Hi _ relo leto K 40 —, $61 leta K 20-—, tri izdajo za celo K 8 —, pol UU K 4*—. ^ Trstu in okolici: 10 vinarjev, j i * ■»' ' - J v 1 -- Pfra*" Po^aiušrznc sievlikc vš,i. Oglasi trgovcev ta oofuiirviv mm p9 10 vin ; osmrtnicc, žnhvale, poslanice, vabita, oglasi denarnih zavodov /rtm p* 30 vin; oglasi v teksta Usu do pet vrst K 20.—; vsaka nadaljm vrsta K 2—. Mali oglasi po 6 vin. beseda, najmanj pa 60 vfh. Oglase sprejema iuseritol oddelek .Edinosti". Naročnina in reklamacije se pdSiljajO upravi Usta. —* Plačuje se Uključno le upravi .Edinosti*. — Uprava in fnseratni oddelek nahajata v ulici sv. Frančiška As. št. 20. Pošta ohranil nični ratfun.Št. 841.653. ■ Posamezna Številka Izven Trsta in okolice: 12 vinarjev. -' i m miM ARHADNA POROČILA. AVSTRIJSKO. DUNAJ, 26. (Kor.) Uradno se razglaša: Italijansko bojišče. — V ozemlju A solona uspešni bofl v sprednjem ozemiju. V noči na 25: avgusta so naši letalci na zastevanfu sovražnega letalskega brodovia napadli letališče pri Padovi In napravili znatno škodo. Albanija. —Protiofenziva gen. polk. barona Pflanzer Baltina le dovedla vče-ra? do zop&tne osvofftve Flerfja in Berata. S tem ste zopet v n3ših rokah obe mesti, katerih zasedenje pred šestimi tedni so pozdravljali Italijani kot odločilen preobrat v jadranskem vprašanju. Mesto Fie-ri ie padlo po krvavih pouličnih in hišnih bojih. Pričelo se je zasledovanje umikajočega se sovražnika. V Berat so vdrle naše hrabre, > sein naporom kljubujoče čete včcra) z^itraj in sicer po obfcoflevalnem napredovanju- Kmalu nato je bil sovražnik pregnffn z obvladujočih višin Splrasrl i« Sinja. Tudi ob gornjem Devsliju smo Izpopolnili lastne uspehe. Izgube Italijanov na bojevnikih in vejcem orodju so zelo velike. Načelnik generalnega slaba. NEMŠKO. BEROLIN, 26. (Ko/.) Veliki glavni stan iavjja: , Zapadno boji § č 2. — Armada kra-' Ifevlčn R« pretita ir. rtcr?er2!a Bne^fB^i v sprednjem ozemlju pri Bailleuhi i« se-verno fecarpe. Z^tiiio CrotsiHesa smo potlačili sovražne n2pa£e z ognjem. Pcdnaredrrk Gobei «e razbil s svojim strojniškim vla-kom stir?, podčastnik Hene z Ubk'rnt ral-nov^ami tri cklopn*ake. Na obeh strar.cn j Bapaimui je sovražnik nsđaljaval svole neoačfe med St. Legerje-r. in Martin Pni-1 ch^i:-. Velika zastavitev pehoto lu cTiScp-njakcv nzj bi tu efcota so a^ pis-iiSiiiti s krepkim protiii<)^*ioin nazaj v črto lilioy—Martin Putch; t>ba kraja niia zopet zavzeta. Številni oktopnj»k| leže raz&ti preu in za našimi črtami. Na»i s fronte ob Ancri preloženi črti Bazeutin ie Petit—Carnov—Suzanne se je približal sovražnik tekom popoldne. — Močnejši napadi, ki so sledili zvečer med Ormnem in Sontmo, so bili odbiti. Južno Soinme s« je sovražn?k po ponovnih napadih ustaiil v Capyu In Fontainu. Na obeh straneh rimske ceste smo odbili njegove napade. Med Sonijiio hi Ofco m^beacga posebnega bojnega delovanja^ jfiec! Ailletto !n Aisro je pruska garda napako sovražnika zrtpedno -Cftcy au Mcnta, dosegla višine.»ngevzhosfeio Pont St. Mar da in odbila skupno z nemškimi lovci zelo rcočne napade belih hi črnih Francozov. Ujel? smo okoli 400 mož. Tudi severno Assne so se razbili zvečer močni sovražni napadi. Armada nemškega cesarjevtča: Delni boji ob Vesli. BEROLIN, 26. (Kor.) Večerno poročilo: Razširjenje fngleških napadov do severno Scarpe. Na obeh strsne'i Bapauma in severno Som me src iti boji. Napad? sovražnika so se v celcti izjalovili. Deloma se vrše še proii.ispadi, Loiigvevd in Mont eru Ban sta bila začasno izgubljena In zopet osvojena. Med Soinmo In Oiso razve n krajevnih bojev severno Avre miren dan. Delni boji severno Aisne. Prvi generalni kvartlrmojster pl. Lutiendorif. BOLGARSKO. SOFIJA, 24. (Kor.) Ob Vardarju in v odseku Alčak Mahle do ozemlja južno Sto-jakova so se angleški napadalni oddelki tekom noči trikrat poizkušali približati našim postojankam, a so bili vedno odbiti. Čez dan Je bilo topovsko Movaaie um tci fronti iaflfio močao. TURSKO. CARIGRAD, 25. (Kor.) Iz gavnega stana se poroča: Palestinska fronta: Dne 21. t. nt. so napadU vstaši naše posto4anke Južno Zet el Hadše v Hadžasu z veliko premočjo. Hrabra protiobramba naših čet Je prisilila sovražnika, da se le umaknil po daljšem boju. Na ostalih frontah ie položaj neizpremenjen. Pred novo veliko frucosko-anstoiko ofenzivo. CURIH, 26. (Izv.) »Tagesanzeizer« poroča, da se vrše na fronti iz Pagza proti severu velikanska premikanja čet. Prihodnji napad Francozov in Angležev da bo veliko hujši, kakor ie bil doseda-nij, kajti maršal Foch namerava na vsak način še to jesen izsiliti odločitev na bojišču. SOVRAŽNA URADNA POROČILA. Italijansko uradno poročile. 24. avgusta. — Na vsej tron ti močni topovski dvebeji. Sovražni delavci in čete na pohodu v Veltlin in dolino Brente so bile razpršene, patrulje v Judilcarijah pognane v beg. Tekom zadnje noči so obstreljevali naši aparati sovražna letališča v dolini Lagarine in v furlanski nižini z dobrim uspehom. Sestrelili smo ijet sovražnih letal. — Albanija: Včeraj je sovražnik, podpiran od številne artiljerije, obnovil svoje napade na naše sprednje postojanke ob dolnjem Semeniju in na vznožjih Toromicesa. na levem krilu dolnjega Se-menija, a je bil odbit. Izvršili smo v centru pri Petkovi protinapad. Sovražnik je severno Buvalika nekoliko napredoval. Na desnem krilu je napredoval v rn točke 1150. Izgine nasprotnika so težke; nr.pravili smo nekaj ujetnikov. 25. odista. — Običajno delovanje "artiljerije s srditim streljanjem ua C;ma Cadi. Dosso Alto in Montello. V pretekli neči so miSa letala zmetala zopet 4000 kg bomb na sovražna letališča v i'ur-larski nižini in v dolini Lagarine, ki so povzročile velike p-žare. Sovražni aparaii so metali bombe na Padovo in povzročili na tovarnah lahko škodo; človeških žrtev ni zaznamovati. — Albanska fronta: V r Temi ju-Sem eni j a je bojno delovanje neprestano živahno. Včeraj so številne sovražne čete ponovno napadle našo sprednjo postojanko severno Fierija, a so bile vedno odbite s težkimi izgubami. Drugi sovražni oddelki so močno trpeli severno Buvalika. Ujeli smo nekaj mož. DOGODKI NA MORJU. fcitKOLIN, 26. (Kor.) V vzhodnem in srednjem Sredozemskem morju so potopili naši podvodniki zopet 17.000 ton. ^ Obstreljevanje Diiakirc!ma. 25. (Kor.) ? Petit Parisien poroča o obstreljevanju Ifcinkirehna z nemškimi dalekenosnimi topovi, da Je ob JO'10 zvečer padlo v mesto 8 težkih granat. Scd^^n civilistov je bilo ubitih, dva ranjena. Stvarna šlćoda je znatna. izgubah zasedli trkursk. Jrfer vlado. so sestavili svolo Sklicanje avstrijske zbornice. DUNAJ, 26. (Izv.) Ministrski predsednik baron Hussarek je pričel danes posvetovanja z načelniki raznih .strank. Za danes je bil poklican k nj&imi načelnik nemških nacijonalcev, prof. Waidner, za jutri pa vodja krščanskih socijalcev. ta)oi svetnik Hauser. Vprašanje revizije avstrijske ustave. PRAGA. 26. (fev.) Organ češke klerikalne straioke »Cech« nadaljuje svčja poročila glede predpriprav za ustavo avstrijske revizije in naznanja, da ministrski predsednik baron Htrssarek prkfero nadaljuje pogajanja m da je že dobil oJ Pcija-kov in Jugoslovanov zagotovila," da se bodo udeleževali tostvarnih pogajanj. IzprenomLc v avstrijskem kabineiu. DUNAJ, 26. (Izv.) Ogrski finančni minister baron Popovics je poročal včeraj cesarju o z a sedenju mesta avstro-ogrske banke. Tozadevno prihajata v poštev dva kandidata: bivši trgovinski in finančni minister baron Spitzmiiller in podpredsednik avstro-ogrske banke pl. Ouibbe. FuUsko \prašanie. KRAKOV, 26. (Izv.) Današnje posvetovanje princa Radzivila z voditelji poljskih strank je trajalo poldrugo uro. Glavni predmet je tvorilo galis-ko vprašanje. Včeraj opoldne je priredil vodja poljskih konservativcev, knez Lubomirski, na čast princu Radzivilu zajtrk, ki so se ga udeležili tudi voditelji pdjskih strank. Zvečer se ie vršil sestanek pri bivšem poljskem ministru grofu Eo-brzynskemu, ki se ^a je udeležil tudi predsednik Kola, Ur. Tertil, za katerim je poslal princ Radzi-vil svojega posebnega sela. LV0V, 26. (Izv.) Iz Varšave se poroča: Poljski državni svet se sestane dne 3. septembra, da sprejme poročilo .princa Radzivila o njegovih pogajanjih v nemškem glavnem stanu in na Dunaju. Poljski državni svet že izdeluje načrt glede brambnega zakona. Pasivisti so izjavili, da bodo le tedaj glasovali za rekrutiranje, ako bo tostvar-no odvisno vse nd državnega sveta. PODLISTEK. VI RUSIJE. • Odgovor Trockesa na eatentne fažl MOSKVA, 26. (Kor.) »Krasnaja Gazcta« z dne 23. t. in. je objavila sledeči poziv Trockega: Ko se je aprila pripravljalo izkrcanje Japoncev v Vladi-vostoku, je japonski generalni štab obvestil kabinete zaveznikov, da grozi sibirski progi s strani nemških in avstre-egrskih vojnih ujeinr-jcv nevarnost. Nato sem takoj odposlal iz Moskve na iice mesta ameriške in angleške oficirje, ki so končno priznali, da so vsa poročila o kaki nevarnosti gola izmišljotina. To dejstvo je znano tudi pslaniku Francoisu. Sedaj, ko je postalo vme-ševanje zaveznikov izvršeno dejstvo, je ameriška vlada podkrepila japonske laži. Po besedah ameriškega porodila ima vmešavanje zaveznikov na-mcu, priskočiti Čeho-Slovakom v boju proti av-stro-o.'irskim !n nemškim vojnim ujetnikom na pomoč. To je islotako laž, kakor japonska vest o ogrcžcvan.'u sibirska železnice s strani Nemcev. Z ruskih front MOSKVA, 24. (Kor.) Poveljnik sovjetskih čet je poslal iz Nclvica sledečo brzojavko: >Prodiram proii centru bele garde, Ur Šumu, ki sem ga popolnoma obkolil.« MOSKVA, 25. .(Kor.) Važne zmage sovjetskih čet. Na vseh točkah vzhodne fronte se nadaljujejo boji za nas z velikimi uspehi. Trdovratni boji so se vršili za posest obvladujočih višin. Rezultat je bil splošen umik sovražnika. Umor ruskejta carfevKa. LONDON, 26. (Kor.) >Daily Mail« poroča, da je neki- ruski knez, ki je prispel te dni na Angleško, naznanil, da je bil kmalu po ustrelitvi carja umorjen od boljševikov tudi carjevič. Ceho-Slovakl zasedli Irkutak. STOCKHOLM, 26. (Izv.) Tukajšnji listi poročajo. ua so Ceho-Slovaki po hudih bojih in velikih Dr. Tnrmbič o itall|a«sko-|niioSlovanskih odnosa jih. DUNAJ, 26. (Izv.) Predsednik jugoslovanskega odbora v inozemstvu, dr. Trumbič, objavlja v *Tdea Nazionale« izjavo, v kateri pobija trditev milanske »Perseveranze«, češ da so dobili Jugoslovani od londonskega in pariškega kabineta ukaz, naj se v vseh jugoslovanskih vprašanjih sporazumejo najprej z italijansko vlado. Dr. Trumbič izjavlja, da so tc trditve popolnoma izmišljene in da je le želeti, da zavzame Italija napram Jugoslaviji isto stališče, ki odgovarja bodočim potrebnim ednešajem med obema državama. P>yst9lowfevi zapiski. Roman, iz francoskega prevedel A. R. Tisti trenutek se je začulo znamenje, in dirka se je pričela. Dirkalo je deset jezdecev. V prvem trenaiku ni prehiteval nobeden, toda kmalu so se začeli deliti. Nekateri so zaostali, drugi so prehitevali. Oba sprednja bta. si bila enaka. — Black-Nick in miss Ofelija! — je dejala markiza, ki je stala ob vozu. — Čudno. Torej boj med nama. Kako dirjata aR pravzaprav letita! Sedaj sta pri jarku----Sta že čez. Imenitno! Vedno enaka. Nezaslišano! Sedaj okoli griča; ne vidim ju več. Škoda! In zaostajalci! O — posme-jala se je glasno — v resnici je moj soprog zadnji. Na to bi bila mogla staviti. Uboj: marki nima sreče. Hop, sedaj prihaja jarek! Strbunk! Saj sem vedela. Konj je sam na oni strani, moj gospod soprog pa leži v jarku. Oj, sedaj leze Iz vode. No, hvala Bogu, poškodoval se ni, toda moker je kakor miš, in blaten od glave do nog. Le poglejte *a. draža vojvodinja, ali ui res zabavno. Njega zalezuje vedno najsmešnejša nesreča. Ce naj bi se komu zgodilo kaj neprijetnega, je lahko prepričan že naprej, da se zgodi njemu. Dirka se je končavala. Odposlanstvo razsodnikov je uapresilo vojvoda de Latour du Pica, da bi se mu pridružil, česar ni mogel zavrniti. Komaj je odšel, se je raznesla čudna govorica. Zaostajalci, ki niso imeli več upauja, da bi si priborili nagrado, so se počasi vračali in pripovedovali, da je vifcomt Raphael za gričem hipoma krenil z dirkališča in zavil na desno proti nekemu gozdiču. Odtlej ga ni videl nihče več. Domnevalo se je to in ono. Lord Arhibald Sidney, ki je sam prispel do cilja, je dobil nagrado. Medtem ko so gledalci vzklikali in je markiza de Villiers navdušeno ploskala, ne da bi opazila smrtno bledico na vojvedinjinem obrazu, se ie nedaleč za vojvo-dinjinim vozom zgrudi! na tla konj, ves penast. Konj in jezdec sta pridrvela preko polja, ne da bi ju bil opazil kdo. Jezdec je hitro skočil s konja, dejal edino le: »Uboga mlss Ofelija« in stopil potem k Matildinemu vozu, tako, da ga markiza ni videla. Vojvodinja ga je začudeno pogledala, kajti bil je Raphael, ki ji je položil prst na usta m uo- Obsedno stanje v Pardnblcah preklicano. PRAGA, 26. (Izv.) Obsedno stanje v Pardubicah in okolici, ki je bilo proglašeno, odkar je bil oropan neki železniški voz s slanino, je zopet preklicano. Dva brezmesna dneva na Hrvatskem. ZAGREB, 26. (Izv.) Uradni list objavlja odred bo, glasom katere se vpeljujeta dva brezmesna dneva na Hrvatskem. Dosedaj je bilo vživanje mesa na Hrvatskem neomejeno. Stavka časnikarjev v Aradu. BUDIMPEŠTA, 26. (Kor.) V Aradu so časnikarji radi žalostnih materijalnih razmer stopili danes v stavko. Pričakovati je ugodne rešftve. RBZ&vor s škofom Nahničem V odgovor »Hrvatski Riječi«. V torek po veliki skupščini Družbe sv. Cirila in Metoda v Ljubljani, ki sem se je letos, kot zastopnik naše šentvidske podružnice, udeležil s čutstvi globoke hvaležnosti za naklonjenost Družbenega vodstva na ustanavljanju naše nove šole, je naneslo srečno nakljueie, Ja sem se mogel v Preski pri Međvod'ah predstaviti avtorju za-sioveiih člankov v zagrebških *Nov;'nah«: prevzvišenemu škofu krškemu, dru. Antoni! JHabnlČa. Sicer in dobesedni cerkveni knez in pisec ie bil naravnost ljubeznivo zgovoren, iako da se je razgovor razteKml skoro aa eno uro. Do predvčerajšnjim niti mislil nisem na to, da bi La razgovor pmenjal v javnosti. Saj nisem zaprosil dovoljenja za to in sta mi torej takt in lojalnost nalagala molčanje. Po napadu v »Hrvatska Riječi« se mi pa zdi naravnost dolžnost, da v interesu naše velike stvari nekoliko — grešim, cia zagrešim indiskrecijo. Ne v obrambe napadenega škofa, saj on ne potrebite moje obrambe, ampak radi stvari, v interesu velikega časa, v katerega dogodki postavili naš narod. Razgovor se ie vršil o treh točkah: 1.) o naši deklaracijski politiki, oziroma o borbi za naše narodno zedinjenje v sa-njtstoini državi; 2.) o filozofski razpravi prevzvišenega škofa o razmerju med katolicizmom in pravostavjem; 3.) o slovenskih nasprotnikih sedanje naše velikopotezne in vzletne narodne politike. — Hočem s>a svojo indiskrecijo stisniti na najožjo — le na ros potrebno mero. Ad 1.) Beseda prevzvišenega škofa je bila topla in žarka, da sem bil vzradoščen. Ko sem gospodu škofu zagotovil, da mu je narod pri nas, brez razlike v obstoječih p-nli-tičm'h nabiranjih, iz srca hvaležen na njegovem odločnem nastopu, >se je gospod šk-of nekoliko zamislil, da je potem rekel živo: »Nikoli se nisem rad vtikal v dnevno politiko. Sedaj pa so časi, ko moramo tudi ml škofje kaj stori« za svoj narod!!« Malo besed, ali lapidarne so! Te besede pošiljam v svet — in to smatram za svojo dolžnost v interesu stvari — kot c-igovior na najpade v ^Hrvatski Riječi«. Ad 2.) Da ima katoliški škof — in posebno še Mahničeve vneme — pri tem pred očmi kiiores katoliške cerkve, je tako naravno, da bi se morali čuditi — nasprotnemu! Ali, tudi o tej točki so bile škofove izjave razveseljive z narodnega vidika: v polnem soglasju z vnemo za ze din j en je našega troimenega narcd'a. Po mnenju škofovem bi bilo zbližanje v interesu obeh cerkva ih — naroda. S tein je izrečena sodba o sovražnem hujskanju proti pravoslavnim od iz vestnih slovenskih in hrvatskih strani. Ad 3.) Tu si čitatelj lahko napravi zaključek sam po tem, kar sem povedal o stališču škofa Mahniča napram pVvima dvema točkama. Nisem mogel molčati vpričo takega he-rostratstva v tako usodnih časih. »Hrvatska Riječ« vrže morda tudi mojo maslen-kost med klerikallce. Svobodno ji! In če menijo gospodje okoli koalicijskega glasila, da sem se pregrešil proti kakemu »najvišjemu interesu naroda« v sedanjem času, naj le pobirajo s ceste in mečejo. Ne bo me bolelo, ker trdna zaveist, da si prav storil, dela trdo kožo. — Ln storil sem tem laglje, ker se po vsem razgovoru smem nadejati, da mi prevzvišerai vladika na Krku dobrotno odpusti zagrešeno indiskrecijo, ko vidi. da je storjena radi stvari! Makso Cotič. Ameriška zbornica sprejeta mošt veni zakon. \VASHINGTON, 25. (Kor.) Reprezeutantska zbornica je sprejela moštveni zakon v obliki, kakor je bil predlagan od vojnega oddelka. Proti sta glasovala le dva socijalista. Slaba žetev ▼ Kanadi. "BERN, 24. (Ko/.) »Times* poročajo Iz Toronta: Oficijelno se poroča, da je letošnja žetev v Kanadi jako slaba. PROSIMO SLOVENSKIH. HRVATSKIH iN ČEŠKIH KNJIG ZA NASE RANJENE IN BOLNE JUNAKE TER ZA ONE V OKOPIH. - POSUEJ6 NAJ SE V . - NARODNI DOM V TRSTU - - Hrvatsko i narodno koncentracijo. Zagreb, 21. kolovoza. Posle slavlja u Ljubljani i St. Janežu ili bolje poste velikih dana, koje je upravo r roži veo slo vera ački deo našega naroda, a na kojeg je veseljem ali i malom Ijitbo-mojnošću gledala banovinska jugoslavenska iaivnost, svakome je na usnama pitanje: kada če u Hrvatskoj doći do te tako dntgo iščekivane i od cetog našeg naroda 'tražene koncentracije? Pitanje ie to tako vaižiK), da se ne moramo čuditi, ako su ljudi nervozni, jer bez stranačke koncentracije u Banovim ne može doći do jedinstvenog Jugoslavenskog Narodnog Veća, a od kolike nam je ono danas potrebe, ja- ložil ua sedež pole;; Matilde šopek, ki je bil popolnoma enak rrarklzlnemu. Ugonobi! Je svojega konja, da je dobil te cvetlice. Matilda >e bila vsa omamljena same radosti in ]• pritisnila ustnice na šopek. Tedaj se ie vrnil vojvoda. Matilda je hitro skrila cvetlice za blazino, na kateri je sedela. In sedaj sta imela skupno skrivnost ona in Raphael. _Dobila sem! — je vzkliknila veselo markiza. •_ Da, — je odgovorila Matilda, — izgubila sem. _ Koliko? — je vprašal vojvoda, stopajoč v kočijo. — Petindvajset zlatnikov, — je odgovorila njegova mlada žena glasno in dostavila čisto poti-homa, — in svoje srce. • xxvnt Posledice. Voltaire je nekega dne, ko se je njegova roka že tresla od starosti, napisal na podstavek nekega Amorjevega kina naslednji, pozneje tako zasloveli vrsti: ^ Bodi kderfcdL tn M svojega mojstra. sno je svakome i ne treba to posebno naglašavati. Kako sajn Vam više puta javijo, več s« dulje vremena vode pregovori izmed ju oporbenih stranaka i one su sve složne u tome. Uz tu ideju pristaju sledeči: Starče-viceva Stranka Prava, jugoslavenski demokrate oko ->Glasa«, mladoklerikalna grupa oko »Novina«, socijalistički vodja Korač sa svojim pristašama, (dakle većinom soc. stranke ti Hrvatskoj), disidenti Koalicije (Lorkovič i Šurmin), te sdjaoka stranka. Praina tome sve stranke i grupe „ u Banovim osfan Frankovaca i —Koalicije, f Da do danas nije uza sve to došlo d'o kon-l centracije, kriva je sanio i jedino srps-ko-hrvatska Koalicija, kora ne samo neće da pristupi jednoj tak-ovoj koncentraciji, nego je i pobija preko sveg organa i kroz svoje ljude, kaldgod joj se zato pruži prigoda. A na drugu je stranu shvatljivo, da se opcrzicijonalne stranke skanjivaju to bez Koalicije prevesti, jer niakar ova da-nais imade vrlo malo oslona u narodu, svojedno je po broju zastupnika najjača i vdad&juča stranka u zemlji, Nu nema sumnje, c!ia će se narodna koncentracija provesti i mimo Koalicije, ako ona u najskorije vreme na to ne pristane. I sada nastaje pitanje imali se radi ovakovog držanja osudtiti Koalicija. Sa naše ; radikalnog, sistemu protivnog »stanovišta svakako i to iz dva razloga: prvo što Koalicija ne napušta svoju oportunističku politiku, • a dtugo i još više što ta Koalicija, kad za j volju vlasti (bez obzira o> savjeti ne bi smeli biti rav-: nodušni, a nekmoli će nas obične smrtnike, pak je stoga -feva prilika, da ćc se koncentracija narodnih sila morati u Banovini da provede bez i protiv Koalicije, kolikogod to svima žao a po samu stvar štetno bilo. Nego držimo, da se ovih daau dogodilo nešto po naš sadanji i budući probitak daleko važnije od pitanja prlitike i taktike srpsko-hrva't5«ke Koalicije, a to je osnutak trojnog saveza po!js4oo-česko-yagos!aven-skog. Ovaj nam podaje mnogo više jamstva za uijipeh naših težnja nego pristup Koalicije u Jugoslavensko Narodno Veće, i naš će narod to bez sumnje pozdraviti kao jedan po njega najvaž-ni-ii dogaidjaj' kroz celi ovaj rat. U zadnje se doba i to sa dosta oabHjne strane upornošću podržajru glasine, da su j dani vladavine Koalicije odbrojemi mi ti-! ma glasovima od početka nismo verovali,i pak im ne verujemo ni dama«s, a uviek l&\ istih razloga, jer makar se je ban zamerioj gospodinu \Vekerleu već nekoliko puta ij premda bi ga chi hteo srušiti, svejedno ne; kle u račun dana* vlastodršcima odbaciti! Koaliciju, a ova opet ne će da pusti svaje-i ga bana. Istina je doduše, da nije još po-; tvrdjeno imenovanje predloženih dvaju, koalicijonih odeinrh predstojnika, ali će' verojatno Koalicija i u tome. naći načina,-da pobedi njeno stanovište. I tako će, uj Hrvatskoj i dalje ostati sve pri starome!) Još nešto; organ Koalicije, koji je kri-|. vim okom pratio slavlje: u Ljubljani, dono-, si prekjučer netočnu vest. da je prelati Kalan izabran podpredsednikom Slove-, načkog Narodnog Sveta. Tendencija >e te; vest jasna, a to je, gospodo oko »Hrvat-; ske Riječi«, koja se uvek privijete na lojalnost i objektivnost, vrlo ružno od Vas!: Danas. 22. o. m., prispelo je u Zagreb ■ odaslanstvo poljske i českctslovačke uni-j versitetske omladine, da sa svojim ovda-j šnjim jugoslavenskim drugovima spora-j žurne se radi pohadjanja slavenskih uni-versa u budućnosti prama nedavnim po-.zivima u našim novinama. Tom će prigodom predstavnici mladie generacije raspravljati i o svim aktueiniin narodnim pitanjima kao i zajedničkom svojem djelovanju. JiiRoslovan^ Razne politične vesti. Izvrševalni odbor češke državnopravno demokratične stranke ie bil izdal i*>vo* dom 50 letnice jubileja češke deklaracije na narod okrožnico, ki pravi pied dru- On Je. je bil. ali pa bo.« Te dve vrsti vsebujete nepobitno resnico, kajti useda vseh ljudi je, da ljubijo. Človek je rojen za ljubezen in celo za najbolj mrzlo srce pride čas, ko začuti ta božanski dih. Komur bi srce nikdar ne utripalo močneje, bi ne bil človek. Seveda je veliko razlike v ljubezni. Nekateri ljubijo z razumom. drugi s srcem, še drugi s čuti, in sicer tako |\ecina. Nekateri, in ti so najsrečnejši, posvečajo vse svoje življenje enemu samemu vsemogočnemu nagnjenju. Drugi trosijo na desno in levo, tja-vendan, svojo zalogo nežnih čustev, ki so jih prejeli z nebcs. Nekatere takoj ob prvr ljubezni smrtno rani zmota ali prevara, in potem zapro svoje srce, da ga ne cdpro več. Drugi, stoiki nove gole, v svojem ponosu ali čednosti, zakrivajo tujim očem plamen, ki jih izjeda, liki onemu špartanskemu otroku, ki je skrival pod tuniko lisico, katera se mu je zajedala v prsi. Nihče pa ne. more reči: ne bom ljubil nikdar. In moški ne pokaže vedno s kakim činom vda- . nrKti ženski, da izključno ona vlada v njegovem -- ------------, - ... srcu! Marsikedai odkrfa nganjena želja, hitro iz-feun: Protestiramo proti vsakemu nasibu polnjeno hrepenenle o bodočnosti ljubavne strasti, ih se ne bojimo ne Sfrozenj ne raanrtiva&. (Dalje) Iv dobi svetovno-gospodarskega boja zs* Strma IL siev. v Tfitu. dne 27. avgt!?ta 101S Odio:-odvi: nis.tr strom. Km- svobodo zatiranih na-rodov odklanjamo vsaka pogajanja glede federalizacije države, katere vlada stoji na -srednjeveškem načelu imperijalizma in militarizma. Izjavljamo slovesno, da si bomo svojo samostojno. neodvisno češkoslovaško državo, obstoječo iz Češke, Moravske, Sle-zije in ogrske Slovaške priborili sami. Amerikanski »mirovni pogoji«. Ameriški senator Lodge je izjavil v senatni komisiji za zunanje stvari: Mir se mora narekovat; in se nc *nie doseči s pogajanjem z Nemčijo. Posamično se morajo vsiliti Nemčiji sledeči mirovni pogoji: Popolna obnovitev Belgije, brezpogojna izročitev Alzaciie in Lotanngije in italijanskih oze-meli Av&tro-Ogrske, sigurnost Grške, neodvisnost Srbije, Romunije, Poljske in Slovanov, svoboda Rusije vštevši vrnitev v brest-lrtovskem mini odvzetih ji ozemelj, Carigrad mora postati svobodna luka in Palestina ne sme priti več v turške roke. Najvažnejši mirovni pogoj pa mora bit', da dobe Jugoslovani in Čeho-Sk)vaki neodvisne države, ki naj skupno s Poljsko zapirajo Nemcem pot proti vzhodu. Nemško vladno obliko si morajo urediti Nemci sami. Jesensko zasedanje delegacij. Kakor poroča tParl. Korre^pondnz« s poučene strani se bavi avstrijska vlada z mislijo zborovanja delegacij, ki nai bi se pričelo že meseca septembra. Ministrski predsednik stoji namreč, kakor smo že poročali, na stališču, da je za enkrat parlamentarno obravnavanje zunanjih stvar; mnogo nuj-nejše in važnejše, kakor pa so notranja vprašanja. Istočasno zborovanje delegacij rn držav, zbora vlada ne smatra za umestno. Ni izključeno, da se za v slučaju, ako bo zadovn^n tem tudi zunanji minister grof vršilo zborovanje delegacij še v,\ ' stankom poslanske zbornice. .'lelcgacijskem zasedanju je nk;;r o uspehu pogajanj mi--cdseifnika z zunaujHii inini-. tiče septemberskega zasedanja posla . :-:e zbornice, j«j bilo sklicanje finančnega odoeka, ki naj bi sc vršilo še pred sestankom zbornice določeno za 10. septembra, a se dosedaj še ni izvršilo. Srbski ministrski predsednik Pašić se je. kakor poročajo iz Rima, izrazil v nekem razgovoru, da z zadovoljstvom konstatira, da se je od zadnjega njegovega poseta v Rimu znatno zboljšalo stališče Italije napram Jugoslovanom. Kar se tiče Rusije, ie izrekel Pašić mnenje, da ie bo'j-ševištvo * že preboleti bolezenski pojav. Sedanje bolgarske mirovne poizkuse smatra Pašić za izsrljevalno sredstvo Bolgarske nasproti osrednjima vlastima. Po prvem nemškem porazu da Bolgarska gotovo opusti svoj naklep, da bi zavladala vsemu Balkana, in da se to n.ua pogajala s. Srbijo. Pašić v kratkem odpotuje vLo'n-dc-n v svrho poročanja angleški vladi. Nemci proti poljskemu živl-ti na Litvi. Razna poročila jz Poljske pripovedujejo, kako je poljska sivar na Litvi izročena na nrlost in nemilost Nemcem, posebno pa v velikem mestu Vvilni. Ko so bili Rusi iro-spc.darji Wilne, sla izhajala tam dva poljska lista, zdaj izhaja le eden in še ta sme le ponatiskovati poročila tamošnjih nemških listov. Prejšnje poljsko gledališče it1 moralo prenehati. Koliko je pa tam Poljakov. se vidi iz tega, da imajo 30 ljudskih šol in dve moški in dve ženski gimnaziji, a v gimnazijah morajo sedaj pod okupacijo poučevati ro šest ur nemščino na teden. V pregnanstvo sta morala upravitelj škofije Mihalkievič in njegov tajnik, ker sta se upirala ukazu, da hi se v vseh cerkvah raz ven v dveh pridigovalo Utevski. Sodno postopanje se vrši nemško. Takšna je torej ona velika ljubezen Nemcev do poljskega naroda. >• osvobojenega« izpod ruskega jarma. Italija in Jugoslovani. »Frankfurter Ze\-tung« poroča iz Lugana: Med italijanskim ministrskim predsednikom in ministrom za zunanje stvari, Sonninom, vlada nespo-razuniljenie zaradi narodnostne politike, zlasti pa o vprašanju, ali naj se Italija odreče delu koncesij, ki jih ji je priznala londonska pogodba. Da se s tem dovede do konkretnega zaključka sporazum z Jugoslovani in da -se odstrani nezaupanje, ki vlada v Jugoslovanih napram Italiji, je Somrino prot: temu, da bi se odrekla Italija tega dela koncesij, vsled česar ga napada del italijanskega časopisja, med njim tudi Corriere della Sera«. : Ćorriere« potrjuje nadalje, da nerešena teritorijalna vprašanja med Jugoslovani in Italijani, ki so navedena v dogovoru med Trumbičcm in italijanskim poslancem Torrejeni v Londonu. obstoje še uanes, pač pa da je njih rešitev odgođena do dneva končne zmage. Italija je «samo splošno priznala, da Le ustanovitev jugoslovanske države v korist Italije po razpadu Avstro-Ogtske, do-6?m pa so Jugoslovani samo obljubili, da bodo delali z vsemi močmi na to, da se ustvarijo predpogoji za končno zmago, j Na ta dogov or je pristal samo ministrski predsednik Oriando, nc pa tudi Sonnino,1 v čigar delokrog spada stvar. Corriere &! napada vlado zaradi .e neodiojnosti. Iz \ Visega pa ie razvidno, da vlada med Jugo-: slovani in Italijo še vedno nesporazumije- j nje. Pred kratkim je sprejel italijanski kralj dr. 1 rumbića n je gotovo imel žnjim važen pogovor. »Corriere« je zadovoljen s priznanjem Ceho-Slovakov s -strani Angleške, češ ncs. vkljuh vsem iasao in glasno z mesta ministrskega predsednika proglašenim nemškim kurzom, ni deželni jezik, pobuditi v naši javnosti najupravičenejše oeorčjuje. katero je našlo izraza tudi v našem listu. In kc smo tudi povedali očividni vzrok naravnost nezakonitega postopanja cesarskega komisarja, ko je vendar jasno, kakor beii dan, da je vsemu temu povod nemški kurz, nam je državni pravdnik zaplenil tozadevna izvajanja. Sedaj pa smo tudi dobili o zaplembi razsodbo c. kr. deželnega kot tiskovnega sodišča, v kameri se pravi, da zaplenjeni odstavek tvori vse objektivne znake pregreška po § 300 kaz. z. in sicer iz naslednjih razlogov: »V omenjeni točki članka se trdi, da c. kr. tržaškega vladnega komisarja vodi v različnih naredbah narodna pristranost, ali celo aasprotstvo proti slovenskemu življu in da vlada sedaj v naši državi protislovanski kurz, in se tako z neresničnim pripovedovanjem in preyračanjem dogodkov zaukaze to razsodbe obtatnij v nič devati, Jb teko drvce k sovraštvo, k sanlSevanjn In k prttotevanfa, ko nimajo za ka], soper državne oblastnik In zoper posamezne organe vladarstva dede na njih ura-dovanje nadražiti skuša. Ker vsebuje torej imenovani članek vse znake pregreška po paragr. 300 k. z., je bil treba razsoditi, kakor je zgoraj omenjeno.« — Vsaka pripomba je seveda nedovoljena. Poziv materam! Podpisani vabim tem potom vse one matere, ki so poslale v torek, 20. tek. mes., svoje otroke na prehrano v Črnomelj in v Metliko, da gotovo pridejo v sredo. 28. t. m., ob 4 popoldne v prostore slovenske ljudske šole na Acauedottu, da jim ob tej priliki sporočim, kako so bili njihovi otroci sprejeti v Ljubljani, v Črnomlju in v Metliki. Obenem naznanim materam natančni naslov gospodarjev, pri katerih so njihovi otroci na prehrani in kako se počutijo otroci v naši bogati in gostoljubni Dolenjski. — Nande Starec, učitelj-spremljevaleč otrok. Zahvala. Vodstvo »Družbe sv. Cirila in Metoda« v Ljubljani izreka tem potom iskreno zahvalo vsem, ki so na kakršenkoli način pripomogli, da se je 29. glaVna skupščina v Ljubljani dne 11. avgusta t. 1. izvršila tako sijajno. Posebno pa se zahvaljujemo častitim damam, ki so s svojo znano nerodno požrtvovalnostjo s tem, da so prodajale cvetje in sladkorčke pripomogle tudi v gmotnem oziru Družbenemu blagostanju. Prav iskrena hvala pa vsem -cenjenim zborovalcem, vsem cenjenim delegatom naših podružnic in zastopnikom pokroviteljev, ki se niso ustrašili težav daljnega potovanja in obilih stroškov in sploh vsem, ki so pripomogli Ic lepe uspelemu zborovanju letošnje skupščine. — Vodstvo »Družbe sv. Cirila !n Metoda'- v Ljubljani. Za deželno tajništvo upravne komisije v Poreču se išče pogodben uradnik. Imel bo dohodke deželnih uradnikov IX. razreda. Prosilci morajo dokazati: 1. da so avstrijski državljani; 2. da so Tedno dovršili pravne nauke: 3. da so telesno sposobni za vršenje službe; 4. da temeljito poznajo oba deželna jezika (hrvatski in italijanski) in nemški jezik. Službeno razmerje se more razrešiti od obeh strani z odpovedjo, ki se mora podati šest j tednov pred potekom solnčnega četrtletja. Pred- j nr.st bodo imeli tisti prosilci, ki se izkažejo s prak- j tično službo. Po enoletni povoljni službi v tajništvu ho mogel uradnik doseči odgovarjajoče mesto zi-stemrzirano. Natečaj je odprt do vštetega 10. septembra 1918. Prošnje ie predložiti v določenem reku defelni upravni komisiji mejne grofije Istre v Poreču. Za preskrbo obleke. Deželna poslovalnica za obleko za Primorje in Trst je doslej otvorila naslednje presojevalnice potrebe za obleko, perilo in obuvalo: 1. Trst: presoievalnica Št. 1, ul. »Sanita št. 25, za Sv. Vid, Skedenj in Sv. Ano; presoje-valnica št. 2, ul. Giulia št. 2, za Novo mitnico, Farneto In Sv. Ivan; presojevalnica št. 3 v ul. Scuola nuova št. 12. za Staro mitnico in Sv. Jakob: presoievalnica Št. 4. ul. S. Ermacora, št. 3, Rojnn, za Rojan. Barkovlje. proseški in openski okraj: prcsojevulnica St. 5. ul. Teatro št. 1, za Staro in Novo mesto. — 2. Goriško: Krmin, Gradiška. Tržič, Komen, Nanrežina. Naklo, Avber, Sežana, Tolmin. Cerkno, Kobarid in Gorica (pri občinskih uradih). V kratkem se ustanovijo presojevalnice za sodne okraje: Kanal, Ajdovščina in Cervinjan. — 3. Istra: Koper. Milje, Buzet, Piran, Izola, Cres, Lošinj, Pazin, Labinj. Poreč, Motovun, Višnian. Vodnian, Pula. Rovinj, Krk, Volosko-Opa-tija, Kastav, Buje in Podgrad (pri občinskih uradih). Zzvzd- ustanovitve presojevalnice v Dolini se vrše pogajanja. Zdravstveno staeie v Trstu. Mestni fizikat je v čaru od 17. do 24. t. m. ugotovil 59 novih slučajev nalezljivih bolezni in sicer: davice 9 (Skedenj, Sv. Ana, Fi'rheto po 2, Staro mesto. Sv. Ivan, Opčine po 1). škrlatiee 2 (Stara mitnica, bolnišnica), tre-bušnesa legarja 21 (Sv. Jakob 7, Nova mitnica 3, Sv. Ana, od. drugod po 2, Sv. Vid, Staro mesto, Stara mitnica. Skedenj, Farneto, Rojan, Barkovlje po 1), driske (griže) 6 (Novo mesto, od drugod po 2, Stara mitnica, Sv. Jakob po I), kožic (osepnic) 6 (Staro mesto 4, Sv. Vid, Farneto l), trahoma 3 (Staro mesto, Nova mitnica. Skedenj), malarije 12 (Stara mitnica 6, Barkovlje 2, Skedenj, Sv. Ana, Sv. Ivan, Prosek po 1). — Umrla je v bolnišnici za legariem 1, za kožicami 1 oseba. Vojno - pomožni urad političnega društva *Edi-nosJ: posluje v prostorih »Tržaškega podpornega In bralnega društva« v uiici Carfntia št. 39r I. nad., nž levj. in sicer, iivzemši nedelje in praznike, vsak dan od 9 in pol dop. do 12 in pol pop. Ob tem času je nrad na razpolago strankam za vsakovrstna pojasnila in sestavljanje vlog v vojno- j eskrbnih in raznih drugih zadevah. V slučajih po-trebe bo posiujoči uradnik za stranke tudi osebno | posredoval na pristojnih mescih Rojanski »Sokol«. V nedeljo. 1. septembra, se bo j vršil nastop rojanskega »Sokola« v gledališki dvo- ! ran; Narodnega, doma v Trstu, S tem nastopom ; hoče Sokol proslaviti svojo deketletnico. Ker ie čisti dobiček namenjen za narodno šolo pri Sv. Vidu. upamo, da nas naše zavedno občinstvo fhdi v nedeljo, kakor vedno, poseti v velikem številu. Spored objavimo pravočasno. taka interesantno, da se knjiga čita poput romana. — Knjigu |e preveo i predgovor o Ferreru napisao Arsen Wcuzelides. — Cijena 5 K. — Druga je knjiga istoga djela u štampi. Naručbe prima: Nakladni zavod »Jug«, Zagreb, Ilica 7. ____DAROVI. • — Kravos Vlado daruje 2 K za šentjakobsko podružnico CMI>. — Namesto cvetja na grob pok. Ivana Hvastja daruje Pregarc Rudolf 2 K za šentjakobsko podružnico CMD. Denar hrani blagajnik. * — Namesto honorarja za zdravniško izpričevalo zdravniku Del. podp. društva daruje g. Jerkič Anton 10 K za belvedersko podružnico CMD. Denar hrani uprava. — Umetniška družba čeških tovarišev in tova-rišic, slaveč uspeh koncerta g. I. K. Sancina, sedaj c. kr. nadporočnika, v Josefovem na Češkem, je zbrala K 230*— za stradajoče otroke in K 250?— za Sentvidsko šolo. Slavljenec je z veliko hvaležnostjo sprejel piemeniti dar in se zahvali! družbi v imenu svojih bratov ob Adriji. — Skupno svoto K 4S0*— hrani nprava. Razno. Nenavadna večerja. Iz Dunajskega Novega mesta se poroča: Zena nekega delavca, ki je pred-kratkim kupila dve papirnati srajci za 48 K, je morala eno teh srajc oprati. Kakor je pač treba ravnati s papirnatim perilom, je dela srajco v lonec vode in jo prekuhala. V tem pa }e morala z doma po živila, misleč, da se kmalu vrne. Čakati pa je morala v vrsti tri ure. V tem pa sta prišla domov njen mož in sin. z dela, trudna in lačna in sta iskala večerje. Na ognjišču sta našla lonec, v katerem se je kuhala neka bela stvar. Mislila sta, da je žena pripravila takoimenovano mlečno juho ali močnik, ki pa še ni bil kuhan in zabeljen. Po-cvrla sta nekoliko čebule, osolila in okisala močnik ter dodala nekoliko kumine ter potem pojedla vse. Nato pa se je vrnila žena in hitro skočila pogledat, kai je s srajco v loncu. Silno se je začudila, ko je našla lonec prazen in ji je mož povedal, da je imel stvar za močnik, ki sta ga s sinom pojedla. Bila je pač res nenavadna večerja in tudi precej draga, ker je srajca stara brez zabeli 24 kron. Obtožnica radi nagrobnega govora. Kakor poroča »Slovenski Tvzdennik«, je bil bivši profesor Errest Polony na katoliški gimnaziji v Baniski Bistrici obtožen, ker je na grobu svojega prijatelja Jurija Matoja, slovaškega pisatelja, ki je mnogo prestavljal iz ruščine, izjavil, da umrli ni imel nobene šolske izobrazbe in da si je vse, kar je znal. pridobil le z lastno pridnostjo. Slovaki namreč nimajo nobenih šol, kjer bi mogli črpati izobrazbo. Profesor se je moral zaradi teh besed zagovarjati pred sodnijo v Banjski Bistrici. Bil je sicer oproščen. ker je govoril resnico in pri temeni imel ni-kakih tendicioznih namenov, toda državni pravdnik je prijavil vzklic. 5000 steklenic po K 12* kega Izolanskega steklenica slad- RiFOŠtCA („Desert") proda takoj tvrdka j. Parčina & C. v Tr-siu. skladišče V. Gaetano Doaizettj št. h ifme v Trstu, nI. Scaiinain 2 se prodajajo platneni fevlji 5 podplati iz ce- . vine z usrtjatim! pod^iatnimi nabitki. Prevzemajo se tudi na-očila po meri in izvršujejo v 2 dneh če naročnik preskrbi plmtno sara. Predajajo se gumijevi podjetniki, Mi. trc? in niieiit mite Specialiteta: mazilo za čevlje. |{L deiii Suiiuia 2. Stara mMu (Banicu v. S toru 39. — Sifei&a. t-----^ Umetni zobje i in brez čeljusti, zlate krone in obrobki VILJEM TUSCHER korices. zobotehnik Trst, u!. arclduco Giusenue (Ex Ca-serma) il 13, II, Ordinira od 9 pred . do 6 zvečer. • at—Hfm—B— srebro m (Mije kupuje po najvišjih cenah dobroznana urama in zlatarna A. POVN v Trstu Trg Stare mitnice (Bar-riera vecchia) 5tev. 3, $ M» 0111 uniči čudoulto hitro stenice. Vzoree, stekieniea . . H 4, Večja steklenica ... K J6. Brizgalniea......'.K 2. Prodaja se v vseh lekarnah in inirodilr.i-cah. Glavna zaloga za Avstro - Ogrsko: L.ek;;rna »Zur HoffmioK« 14. Pecs Ogrsko. Poslano *) Draiba komi. Dne 31. avgusta t. i. ob 10 dop. se prične pri unovčevalnicl konj v Pazinu dražba kakih 39 žrebet različne starosti in plemena. Dražbe se morejo udležiti edino le draž-beniki, ki se izkažejo s kupno .izkaznico, izdano od poetične oblasti. *) Za članke pod tem naslovom odgovai'-« uredništvo le toliko kolikor veleva zakon. Jožef Žuljan desetnik Ana Kodric - b' poročena ' • Kolonja-Trst, 25. 8. 1918. MALI OGLASI I mm računajo po C vin. btsada. — D«balo (Iskana feasade it računajo dvojno. — NaJm»t*Jia pristojbina snaia M vfnarjav. I UmUllim ali zamenjam za živila dober orke-rlilUllllI Btron in kolo. Ulica Traversale al Boseo 4, vr. 7. 2633 Mlllf na Pro<*aj v Lakotišču j>ri Boljuncu. nilll Več pove Ivan Kraiji5 v Eoljnncu fit 159. 2631 »T! si osef!c V Starem mestu je bila aretirana neka Marija Opotič, ker je stražnika počastila z ne ravno preveč častnim nagovorom: »Ti si osel!« Tartvioe. JestvinčarJn Ivanu Kuharju, v Kjadinu v hribu št 4. so tatovi z dvorišča vdrli v proda-jalnžco. razbivši okno, in mu odnesli za 1100 K raznih živil. — Josip Gaspurič. lastnik hleva v ul. Torrente št 36. je pustil v hlevu suknjič, v katerem se je nahajal listnica s 3360 K. Ko je Gasparič za nekaj časa :x!šel iz hleva, je v tem izginila listnica z denarjem. Sumi se. da je izmeknil listnico neki C. iz Buketa. — K^rel Ferucci. siar 15 let, je na svojem domu v ui. Amalia št 25, ukradel za 1500 K perila in pobe cm I. Starši so p3č lahko veseli takega pridnega sina. Sode od piva in vina kupuje Hotel Balkau' Piazza Oaserma. 2592 „Uquore 6odina" ^LrS,;^ protini) &© prodaja ▼ vseh lekarnah. r 16 D Instruktorse za matemat^° rea^cc vedo 278. simnazite Naslov: Barkovlje Bo- 2603 flfljfm m meblirana soba s prostim vhodom UQUU SC Ulica Commerciale 14,1. B 19 fl||*Xn vsake vrste fcopuj« in P*»ča P® najvišjih Vi&M* cenah Fran Babic v Tr=to nI. Molino grande št. 20. 2501 | tfsal€i vefar g 1 ob 9 V, | velika iniAta i! Vstopnina K 1«- ^tm se kupi (udi v veliki množini. — Ponudbe na H. LOSER, Trst, Via Fontara 14. Rlunlone MMlta tli Slcurls u Trstu (Lastna palača) ustanovljena leta 1838. Zavarovanja proti Skorii, povzročeni po ogujn streli in eksplozijah. Zavarovanja steklenih pl^ft proti razbitja. Zavarovanja proti tfctvini z vlomom. Zavarovanja pošiljate v na morju in po suh^m. Življenjska zavarovala v najrazličnejši kombinacijah. Delniška glavnica in rezerve dne 31. decembra 1915 K 199,625.992-40 Stanje zavarovalne glavuice ua življenje (31 1'J 1915) K 540,400.S49 — Odkar obstoji družba, je bilo v vseh oranšab i-> • plačano nadodah K 872.15T4 1385. Zastopstva v vseh deželnih glavnih mestih In val nejSih krajih Avstro Ogrske monarhije. Siroj m šivanje In vezanje, praot nemški uzorci. MiMnaiui!} Jusif 8ail I Osje! Bogata zaloga vseh potrebščin. Mehanična delavnica za vsako popravljanje. — Tvrdka mtenovfjona leta 1670. — FRANC1SCO BSDHAR Trst. uUm ži 19. Književnost in umeteost. G. Fcrrero: Mlada Evropa. L dio. U Izdanju Nakl. zavoda »Jug« izailo ie - u novoj seriji popu-larno-zaanstveniii izdanja »Vidici i putovi« — to čuveno djelo poznatog talijanskog socijologa. U prvoj knjizi su dvije studije: 1. Bismarkizam i socijalizam; 2. Ljubav u latinskoj i germanskoj prosvjeti. — Autor nam na temelju svojih studija i putovanja po sjevernim evropskim zemljama iznosi nekoliko najinteresantnijih društvenih i moralnih problema današnjeg doba. — Naročito treba istaknuti, da je knjiga pristupna i Sirim slojevima, jer je Ferrcrov nsčin pisanja vrlo laV, a i. L 'j;-'-1- JADRANSKA BAMIC& Trst Vio Cflssa dl Risnsrma t\u 5 (LJSt n poslanja) Kapital in restrva K 23,500.000.- Ffiijaike: Dunaj Tegethofstrasse 7—9, Dubrovnik, Koror Ljubljana, M^tkovi«i Opatija, Split, Šfbenih, Zadar. Vloge na knjižic« 3 \ °o Vloge na knjižice od dneva vloge do dneva vzdiga. Rentn davek plačije banka od svojega. Obrestovan]« vlog na tekočem in žiro-računu po dogovoru. Akreditivi čeki in nakaznice n\ vsa tu-in inozemska tržišča. — Kupuje in prodaja: vrednostne papirje, rente, obligacije, zastavna pisma, prijoritete, delnice, srečke, valute, devize, promese itd. Daje predujme na vrednostne papirje in. olago ležeče v javnih skladiščih. — Safe Deposits. — Prodaja srečk razredne loterije. Zavarovanje vsakovrstnih papirjev proti kurzni izgubi, revizija žrebanja frečk itd. brezplačno Stavbni kredit, rembours krediti — Borzna naročila.--Inkaso.---Menjalnica.--Eskompt menic Telefoni: 1463, 1793 in 2666. Brzojavi: JADRANSKA ===== Uradne vre: od • do t popoldne ===== i _ ____