imajo velike pogodbe z vlado, kot je na primer Lockheed Martin. (STA) Ameriški predsednik Barack Obama ima trenutno veliko razlogov za zaskrbljenost Samomor režiserja Carla Lizzanija RIM - Italijanske kulturne kroge je včeraj presunila novica o samomoru enega najbolj znanih italijanskih režiserjev Carla Lizzanija, ki je skočil z balkona svojega rimskega stanovanja v tretjem nadstropju in obležal na notranjem dvorišču. 91-letni Lizzani se je rodil leta 1922 v Rimu, režirati pa je začel leta 1950 s svojim prvim filmom Nel Mezzogiorno qualcosa è cambiato, v svoji dolgi karieri pa je ustvaril vrsto uspešnic, kot npr. Cronache di poveri amanti (1954), Mussolini ultimo atto (1974), Fontamara (1977), Cellu-loide (1995). Leta 2007 je režiral svoj zadnji film Hotel Meina, drugače je režiral tudi televizijske nanizanke, bil pa je tudi igralec, scenarist in filmski kritik, med leti 1979 in 1982 pa je bil direktor beneškega filmskega festivala. Kenija: Napadalcev je bilo od štiri do šest NAIROBI - Kenijska policija je včeraj sporočila, da je bilo napadalcev, ki so konec septembra v nakupovalnem središču Westgate v Nairobiju ubili 67 ljudi, le med štiri in šest in ne med 10 in 15, kot so sprva domnevali. lampedusa - Napoved predsednika vlade Enrica Lette Preživeli so italijanski državljani Iskanje pogrešanih še vedno močno pogojuje slabo vreme - Nove dodatne polemike o reševalni akciji na morju italija - Napoved odvetnika nekdanjega predsednika vlade »Berlusconi bo kazen odslužil s pomočjo socialnih služb« RIM - Silvio Berlusconi bo zaporno kazen, na katero je bil pravnomočno obsojen, odslužil s pomočjo socialnih služb, je včeraj napovedal njegov odvetnik Franco Coppi. Odločitev pripada vsekakor sodnikom, ki bodo tudi glede na starost nekdanjega predsednika vlade gotovo upoštevali njegove želje. Berlusconi je svoje uradno bivališče pred kratkim iz Milana preselil v Rim, kar kaže, da je že dogovorjen z ustanovo ali združenjem, kjer bo opravljal t.i. socialno delo namesto zapora. Nekdanji italijanski premier je tudi včeraj ocenil, da bi njegova izključitev iz senata ogrozila demokracijo. »V petek so zatajila osnovna načela vladavine prava,« je v izjavi dejal medijski mogotec. »Ko je kršena vladavina pra- Silvio Berlusconi va, je to strel v srce za demokracijo,« je dodal. Podlaga za glasovanje v komisiji je bil lani sprejeti protikorupcijski zakon, ki določa, da v Italiji osebe, pravnomočno obsojene na več kot dve leti zapora, ne smejo biti člani parlamenta in ne smejo kandidirati na parlamentarnih volitvah. O dokončni izključitvi bo sicer moral glasovati še celoten senat, kar naj bi se zgodilo v prihodnjih tednih. Tudi Berlusconijevi odvetniki so se na odločitev komisije odzvali be-sno.Gre za napad na principe pravne države in žalitev za demokratično zgodovino države, poudarjajo advokati. Po njihovem mnenju so nekdanjemu predsedniku vlade kršili pravico do obrambe, ker komisija ni dovolila, da se o pro-tikorupcijskem zakonu izreče ustavno sodišče. Berlusconi je namreč svojo obrambo gradil na trditvi, da protiko-rupcijski zakon ne more veljati za dejanja, storjena pred začetkom njegove veljavnosti. Krste s trupli nesrečnih prebežnikov in levo pietetna gesta do umrlih na morju pred Lampeduso ansa RIM - Iskanje pogrešanih po četrtkovi nesreči ladje z okoli 500 prebežni-ki iz Afrike pri otoku Lampedusa je še vedno prekinjeno zaradi slabega vremena. Doslej so našli 111 trupel, medtem ko so 155 ljudi rešili. Domnevajo, da je nesreča terjala več kot 200 žrtev. Potapljači zaradi močnega vetra in valov ne morejo nadaljevati iskanja pogrešanih. Ladja s prebežniki iz Somalije in Eritreje se je potopila v četrtek, potem ko je na njej najprej izbruhnil požar. Zdaj leži kakih 40 metrov globoko in ko se bo vreme izboljšalo, jo bodo potapljači pregledali, saj bi v njej lahko bilo veliko trupel. Včeraj so sicer v morje na mestu, kjer se je zgodila nesreča, vrgli venec, že v petek pa je bil v Italiji dan žalovanja. Trupla, ki so jih doslej potegnili iz vode in med katerimi so številne ženske in otroci, so namestili v hangar letališča na Lampedusi, kjer so jih fotografirali za kasnejšo identifikacijo. Zupan Rima Ignazio Marino je medtem sporočil, da bodo 155 preživelih sprejeli v italijanski prestolnici. Italijanski premier Enrico Letta pa je napovedal, da bodo preživeli dobili italijansko državljanstvo. Letta je dogodek označil za sramoto in obenem Evropo pozval, naj pomaga Italiji, kamor je od začetka leta prek Sredozemskega morja pribežalo že 30.000 ljudi. Francoski premier Jean-Marc Ay-rault je medtem pozval k organizaciji srečanja evropskih držav, na katerem bi govorili o upravljanju z mejo na morju. Italija je sicer zahtevala, da se zadeva uvrsti na dnevni red zasedanja notranjih ministrov EU, ki bo prihodnji torek. V Italiji se je medtem razvnela polemika, ali bi lahko reševalci na kraj nesreče prišli prej in rešili več ljudi. Ribiči, ki so najprej opazili ladjo v težavah in rešili nekaj ljudi, so namreč obalno stražo obtožili, da je potrebovala 45 minut, da je prišla na kraj nesreče, ki je bil od obale oddaljen samo 500 metrov. Poleg tega jim obalna straža, kot trdijo ribiči, ni dovolila, da bi se, ko so na obalo pripeljali prve preživele, vrnili na kraj nesreče in še naprej sodelovali pri reševanju. Obalna straža po drugi strani obtožbe zanika in trdi, da so potrebovali le 20 minut, da so začeli reševati, zanikajo pa tudi, da bi ribičem prepovedali pomagati.Pojavljajo se tudi vprašanja, zakaj radarji niso zaznali ladje. (STA) / ALPE-JADRAN, DEŽELA Nedelja, 6. oktobra 2013 OKOLJE - Dežela Furlanija-Julijska krajina izdala nesoglasje o načrtu za novo progo Železnica Koper-Divača bi ogrozila dolino Glinščice 3 TRST - Dežela Furlanija-Julijska krajina predlaga italijanskemu okolj-skemu ministrstvu, naj ne izda ugodnega mnenja za okoljsko čezmejno presojo železnice Divača-Koper. Deželna levosredinska vlada predsednice Debore Serracchiani je mnenja, da vsebuje načrt za novo dvotirno progo preveč »kritičnih točk«, posebno v dolini Glinščice, kjer bi železniški viadukti in tuneli ogrozili tamkajšnje vodne vire. Celotno območje Glinščice je strogo zaščiteno, gradnja železnice bi ogrozila tudi tamkajšnjo floro in favno. Ser-racchianijeva uprava je s tem v zvezi potrdila negativne ocene prejšnje des-nosredinske uprave predsednika Ren-za Tonda. Dežela se pri svoji okoljevarstve-ni presoji (sklep je odbor sprejel na seji 27. septembra) sklicuje na velike pomisleke, ki sta jih v zvezi s slovenskim načrtom izrazili Pokrajina Trst in Občina Milje, medtem ko dolinska občinska uprava ni imela pripomb. FJK v svojem sklepu omenja tudi skupno kritično oceno kulturnih društev France Prešeren iz Boljunca in Valentin Vodnik iz Doline ter dolinske srenje in zadruge Dolga krona. Kljub pozivu deželne uprave se o načrtovani dvotirni železnici Koper-Divača nista opredelili italijansko železniško podjetje RFI in Deželno ravnateljstvo za kulturne in okoljske dobrine. Deželno vlado Furlanije-Julijske krajine skrbi usoda doline Glinščice Deželna uprava FJK je dejansko »sesula« vse načrte, ki jih je preko Rima dobila od pristojnega slovenskega ministrstva. Projekt naj bi bil zelo pomanjkljiv kar zadeva umestnost in koristnost drugega tira, čeprav je obče znano, da sedanja stara in zasičena enotirna proga ne odgovarja več naraščajočim potrebam koprskega pristanišča. Skratka že v sami preambuli radikalna kritika, čeprav se, kot rečeno, pripombe nanašajo predvsem na Glinščico in na evropsko zaščitena območja vzdolž nekdanje državne meje. Glinščica je edini vodni tok na tržaškem Krasu, zato je tamkajšnje območje zaradi živalskih in rastlinskih po- sebnosti deležno posebne zaščite, piše v sklepu deželnega odbora. Dolina Glinščice je občutljiva tudi zaradi podtalnih vodnih virov, ki bi jih ogrožali železniški tuneli na slovenski strani, t.i. vizualno motnjo pa bi za širše okolje povzročil železniški viadukt pri Vinjanu, na kar sta opozorili miljska in pokrajinska uprava. Deželni sklep navaja tudi vprašanje akustičnega onesnaževanja in stalno opozarja, da je vsa Glinščica deželno in evropsko zaščiteno področje. Vse te pripombe je Dežela v »prvem branju« že posredovala pristojnim v Sloveniji, odgovori pa so bili nepopolni ali pomanjkljivi, piše v sklepu deželnega odbora. Italijansko okoljsko ministrstvo, ki je poverilo FJK okoljevarstveno presojo o železnici Divača-Koper, bo torej negativno ocenilo omenjeni slovenski načrt. V Sloveniji s tem gotovo ne bodo zadovoljni, zaradi tega pa Ljubljana najbrž še ne bo ustavila postopka za novo železnico, čeprav ji italijanski »veto« zna povzročiti težave na evropski ravni. Minister za infrastrukture Samo Omer-zel je dal razumeti, da bo Ljubljana šla svojo pot tudi v primeru italijanskega nasprotovanja, nekoliko previdnejši pa je njegov okoljski Dejan Židan, ki je pred nekaj dnevi spet urgiral v Rimu, naj se čim prej izjasni o novi železnici. S.T. Koper še danes vabi na razstavi psov KOPER - Ta konec tedna Koper gosti tradicionalni mednarodni razstavi psov vseh pasem CACIB Koper I in II. V dveh dneh se bo obiskovalcem dogodka, ki ga organizira Kinološka zveza Slovenije, predstavilo okoli 1700 psov 175 različnih pasem, ki prihajajo iz 26 držav sveta. Danes med 10. in 14. uro bo obiskovalcem na Bonifiki na voljo tudi spremljevalni program, v okviru katerega bodo predstavili raznovrstne kinološke discipline. Parkirnina na Bonifi-ki za avto znaša pet evrov. Vstopnina za otroke do 15. leta in invalide je brezplačna, za odrasle pa znaša pet evrov. Za katalog s podatki o prijavljenih psih bo treba odšteti tri evre. V Kopru moški umoril 61-letno sosedo KOPER - V petek popoldne se je na koprski policijski postaji zglasil 60-letni moški s stalnim prebivališčem v Kopru in prijavil, da je v stanovanjskem bloku v Kopru umoril 61-letno sosedo. Policisti so ga pridržali in opravili ogled kraja, so sporočili iz Policijske uprave Koper.Moški, sicer državljan Bosne in Hercegovine, je osumljen kaznivega dejanja uboja, so še navedli na policiji. lOLETNH^M ¡OMTRIP 13^1 ft- ,.H "v.1 i<4b_. NA POCITNICE S PRIMORSKIM DNEVNIKOM Počitnice v Bohinju MITJA CEBULEC m Pošljite svoj posnetek na naš dnevnik direktno iz spletne strani preko rubrike Fotografije bralcev ali po elektronski pošti na tiskarna@primorski.eu (fotografijo lahko dostavite tudi osebno v uredništvihv Trstu in Gorici). 4 Nedelja, 6. oktobra 2013_ALPE-JADRAN / TRST - Obisk evropskega komisarja Tajanija Evropske volitve spodbuda za EU TRST - Spomladanske evropske volitve predstavljajo edinstveno priložnost za razvoj Evropske unije, ki ne preživlja najboljših časov, prej nasprotno. O tem je se je med včerajšnjim obiskom v Trstu s predsednico Furlanije-Julij-ske krajine pogovarjal evropski komisar za industrijo Antonio Tajani. Poudaril je, da Bruselj podpira napore za sanacijo ške-denjske železarne, ki uživa tudi podporo deželne uprave. Tajani, ki pripada stranki Ljudstva svobode, je prepričan, da EU lahko le z novim zagonom ter učinkovito politiko porazi naraščajoče nezaupanje ljudi do evropskih institucij. To zna na bližnjih volitvah okrepiti populizem Antonio Tajani in Debora Serracchiani in t.i. evroskeptične politične stranke, ki so sicer že prisotne in glasne v aktualnem evropskem parlamentu. S to Tajanijevo oceno je soglašala Serracchianijeva, ki je bila do izvolitve za predsednico FJK evroposlanka, včasih tudi zelo kritična do usmeritve EU posebno na področju gospodarstva in javnih financ. SKGZ - Zaskrbljenost ob napovedi krčenja sredstev slovenske vlade Pomoč Slovenije je za manjšino bistvena TRST - Slovenska kulturno-go-spodarska zveza z veliko pozornostjo sledi postopkom sprejemanja finančnih proračunov tako v Sloveniji kot v Italiji. Kot sporoča krovna organizacija v tiskovni noti, je pomembno, da obe državi ohranita skrb za slovensko narodno skupnost in ji zagotovita primerna finančna sredstva, da bi se ne ponovile težave, ki so v letu 2012 močno prizadele ustanove in organizacije. To je bila po oceni SKGZ ena najhujših sezon, ko se je močno zamajal sistem manjšinske organiziranosti. Predstavniki krovne organizacije so se zato v prejšnjih dneh pogovarjali na pristojnih mestih v Rimu, s ciljem, da bi se nadaljeval letošnji pozitivni trend, ko je vlada namenila primerno podporo Slovencem v Italiji. Z nekoliko večjo zaskrbljenostjo gleda SKGZ v Ljubljano, kjer je vlada predlagala več kot 20-odstotno niža- nje sredstev Uradu za Slovence v zamejstvu in po svetu. Tako krepko nižanje podpore bi zadalo nov hud udarec vsem organizacijam in ustanovam. Krovna organizacija seveda razume težave Republike Slovenije, ki mora zaradi hude gospodarske krize odločno oklestiti proračun za leto 2014. Obenem pa je SKGZ prepričana, da mora matična država razumeti specifične potrebe naše (in drugih) narodne skupnosti, ki samo z osnovno finančno podporo lahko izvaja svoje redne dejavnosti in odigra aktivno vlogo povezovalca v obmejnem prostoru. Ob tem ne gre spregledati dejstva, da Slovenija v zadnjih letih, kljub težkim časom ni nižala prispevkov slovenskim manjšinam v sosednjih državah ter italijanski in madžarski narodni skupnosti. To je bil tudi močan adut, ki ga je RS izkoristila v pogovorih z italijanskimi oblastmi, ko so v Ri- mu napovedovali finančne reze organizacijam manjšine. Proračunski dokument je slovenska vlada že poslala Državnemu zboru, ki bo v teh dneh začel razpravo o njem. SKGZ pričakuje, da bodo med razpravo z razumevanjem upoštevali ta dejstva in slovenskim manjšinam v sosednjih državah in po svetu namenili primerna sredstva, da bodo lahko uresničile že načrtovane programe. Predstavniki slovenske manjšine s problemom seznanili predsednika Državnega zbora RS Janka Vebra. V zadnjem desetletju so se sredstva za slovensko narodno skupnost že znižala za skoraj 30 odstotkov če upo-stevamo nižanje rednih prispevkov in fiziološko višanje stroškov za osebje in dejavnosti. Morebitni finančni rezi bi še dodatno oškodovali skoraj 300 ustanov, organizacij in društev, ki delujejo na Tržaškem, Goriškem, v Benečiji, Terskih dolinah, Kanalski dolini ter v Reziji. KOČEVJE - Proslava ob 70-letnici Zbora odposlancev slovenskega naroda Bogdan Osolnik: »Slovenci smo se takrat vpisali v zgodovino kot suveren in enakopraven narod« KOČEVJE - Nedvomno so tudi izkušnje iz narodnoosvobodilne vojne prispevale k samozavesti branite-ljev slovenske osamosvojitve, je na obeležitvi 70. obletnice Zbora odposlancev slovenskega naroda ocenil nekdanji predsedujoči zboru Bogdan Osolnik. Zasedanje zbora je po njegovem mnenju »dokončen prelom s podlož-ništvom in začetek graditve lastne državnosti«. Bogdan Osolnik je na današnji prireditvi v Kočevju orisal svoj pogled na dogodke, »s katerim smo se Slovenci pred sedemdesetimi leti vpisali v zgodovino kot suveren in enakopraven narod«, in na zgodovino graditve slovenske državnosti. Pred včerajšnjo prireditvijo so se sicer pojavile polemike prav zaradi različnih ocen glede temeljev slovenske državnosti. V Združenju za vrednote slovenske osamosvojitve so opozorili, da odposlancev niso izbirali po demokratičnih merilih, temveč po »merilih privrženosti tedanji 'avantgardi slovenskega osvobodilnega gibanja', tj. Komunistični partiji Slovenije«. »Temelje slovenske državnosti smo po- stavljali s plebiscitom leta 1990,« so poudarili v združenju. Predsednik SDS Janez Janša pa je ob koncu prireditve na Twitterju zapisal: »Narod si je pisal sodbo sam edino na plebiscitu 90. Prej so mu jo pisali komiji z umori, siromašenjem in represijo«. Osolnik je sicer v govoru pojasnil, da je izvršni odbor OF razpisal volitve odposlancev na osvobojenem ozemlju in v enotah partizanske vojske. Po njegovih besedah se je 1. oktobra 1943 v Kočevju zbralo 572 izvoljenih ali delegiranih odposlancev in 78 drugih udeležencev. »Zbor je predstavljal zastopstvo narodno zavednih Slovencev s celotnega slovenskega etničnega ozemlja, kamor je segala organizacija OF. Takšnega predstavništva do takrat slovenski narod še ni imel,« je pojasnil nekdanji predsedujoči zboru. Med odločitvami zbora je Osol-nik izpostavil sklep, s katerim je bila potrjena vloga OF in njenih organov kot nosilcev oblasti na Slovenskem. Na tej osnovi je vrhovni plenum OF prevzel vlogo vrhovnega narodnega Na včerajšnji proslavi v Kočevju predstavništva in je kot Slovenski narodno osvobodilni odbor postal slovenski državni zbor, je pojasnil. Med drugim je spomnil, da je Slovenija v začetku leta 1992 doživela mednarodno priznanje držav Evropske skupnosti, 22. maja pa je postala članica ZN. Tako je bil po njego- vem mnenju dokončno sklenjen zgodovinski proces graditve slovenske državne samostojnosti, »ki se je začel ob koncu prve svetovne vojne in razpadu avstro-ogrske monarhije, leta 1918«. »Takrat smo se v svoji narodni neprepoznavnosti morali znova za- teči pod tujo streho. Zasedanje zbora odposlancev v Kočevju pred 70 leti pa pomeni dokončen prelom s podložništvom in začetek graditve lastne državnosti,« je dejal. Osamosvojitev v letu 1991, ki je Slovenijo kot subjekt mednarodnega prava uvrstila med suverene evropske države, je po mnenju Osolnika sklepna točka v tem procesu. »Zdaj imamo Slovenci svojo državo, za katero smo odgovorni sami. Naša skupna skrb je ohranitev njene suverenosti, kulturne istovetnosti in ozemeljske celovitosti, pa tudi izboljšanje družbene ureditve v interesu vseh državljanov,« je še poudaril in sklenil govor z besedami pisatelja Ivana Cankarja: »Narod si bo pisal sodbo sam«. Prireditve so se udeležili tudi predsednik republike Borut Pahor, predsednik Državnega zbora in častni pokrovitelj prireditve Janko Veber, nekdanja predsednika republike Milan Kučan in Danilo Türk, predsednik Zveze združenj borcev za vrednote NOB Slovenije Janez Stanovnik in kočevski župan Vladimir Prebilič. (STA) REGIQNE AUTONQMA FRIWLI VÉNIZIA GIUUA INFO: WWW.REGIONE.FVG.IT t/ Rok za predstavitev prošenj za sofinanciranje športnih prireditev prestavljen na zgodnejši datum Dežela obvešča, da je rok za predstavitev prošenj za sofinanciranje športnih prireditev, ki bodo potekale v Furlaniji Julijski krajini v letu 2014, od 1. do 30. novembra 2013. Prošnje se oddajo prek e-formularja na spletni strani www.fvgsport.it. Do sofinanciranja so upravičene občine, ustanove,javne in zasebne institucije, športna združenja in rekreativne skupine podjetij, ki imajo status nepridobitniške organizacije in so bile ustanovljenevsaj dve leti pred datumom oddaje prošnje. Dežela lahko dodeli financiranje s ioo-odstotnim kritjem upravičenih stroškov prireditvam regionalnega, nacionalnega in mednarodnega pomena. Dodatne informacije dobijo interesenti pri deželni službi za rekreativne in športne dejavnosti (Servizio attivita ricreative e sportive della Regione) ali na spletni strani www.regione.fvg.it www.fvgsport.it. O» C, r l P z^čr JfK ROK ZA ODDAJO PROŠENJ ZAPADE 30. NOVEMBRA 2013 PRIREDITVE, KRIŽANKA_Nedelja, 6. oktobra 2013 5 /— GLEDALIŠČE _SLOVENIJA_ NOVA GORICA SNG Nova Gorica Veliki Oder V sredo, 16. oktobra, ob 20.00 Eugène Ionesco: »Morilec« / Ponovitev: v četrtek, 17., v sredo, 23. in 30 oktobra, ob 20.00. V petek, 18. oktobra, ob 20.00 / William Shakespeare: »Timon Atenski« / Režija: Thomas Middleton. / Ponovitve: v soboto, 19., v petek, 25. ter v soboto, 26. oktobra, ob 20.00. LJUBLJANA SNG Drama Veliki oder Jutri, 7. oktobra, ob 19.30 William Shakespeare: »Hamlet« / Ponovitve: v torek, 8. ob 11.00 in ob 19.30. V sredo, 9. oktobra, ob 19.30 Rudi Šeligo: »Svatba«. V četrtek, 10. oktobra, ob 17.00 Dušan Jovanovic: »Boris, Milena, Radko«. / Ponovitve: v petek, 11., v soboto, 12. in v ponedeljek, 14. oktobra, ob 19.30. V torek, 15. oktobra, ob 19.30 / Rudi Šeligo: »Svatba«. / Ponovitev: v soboto, 19. oktobra, ob 19.30. V sredo, 16. oktobra, ob 19.30 / Bertolt Brecht: »Mati«. / Ponovitev: v petek, 18. oktobra, ob 19.30. V četrtek, 17. oktobra, ob 19.30 / Drago Jančar: »Veliki briljantni valček«. Mala drama V četrtek, 10. oktobra, ob 20.00 Evri-pid: »Alkestida« / Ponovitve: v petek, 11. in v soboto, 12. ob 20.00 ter v torek, 15 in v petek, 18. oktobra, ob 20.00. V ponedeljek, 14. oktobra, ob 20.00 / Stanislaw Ignacy Witkiewicz: »Ponorela lokomotiva«. V sredo, 16. oktobra, ob 20.00 / Ernst Lubitsch: »Ko sem bil mrtev«. V četrtek, 17. oktobra, ob 20.00 / Aleksander Ivanovič Vvedenski: »Božič pri Ivanovih«. / Ponovitev: v soboto, 19. oktobra, ob 20.00. Slovensko Mladinsko Gledališče V torek, 8. oktobra, ob 20.00 / Vinko Moderndorfer: »Služkinji« / Režija: Jean Genet. / Ponovitev: v torek, 15. oktobra ob 20.00 V petek, 11. oktobra, ob 20.00 / Osvajanje sreče: »Haris Pašovic«. / Ponovitev: v soboto, 12. oktobra ob 20.00. MGL Veliki oder V torek, 8. oktobra, ob 19.30 / Ljubezenska drama / Miroslav Krleža: »Adam in Eva«. / Ponovitve: v sredo, 9. ob 19.30 in v četrtek, 10., ob 20.00, v ponedeljek, 14. ob 19.30, v torek, 15. ob 15.30 in ob 19.30 in v četrtek, 17. oktobra, ob 19.30. V soboto, 12. oktobra, ob 19.30 / Drama / Anja Hilling: »Črna žival žalost«. Mala scena Jutri, 7. oktobra, ob 20.00 Komedija / George Axelrod: »Sedem let skomin« / Ponovitev: v torek, 8., v sredo, 9. in v sredo, 16. oktobra, ob 20.00. Studio MGL V soboto, 12. oktobra, ob 20.00 / Psihološka drama / Viktorija Rangelova: »Gola«. / Ponovitev: v ponedeljek, 14. oktobra, ob 20.00. ŠKOFJA LOKA Kulturni dom V soboto, 12. oktobra, ob 20.00 Iztok Mlakar: »Sljehrnik«. FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST Gledališče Miela V torek, 5. novembra, ob 20.00 »Trieste is Rock predstavlja« rock'n'roll ve- čer: The Quireboys, Bonafide in Gonzales. V četrtek, 15. novembra, ob 20.00 »Trieste is Rock predstavlja« symphonic / epic / heavy metal večer. Nastopajo : Kamelot, ReVamp In Tellus Requiem. OPČINE Liverpool pub (ulica degli Alpini 18) ■ Oktobeerfest 2013 Danes, 6. oktobra, ob 20.00 nastopa Lorenzo Pilat, sledil bo Jack Rabbit Slim dj set. _SLOVENIJA_ LJUBLJANA SNG Opera - Balet V petek, 25. oktobra. oktobra, ob 19.30 Giuseppe Verdi: »Nabucco«. Gala Hala V petek, 11. oktobra, ob 20.00 Nastopajo: The Ocean (Nem), Shining (Nor), Tides From Nebula (Pol), Hacride (F). FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST Salone degli Incanti - Bivša Ribarnica na ogled je zadnji fotografski projekt Jannisa Kounellisa. Razstava bo odprta do 6. januarja 2014. Zgodovinsko-umetniški muzej in la-pidarij, (Trg pred stolnico 1): na ogled lokalni arheološki predmeti iz prazgodovine, skulpture iz rimljanskih in srednjeveških časov in pa egipčanski, grški, rimljanski in antični predmeti z italijanskega polotoka; numizmatična zbirka, fototeka in knjižnica. Urnik: od torka do nedelje od 9.00 do 13.00, ob sredah od 9.00 do 19.00, ob ponedeljkih zaprto. Rižarna pri Sv. Soboti: nacistično koncentracijsko uničevalno taborišče, fo- tografska razstava in knjižnica. Urnik: odprto vsak dan od 9.00 do 19.00. Vstop prost. Železniški muzej na Marsovem polju (Campo Marzio, Ul. Giulio Cesare, 1): Stalna razstava železniske postaje. Urnik: od 9.00 do 13.00. / Za več informacij: tel.:040-3794185; fax: 040312756. ŠKEDENJ Etnografski muzej (Ulica pane bianco 52): Muzej je odprt vsak torek in petek, od 15.00 do 17.00, za šole in skupine za ogled izven urnika klicati na tel. št. (00-39) 040-830-792. GORICA Kulturni dom (ul. Brass, 20 - Italija) v galeriji so na ogled logotipi otroških vrtcev Večstopenjske šole s slovenskim učnim jezikom v Gorici. Za čudovito oblikovane mozaične osebne izkaznice, ki bodo krasile pročelja vseh šestih otroških vrcev z Goriškega, bodo odslej bogatejši otroški vrtec Kekec iz Šte-verjana, otroški vrtec Mavrica iz Bra-čana, otroški vrtec Sonček iz ul. Max Fabiani v Gorici, otroški vrtec Pikapolonica iz Pevme, otroški vrtec Pika Nogavička iz Štandreža ter otroški vrtec Ringaraja iz ul. Brolo v Gorici. _SLOVENIJA_ SEŽANA Kosovelov dom je na ogled dokumentarna razstava ob 70. letnici padca italijanskega fašizma. SEČOVLJE Krajinski park Sečoveljske soline: odprto vsak dan od 8.00 do 20.00, na ogled film o solinah, slikarska razstava ter sprehod po solinski poti z obiskom multimedijskega centra. Vstopna točka je na Seči. PADNA Galerija Božidarja Jakca: grafike in risbe Božidarja Jakca in arheološke najdbe stare Padne, stalni razstavi. Ključ ga- lerije na voljo v Padni pri hiši št.1 (Pu-cer), 0038665-6725028. LIPICA Muzej Lipicanca: z zgodbo o nastanku in lastnostih konja kot živalske vrste in tesni povezanosti s človekom, ki se kaže tudi skozi upodobitve konja v mitologiji in umetnosti od pradavnine dalje. Osrednji del je namenjen predstavitvi zgodbe o ustanovitvi lipiške kobilarne, njenih vzponih in padcih skozi stoletno zgodovino do današnjih dni. TRNOVCA Galerija center Škerk: do 27. oktobra je na ogled razstava »Prva svetovna vojna pri nas. Zamolčani«. preko 250 originalnih fotografij in razglednic, uniforme in dokumenti, topografske karte in drugi takratni vojaški in civilni predmeti. Obrtniški izdelki vojakov in drugi zgodovinski materjal. Urnik: odprto vsako soboto in nedeljo, od 10.30 do 18.00. TOMAJ Kosovelova domačija in soba Srečka Kosovela: ogled je možen vsako nedeljo med 14.00 in 16.00 ali po predhodnem dogovoru. Informacije: Dragica Sosič (05/7346425). ŠTANJEL Galerija Lojzeta Špacala: stalna razstava grafik v galeriji Lojzeta Špacala. Urnik: med tednom, od 11.00 do 14.00, v soboto in nedeljo od 10.00 do 17.00, v ponedeljek zaprto. TIC Štanjel: stalna razstava o življenju in delu arhitekta in urbanista Maksa Fa-bianija. AJDOVŠČINA« Vojašnica Janka Premrla Vojka: vojaški muzej, orožje, oprema, dokumenti, osebni predmeti vojakov s soške fronte, stalna razstava. KOBARID Kobariški muzej: na ogled je stalna muzejska zbirka »Soška fronta 1915-1918«. Urnik: vsak dan, od 9.00 do 18.00. SLIKOVNA KRIŽANKA - Slovenski književniki REŠITEV V NASLEDNJI ŠTEVILKI NA STRANI RADIO IN TV SPOREDOV SESTAVIL LAKO MESTO V SLOVENSKEM PRIMORJU PREBIVALKA EVROPSKE SEVERNE DRŽAVE DALMATINSKO ŽENSKO IME OTOK VSEVERNEM JADRANSKEM MORJU RUDAR ŠPANSKI KRITIK IN PRIPOVEDNIK (LEOPOLDO GARCIA) VELIKA IN LEPA VEŽA AM. IGRALEC PACINO PRIMORSKI DNEVNIK, TVOJ DNEVNIK MESTO NA HRVAŠKEM, DEL REŠKEGA PRISTANIŠČA LAKOTA MEDNAR. ORGANIZACIJA ZA BEGUNCE CHAPLINOVA VDOVA HERCEGOVEC VRSTA FONTANE SLOVENSKI PISATELJ (IVAN) SESIREK, SESEDEK VRSTA SLADKEGA ŽIVILA ELDA VILER TEROR RAKEV LOČITEV V STRANKI NEKDANJI UREDNIK NAŠEGA DNEVNIKA SPOSOBNOST MIŠLJENJA, SPOZNAVANJA ZADETEK PRI NOGOMETU ORIENTALSKI BLAZINJAK / NOVOZELANDSKI DOMAČIN RAŽENJ SREDIŠČE MOLDAVIJE AFRIŠKA DRŽAVA ITALIJANSKI FILMSKI IGRALEC ŠVEDSKA FILMSKA IGRALKA EKBERG NAŠA VAS PRI NABREŽINI ITAL. PEVEC CARBONI RASTLINA Z BELIMI CVETI BIBLIJ. IME ZA PALESTINO ITAL. SLIKAR (G. BATTISTA) PARADIŽ, EDEN NEMŠKI PISATELJ MAY PREB. EVROP. DRŽAVE BERI PRIMORSKI DNEVNIK ITALIJANSKA TISKOVNA AGENCIJA FR. REŽISER (JACQUES) EDVARD KOCBEK PREDSTAVNIK SULTANA ZOLAJEV ROMAN ARABSKI ŽREBEC POVRTNINA PLAČILO NA RAČUN APARAT, STROJ LESKETAJOČA POLSVILENA TKANINA SEDEŽ PAPEŽA TRISTOP VZDEVEK KOŠARKARJA MICHAELA JORDANA DEL TEDNA ATENSKO ŠPORTNO DRUŠTVO PLANOTA V LIBIJI, GILF ... ZAKONSKA ŽENA MESTO V SEVERNI ITALIJI ITAL. REŽISER (SERGIO) KRAJ V DOR-SETU (ANGL.) NEKDANJI BRAZILSKI NOGOMETAŠ IN TRENER ODRSKO DELO Z GLASBO SHAKESPEA-ROVJUNAK POTUJOČI GRŠKI PEVCI IN PESNIKI Švedsko SMUČARSKO LETOVIŠČE KONTAKT NEKDANJI OBRTNIK PREPROSTEGA ORODJA KIT. DRŽAVNIK CEDONG OBŽALOVANJE KIPAR (ŽARG.) SKUPINA ŽUŽELK NAŠA NAMIZ-NOTENIŠKA IGRALKA BRŽAN NAUK O MIŠLJENJU VRH COPATE VERZ IZ JAMBSKIH STOPIC KEMIJSKI ZNAK ZA KALCIJ ITALIJANSKI JAMBSKI VERZ ITALIJANSKA DEŽELA SIN BREZ BRATOV IN SESTER ERIC CLAPTON RUMENO RJAVA BARVA, RUMENICA KOSTNICA BIKOV GLAS NAŠA PRI-TRDILNICA SLOVARČEK - ALAS = španski književnik • ALMER = kraj v Angliji • IASI = središče Moldavije • IRO = organizacija za begunce • KAID = predstavnik sultanove oblasti • LAMPI = ital. slikar (Giovanni Battista) • OONA = Chaplinova vdova / TRST Nedelja, 6. oktobra 2013 1 106 APrimorski r dnevnik Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 faks 040 7786339 trst@primorski.eu PADRIČE - V večnamenskem središču predstavili nov grb DSČ Društvo slovenskih čebelarjev dodana vrednost konzorciju Predsednik Danjel Novak poudaril pomen širjenja čebelarskega znanja Naj medi! Tako voščilo se je največkrat slišalo na prvem javnem nastopu Društva slovenskih čebelarjev - Trst, ki se je občinstvu predstavilo v Ekološkem in večnamenskem središču na Krasu Gornji zavod v nekdanjem begunskem taborišču na Padričah. Sicer začetki delovanja čebelarskega društva segajo v letošnjo pomlad. V času, ko se tudi same čebele prebujajo, je skupina navdušenih čebelarjev prav tako oprašila društveni cvet in postavila na noge nov subjekt s plemenitimi cilji. Naveze so že izhajale iz posameznih članov Čebelarskega konzorcija za tržaško pokrajino. Tako člani kot sam predsednik društva Danjel Novak so mnenja, da bo društvo tržaških čebelarjev predstavljalo dodano vrednost konzorciju, ki ima vrsto drugih institucionalnih pristojnosti in s katerim bodo še naprej sodelovali. Na Padričah pa je petkov večer minil v znamenju pravega praznika. Ob povezovanju Matjaža Rustje je pod taktirko Manuela Purgerja nastopil lonjerski mladinski pevski zbor Tončka Čok z repertoarjem slovenskih ljudskih pesmi, ki so uvedle pozdrav predsednika Danjela Novaka. Vsestranski ljubitelj domače zemlje, čebelar in oljkar iz Mačkolj je v svojem nagovoru izpostavil tudi delovni program društva: širjenje čebelarskega znanja med slovensko govorečim prebivalstvom, predvsem med mladimi, in izpostavljanju vloge čebele v naravi. Tržaški čebelarji se bodo zavzemali za opraševanje in ohranjanje biotske raznolikosti rastlin, ki so po občutenih podnebnih spremembah najbolj pod udarom. Med željami je Novak navedel tudi usposobitev rejskega središča za vzgojo matic in seveda vsestransko pomoč med člani, predvsem pri nabavi opreme. Govoru predsednika je sledila še predstavitev grba novega društva. Zmagovalec priložnostnega natečaja, Trebenc Mauro Kralj, je odkril odejo, izpod katere se je prikazal bleščeč rumen ščit, kjer v ozadju stoji stiliziran prikaz Tržaškega zaliva od Milj do Devina, v podlagi pa na satniku šest čebel, ki ponazarjajo šest občin tržaške pokrajine. Sledili so tudi pozdravi gostov, kjer je med prvimi spregovoril tudi podpredsednik deželnega sveta Igor Ga-brovec. Tudi v imenu prav tako prisotnega deželnega svetnika Stefana Uk-marja je Gabrovec pohvalil zamisel o ustanovitvi novega društva. Izrazil pa je željo, da bi društvo čim bolje delovalo tudi v sklopu tržaškega konzorcija, ki mu je Gabrovec očital nekatere pomanjkljivosti. Na fotografiji levo grb Društva slovenskih čebelarjev, s katerim je na razpisu zmagal Mauro Kralj, desno predsednik Danjel Novak med nagovorom, spodaj razstavljeni čebelji proizvodi kroma Na odgovor pa ni bilo treba čakati dolgo, saj se je voščilu Društvu slovenskih čebelarjev pridružil tudi Aleš Pernarčič, novoizvoljeni predsednik konzorcija, ki je izpostavil prostorsko in ekonomsko stisko Čebelarskega konzorcija za tržaško pokrajino. Zapuščino prejšnjega vodstva predstavlja le elektronski poštni naslov, zato je Pernarčič zaprosil najprej za pomoč, tudi pri iskanju sredstev in za uveljavitev konzorcija, v katerem tudi večina članov tržaškega čebelarskega društva. Novo društvo čebelarjev pa ima veliko prijateljev tudi v Sloveniji. Med temi je tudi Ivan Atelšek, predsednik Čebelarskega društva Sežana, ki letos slavi svojo stoletnico. Ob pozdravu je z veseljem pohvalil čebelarska prizadevanja nove skupine ljudi na Tržaškem. Spomnil jih je, da le med ostaja še edini neoporečni naravni proizvod. Svet čebele pa je vreden čim večjega poznanja in spoštovanja, zato je treba tej posebni kmetijski panogi veliko dajati, je še povedal Atlešek. Pozdrav in voščilo so prispevali tudi iz največjega slovenskega čebelarskega društva. To je Koprsko čebelarsko društvo, ki je po besedah Marina Jugovaca pripravljeno na katerokoli pomoč in nasvet prijateljem iz Tržaškega. Kljub začetni stiski, predvsem prostorski, ko so se člani med pripravljalnimi sestanki selili med Boljuncem, Bazovico in Opčinami, so prvi koraki v javnosti pokazali veliko navdušenje in tudi mlade obraze. Društvo pa že čakajo novi izzivi. Prvi med temi je že na ogled na spletnem omrežju pod naslovom www.dsctrst.eu, kjer bodo člani s prispevki in novicami tudi na virtualni način bogatili tržaški svet čebelarstva. Andrej Marušič Po Rai3 bis Glasbena revija Sv. Ciril in Metod ter spoznavanje šole Danes ob 20. uri in v nedeljo, 13. oktobra (ob isti uri), bosta na sporedu slovenskih oddaj tretje mreže Rai, prvi in drugi del zaključnega nastopa letošnje izvedbe Glasbene revije Sv. Ciril in Metod, ki jo je že trinajstič zapored priredila istoimenska nižja srednja šola v Trstu. Da bi gledalcem omogočili, da nekoliko bolje spoznajo to pomembno glasbeno pobudo, pa tudi nižjo srednjo šolo, ki je del večstopenjske šole Vladimir Bartol, so med glasbene točke vpleteni intervjuji ter izjave profesorjev in dijakov edine nižje srednje šole s slovenskim učnim jezikom na Tržaškem, ki nudi dodatni glasbeni pouk. Belorusija in smrtna kazen Združenj e Amnesty International vabi j u-tri ob 18. uri v bar-knjigarno Knulp (Ul. Madonna del Mare 7) na srečanje o Belo-rusiji, ki je še zadnja evropska država, kjer še vedno velja smrtna kazen. Spregovorila bosta mednarodni tajnik združenja iz Londona in eden iz Belorusije. Otroci in judovska skupnost V šentjakobski knjigarni Quarantotti Gambini (Ul. delle Lodole 7/a) bodo jutri ob 17. uri malim obiskovalcem predstavili judovsko skupnost. Na preprost in jasen način jih bodo seznanili z navadami, kulturo in jezikom skupnosti. Debata o kulturi krize V pričakovanju 100-letnice prve svetovne vojne bo tržaška univerza priredila serijo debatnih srečanj z naslovom Zgodovina v mestu. Jutri bo docentka Cristina Benus-si v nekdanji ribarnici ob 17. uri spregovorila o kulturi krize. Tragedija v Vajontu V Skladišču idej na nabrežju bo v torek, 8. oktobra, ob 17.30 na pobudo WWF, Pokrajine Trst in morskega rezervata pri Mi-ramaru beseda tekla o tragediji v Vajontu, v kateri je življenje izgubilo dva tisoč ljudi. Gosta bosta zgodovinarka Adriana Lotto in docent geologije Maurizio Ponton. Srečanja se bosta udeležila tudi Toni Sirena in Gianni Peteani - sinova novinarjev Tine Merlin in Gianluigija Brusadina. OPČINE - Predavanja v Finžgarjevem domu Za začetek srečanje s Christianom Gostečnikom V društvu Finžgarjev dom na Opčinah se začenja ciklus predavanj: letos bodo srečanja posvečena pozitivnemu odnosu do sebe, družine in družbe. Povabilu organizatorjev so se tudi tokrat odzvali vrhunski slovenski strokovnjaki na področju psihologije in pedagogike, znana in zveneča imena na Slovenskem. Že prihodnji teden, v soboto, 12. oktobra, bo ob 20.30 srečanje z znanim psiho-terapevtom, doktorjem klinične psihologije, psihologije in teologije Christianom Gostečnikom. Ni bilo lahko najti prosti dan tega izredno iskanega in priljubljenega psihologa, saj je bilo treba predavanje prihodnje sobote rezervirati že celo leto prej! Govoril bo na temo »Kako ohranjati zdrave odnose v družini in v družbi?«. Predavatelj je dosegel celo vrsto izrednih dosežkov: na Argosy University in Chicago je doktoriral iz klinične psihologije, predava na dodiplomskem in podiplomskem magistrskem in doktorskem študiju; razvil je inovativni psihoterapevtski pristop, imenovan »relacijska družinska terapija«; izdal je številne priljubljene strokovne knjige, znanstvene članke, izvedel mnogo raziskav ter veliko sodeloval na simpozijih in kongresih v Sloveniji in v tujini, veliko ima tudi prakse z vodenjem terapevtskih skupin. Kar je za dr. Gostečnika posebej značilno pa je to, da vse to svoje znanje in strokovnost daje na razpolago ljudem in ga uporablja za to, da jim s svojim znanjem pomaga. V soboto bo izredna priložnost, da se mu zastavijo vprašanja, na katera bo rad odgovoril, npr. kakšni so zdravi odnosi, kako naj v vzgoji skrbimo zanje, kako preprečiti de-viacije, kako ohranjati pozitivne odnose med odraslimi, kaj storiti, ko se pojavijo pogosti problemi v razvoju otroka ali med partnerjema itd. Poudariti velja, da bo omenjeno srečanje izjemoma na soboto, vsa druga srečanja tega niza pa bodo, tako kot prejšnja leta, na četrtek. Vabilo organizatorjev so sprejeli še drugi briljantni predavatelji: psihote-rapevtka dr. Silva Matos, mag. farmacevt Aleš Čerin, teolog in filozof mag. Branko Cestnik ter pisateljica, pesnica in filozofinja Alenka Rebula. A.P. KVESTURA - Nagrada za policista Preprečila sta samomor Tržaški kvestor Giuseppe Padulano je včeraj policistoma letečega oddelka Štefanu Caccialupiju in Štefanu Blasottiju izročil nagrado fundacije Carnegie italijanskega notranjega ministrstva za junaška dejanja. Caccialupi in Blasotti sta se namreč 11. marca lani odzvala na klic iz v Ul. Sillani, kjer se je neki moški oddaljil od doma z namenom, da naredi samomor. Pri iskanju sta se policista osredotočila na gozdnato območje, ki se nahaja blizu stanovanja moškega, ki sta ga naposled našla v zapuščenem poslopju: bil je že nezavesten, na vratu pa je imel globoko rano, ki sta jo v pričakovanju reševalcev zasilno zamašila in tako ustavila krvavitev. Tudi policija na Barcolani V okviru bližnje regate Barcolane bo od 9. do 13. oktobra s svojim šotorom na tržaškem nabrežju prisotna tudi policija. Na ogled bodo uniforme in material, pa tudi vodni skuter, gumenjak in simulator vožnje. V prostorih tržaške kvesture pa bo do 20. oktobra na ogled razstava fotografij Gabrieleja Crozzolija o Jamajki. Iz trgovine odnesli blago v vrednosti dva tisoč evrov Policisti letečega oddelka tržaške kvesture in forenziki so v petek zjutraj prispeli v Ul. Bosco, kamor jih je poklical lastnik trgovine s frizerskimi pripomočki, kjer je ponoči prišlo do tatvine. Kot izhaja iz ugotovitev policije, so neznanci vlomili v trgovino skozi vhodna vrata, v notranjosti pa so iz predala prodajalnega pulta vzeli ovojnico z 250 evri, s polic pa fene, balzame, barvila, plošče za glajenje las in druge pripomočke za negovanje las v skupni vrednosti dva tisoč evrov. Preiskava je v teku. / TRST Nedelja, 6. oktobra 2013 1 107 trst - Vrsta spremljevalnih dogodkov ob regati Barcolana ... na kopnem Koncerti, razstave, bralne seanse in klepeti - Sodelovanje med javnimi ustanovami in zasebnimi podjetji V prihodnjih dneh nas bo v Trstu zabavala cela vrsta glasbenikov, rekreativnih in profesionalnih športnikov, knjižnih seans ... Še zadnje podrobnosti bogatega spremljevalnega programa največje jadralne regate na Jadranskem morju so predstavili na včerajšnjem srečanju z novinarji, na katerem je občinski odbornik za gospodarski razvoj Edi Kraus predstavil Barcolano »na kopnem«. Bogat spremljevalni program v okviru Barcolane bo mogoče izpeljati zato, ker so prvič v 45. letni zgodovini te regate svoje moči združili zasebna podjetja in javne ustanove, je včeraj dejal Vincenzo Spina, predsednik navtičnega združenja Barcola Grignano, ki je glavni organizator dogodka. Občinski odbornik Edi Kraus je ocenil da mora dogodek, kot je Barcolana, brezpogojno spodbujati lokalno ekonomijo. Ob tem je tudi dejal, da bodo naslednji konec tedna za pešce ponovno zaprli nekatere ulice, ki so sicer vključene v nov prometni načrt. Bogat promocijski program pa je predstavil tudi predsednik deželnega urada TurismoFVG Edi Sommari-va, ki je dejal, da je Barcolana dobra promocija ne le Trsta, ampak vse regije. Obiskovalci Trsta in Barcolane pa bodo prihodnji teden imeli na razpolago tudi brezplačno aplikacijo za pametne telefone, je dejal Sommariva in pojasnil, da aplikacija ponuja praktične informacije o celotni regiji FJK. Predsednik TurismoFVG je razložil tudi, da bo njihov urad promoviral naše mesto in jadralno regato tudi s pomočjo uglednih tujih in domačih blogger-jev, ki bodo v prihodnjih dneh obiskali naše mesto. Sommariva je namreč prepričan, da je neko mesto ali regijo treba promovirati tudi z modernimi sredstvi, kar v zadnjem času bloggerji vsekakor so. Uradni program koncertov na Velikem trgu so organizatorji pred- Posnetek z lanske Barcolane stavili že v preteklih dneh, na včerajšnji novinarski konferenci pa smo še slišali, da so poleg treh koncertov na Velikem trgu pripravili še druge štiri manjše, ki se bodo dogajali v »Areni« v vasi Barcolana. Tam bo mogoče prisluhniti štirim glasbenim dogodkom, ki bodo zaobjeli različne glasbene žanre. Novost letošnje Barcolane »na kopnem« bo tudi prireditev Fuorirega-ta, ki si jo je zamislil arhitekt Umberto Wetzl. Na včerajšnjem srečanju nam je arhitekt zaupal, da je idejo za ta dogodek črpal v milanski prireditvi Fuorisalone, ki je postala največji spremljevalni dogodek Salona pohištva. V Trstu bo dogodek Fuoriregata ponudil razstave, bralne seanse in klepete v tržaških trgovinah in drugih lokalih, ki so pristopili k pobudi. Organizatorjem je namreč v pobudo uspelo vključiti 23 lokalov v središču mesta, ki bodo naslednji vikend pravi magnet za domače in tuje obiskovalce. kroma Uradno se bo največ dogajalo na nabrežju, kjer bo poseben šotor namenjen različnim prireditvam. Poleg glasbe, ki bo spremljala program, bo poskrbljeno tudi za ljubitelje knjig. Eden od gostov bo tudi pisatelj Mauro Corona, ki bo svoje gore za trenutek zamenjal z morjem in jadrnicami, ki bodo preplavile Tržaški zaliv. S ponudbo svojih dejavnosti bodo sodelovale tudi nekatere javne ustanove, vrata pa bo odprlo tudi središče informacij o celotnem dogajanju v Trstu. Zbrani na včerajšnji novinarski konferenci so večkrat poudarili, da bo letošnja 45. Barcolana nekaj posebnega, saj so letos prvič svoje moči združili privatna podjetja in javne ustanove, ki so k sodelovanju znale povabiti tudi velike in pomembne pokrovitelje. Brez njih namreč realizacija tako pestrega in raznolikega spremljevalnega programa sploh ne bi bila mogoča ... (sč) skd barkovlje - Ženske razstavljajo Na ogled so slike bakreni izdelki in kamniti kipi Umetnice so se nastavile našemu fotografu, spodaj pa utrinek z razstave kroma Ženska umetnost je v središču skupinske umetniške razstave v Slovenskem kulturnem društvu Barkovlje, kjer so v petek zvečer odprli zanimivo razstavo. Na njej so predstavljena slikarska in kiparska dela štirih tržaških umetnic in dela Koprčanke, ki že dalj časa živi v Ljubljani. Liliana Kafol, Nivea Kofol, Nivea in Santina Mislei ter Majda Pertotti se predstavljajo z izborom del, ki so nastala v različnih obdobjih. ul. carli - Garaža Občina Trst prodaja 217 parkirnih mest Občina Trst je dala naprodaj 217 parkirnih mest v garaži v Ul. Carli, ki prečka Ul. Locc-hi. Garažo je podjetje Segepark zgradilo leta 1994, v njej je vsega skupaj 860 parkirnih mest, od katerih 602 na rotacijo, za ostalih 258 pa je bilo določeno, da se jih proda zasebnikom. Družba Segepark je že prodala lastnih 41 mest, medtem ko je preostalih 217 mest (in celotne garaže) v lasti Občine Trst, ki jih zdaj daje naprodaj. Lastnikom 41 mest, ki so jih bili že odkupili od družbe Segepark in jih lahko trenutno uporabljajo le za 90 let, so predlagali, da se jim prizna trajna pravica nad omenjenimi površinami, za spremembo namembnosti pa bodo morali odšteti vsak po 2172,20 evra. Za preostalih 217 parkirnih mest pa so cene sledeče: za 209 standardnih mest s površino 12,50 kvadratnega metra bo treba odšteti 16.200 evrov, medtem ko cena za osem večjih mest s površino 19 kvadratnih metrov znaša 24.600 evrov. železniška postaja - Ženske ustvarile živobarvno preprogo Mreža pisanih besed Pred potniki je nastajal projekt Izvorna rima v okviru niza Razseljeni - Znak večkulturnega mesta V veži tržaške železniške postaje bo inštalacija na ogled vse do Barcolane kroma Mimoidoči so drug za drugim postajali ob živobarvni umetni preprogi in se radovedno spraševali, kaj počenja skupina žensk sredi tržaške železniške postaje. Na razgrnjeni pisani podlagi, ki je v sivem in otožnem dnevu povsem poži-vela vzdušja, je včeraj pod očmi potnikov nastajal projekt Izvorna rima, ki so si ga pri gledališču Miela zamislili v okviru niza Razseljeni. Ženske različnih narodnosti in starosti so vse od dopoldanskih ur pridno ustvarjale svojevrstno inštalacijo - pravi mozaik jezikov. Na barvno preprogo je namreč s flomastrom vsaka od njih zapisala poezijo v svojem maternem jeziku, zraven pa dodala še prevod v italijanski jezik. Jeziki in barve so se prepletali, tako da je do večernih ur nastala prikupna mreža zapisov - znak večkulturnega mesta. Po besedah pobudnikov naj bi prešteli celo trideset poezij v različnih jezikih - ob slovenskem, hrvaškem ali srbskem so se namreč pojavili zapisi v azijskih oz. afriških jezikih. Na razstavi je razstavljenih več kot 40 slik, približno 10 bakrenih izdelkov in lepo število kamnitih kipov. Avtorica slednjih je Nivea Kofol, ki za svoja dela navdih črpa tudi v naravi. Umetnica je Ladiju Vodopivcu, ki je povezoval srečanje, zaupala, da je najprej vzljubila kamen, nato glino in les. Slišali smo, da umetnica rada izdeluje tudi fontane, ljubezen do fontan pa izhaja predvsem iz ljubezni do vode, ob kateri je preživela svoje otroštvo. Kamen in dleto sta že zelo zgodaj postala moja najboljša prijatelja, je dejala kiparka, ki od leta 1972 živi in ustvarja v Ljubljani. Svoj opus in ljubezen do umetnosti so na kratko predstavile tudi Liliana Kafol, sestri Nivea in Santina Mislei ter Majda Pertotti. Tri Barkovljanke in Kontovelka so začele ustvarjati čisto po naključju; ena ker ni mogla spati ponoči, druga, ker je nenadoma začutila potrebo po slikanju ... Vsem pa je skupno, da so samoukinje, ki niso obiskovale nobenega tečaja risanja. No, kljub pomanjkljivi formalni likovni izobrazbi pa za umetnice lahko rečemo, da znajo risati oz. oblikovati baker. Nivea Mislei, avtorica bakrenih reliefnih slik, nam je povedala, da navdih črpa v naravi, orodje za oblikovanje bakra pa si večkrat izdela kar sama. Njena sestra Santina se je posvetila čisto drugačni tehniki - slikovnega decoupa-ga. Liliana Kafol in Majda Pertotti pa se v barkovljanskem društvu predstavljata z olji na platnu, ki so nastala pred kratkim. Obe umetnici sta na vprašanje voditelja večera, ali se zlahka odpovesta svojim delom, odgovorili, da se na vsako delo zelo navežeta, saj za slikanje porabita veliko svojega časa. Prijetno kulturno druženje sta v petek zvečer popestrila tudi gojenca Glasbene kambrce. Martin Poljšak na klarinetu in Maks Zuliani na klavirju sta na dobro obiskanem večeru zaigrala kar nekaj skladb iz bogate glasbene zakladnice. Ob koncu naj povemo, da bo razstava odprta do srede, 9. oktobra, in sicer med 17. in 19. uro, danes pa med 10. in 13. uro. (sč) 14 Nedelja, 6. oktobra 2013 IMPRESIONIZEM NA SLOVENSKEM / medja vas - Danes višek tridnevnega praznika Konji in vonjave mošta Deževno, a vendar zabavno Danes pohod po sledeh 1. svetovne vojne, konjske igre ter dobra volja ob glasbi in pogrnjenih mizah - V vas pelje brezplačni avtobus Nadležen dež je včeraj neusmiljeno padal v Medji vasi in jo pošteno zagodel domačemu društvu SŠKD Timava Medja vas Štivan, ki je v sodelovanju z domačim jusom in vaško skupnostjo priredilo tradicionalni, letos že 6. praznik Konji in vonjave mošta. Po spodbudnem petkovem uvodu, je bil včerajšnji dan bolj žalosten. Obiskovalcev je bilo namreč v primerjavi s preteklimi leti veliko manj, program pa so organizatorji vseeno speljali tako kot je bilo napovedano, nam je povedal Igor Tomasetig. Najbolj pogumni so se podali na sprehod s konji, konjeniki pa so jo udarili tudi na izlet proti Kohišču in Cerovljam. Veselja in dobre volje pa ni manjkalo ne pod šotorom in niti ne po osmi-cah, v kmečkem turizmu in gostilni, kjer vsak dan postrežejo obiskovalcem z domačim narezkom oz. toplimi jedmi. Vrhunec bo praznik doživel danes, ko bo med drugim ob 9.30 zgodovinski pohod po sledeh prve svetovne vojne, ob 13. uri pa napovedujejo konjske spretnostne igre. Ob 17. uri bo nastopila nabrežinska godba na pihala, zvečer pa Kraški ovčarji. Bogat pa je tudi spremljevalni program, ki ponuja ogled razstav posvečenih podzemnemu svetu-jamam oz. bratoma Rusjan. Pa še to: obiskovalcem bodo tudi danes na voljo brezplačni avtobusi, ki jih bodo iz Štivana peljali vse do Medje vasi. Prireditelji svetujejo seveda primerno obutev in toplo obleko ... za dobro voljo in zabavo pa bodo poskrbeli sami! (sas) Konjeniki so se tudi včeraj preizkusili v konjskih spretnostnih igrah kroma tržaška knjigarna - Nova sezona srečanj s knjižnimi novostmi in avtorji Vztrajanje v brk nedorečenostim Kljub nelahkim razmeram, se spet začenja običajno delovanje - Prihodnji teden Maria Bidovec, Marko Sosič in Boris Pahor Še vedno je, žal, veliko neznank v zvezi s Tržaško knjigarno, nad delovanjem katere kot Damoklejev meč pretita finančna stiska in pa številne nedorečenosti zlasti glede iskanja novega upravitelja in najemnika. Kljub ne-lahkim razmeram pa je življenjski utrip v knjižnem hramu v Ul. sv.Fran-čiška kar se da živahen, nam je zaupala upraviteljica Ilde Košuta. Po običajnem vrvežu z učbeniki ob začetku šolskega leta, se namreč po poletnem premoru prihodnji teden spet začenjajo običajna srečanja s knjižnimi novostmi oz. avtorji. Gost prve »kave s knjigo« v Tržaški knjigarni bo v sredo, 9. oktobra, ob 10. uri univerzitetna docentka Maria Bidovec, avtorica v italijanščini napisanega priročnika slovenske literature od leta 1989 do današnjih dni (Profilo della letteratura slovena dal 1989 ad oggi). Gre za strokovno delo, ki ga dolgoletna predavateljica slovenskega jezika in literature na univerzi La Sa-pienza v Rimu, trenutno pa docentka na Oddelku za tuje jezike na videmski univerzi, namenja študentom in tudi predavateljem, ki so doslej pogrešali sistematično obravnavo najnovejše slovenske literature. Ob literarnozgodo-vinskem pregledu bogatijo priročnik še dodatni bio- in bibliografski podatki sodobnih slovenskih besednih ustvarjalcev. Srečanje z Mario Bidovec, ki je po rodu iz Trsta, pa bo tudi priložnost za širši pogovor o učenju slovenskega jezika in zanimanju zanj na italijanskih univerzah in o problemih, ki se pri tem porajajo. Na pobudo založbe Novi Matajur, društev Ivan Trinko in Topolove ter seveda TK bo v četrtek, 10. oktobra, ob 18. uri v goste prišel pisatelj in režiser Marko Sosič s svojo knjigo Onkraj dreves - Al di la degli alberi, ki jo je napisal za projekt Koderjana v okviru festivala Postaja Topolove. Ob avtorju bo prisotna tudi letošnja gostja projekta, slovenska pesnica Barbara Korun, z njima pa se bo pogovarjal Miha Obit. Knjigo je izdala zadruga Novi Matajur v sodelovanju z društvom Trinko in društvom Topolove. Literarni teden v Tržaški knjigarni se bo zaključil v petek, 11. oktobra, ob 17.30 s predstavitvijo knjige Borisa Pahorja In mimo je šel spomin. Gre za prvo predstavitev dela, ki je prejšnji teden zagledalo luč pri tržaški založbi Mladika. V delu so objavljeni zapisi, ki so nastali med letoma 1938 in 2010 in so bili doslej objavljeni le v revijalnem tisku, nekateri pa sploh še niso doživeli objave. V knjigi so v petih poglavjih zbrani krajši prozni zapisi, eseji, govori, članki, ocene literarnih del, pogovori in spisi različne narave. Če bi jih ne zbrali v tej knjigi, bi najbrž marsikateri šel v pozabo. O delu se bo s pisateljem pogovarjala urednica založbe Mladika Nadia Roncelli. Začetek sezone je kar se da spodbuden, upajmo, da se bodo podobna srečanja v prihodnjih mesecih tudi nadaljevala ... Knjigarna spet vabi v svojo sredo kroma dolina - Večstopenjska šola Srečanje prvošolčkov Vsi prvošolčki Večstopenjske šole Dolina so se v preteklih dneh spoznali v sklopu prijetnega srečanja. Gospa ravnateljica Fiorella Benčič jih je sprejela in jim na igriv način prikazala šolsko življenje in pomen branja. Ob zaključku kratke slovesnosti je vsak učenec prejel že kar tradicionalno darilo, s katerim želi Bralna zna- čka, ki se že vrsto let uspešno podeljuje na slovenskih šolah, spodbujati k branju. Letos so šolarji prejeli pesnitev Toneta Pavčka Juri Muri v Afriki: zgodbo o fantu, ki se ni maral umivati (knjiga je opremljena z ilustracijami Damijana Stepančiča) in slikanico Primoža Suhadolčana Lip-ko in KošoRok. »Jadranska oaza« jutri na večeru DSI Prihodnji ponedeljkov večer Društva slovenskih izobražencev bo priložnost za zanimiv pogovor z avtorjema knjige «Ja-dranska oaza«, ki je lani izšla v redni zbirki Goriške Mohorjeve družbe. Floriana Stefani in Danilo Sedmak, ki ju druži ne samo zakonska zveza, ampak tudi ljubezen do narave in domačega okolja, sta napisala mnogo več kot zanimiv vodnik območja, kjer so Slovenci od časov priseljevanja prišli najbližje morju. To je obala, ki gre od Barkovelj v tržaškem predmestju vse do Štivana - področje, ki mu zamejci pravimo »prava« slovenska obala...To je področje, kjer se Sredozemlje najbolj zajeda v celino in se približa alpskemu svetu. Tako se elementi obeh svetov mešajo in prepletajo s svojevrstno floro in favno. Knjiga nosi podnaslov »psihoekološki pogled«, ki daje smisel tudi tematskemu naslovu ponedeljkovega razgovora: »Ekologija in narodno vprašanje«. Avtorja prepričano dokazujeta, da je narava okolja vplivala na človeka, pogojevala njegovo delo in navade ter oblikovala njegovo duševno stanje in značaj. Sodelovali bodo Majda Cibic, ki bo predstavila knjigo, Marko Tavčar v imenu založbe ter Danilo Sedmak. Pe-terlinova dvorana, ponedeljek 7. oktobra, 20.30 V Minervi o knjigi Mondi paralleli V torek bo knjigarna Minerva (Ul. san Nicolo 20) gostila Diano Bošnjak. Sarajevska umetnica, ki že več let živi v Trstu, se je doslej posvečala predvsem slikarstvu, v tej vlogi je že sodelovala tudi na lonjer-skem Artednu, letos pa je pri založbi Giovane Holden Edizioni izšel njen literarni prvenec, zbirka kratkih zgodb Mondi paral-leli. Z avtorico se bo pogovarjala novinarka Poljanka Dolhar, pričetek ob 18. uri. Predšolska glasbena vzgoja na Opčinah Glasbena nadarjenost, naklonjenost, ali preprosto veselje do posnemanja in ustvarjanja zvokov in ritmov se pri otrocih pojavljajo še pred mejo najnižje starosti za začetek redne zborovske dejavnosti ali študija glasbe. Tečaji predšolske glasbene vzgoje so namenjeni ravno tistim otrokom, ki kažejo zanimanje za glasbo, a potrebujejo njim primeren način posredovanja osnov te umetnosti. Glasbena matica bo letos ponovno poskrbela za te poučne in igrive urice za najmlajše, tokrat v sodelovanju z društvom Vesela pomlad. Tečaj bo potekal v dvorani Finžgarjevega doma na Op-činah pod vodstvom izkušene pedagoginje Jane Drassich. Prvi informativni sestanek za starše in otroke bo jutri ob 16. uri v Finžgarjevem domu. Opensko otroško in mladinsko pevsko društvo bo na svojem sedežu poskrbelo tudi za nekoliko starejše male glasbenike in pevce, saj so se prejšnji teden pričele redne vaje mešanega otroškega zbora, ki ga vodi Goran Ruzzier. Osnovnošolci so vabljeni na pevske vaje, ki bodo ob sredah ob 15.15. / TRST Nedelja, 6. oktobra 2013 1 109 OB ŠESTDESETLETNICI - Prijateljsko srečanje »Pionirji« prve mature klasične gimnazije Jeseni 1948 so za časa ZVU na Višji realni gimnaziji v Trstu ustanovili klasično vzporednico, ki je potem po prehojeni učni poti leta 1953 prispela do dvojnega cilja: z razredi, ki so sledili prvemu, je postala slovenska klasična gimnazija popolna, njeni začetniki pa so se znašli pred prvo maturo. Kandidatov je bilo dvanajst in ti »pionirji« so bili kasneje večkrat skupaj. Žal ne vsi, saj so trije v različnem času preminili. Deveterica pa je ohranjala tradicijo jubilejnih srečanj. Tako tudi na pragu letošnje jeseni, ko so se - zaradi utemeljenih zadržkov sicer ne prav vsi - spet zbrali, to- krat za okroglo šestdesetletnico mature. Razpoloženje je bilo domače in prijateljsko, spomini sveži in ljubi, obljube za še kakšno srečanje seveda obvezne ... Nekateri so prinesli s seboj tudi stare fotografije. »Najimenitnejšo« so nam poslali s prošnjo za objavo, dasi je tehnično vse prej kot uspela. Je pa svojevrsten dokument, saj jo je na začetku pomola San Carlo posnel eden zadnjih tržaških fotografov, ki so oveko-večali domačine in turiste z velikimi aparati na lesenih nogah, s črnim zagrinjalom in z gumijasto pumpico za sprožanje na- prave. Tisti fotograf je bil Slovenec z milj-skega konca, prijazen možak s košatimi belimi lasmi. Bilo je na zadnji dan pouka, v pričakovanju večerne maturantske valete pri Subanu. Na fotografiji so (z leve) Aljo-ša Logar, Erika Pojavnik, Zdravko Toškan, Anica Šturm, Maruška Ravnik, Saša Mar-telanc, razrednik Jože Peterlin, Maks Kozina, prof. Oton Muhr, Milan Gregorič, Ines Tence, Marta Legiša, Leander Cunja in Dušan Gruden. Bilo je 30. maja 1953, po slovesni »predaji ključev« v risalnici tedanje slovenske gimnazije v ulici Starega Lazareta v Trstu. ŠOLA - Ni vse znanje samo med stenami razreda »Prešernovci« na ogledu razstav v mestnem središču V sredo 18. t.m. so se dijaki 3. A in 3. B razreda Liceja Prešeren v spremstvu profesorjev Grgiča in Betocchi podali v mestno središče na ogled zanimivih razstav. Najprej so si v palači Costanzi ogledali slike svetovno znanega predstavnika pop arta Steva Kaufmana, ki je svojo kariero pričel kot asistent Andyja Warhola, potem pa se z živobravnimi portreti Marilyn Monroe, Cassiusa Claya, Franka Si-natre, Michaela Jacksona, Mozarta in Na- poleona tudi sam povzepel na sam vrh olimpa sodobne umetnosti. Nato so se »Prešernovci« napotili v bližnjo Občinsko galerijo, kjer je svoje izvirne slike-skulpture iz svilenega papirja in lepenke razstavljala Pordenončanka Valeria Marchi. Na Trgu zedinjene Italije pred galerijo je ravno takrat potekala proslava z odkritjem spominske plošče ob 75. obletnici Mussolinijevega govora o uvedbi sramotnih rasnih zakonov. Nadalje sta razreda mimo (žal zaprte) razstave učencev Livia Možine in preko Joycovega mostu dospela do palače Gopčevič. Šlo je za zadnjo etapo pestre ekskurzije, kjer so si že malce utrujeni, a z zanimivim dopoldnevom zadovoljni dijaki lahko ogledali še razstavo fotografij Trsta pred okroglimi stotimi leti. Odbila je ura 13.30; potem, ko so nahranili svoj duh, so Prešernovci - dijaki, a tudi spremljevalca - nestrpno tekli domov, da bi zasluženo nahranili tudi svoje telo ... PRAPROT - Od 11. do 13. oktobra 18. Kraški Oktoberfešt Praznik kulturnih in družabnih pobud V okviru praznika bo v nedeljo priljubljeni Kraški Muzikfešt (utrinek z lanskega nastopa) kroma Na prireditvenem prostoru v Praprotu se bo v petek, 11. oktobra, začel tradicionalni tridnevni jesenski praznik, letos že 18. Kraški Oktoberfešt v priredbi SKD Vigred. Za veselo vzdušje bodo na petkovem odprtju ob 18.30 poskrbeli otroci in mladi - otroška pevska skupina Vigred, mladinska glasbena skupina Vigred-Kraški Fenomeni, mažoretke iz Prvačine in mladinski orkester godbenega društva Nabrežina, večer pa se bo nadaljeval s koncertom dalmatinskih pesmi v izvedbi MPZ Vesna iz Križa in skupino tamburašev, za poslastico pa še s Kraškimi ovčarji. V soboto se bo dogajanje začelo ob 15. uri s turnirjem v briškoli in likovnim extempore za otroke in mladino. Ob isti uri bo v organizaciji kraške sekcije društva ljubiteljev šaha SST 1904 turnir v šahu. Taborniki Rod modrega vala Trst-Gorica bodo poskrbeli za taborniški kotiček, kjer bodo do 17. ure predstavljali taborniško življenje in priredili razne delavnice oz. taborniške igre. Ob 15. uri bodo začeli obratovati tudi kioski s hrano in pijačo. Od 16. do 18. bo čas za plesno delavnico za otroke in starše z Jelko Bogatec. Po nagrajevanju ex-tempore bodo udeleženci plesne delavnice pokazali kaj so se naučili, člani plesne skupine AKŠD Vipava pa bodo nastopili z muzikalom Mamma mia. Zvečer bodo za zabavo in ples zaigrali mladi člani ansambla Ne bojsega. V nedeljo bo na prireditvenem prostoru od 9. do 9.45 zbirališče za 18. pohod-sprehod Na Krasu je krasno, ki ga društvo Vigred prireja v sodelovanju z jamarskim društvom Grmada, razvojnim društvom Pli-ska, vaško skupnostjo Tublje in planinskim odsekom SK Devin. Poskrbljeno bo za avtobusni prevoz na relaciji Praprot -Tublje, od koder bo ob 10. uri štartal pohod. Po ogledu Tubelj bodo pohodniki spoznali okoliške vasice in kraške znamenitosti, jamarji pa jih bodo pospremili na ogled jame Vodnice. Pohod se bo zaključil v Praprotu. Ob 13. uri bo na prireditvenem prostoru že vse živo saj bodo na oder stopili člani ansambla Domači zvoki, ob 15.30 pa bosta občinstvo nasmejali Vanda (Tatjana Malalan) in Jole (Irene Pahor). Ob 16. uri se bo pod šotorom začelo tradicionalno srečanje amaterskih-ljudskih godcev in pevcev 18. Kraški Muzikfešt. Udeležijo se ga lahko dvojice in večje skupine godcev in pevcev. Muzikfešt je razdeljen v dve kategoriji: otroci do 14. leta in odrasli, skupina pa je lahko tudi mešana. Srečanje ni tekmovalnega značaja, vsak udeleženec pa dobi simbolično nagrado, obenem bo dodeljena tudi nagrada občinstva (najdaljši aplavz) in nagrada strokovne žirije. V nedeljo bodo kioski obratovali že od 11. ure, od 19. pa bo za ples poskrbel ansambel Kraški Muzikanti. Med plesom bodo nastopile orientalske plesalke z Yasmin Anuby in skupina Il tempio della Luna. Vse tri dni bo v organizaciji gobarskega društva Sežana tudi razstava užitnih in strupenih gob. Včeraj danes Danes, NEDELJA, 6. oktobra 2013 VERA Sonce vzide ob 7.09 in zatone ob 18.36 - Dolžina dneva 11.27 - Luna vzide ob 8.40 in zatone ob 19.17 Jutri, PONEDELJEK, 7. oktobra 2013 MARKO VREME VČERAJ: temperatura zraka 13,9 stopinje C, zračni tlak 1020,9 mb raste, vlaga 62-odstotna, veter 3 km na uro severovzhodnik, nebo oblačno, morje skoraj mirno, temperatura morja 19 stopinj C. OKLICI: Antonio Giordano in Lavinia Staleni, Massimo Pisani in Lucia Ves-naver, David Chicco in Giulia Banco, Gabriele Laghezza in Elga Destradi, Federico Mreule in Alessia D'Ambro-sio, Ilhan Tutar in Seyhan Barkoci, Diego Schirinzi in Andrea La Licata, Giuseppe Campitelli in Lavinia Papa-gno, Julio Cesar Victoria Montano in Yaneth Barahona, Pedro Muller in Sofia Porto, Nenad Vasic in Jovana Vuc-kovic. Loterija 5. oktobra 2013 Bari 58 09 34 66 05 Cagliari 44 78 77 89 15 Firence 10 73 90 59 66 Genova 06 73 14 11 87 Milan 46 10 43 86 33 Neapelj 71 15 41 65 46 Palermo 83 57 38 28 63 Rim 31 48 56 07 11 Turin 10 45 48 34 50 Benetke 63 29 24 01 68 Nazionale 29 24 53 65 60 Super Enalotto Št. 120 2 5 8 65 74 77 jolly 86 Nagradni sklad 17.841.335,74 € brez dobitnika s 6 točkami --€ brez dobitnika s 5+1 točkami -- € 4 dobitnikov s 5 točkami 17.113,93 € 1.536 dobitnikov s 4 točkami 201,99 € 52.610 dobitnikov s 3 točkami 11,75 € Superstar 16 Brez dobitnika s 6 točkami -- € Brez dobitnika s 5+1 točkami -- € Brez dobitnika s 5 točkami -- € 6 dobitniko s 4 točkami 20.199,00 € 226 dobitnikov s 3 točkami 1.175,00 € 3.404 dobitnikov z 2 točkama 100,00 € 19.339 dobitnikov z 1 točko 10,00 € 38.173 dobitnikov z 0 točkami 5,00 € 14 Nedelja, 6. oktobra 2013 IMPRESIONIZEM NA SLOVENSKEM / dK Lekarne Danes, 6. oktobra 2013 Lekarne odprte od 8.30 do 13.00 Largo Sonnino 4, Ul. Alpi Giulie 2, Trg Sv. Ivana 5, Milje - Ul. Mazzini 1/A, Se-sljan. Lekarne odprte od 13.00 do 16.00 Largo Sonnino 4 - 040 660438, Ul. Alpi Giulie 2 - 040 828428, Milje - Ul. Mazzini 1/A - 040 271124, Sesljan - 040 208731- samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. Lekarne odprte od 16.00 do 20.30 Largo Sonnino 4, Ul. Alpi Giulie 2, Trg Sv. Ivana 5, Milje - Ul. Mazzini 1/A, Se-sljan - 040 208731 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Trg Sv. Ivana 5 - 040 631304. Jutri, 7., do sobote, 12. oktobra 2013 Običajni urnik lekarn: od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30 Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Ul. Cavana 11 - 040 302303, Oširek Osoppo 11 - 040 410515, Boljunec - 040 228124 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30 Ul. Cavana 11, Oširek Osoppo 11, Ul. Settefontane 39, Boljunec - 040 228124 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Ul. Settefontane 39 - 040 390898. www.farmacistitrieste.it 118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, predprazni-čna od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 -991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Garofolo. Ü3 Obvestila Df JiJf tW iiüiVflifcrfc j: iHt" i tntev Y