PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945. njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni »Doberdob« v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni »Slovenija« pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. primorski M. dnevnik Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 7796-600 Tlx 460894 PD I Fax 040/772418 GORICA Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 533382-535723 ČEDAD Ul. Ristori 28 Tel. (0432) 731190 Poštnina plačana v gotovini Abb. postale 1 gruppo Cena 1.000 lir - Leto XLV. št. 225 (13.456) Trst, sobota, 30. septembra 1989 Ministrski svet sinoči odobril finančni zakon in spremne ukrepe Gos Ulil tarski manever Andreottijeve vlade slom predvsem na omejevanju stroškov Gospodarski načrt včeraj odobril tudi kabinetni svet ter medministrski odbor za gospodarsko načrtovanje - Vlada sprejela tudi odlok o podražitvi bencina RIM V središču parlamentarne pozornosti bodo odslej predvsem gospodarska vprašanja. Andreottije-va vlada je namreč včeraj končno odobrila gospodarski manever, ki ga je dolgo pripravljala in se o njem posvetovala z raznimi političnimi, sindikalnimi in podjetniškimi dejavniki. Sedaj bo o finančnem zakonu in sedmih spremnih zakonskih osnutkih najprej izrekel zadnjo besedo senat, nato še poslanska zbornica. Za Andreottija in njegovo finančno ministrsko trojko - zakladnega ministra Carlija, proračunskega ministra Cirina Pomicina ter ministra za finance Formico - je bil včerajšnji dan res neskončen. Začelo se je v dopoldanskih urah z zasedanjem kabinetnega sveta, ki je ugodno ocenil finančno operacijo, ki jo za prihodnje leto namerava izvesti vlada. V prvih Bencin dražji RIM — Sinoči opolnoči je stopil v veljavo odlok o podražitvi bencina, gorilnega olja ter električne energije. Bencin super se je podražil za 50 lir na liter (od 1.375 na 1.425), navaden bencin pa bo za 50 lir dražji (od 1.325 na 1.375), medtem ko bo zeleni bencin za 25 lir cenejši. Tudi gorilno olje bo za 50 lir dražje. Kar zadeva elektriko pa bomo odslej plačevali 7 lir več na kilovatno uro. popoldanskih urah se je z istim namenom sestal medministrski svet za gospodarsko načrtovanje CIPE, ki je prav tako ugodno ocenil in odobril programsko poročilo vlade. Končno je o celotnem gospodarskem manevru, tudi v luči zadnjih posvetovanj, sklepal še ministrski svet. Glavni cilj celotnega gospodarskega manevra je v bistvu omejitev potreb državnega sektorja na 133 tisoč milijard lir, kar predstavlja 10,4 odstotka bruto državne proizvodnje. S tem bi v primerjavi z letošnjim letom izboljšali finančni položaj za 11 odstotkov. Kako pa namerava vlada to doseči? Tako, da bo v večji meri kot doslej rezala iz proračuna vse tiste izdatke, ki jih namenja posameznim ministrstvom za razne naložbe, ki so v njihovi pristojnosti. V preteklosti ni temu aspektu posvečala velike pozornosti, kar je privedlo do občutnih primanjkljajev (v lanskem letu je ta primanjkljaj znašal 104 tisoč milijard). Odslej bo torej vlada izvajala strožjo proračunsko politiko ter v ta namen pozvala ministrstva, da pač dajo v račun samo tiste vsote, ki jih bodo dejansko tudi porabili. V tem je tudi glavna novost letošnje finančne operacije. Vlada predvideva, da se bo s finančnim zakonom in spremnimi zakonskimi ukrepi steklo v državno blagajno enajst tisoč milijard lir novih dohodkov, kar zadeva izdatke pa naj bi rezali razne postavke za 7.350 milijard lir. Po predvidevanjih medministrskega odbora za gospodarsko načrtovanje naj bi bruto dohodek v prihodnjem letu narastel za 3,2 odstotka, zaposlenost pa naj bi narastla za 1,1 odstotka. NADALJEVANJE NA 2. STRANI Minister za proračun Cirino Pomicino Ustica: dodatno mnenje o vrsti in pripadnosti izstrelka RIM Po srečanju z zakonskimi predstavniki sorodnikov žrtev nesreče pri Ustici in razgovorom z zagovorniki obtoženih vojaških starešin, ki so 27. junija 1980, ko je prišlo do letalske nesreče, bili na dolžnosti v radarskih centrih Licola in Maršala, se je preiskovalni sodnik Vittorio Bucarelli odločil, da ekipi strokovnjakov pod vodstvom prof. Maria Blasija naroči še dodatno izvedensko mnenje. Ta ekipa izvedencev je marca letos že pripravila poročilo, v katerem trdi, da je letalo DC9 strmoglavilo potem, ko ga je zadela raketa, zdaj pa sodnik Bucarelli od njih zahteva, da ugotovijo točno »državljanstvo« in vrsto rakete, ki je sestrelila potniško letalo Ita-vie in povzročila smrt 81 ljudi. Rezultati dodatnega ugotavljanja naj bi bili znani čez približno dva meseca. V zvezi z nesrečo nad Ustico pa bo danes na povabilo libijskih oblasti odpotoval v Tripoli Falco Accame, nekdanji predsednik parlamentarne komisije za obrambo. V pogovorih z libijskimi predstavniki naj bi Accame skušal dobiti informacije v zvezi s skrivnostnim poletom libijskega letala, ki naj bi na dan nesreče nad Ustico letelo po istem koridorju kot nesrečno letalo DC9 družbe Itavia. Po nekaterih informacijah naj bi bil na tem letalu polkovnik Gadafi, ki naj bi bil namenjen na obisk v eno od vzhodnoevropskih držav. Craxi: Socialisti niso sklepali dogovorov za rimske volitve RIM Socialistični tajnik Bet-tino Craxi je na včerajšnji tiskovni konferenci predstavil kandidata PSI na oktobrskih občinskih volitvah v Rimu Franca Carrara, ob tem pa je poudaril, da socialisti niso sklenili nobenega dogovora glede bodoče rimske uprave in da bodo pred tem raje počakali na izide volitev in šele nato govorili o zavezništvih. Tajnik PSI je tudi poudaril, da mora v Rimu nujno priti do preobrata v upravnem življenju, zavrnil pa je očitke, da naj bi bili socialisti krivi za »propad« Rima, ker so sodelovali v občinskih odborih. Craxi je glede tega dejal, da po njegovem mnenju ne gre za »propad«, temveč le za krizo, za katero pa morajo vsi, ki so v preteklosti sodelovali pri upravljanju Rima, prevzeti svoj delež. Ob koncu je Craxi še dejal, da ne verjame ,da bi lahko rimske volitve vplivale na politično stanje v državi, razen če ne bi prišlo do izrednih rezultatov. Kljub ostrim kritikam glede neuspešnih protiinflacijskih posegov Jugoslovanski parlament dejansko odobril gospodarske spremembe Markovičeve vlade BOGO SAMSA BEOGRAD Zapleteni jugoslovanski položaj se razpleta, hkrati pa zapleta na treh ravneh. Predsedstvo SFRJ poziva k redu in legalni poti, v Beogradu so za zdaj mitingi ponehali, Markovič pa je dobil zaupnico, toda časovno in očitno tudi vsebinsko omejeno. Začnimo pri zveznem predsedstvu. Včeraj je ponovno zasedalo in uradno sporočilo, da redno delujejo vsi organi federacije in da zato ni nobene potrebe in niti smisla za proteste državljanov. Glede vznemirjanja v zvezi s prihodnostjo pravijo, da so trdno odločeni, da bo ustava veljala in se izvajala na celotnem teritoriju SFRJ, da se mora spoštovati integriteto in ustavni red SFRJ in istitucije sistema. Skupščinska razprava o vladnem programu pa se je končala "nepričakovano z načelno odobritvijo, ki ima bolj malo prave pravne in politične vsebine, ker so sklenili, da bodo do konca razpravljali in glasovali šele na prihodnji seji, 5. oktobra. Po prvotnih napovedih bi se morala namreč seja nadaljevati že danes, v soboto, in končati z zaupnico. V uradnem sporočilu je rečeno, da so vsi udeleženci razprave pozitivno ocenili sedanjo tržno usmeritev vlade in da je ta vladna politika že rodila nekatere sadove, zlasti kar zadeva tujino. V tej zvezi je Markovič navedel nekatere zelo zanimive podatke: jugoslovanski de- vizni dolg je julija znašal 16,9 milijarde dolarjev, zadnja tri leta je Jugoslavija na račun glavnice in obresti odplačala 12 milijard dolarjev, v osmih mesecih letos je plačala dve milijardi dolarjev in v tem razdobju ni dobila nobenih novih kreditov. Vendar tudi ni manjkalo kritik, zlasti, da je program premalo obsežen, da ni povsem antiinflacijski in podobno. Odložitev razprave torej ponuja možnost za nov val kritik in polemik, čeprav kaže, da je vlada vsaj za zdaj rešena in da krize ne bo. Prav gotovo so bili med močnimi argumenti zvezne vlade naklonjenost Zahoda in možnosti novih kreditov, s katerimi bi zamašili naj večje luknje. Prav gotovo pa je najresnejši položaj v bančnem sistemu, katerega je treba preosnovati. Zato pa Markovič potrebuje takoj milijardo dolarjev, ki so jo zagotovili italijanski predstavniki (Andreotti in De Michelis) na zadnjem srečanju v Bujah. Ta sredstva so namenjena za kritje naj hujših decifitov, predvsem podjetij na Jugu, ki bi brez te injekcije ob novih tržnih pogojih ne mogla preživeti. Dilema Juga je torej po eni strani politično-oblastniška želja rušiti vlado in njen de-mokratično-tržni program, po drugi pa se zaveda, da bi tisti trenutek ostali brez denarja, ki je nujno potreben za samo golo preživetje. Samo vladni program ob močni podpori Zahoda pa daje perspektive gospodarskega in socialnega preobrata. Včeraj ni bilo večjih manifestacij, ne presahne pa poplava telegramov, opozoril, izrazov zaskrbljenosti po eni, pa tudi podpore slovenskemu vodstvu po drugi strani. Pri vsem tem je seveda v ospredju osrednji beograjski tisk, ki je včeraj tej tematiki posvetil cele strani z zelo podrobnimi poročili in navajanjem najostrejših gesel. Malo, ali skoraj nič, pa je bilo lastnih komentarjev in ocen. Namesto ocen pa objavljajo nekakšen štabni dokument, podoben onemu, ki ga je spomladi takratni predsednik SFRJ Mojsov prebral v zvezni skupščini, takrat ko je bilo uvedeno izredno stanje na Kosovu. Ves jugoslovanski tisk je namreč prejel »Programsko izjavo fronte za samostojno Slovenijo«, v kateri so objavljene naslednje programske točke: »1. Hočemo ustanovitev slovenske države kot polnopravne članice OZ.« Člen 3 pa se glasi: »Porok suverenosti slovenskega naroda in države bo slovenska vojska, podrejena izključno slovenski skupščini.« Pečat je opremljen s knežjim prestolom na Gosposvetskem polju, podpisan pa je »Slovenski državotvorni zbor«. Ta poziv in druge priložene dokumente je včerajšnja »Politika« (samo v beograjski izdaji) objavila z izredno velikim poudarkom, kot kronski dokaz trditve, da se Slovenci res nameravajo odcepiti. V slovenskih novinarskih krogih o tej organizaciji in omenjenem zboru nič ne vedo. Očitno gre za provokacijo, ki pa lahko dobi v tako pregretem ozračju različne oblike in utegne imeti tudi resne posledice v medijski vojni. Anglikanski nadškof Runde na obisku v Rimu ^apež Janez Pavel II. in anglikanski primas Robert Runcie (Telefoto AP) RIM - Primas anglikanske Cerkve, nadškof iz Canterburyja Robert Runcie je včeraj pripotoval v Rim, kjer ga je pričakal papež Janez Pavel II. Nadškof Runcie je prvič na obisku pri papežu, njegov prihod v Rim pa je tesno povezan s papeževim obiskom šefu anglikanske Cerkve leta 1982. Gosta iz Velike Britanije je na letališču pričakala skupina uglednih zastopnikov Vatikana. Z njimi se bo nadškof Runcie sestal v prihodnjih treh dneh rimskega obiska. Papež Janez Pavel II. in Robert Runcie bosta ta čas posvetila poglabljanju »prijateljstva in sodelovanja med anglikansko in katoliško Cerkvijo«. Nadškof Runcie ni sicer omenil vprašanj, ki zgodovinsko ločujejo obe Cerkvi, vendar je izrazil prepričanje, da bo obisk v Rimu pripomogel k iz-bojšanju odnosov med Vatikanom in anglikanskimi verskimi središči. Žreb evropskih pokalov Milan - Real Madrid Ugodno za ostale □ □ □ Polfinale EP v odbojki Italija - Nizozemska SZ - Švedska □ □ □ Poskusne vožnje VN Španije Senna najhitrejši pred Martinijem NA 10. STRANI Pri Los Angelesu DEA zaplenila 17 ton kokaina LOS ANGELES — Agenti zvezne policije proti mamilom DEA so včeraj zaplenili rekordno količino kokaina, kar 17 ton in pol belega prahu, s katerimi bi trgovci z mamili prislužili približno sedem milijard dolarjev, več kot 9.000 milijard lir. Do danes je to največja količina mamila, kar so jih kdaj zaplenili v ZDA. Agenti so zvedeli za pošiljko kokaina šele pred nekaj dnevi, ko jim je nekdo omenil, da bodo uskladiščili mamilo v Sylmaru, zapuščeni industrijski coni severno od Los Angelesa. Policija je res našla skladišče. Tone mamila so stražile tri osebe, ki so jih agenti DEA aretirali, v poslopju pa so našli tudi milijon dolarjev v gotovini. Kot je zahteval zvezni zbor skupščine Jugoslavije 0 ustavnosti sprememb v Sloveniji se bo izreklo zvezno ustavno sodišče BEOGRAD — Mnenje ustavnega sodišča Jugoslavije o tem, ali je neka republiška ali pokrajinska ustava v nasprotju z zvezno, je treba vzeti za merodajno in legitimno. Republika katere ustava je v nasprotju z ustavo SFRJ mora ta nasprotja odstraniti. To je novinarju Tanjuga povedal sekretar komisije skupščine SFRJ za ustavna vprašanja Radovan Šturanovič ob predlogu zveznega zbora skupščine Jugoslavije, da naj ustavno sodišče Jugoslavije prouči ali so dopolnila k ustavi SR Slovenije in k ostalim republiškim in pokrajinskim ustavam v nasprotju z ustavo SFR Jugoslavije. Res je, da ustava SFRJ ne določa postopka proučevanja mnenja ustavnega sodišča Jugoslavije o neskladju republiške oziroma pokrajinske ustave z zvezno. Ne glede na to pa je skupščina Jugoslavije izhajajoč iz ustavne uredbe, da republiške in pokrajinske ustave ne smejo nasprotovati zvezni, pa tudi iz mnenja ustavnega sodišča Jugoslavije, ki mu ne gre »ugovarjati«, sklenila, da bo od republiških in pokrajinskih skupščin zahtevala, da v določenem času uskladijo sporne odredbe. Če republiške oziroma pokrajinske skupščine tega ne bodo storile, bo zvezna skupščina o tem obvestila skupščino drugih republik in pokrajin in opozorila na težave, ki zaradi tega nastajajo pri delovanju federacije. Sprožila bo tudi druge politične pobude za razrešitev nesoglasij. Po Šturanovičevem mnenju ni potrebe po zapuščanju okvirov veljavnih ustavnih rešitev in instrumentov za odstranjevanje neskladij med republiško ustavo in SFRJ. To bo namreč pripeljalo do realizacije stalnih določb, težišče pa bi postavilo v nedoločene in »nedoumljive politične razplete«. Nasprotno, treba je uveljaviti sedanja določila, jim omogočiti vso veljavnost in smisel. Načelo, po katerem republiška ustava ne sme biti v nasprotju z zvezno ima ustavno veljavo. Če tega načela in mnenja ustavnega sodišča ne upoštevamo, bi s tem okrnili veljavnost zvezne ustave, ki jo ta mora imeti. Če bo sodišče ugotovilo neskladje, se bo z zahtevo po odstranitvi tega neskladja ustavnopravna intervencija končala. Če zahteve v republikah ne bodo upoštevali bo to preseglo ustavnopravni okvir in tako bo nastal nov problem. Če institucionalnega mnenja ustavnega sodišča Jugoslavije ne bomo spoštovali nismo pravna država in nimamo zadosti pravne kulture, je sklenil Šturanovič. (dd) Predsedstvo SFRJ o dopolnilih BEOGRAD — Predsedstvo SFRJ je na svoji včerajšnji seji obravnavalo položaj, ki je nastal po sprejetju dopolnil k slovenski ustavi, za katere so opozorili, da so v nasprotju z ustavo SFRJ. Člani so bili odločni, da je treba ustavo SFRJ dosledno izvajati v vsej državi, da je treba spoštovati enotnost in ustavno pravno ureditev, probleme pa bodo reševali v okviru zvezne ustave in sistemskih ustanov. Ustavno sodišče bi moralo povedati svoje mnenje o slovenski ustavi, predsedstvo pa meni, da delo organov federacije zagotavlja delovanje ustavnega in političnega sistema v državi in zato so protesti državljanov nepotrebni. Potrč: Položaj delavcev iz drugih republik se ni v ničemer spremenil LJUBLJANA — Predsednik skupščine SR Slovenije Miran Potrč je v zadnjih dneh prejel pismena in telefonska vprašanja nekaterih delavcev iz drugih republik in pokrajin, ki živijo in delajo v Sloveniji, in kulturnoumetniškega društva »Sava« v Ljubljani v zvezi z položajem teh delavcev po ustavnih spremembah. Miran Potrč je odgovoril naslednje: »Po sprejetju amandmajev se položaj delavcev in občanov drugih jugoslovanskih narodov in narodnosti v ničemer ne spreminja. Popolnoma so izenačeni z drugimi občani SR Slovenije tako glede pravice do dela, socialnih pravic, kakor tudi glede političnih pravic. Zagotovljene so jim tudi druge enakopravne oblike združevanja v kultur-no-prosvetna in druga društva in seveda sodelovanje z drugimi društvi po lastnem interesu v Sloveniji in v Jugoslaviji. Zagotovljena jim je uporaba njihovega materinega jezika pred vsemi državnimi organi, kakor tudi pravica do vzgoje in izobraževanja v svojem jeziku, v skladu z zakonom. SR Slovenija je republika in država v okviru SFRJ in spoštuje us- tavo SFRJ in zvezne zakone, posebej tudi enakopravnost pripadnikov vseh narodov in narodnosti v SFRJ. Vsaka drugačna trditev je neresnična. Zavedamo se, da posebej delavci, ki v Sloveniji nimajo svojih družin, mnogokrat nimajo ustrezno urejenih vseh pogojev dela in življenja. Za mnoge je zaradi neznanja slovenskega jezika težje tudi enakopravno vključevanje v delovno in zlasti življenjsko okolje. Tem vprašanjem smo že doslej in bodo tudi vnaprej namenjali še večjo skrb. Zaradi zapisanih obtožb o neenakopravnosti prebivalcev drugih jugoslovanskih narodov in narodnosti pa bomo o tem vprašanju pripravili posebno analizo in v skladu z njenimi ugotovitvami sprejeli tudi potrebne ukrepe. Vsak občutek ogroženosti, ki je izražen v teh vprašanjih, je zato neutemeljen in odveč. Seveda pa počutje vsakega človeka, tudi Slovenca, ni odvisno od okolja, temveč tudi od njegove pripravljenosti, da temu okolju ne vsiljuje svojih pogledov ampak ga sprejme realno in njegov način življenja tudi dobronamerno ocenjuje.« • Gospodarski manever NADALJEVANJE S 1. STRANI Seja ministrskega sveta v Palači Chigi se je zaključila v poznih večernih urah. Ob koncu seje so trije finančni ministri improvizirali krajšo tiskovno konferenco, na kateri so orisali glavne smernice gospodarskega manevra. Njegova glavna značilnost je v tem, da omeji izdatke. Andreottijeva vlada želi skratka zajeziti javne stroške, ne da bi s tem okrnila splošen razvoj države. Poleg finančnega zakona in spremnih zakonskih osnutkov, o katerih bo sedaj tekla razprava v parlamentu, je vlada sinoči sprejela en sam zakonski odlok, s katerim se bo povišala cena bencina (v tem okviru bo tako imenovani zeleni bencin stal 50 lir na liter manj od osvinčenega bencina) ter električna energija (tega poviška bodo oproščena šibkejša območja). Na sinočnji seji je ministrski svet med drugim odobril tudi zakonski načrt za preosnovo krajevnih zdravstvenih enot. Gre za načrt, po katerem naj bi KZE delovale po podjetniških načelih. Prav tako je odobril zakonski predlog o rezanju finančnih dotacij deželnim upravam, zlasti deželam s posebnim statutom. Kar 2.197 milijard lir manj bo šlo deželam s posebnim statutom, 700 milijard lir manj pa drugim deželam. Pogovor s predsednikom UI1R Silvanom Sauom Zgodovina kot koristno dejanje KOPER — Zadnje dni je Istra, predvsem pa ljudje, ki živijo v njej, velikokrat tarča pozornosti - tako s politične, zgodovinske, kulturne, družbene in še katere plati.- Nedvomno igra ta del jugoslovanskega ozemlja pomembno vlogo v stikih med Italijo in Jugoslavijo in v stikih večinskih in manjšinskih narodov, ki jih je sem naselila zgodovina. O teh vprašanjih smo se pogovarjali s Silvanom Sauom, predsednikom Unije Italijanov Istre in Reke, ki pa ima še nekaj drugih pomembnih funkcij - je delegat v zveznem zboru skupščine SFRJ, novi predsednik Medobčinskega sveta SZDL Koper in dosedanji direktor TV Koper-Capo-distria. Silvano Sau nam je v pogovoru povedal, da igrata obe narodnosti (italijanska v Jugoslaviji in slovenska v Italiji) pravzaprav vlogo povezovanja in izboljševanja odnosov med sosedama. Nedavno srečanje dveh predsednikov vlad v Umagu, Bujah in Piranu to le še dodatno potrjuje. Pri vsem pa je pomembno dejstvo, da uživa italijanska narodnost v Jugoslaviji zadnje čase iz obdobja v obdobje večji delež pravic, ki jih narodnosti jamči tako dosedanja in še bolj nova slovenska ustava, pa tudi ustava SR Hrvatske. Po mnenju predsednika Italijanov v Jugoslaviji se tudi italijanščina vse bolj uveljavlja v svojem okolju, saj ni več le folklora in zgodovina, ni samo preteklost ali komuniciranje v ožjem krogu, marveč postaja sredstvo dejanskega družbenega komuniciranja in celo ekonomski instrument. S pomočjo znanja italijanščine si je mogoče pomagati na delovnem mestu, pri poslu... Jezik na ta način pridobiva novo veljavo. Prav zaradi tega in zaradi želje po povezovanju z Evropo, so tudi med mladimi, ki se šolajo na narodnostno mešanem območju, vse bolj zanimive šole z italijanskim učnim jezikom, kajti na teh šolah se lahko dodobra oborožiš z znanjem italijanščine. Andreottijev in Markovičev obisk v Istri je po mnenju Silvana Saua še jasneje dokazal, da med Italijo in Jugoslavijo ni več spornih ozemeljskih vprašanj. »Seveda si marsikateri Istran, ki zdaj živi v Italiji, želi po končanem delu, ko je v pokoju, priti uživat zadnja leta v Istro. Po mojem bi bilo pametno, če bi tem, ki to želijo omogočili, da živijo v Istri, pa čeprav kot italijanski državljani. Saj je to njihovo okolje. To bi dokazalo našo in njihovo odprtost. V Istro se namreč želijo vračati predvsem tisti, ki so z njo povezani. In marsikatere od demagogij in strahov polpreteklosti (da ho- čejo priti stari gospodarji spet na svoje...) bi na ta način samo od sebe izginila. Mislim, da ozemeljskih apetitov ni (razen v bolnih glavah), ker je vprašanje lastnine med državama urejeno. Pač pa bi na ta način s tujci začel v Istro pritekati tudi kapital, njihovo bogastvo... In, če pustimo sentimentalnost ob strani, tudi to je za Jugoslavijo izredno pomembno.« Zdaj italijanska narodnost že navezuje stike s t.i. istrskimi begunci v Italiji. »Ne samo narodnost. Vsi s tega območja bi se morali začeti pogovarjati s tistimi, ki so odšli. Morali bi iti v zelo premišljeno akcijo, da drug v drugem ne bi več videli sovražnikov. Govorim o neke vrste kulturni spravi, da bi vso to zgodovino končno obrnili v koristno dejanje. To je pomembno tudi zaradi novih generacij, ki sčasoma ne bodo več razumele povezanosti prebivalstva in kulture z dveh strani državne meje. To bi bilo škoda. Če bi rešili določena vprašanja s temi organizacijami in ljudmi, ki so šli čez mejo, bi lahko dejansko pripomogli k razreševanju stikov s sosednjo Furlanijo-Julijsko krajino in k razreševanju položaja Slovencev v tej deželi. Prav istrski begunci so v mnogočem ovira Slovencem in njihovim zahtevam v Italiji. Zato moramo iti v določeno obliko sožitja z naše strani. Tudi zaradi slovenske manjšine. Nihče ne more imeti dveh meril za dve manjšini...« Silvano Sau je poudaril tudi, da je Istra kljub vsem nacionalnim napetostim v Jugoslaviji in kljub tako pestremu prepletanju narodov in narodnosti na tem območju, nacionalno povsem mirna in da se sožitje celo krepi. »Ni ekstremnih oblik dokazovanja enemu ali drugemu kdo komu bolj pripada in kdo je močnejši, pametnejši...« Povedal je tudi, da se bo poletni zaplet s koprsko televizijo kmalu ugodno rešil. Finančno ta televizija dobro posluje. Zdaj je na sodišču že registrirana Telecapodistria kot delniška družba z omejenim jamstvom, v njej imajo svoje delnice Adit, Aegida in TV Koper (slednja ima 45-odstotni delež). Gre za prvo neodvisno televizijo v Jugoslaviji (ki ni odvisna od neke jugoslovanske televizije). Pri finančnih deležih sodelujeta slovenska in italijanska manjšina in TV Koper - nobena od teh pa nima več kot polovičnega deleža in ne more sama odločati. Zdaj potekajo priprave za programsko definiranje nove televizije in zdi se, da čaka to televizijsko podjetje novo obdobje razcveta. BORIS ŠULIGOJ SCUOOI/2 SCUOLA EDILE ŠOLA ZA GRADBINCE TRST Miramarski drevored 89 Tel. 040/43626 POKLIC V KATEREM SE VSAKDO IZKAŽE S SVOJIMI IDEJAMI IN USTVARJALNOSTJO VPISOVANJA SE NADALJUJEJO brezplačna vpisnina in obiskovanje TEČAJI ZA: zidarje, polagalce ploščic, tesarje, gradnjo montažnih objektov. Zajamčena zaposlitev pri tržaških podjetjih, ki skupno s sindikati upravljajo šolo. Pred skoraj tridesetimi leti so gradbeni industrijci v tržaški pokrajini med prvimi v Italiji ustanovili Gradbeno šolo, ki se je tako postavila ob bok že obstoječi Gradbeni blagajni za vzajemno pomoč in asistenco. Šola je lahko začela delovati zahvaljujoč se finansiranju, ki ga je jamčil po vsedržavni stanovski pogodbi predviden redni mesečni prispevek delodajalcev. Med nalogami in ambicijami, ki jih je imela Šola ob svojem nastanku, je bil in je še vedno namen, da bi nove rodove usposobili za poklic zidarske umetnosti. Stvarnost, ki nas obdaja, se nenehno spreminja, pogosto na zelo hiter način. Programi, metode in nameni Šole so se razvijali s prilagajanjem tem spremembam. Vsekakor pa se kriteriji, po katerih poteka pouk v Šoli, navdihujejo pri mladih, saj je Šola namenjena prav njim, kot realnim osebam, ki se bodo morale vključiti v realni svet, v katerem je prostora za profesionalnost in za znanje, ne pa za površnost in za nestrokovnost. Imeti neki cilj pomeni vedeti, kaj hočemo. Pa tudi tisto, česar ne maramo. Gradbena šola želi zagotoviti poklic in ne ustvarjati potencialne brezposelne. V ta namen si prizadevamo, da bodo dijaki ne samo mogli in znali odogovoriti na tisto, kar zahteva današnji sistem proizvodnje, ampak da se bodo znali tudi vključiti v nove preobrazbe in odgovarjati na nove zahteve — še več, da se bodo znali postaviti kot primer za nove načine dela in proizvajanja. Po namenih Šole bi se moral mladi dijak po zaključku šolanja zaposliti ne samo na tradicionalnih delovnih področjih, temveč tudi na tistih področjih, za katera je značilna višja tehnološka stopnja ali ki zahtevajo večjo delovno pripravo (na primer v primeru preureditve in sanacije zgodovinskih mestnih jeder). Teži se torej k usposobitvi takšnega mladega človeka, ki bo znal in še prej močno želel usmeriti samega sebe proti oblikam združevanja in zadružništva, kjer vsota posameznih poklicnih sposobnosti preizkuša različne načine vključevanja v svet proizvodnje. Skratka, mladega človeka, ki bo imel v rokah poklic in v glavi zavest o svojih sposobnostih. To je namen in cilj Šole. Dolgoletne izkušnje so nas privedle do tega, da smo dodobra izdelali metodo za dosego tega cilja. Didaktično metodo, ki povezuje teorijo s prakso in hkrati korak za korakom preverja rast sposobnosti. Teorija obsega vse tiste skupne trenutke učenja, razprave in izdelovanja nalog, ki se bodo potem konkretizirali v laboratoriju. Laboratorij — vendar bi ga bilo bolje imenovati »gradbišče« — je opremljen z vsemi pripomočki (mešalni drobilec, mešalec za malto itd.), ki se jih bo dijak naučil uporabljati danes za jutri. Naučiti se mora, kako popraviti te pripo- močke, če se pokvarijo, in tudi, kako uporabljati električni varilec in druga orodja, s katerimi je opremljeno gradbišče. Ti pripomočki in njihovo poznavanje bodo pripomogli, da se bo mlad človek usposobil na poliva-lenten način v primerjavi s podobo »starega« specializiranega zidarja. Gradbišče seveda predvideva praktični pouk s specializiranimi inštruktorji, pravimi »živečimi knjigami«, saj je praksa skupek gest in tega se je moč naučiti le »v živo«. Gre za to, da dijaki s pomočjo simulacije postopno preidejo v svojo poklicno dimenzijo. Ko smo govorili o »gradbišču«, smo rekli, da je le-to opremljeno z vsemi pripomočki, ki jih je treba znati uporabljati danes za jutri. Dijaki drugega letnika (tečaji Gradbene šole trajajo dve leti) opravljajo svoj praktični pouk tudi zunaj Šole, s prakso in urjenjem na različnih gradbiščih po mestu. To omogoča preveriti na terenu tisto, česar se je mladenič naučil in tudi njegovo poklicno obnašanje. Hkrati pa se ti »stages« z izbiranjem različnih gradbišč opirajo na celo paleto gradbenih tehnik, ki gredo od tradicionalnih preko lahkih in težkih prefabrikatov vse do posegov za ohranitev in preureditev zgodovinskih mestnih jeder. Na tak način je mogoče stremeti po tistih specializacijah, po katerih bo z razvojem proizvodnje vse več povpraševanja. Ob koncu šolanja bo sedaj že formirani mladenič razpolagal s široko paleto poklicnih usposobitev. Znal bo polagati talne obloge, uporabljati glavne gradbene stroje, pripravljati gradbene mešanice s primernim doziranjem sestavin, katerih tehnološke lastnosti bo dodobra poznal. Ogrodja bo montiral po varnostnih predpisih, ki jih bo poznal do potankosti, tako kot bo poznal predpise za preprečevanje nezgod in tehniko prve pomoči. Poznal bo vse te in še mnoge druge stvari, saj bo njegova poklicna kvalifikacija kvalifikacija polivalen-tnega gradbenika. Obiskovati našo Šolo pomeni biti sestavni del majhnega, a natančnega jedra, ki živi in dela v okviru družbe. Mladim, ki izberejo našo Šolo in ki živijo v industrializirani družbi, v kateri je delo odločujoč dejavnik, želimo nuditi poznavanje možnosti in dolžnosti sodelovanja pri temeljnih izbirah, tako da dela ne bodo opravljali le sami zase, temveč v korist vse skupnosti. Naša Šola ima sedež v Trstu, Miramarski drevored št. 89. Pouk poteka od ponedeljka do petka od 8. do 14. ure, v soboto pa od 9. do 12. ure. Tečaji imajo avtorizacijo Dežele. Vpisovanje je možno vsak dan od 8. do 14. ure v tajništvu Šole. Za nadaljnje informacije ali za obisk na Šoli nam lahko telefonirate na št. 040/43626. Kako bi kazalo prilagoditi cezalpski tovorni promet potrebam Evrope 1993 »Zmagovalec nisem jaz, zmagal je razum.« Tako je avstrijski minister za prevoze Rudolf Streicher ocenil izid spora Rim-Dunaj okoli tranzitnih dovoljenj za italijanske avtoprevoznike, ki je na brennerskem prelazu povzročil osemdnevni zastoj v tovornem prometu. Ker pa hi šlo samo za licence, ampak tudi za protest proti sklepu dunajske vlade, da s 1. decembrom prepove nočno vožnjo tovornjakov iznad 1.5 tone - oboje je pritisk na Italijo, da velik del blagovnega prometa preusmeri na železnico - je jasno, da vprašanje prevozov na relaciji jug-srednjeevropsko zaledje še zdaleč ni rešeno. Tudi zato ne, ker prepoved o nočni vožnji ne diši niti Bavarcem. Toda pojdimo po vrsti. Minister trdi, da ima prepoved trojni cilj: uvedbo tišjih kamionov (stopnja ropota naj preide z 59,2 na 43 decibelov); položitev asfalta, ki bi vsrkoval ropot; omejitev hitrosti za tovornjake na 60 km/h. Streicher, ki se je s finančnim ministrom VVolfgangom Schiisslom že domenil glede denarnih subvencij za prilagoditev tovornjakov novim standardom, pravi, da bi lahko tovarna Steyr-Daimler-Puch (katere je sam bil generalni direktor do leta 1986) ustrezno preuredila na tisoče kamionov (pri vsakem bi strošek znašal samo 3 do 5 milijonov lir), vrhu tega pa zgradila tudi veliko novih: »In ker je to majhna tovarna, je jasno, da bi isto še lažje naredili veliki evropski konstruktorji.« Minister seveda sili k ovrednotenju železnice, generalni direktor avstrijskih železnic (OEBB) Heinrich tibleis (tudi sam že minister za pre- voze) pa pribija: »Čez brennerski prelaz vozi vsak dan 46 tovornih vlakov, a v njih je prostora še za 10.000 ton; od tega je 31 takih, na katere bi se dalo naložiti 1100 kamionov in ki bodo začeli 16. oktobra voziti tudi ob sobotah. Prej je vsak čakal na meji dve uri, zdaj čaka le pol ure. Na Bren-nerju je v gradnji nov tovorni terminal, nov tak terminal ima tudi Verona, mtinchenski pa je vprašljiv.« S tem se je tibleis obregnil ob izjavo zahodnonemškega izvedenca Hellmutha Seidenfusa, češ da avstrijske železnice ne bi zmcxjle prenesti večjega tovornega prometa. Ce so Bavarci proti avstrijski politiki, to ne velja za Bundestag: večina (CDU/CSU in FDP) in opozicija (SPD in Zeleni) sta se izrekli za to, da se čezalpski tovorni promet, ki naj bi se do leta 2030 samo na italijanski meji podvojil, preusmeri s ceste na železnico. In Italija? Politiki govorijo o reformi državnih železnic, načrta o preustroju celovitega sistema tovornih prevozov, ki bi moral sloneti prvenstveno na železnici in biti intermodalen (torej nikakor ne v škodo avtoprevoznikom) pa nobenega. In vendar bi bilo treba ravno zdaj, ko tečejo priprave na Evropo 1993, osnovati razumno strategijo "prevozništva 2000" skupaj z Avstrijci, zahodnimi Nemci in EGS kot tako; seveda tudi v vidiku novih odnosov z vzhodnoevropskimi državami in ustreznih integracijskih procesov, v katere pa sodi tudi Jugoslavija. DRAGO GAŠPERLIN Podatki o pretovoru v prvem letošnjem polletju Ugoden obračun prometa v tržaškem pristanišču TRST — Prvo letošnje polletje se je v bistvu pozitivno zaključilo, kar zadeva pretovor v tržaškem pristanišču. To velja zlasti za promet v kontejnerskem in naftnem terminalu ter v industrijski coni. Kakor navaja junijska številka statističnega biltena Avtonomne ustanove za tržako pristanišče (EAPT), je bilo vsega skupaj pretovorjenih 13,8 milijona ton ali 3,1 milijona oziroma 28% več kot v obdobju janu-ar-junij 1988. K povečanju prometa je v veliki meri prispeval dovoz surovega petroleja za čezalpski naftovod, ki je dosegel 10 milijonov ton ali 37% več kot lani v enakem času. Izdatnejše izkoriščanje naftne luke gre pripisati ponovnemu pogonu naftovoda med Ingolstadtom in Karlsruhejem na za-hodnonemškem jugu, kar je zredčilo dotok surovine v Marseilles. Ugoden je bil tudi promet v industrijski luki, kjer so zabeležili skoraj 400.000 ton blaga, se pravi praktično še enkrat toliko kot v ustreznem razdobju lanskega leta. Narasla sta tudi še raztovor surovin in natovor polizdelkov ob pomolu bivše skedenj ske železarne. Na izrazito trgovskem področju je pretovor v luki znašal 2,7 milijona ton ali malo več kot v prvih šestih mesecih lani. Rahlo je upadel promet s kosovnimi pošiljkami, kar pa gre pripisati izključno prekinitvi trajektnih zvez z Grčijo zaradi težav, v katere je zabredel prizadeti grški ladjar. Zmanjšal se je tudi promet z lesom, posebno še z avstrijskimi pošiljkami za Bližnji in Srednji vzhod, medtem ko se je zvečal natovor premoga za severnojadranske termoelektrarne. Kontejnerski promet se neprestrano razvija: v prvem polletju je šlo skozi tržaško luko skoraj 68.000 zabojnikov TEU, kar pomeni 15.000 enot oziroma 28% več kot v prvem lanskem polletju. Odvoz kontejnerjev je poskočil za 35%, dovoz pa za 21%. K temu je prvenstveno prispeval povečan promet z južnoazijskimi in daljnovzhodnimi državami. Marka občutno poskočila dolar pa ustrezno padel Marka je včeraj spet krepko poskočila, sicer zaradi nove ošibitve dolarja in vesti o skorajšnjem zvišanju obresti v Z. Nemčiji. Lira, ki je bila v zadnje čase v evropskem denarnem sistemu nenavadno močna spričo lepega donosa lirskih finančnih instrumentov, pa je pod pritiskom bančnih špekulacij. Na milanskem fiksingu je marka veljala 730,06 lire ali 5 lir več kot v četrtek (725,02), potem ko se je vzpela kar do 731 lir. To je najvišja vrednost marke nasproti liri po 5. maju, ko je nemška denarna enota veljala 730,20 lire. Lira se je oslabila tudi v razmerju z drugimi močnejšimi valutami:.francoski frank se je povzpel s četrtkovih 214,07 na 215,21 lire, nizozemski forint s 642,12 na 646,55 lire, funt šterling z 2.198,85 na 2.211,95 lire itd. Dolar pa se je pocenil s 1.370,3 na 1.365,3 lire, torej natanko za 5 lir, kar je posledica načrtnega nastopa japonske, zahodnonemške in tudi ameriške centralne banke. Kmalu posvet o gospodarskih odnosih Italija-Jugoslavija VIDEM - Prihodnji petek, 6. oktobra, bo v Vili Manin pri Passarianu pomembno zasedanje na temo "Gospodarsko sodelovanje med Italijo in Jugoslavijo: problemi in perspektive". Pobudo zanj je sprožila Fakulteta za ekonomske in bančne vede na Univerzi v Vidmu v sodelovanju s Kmečko-obrtnimi posojilnicami iz vse Furlanije-Julijske krajine. Zasedanje, ki se vključuje v zdajšnjo aktualno debato o problemih in možnostih razvoja gospodarskih odnosov med Vzhodom in Zahodom ter med Severom in Jugom, bosta uvedla predstavnik deželne vlade in predsednik videmske Trgovinske zbornice Gianni Bravo. V jugoslovanski delegaciji bosta dekan Ekonomske fakultete na Univerzi v Ljubljani in član predsedstva SR Slovenije prof. Ivan Ribnikar ter izvedenec za ekonomske institucije pri isti fakulteti in direktor ljubljanskega zavoda za ekonomske konzulence "Jugea" Aleš Vahčič. Ob priliki zasedanja bodo predstavili in vsebinsko opredelili znanstveno publikacijo z naslovom "Trgovinski tokovi in gospodarsko sodelovanje med Italijo in Jugoslavijo: primer gospodarskih odnosov Vzhod-Zahod in Sever-Jug", ki so jo pripravili profesorji Lokar, Tiberi-Vipraio in Grandinetti z Univerze v Vidmu. Na zasedanju, ki se bo začelo ob 10. uri in zaključilo ob 17.30, bo spregovoril tudi generalni direktor zveze kmečkih in obrtnih posojilnic ICCREA iz Rima dr. Giancarlo Buscarini. Seminar o tehnoloških inovacijah v podjetjih VIDEM Pojutrišnjem, 2. oktobra, se bo začel v Vidmu petdnevni tečaj o tehnoloških inovacijah v podjetništvu in na teritoriju, v katerega okviru se bo razvilo tudi ustrezno mednarodno zasedanje z udeležbo ameriških, izraelskih in seveda italijanskih strokovnjakov. Oboje bo organiziralo združenje za operativna raziskovanja AIRO v sodelovanju s krajevno Univerzo in z mednarodnim centrom za mehanske vede CISM ter pod pokroviteljstvom deželne uprave Furlanije-Julijske krajine. Pobudi sta namenjeni prvenstveno uslužbencem in vodilnemu osebju krajevnih oziroma javnoupravnih ustanov, sicer pa vsem takim, ki jih zanima upravljanje teritorija. Združenje AIRO je bilo ustanovljeno leta 1961, deluje pa ob tehnični in finančni zaslombi vsedržavne ustanove za raziskovanje CNR in kakšnih tridesetih drugih ustanov in družb, kakor so npr. Agip, ENEA, Finmeccanica in IBM. Takšne tečaje prireja vsako leto v drugem mestu. V Vidmu bo govor predvsem o problematiki okolja in prevozov. ™ 1 *«' tMi >? lVf= j I » Banca Agricola > Kmečka banka Gorica NAJBOLJŠI POSREDNIK ZA VAŠE FINANČNE INVESTICIJE {’ MILANSKA BORZA: VREDNOTNICE S STALNIM DONOSOM V 26.9. 29.9. URADNE KOTACIJE Generali 45100 44930 Lloyd 19100 19400 Lloyd risp 11050 10600 RAS 30200 30150 RAS risp 13500 13500 Sai 20100 19900 Sai risp 8570 8400 Montedison 2323 2314 Montedison risp 1264 1250 Pirelli 3690 3660 Pirelli risp 3670 3640 Pirelli risp. nc 2500 2465 Snia 3280 3290 Snia risp 3300 3290 Snia risp. nc 1700 1690 Rinascente 7750 Rinascente priv 3920 3780 Rinascente risp 3600 3520 Premuda 1940 Premuda risp 1250 1270 SIP 3375 SIP risp 2705 Bastogi 413 Comau 4080 _____________________________29.9. spr. % ŽIVILSKA INDUSTRIJA - KMETIJSTVO_________ Alivar ................... 11501 +0,89 Buitoni .......................... — , Eridania....................... 7410 —-0,54 perugina.......................... — — zavarovalstvo - bančništvo_________________ Alleanza Ass.................. 43100 —0,25 Alleanza Ass. risp. por. . . . 39000 — Assitalia..................... 15670 —0,82 Ausonia ....................... 2220 + 1,14 Latina Ass. ord............... 16985 + 3,25 Generali Ass.................. 44980 —0,49 italia Ass. 1000 ............. 14600 +1,07 Abeille ..................... 120500 —0,25 La Fondiaria spa.............. 61000 0,57 La Previdente ................ 24800 Lloyd Adriatico .............. 19400 +1,04 RAS fraz...................... 30150 RAS risp. port................ 13370 +0,93 Toro ord...................... 23500 +0,86 Llnipol priv.................. 18300 —0,97 Ranca Comm. Italiana .... 5362 —0,22 Ranco di Roma ................. 2309 —0,86 predito Italiano .............. 2700 —1,64 'hterbanca priv............... 66200 +7,55 ^ediobanca.................... 28300 —0,35 Papirna industrija - cement________________ part. Burgo ord............... 16475 —1,93 L'Espresso.................... 25800 +0,19 ^ondadori .................... 34800 —0,57 ^ondadori priv................ 29510 —1,63 :0|igraf. Editoriale........... 5950 — Gementir ...................... 3597 +1,32 26.9. 29.9. Fidis........................ 8230 8200 Gerolimich............... 129,5 131 Gerolimich risp.......... 91 91 SME ......................... 4130 4180 Štet......................... 4820 4820 Štet W 10 ...................... — — Štet W 9 ....................... — — Štet risp.................... 3800 3800 Tripcovich .................. 9300 9400 Tripcovich risp. nc.......... 3690 3700 Alt. Immobiliari ............ 4690 4750 FIAT ....................... 11550 11705 FIAT priv.................... 7335 7395 FIAT risp.................... 7158 7160 Gilardini.................... 5590 5690 Gilardini risp............... 3830 3750 Dalmine ...................... 362 353 Marzotto..................... 8350 8095 Marzotto risp. .............. 8540 8395 Marzotto risp. nc............ 6350 6309 NEURADNO TRŽIŠČE__________________________ I. C. C. U.................... 810 810 SO. PRO. ZOO.................. 900 900 Carnica Ass................. 12500 10800 _____________________________29.9. spr. % Italcementi................ 129300 —0,08 Unicem...................... 27000 + ,075 Unicem risp................. 14400 — KEMIJSKA INDUSTRIJA - OGLJIKOVODIKI Calp 4457 —2,02 Fidenza Vetrar 1000 . . . 8400 —0,41 Italgas 2760 —0,36 Mira Lanza 58750 —0,42 Montedison 1000 2320 + 0,65 Montefibre 1526 —0,91 Pirelli 3661 —0,52 Pirelli risp 3640 —0,27 Recordati ord 12732 —0,57 Saffa 11350 — Siossigeno 45200 —0,11 Snia BPD 3300 —0,61 Snia Fibre 1925 + 2,28 Snia Tecnopolimeri .... 7600 —0,65 TRGOVINA - KOMUNIKACIJE Rinascente 7745 —0,45 Standa 32500 + 1,25 Standa risp. port. . . 13450 —0,30 Alitalia cat. A 2465 —0,80 Alitalia priv 2005 —2,15 Italcable 16100 —0,49 SIP 3360 —2,89 SIP risp. port 2715 —1,13 Sirti 11365 —0,48 ELEKTROTEHNIKA - FINANCE Ansaldo Trasporti . 5595 —0,07 Tecnomasio 3430 . +4,99 29.9. spr. % VEČLETNI BLAGAJNIŠKI ZAPISI BTP junij 1990 10,5% 98,60 BTP maj 1990 98,70 — BTP januar 1990 12,5% . . . 100,30 ZAKLADNIŠKA KREDITNA PISMA CCT ECU 1982/89 13% . . . 100,30 + 0,40 CCT ECU 1983/90 11,5% . . 101,40 + 0,15 CCT ECU 1984/91 11,25% . 101,40 —0,10 CCT ECU 1984/92 10,5% . . 102,00 + 0,05 CCT ECU 1985/93 9% 98,10 + 0,10 CCT ECU 1985/93 9,6% . . 99,75 + 0,55 CCT ECU 1985/93 8,75% . . 98,75 + 0,55 CCT ECU 1985/93 9,75% . . 99,70 + 0,15 CCT april 1992 10% 95,60 —0,05 CCT julij 1992 IND CCT januar 1991 IND 97,80 + 0,05 99,60 — CCT julij 1993 IND 96,00 — 26.9. spr. % Bastogi 413 + 0,12 Bonifiche Siele 36550 + 0,94 Bonifiche Siele risp 9500 —1,04 CIR - Comp. Ind. Riunite . 5770 + 1,25 CIR risp 5705 + 1,06 Cofide 5108 —0,02 Comau Finanziaria 4100 + 1,23 Editoriale SpA 3830 —0,52 Euromobiliare 6510 — FerruzzL Agric 2606 + 0,04 Fidis 8250 —0,48 Fimpar 2747 + 0,04 Finarte 6200 + 3,33 Fiscambi Holding 6700 —1,47 Fiscambi risp 2251 + 0,94 Fornara 3217 —0,09 Gaic 23700 + 1,28 Gemina 2475 + 0,41 Gemina risp 2480 + 0,69 Gerolimich 131 + 0,77 Gerolimich risp. port. . . . 91,50 + 0,55 IFI priv 26480 + 1,07 ril fraz 7090 —0,07 IFIL risp. port. fraz 3525 + 3,52 Italmobiliare . 196500 —0,76 Pirelli & C 9325 + 1,36 Riva Finanziaria 9450 —0,53 Sabaudia Finanziaria . . . — — Saubaudia risp. nc — — Saes 3475 —0,71 SME 4150 —0,60 SMI Metalli 1528 —0,59 SMI Metalli risp 1160 + 1,67 SOGEFI 5000 — Štet 4620 —3,71 Štet risp. port 3710 —1,58 29.9. spr. % CCT december 1990 IND . . 99.90 — CCT februar 1991 IND 99,50 + 0,05 CCT februar 1997 IND 93,10 — CCT junij 1993 CV IND 96,30 + 0,31 CCT marec 1991 IND 99,50 — CCT nov. 1993 CV IND . . . . 96,50 — CCT sept. 1993 CV IND ... 95,70 —0,05 CCT avgust 1992 IND 98,15 —0,05 CCT avgust 1993 IND 98,05 + 0.05 CCT avgust 1990 IND 99,70 + 0,10 CCT avgust 1991 IND 99,90 + 0,05 CCT avgust 1995 IND 93,85 + 0,05 CCT avgust 1996 IND 93,00 + 0,22 CCT april 1991 IND 100,40 — CCT april 1995 IND 92,65 + 0,22 CCT april 1996 IND 93,00 + 0,16 CCT december 1990 IND . . 101,35 + 0,05 CCT december 1991 IND . . 100,00 —0,05 CCT december 1995 IND . . 94,25 + 0,05 CCT december 1996 IND . . 93,90 — 29.9. spr. % Tripcovich ................. 9400 +0,43 Tripcovich risp. nc......... 3702 +1,15 NEPREMIČNINE - GRADBENIŠTVO Attiv. Immobiliari.......... 4745 — Calcestruzzi............... 18600 — Cogefar .................... 6660 —0,09 Del Favero.................. 5999 —3.09 Grassetto SpA ............. 15350 +1,32 IMM Metanopoli.............. 1645 +0,92 Risanamento Napoli ........ 36350 +0,83 Vianini .................... 3920 +0,49 MEHANSKA IN AVTOMOBIL. INDUSTRIJA Aeritalia ord 3615 —0,96 Danieli & C 8700 — Data Consyst . . . . 13000 —0,08 Fiar SpA 24250 —0,61 Fiat 11756 + 0,57 Fiat priv . . . . 7425 + 0,20 Fiat risp 7180 + 0,53 Franco Toši 30600 —0,07 Gilardini ... . 5688 —0,18 Magneti Marelli 2222 + 1,00 Merloni 3191 + 0,66 Necchi ord . . . . 3675 — Olivetti ord . . . . 8730 —0,57 Olivetti priv 5639 —0,07 Pininfarina 13527 —0,61 Rodriguez SpA . . . . 9950 + 2,05 Safilo 10250 —0,27 Safilo risp 10000 —0,29 Saipem . . . . 2580 —0,81 Saipem risp . . . . 2522 —3,00 Teknecomp 1436 + 1,84 29.9. spr. % CCT februar 1991 IND .... 100,70 —0,05 CCT februar 1992 IND .... 98,00 — CCT februar 1992 9,8% . . . 99,75 — CCT februar 1995 IND 95,35 + 0,10 CCT februar 1996 IND 93,65 — CCT februar 1997 IND 93,15 + 0,05 CCT jan. 1990 BA 12,5% . . 100,15 — CCT jan. 1990 BB 12,5% . . 100,30 — CCT jan. 90 USL 12,5% . . . 100,15 — CCT januar 1991 IND 101,00 —0,10 CCT januar 1992 IND 99,15 — CCT januar 1992 11% 98,60 —0,20 CCT januar 1993 IND 98,35 — CCT januar 1996 CV IND . . 95,00 — CCT januar 1997 IND 93,25 — CCT januar 1995 IND — — CCT januar 1996 IND 93,85 — CCT julij 1990 IND 99,80 + 0,05 CCT julij 1991 IND 100,10 — CCT julij 1995 IND 94,55 + 0,05 CCT julij 1996 IND 94,05 — CCT maj 1991 IND 100,45 + 0,05 CCT maj 1992 IND 97,40 — CCT maj 1995 IND 92,95 + 0,27 CCT maj 1996 IND 93,25 + 0,11 CCT maj 1997 IND 93,45 — CCT marec 1991 IND 100,10 — CCT marec 1995 IND 92,65 + 0,05 CCT marec 1996 IND 93,00 + 0,11 CCT marec 1997 IND 93,30 — CCT nov. 1990 IND 99,75 — CCT nov. 90 EM 83 IND . . . 101,10 — CCT nov. 1991 IND 100,15 — CCT nov. 1992 IND 97,60 — CCT nov. 1995 IND 94,30 — CCT nov. 1996 IND 93,85 + 0,11 CCT oktober 1993 IND 97,80 + 0,05 CCT oktober 1990 IND ... . 99,70 — CCT oktober 1991 IND ... . 100,15 — CCT oktober 1995 IND ... . 94,45 — CCT oktober 1996 IND ... . 93,55 + 0,05 CCT sep. 1990 IND 99,60 + 0,05 CCT sep. 1991 IND 99,85 —0,05 CCT sep. 1995 IND 93,90 — CCT sep. 1996 IND 93,10 + 0,11 CTS marec 1994 IND 73,80 —0,14 CTS april 1994 IND 73,70 — ED SCOL 1975/90 9% .... 105,00 — ED SCOL 1976/91 9% 100,50 + 0,40 ED SCOL 1977/92 10% . . . 99,50 — REDIMIBILE 1980 12% . . . 103,00 + 0,05 RENDITA — 35 5% 72,15 — Na predsinočnjem zasedanju Slovenščina spet kamen spora v skupščini KZE Tiskovna konferenca predsednikov EZIT in Zveze industrijcev Jezerca pri Orehu predmet hude krvi med industrijci in Deželo Raba slovenščine v krajevnih upravah spet buri duhove nacionalističnih sil. Tokrat je bila ponovno na vrsti glavna skupščina Krajevne zdravstvene enote, na kateri je predsinočnjim svetovalec Slovenske skupnosti Boris Gombač govoril v slovenščini, v znak Poslanec Laroni danes v Miljah Danes bo gost miljske PSI evropski poslanec Nereo Laroni, ki je podpredsednik evropske komisije za odnose z Jugoslavijo. Ugledni gost bo ob 17.30 v miljskem hotelu Lido na javni skupščini govoril o kočljivem vprašanju mamil. Laronija, ki je bil svoj čas tudi beneški župan, bo predstavil deželni svetovalec PSI Dario Tersar. Pokrajinsko tajništvo Slovenske skupnosti pa prireja dopoldne tiskovno konferenco, na kateri bo stranka predstavila kandidatno listo in program SSk za predčasne volitve v miljski občini. Srečanje bo ob 11. uri v gostilni Primavera, ki je nedaleč od slovenskega šolskega centra v Miljah (Drevored D Annunzio). Danes ob 18. uri na Trgu Marconipa bo svojo volilno kampanjo odprla Lista Frausin. Med govorniki bo tudiSlovenka Slavica Barut, ki je med kandidati. protesta proti tej »poslednji provokaciji« pa so listarji kasneje zapustili sejno dvorano in tako onemogočili odobritev finančnega obračuna te ustanove. Protest proti rabi slovenščine pa je vsekakor ustvaril le pretvezo za obračunavanje med večinskimi političnimi silami in Listo, ki Seminar o gledališču in vojni Včasih je mogoče združiti nenavadne teme in naslove, ki na videz nimajo nič skupnega, nato pa odkrijemo skrite vezi, ki bi navadnim ljudem nikoli ne padle na misel. Prav gotovo se bo ciklus 30 predavanj, ki ga prireja Center za permanentno civilno in socialno izobraževanje CEPACS, odvijal v znamenju nenavadne abinacije. Skupni naslov ciklusa bo »Režije in strategije«, govor pa bo o gledališču in vojnah. Prevajanje italijanskih naslovov v slovenščino je večkrat mučno delo, saj mnogi uporabljajo tako zelo metaforični jezik, da bi bil potreben prevajalec pesmi, ne pa novinar. Prevodi nekaterih predavanj pa nam bodo tokrat le podali smisel seminarja: »Bitka znakov. Beležke za razumevanja gledališča« (predavatelj R. Canziani); »Večnamenskost pacifističnih sporočil: beležke iz vojaške prakse« (Predavatelj A. Šema); »Kdo se boji Hanibala? Latinska književnost o velikem sovražniku« (predavatelj M. Spano-vangelis); »Sodobno ameriško gledališče« (predavatelj M. Brandolin); »Kratkotrajna vojna: sen bliskovite vojne« (A. Šema). Med vojno in gledališčem obstaja v bistvu sorodstvo, ki ga najdemo v načelu konflikta in v pojavu režije. Za padcem Bizanca in ameriškim gledališčem je figura režiserja - stratega, čeprav sta si uprizoritvi precej različni. Tudi zaključki predstave so različni in seveda njihova cena. Neuspeh gledališke predstave se lahko zaključi z žvižgi (na obmetavanje s paradižniki in gnilimi jajci smo zdavnaj pozabili), izgubljena vojna pa pomeni toliko in toliko mrtvih (seveda tudi dobljena). Vzporednice med enim in drugim dogodkom bodo podrobneje obrazložili predavatelji, ki se bodo zvrstili pri seminarju, le-ta pa bo trajal do prihodnjega marca. Vsekakor bo pričetek seminarja bolj gledališki kot vojaški. V četrtek, 5. oktobra, bo v dvorani Baroncini v poslopju zavarovalne družbe Generali (Ul. Trento 8) srečanje med predstavniki štirih tržaških gledališč. Srečali se bodo in diskutirali predstavniki operne hiše Verdi, Stalnega gledališča Furlanije-Julijske krajine (Teatro stabile FVG), Slovenskega stalnega gledališča in gledališča La Contrada. Srečanje bi moralo biti zanimivo, saj gre za gledališke hiše, ki delujejo v istem mestu, imajo pa vrsto specifičnih problemov. Njihovo delo uvršča Trst med izrazito gledališka mesta, čeprav se mnogi od gledališča še niso naučili, da je treba nekatere konflikte tudi zaključiti in ne ponavljati vedno istih položajev. V nasprotnem primeru je tudi sama predstava slaba. traja sicer že nekaj mesecev. Da so lahko melonarji pogojevali potek seje, so bile krive tudi odsotnosti svetovalcev nekaterih političnih skupin, tako da v ključnem trenutku ni bilo v sejni dvorani legalnega števila članov skupščine. Listarji in fašisti so vsekakor znova formalno zahtevali odpravo drugega člena pravilnika tržaške KZE, ki dovoljuje rabo slovenščine na zasedanjih skupščine. Predsednik Rossini je glede tega vprašanja sklical za prihodnji teden sejo načelnikov skupin, na kateri bodo fašisti in listarji gotovo postavili na tehtnico vprašanje rabe slovenščine, ki je tudi tukaj, podobno kot v rajonskih svetih tržaške občine, izrazito politične narave. Načelnik svetovalske skupine SSk Gombač je včeraj izdal tiskovno sporočilo, v katerem med drugim pravi, da bi katerakoli omejitev rabe slovenščine v tem telesu imela težke politične posledice. Obračun finančnega poslovanja Krajevne zdravstvene enote so v imenskem glasovanju, ki ga je zahtevala MSI, podprli svetovalci KD, KPI, PSI, SSk in PSDI, ki so skupno zbrali trideset glasov, za odobritev dokumenta pa bi bil po zakonu potreben še en glas. Misovci so glasovali proti, listarji so, kot rečeno, zapustili sejno dvorano, republikanci, ki so jezni, ker so ostali brez svojega zastopnika v upravnem odboru KZE, pa so se vzdržali. V izvršnem telesu osrednje zdravstvene ustanove sedijo predstavniki KD, PSI, PSDI in KPI, predsednik pa je socialist Jacopo Rossini. Politični odnosi v tej precej nenavadni koaliciji pa so zelo neurejeni. Gombač je v slovenščini govoril o vprašanju akustičnega onesnaženja v okolici Tovarne velikih motorjev in obratov družbe SIOT ter o nekaterih odprtih problemih zdravstvene politike, ki so jih pred kratkim postavile sindikalne organizacije. (st) Sklep Deželne komisije za zaščito krajinskih in spomeniških znamenitosti, da zaščiti jezerca pri Dolini Oreha in območje okrog njih, je spravil v obup nekatere tržaške gospodarske kroge, po mnenju katerih bi uvedba naturalističnega parka lahko celo ogrožala sam industrijski razvoj mesta. To tezo sta na včerajšnji tiskovni konferenci orisala in utemeljila novi predsednik EZIT (Ustanove za tržaško industrijsko cono) Franco Tabacco in predsednik Združenja tržaških industrijcev Piero Toresella ob navzočnosti deželnega odbornika za načrtovanje Gianfranca Carboneja, ki pa je njune trditve ostro zavrnil, češ da delata iz muhe slona. Tabacco je uvodoma poudaril, da je sama EZIT z lastnim podrobnostnim načrtom že pred sedmimi leti zaščitila območje kakih 4 hektarjev okrog je-zerc, ta njen sklep sta osvojila tudi Občina Milje in Deželni urbanistični plan. Na tej osnovi je EZIT kovala svoje razvojne načrte, ki pa so zdaj s sklepom o razširitvi zaščitenega območja povsem onemogočeni, in to v trenutku, ko je čutiti zelo veliko zanimanje podjetij, tudi mednarodnih, da bi se nastanila v tržaški pokrajini. Razpoložljivega prostora pa je vedno manj, posebno takega, ki bi bil uporabljiv v kratkem roku, tako da se je EZIT znašla v nemogočem položaju, da ne more ničesar načrtovati in ne more izvajati svoje statutarne funkcije, po kateri bi morala priklicati v Trst nove industrijske dejavnosti in na ta način ustvarjati nova delovna mesta. Še bolj ogorčen je bil predsednik industrijcev Toresella, ki je zanikal, da bi sedanja polemika bila med industrijci in naravovarstveniki. V resnici, je dejal, je spor med tistimi, ki si jemljejo k srcu vprašanje razvoja mesta, in drugimi, ki si tega problema sploh ne postavljajo. Nemogoče je, da bi zaradi nekaj "mlak" onemogočili zunanjim podjetnikom, da bi se namestili pri nas, ko pa nas tarejo hudi problemi brezposelnosti. Dejstvo je, po mnenju predsednika industrijcev, da živimo v naj večji zmedi, da ne vemo, kakšna naj bo bodočnost Trsta in njegovega gospodarstva in kakšno mesto naj v tem okviru pripada industrijski dejavnosti. Priča smo pojavu nerazsodnosti, je dejal Toresella, ki pa ima izredno hude posledice. Deželni odbornik Carbone, ki je tudi predsednik Deželne komisije za zaščito krajinskih in spomeniških dobrin, se ni kar tako pustil postaviti na zatožno klop. Predvsem ga je zbodla obtožba o "nerazsodnosti" in je polemično pozval sogovornike, naj ne dramatizirajo problema, ki je konec koncev obroben. Deželna uprava verjame v možnost industrijskega razvoja in je bila tudi protagonist v iskanju novih poti, saj je prav Dežela privabila v Trst tekstilnega industrij ca Pezzolija, Dežela je bistveno prispevala k ureditvi območja bivše Vetrobel, Dežela je tudi krila polovico stroškov za urbanizacijo območja Doline pri Orehu, skratka, bila je veliko bolj aktivna - in bolj učinkovita - kot EZIT in kot sami industrijci. Zato se je Carbone polemično vprašal, čemu taka dramatizacija majhnega problema, ki ga bo mogoče rešiti z nekaterimi popravki razvojnih načrtov. Problem prostora za nove industrije je sicer realen, ni pa nerešljiv, na primer z uporabo neizkoriščenih ali malo izkoriščenih predelov v sami EZIT in s posodobitvijo obstoječe zakonodaje. Kar zadeva vprašanje delovnih mest pa je tudi res, da v Trstu primanjkuje delovne sile, tako specializirane kot navadne. Vsekakor je Dežela na razpolago, je pomirjevalno zaključil Carbone, da skupaj z EZIT in z industrijci preuči vse te probleme in najde ustrezne rešitve. Polemika, v katero se je vmešal tudi radikalec Ghersina z očitkom, da tržaške politične sile že desetletja niso pokazale nobene sposobnosti upravljanja teritorija, se je nadaljevala skozi vso tiskovno konferenco, stališča pa se niso niti za las zbližala. Niti o vprašanju, ali so ona pri Orehu res "jezerca" ali samo "mlake". Ob tonu polemike pa se je zdelo, da gre za oceane, (tm) Na sliki (foto Križmančič) pogled na eno od jezerc. Hidrogliserji ne plujejo več Hidrogliserska družba Aliscafi Alto Adriatico sporoča, da je z včerajšnjim dnem prekinila svojo dejavnost zaradi nastopa zimske sezone. V prvem letu dejavnosti se je z njenimi hrodrogli-serji na progah za Milje, Sesljan in Portorož vozilo pet tisoč potnikov, kar vodstvo družbe ocenjuje kot dober uspeh. Vodstvo se ob tem tudi zahvaljuje vsem, so se posluževali njenih storitev, in napoveduje, da bo prihodnje leto okrepila svojo dejavnost. V Trstu zdaj poganja tudi filozofsko utemeljevanje znanstvenih dejavnosti Ob vsestranskem razraščanju znanstvenih dejavnosti je naravno, da se je v Trstu pojavila tudi potreba po razmišljanju o njih, po preučevanju njihove narave, razvoja ter mesta v kulturnem, družbenem in gospodarskem življenju. Prav ta potreba je spodbudila Mednarodno visoko šolo za višje študije (SISSA) v Miramaru, da je ustanovila Interdisciplinarni laboratorij naravoslovnih in humanističnih znanosti, le-ta pa bo svojo dejavnost pričel tako, da bo priredil mednarodni seminarj iz filozofije znanosti, ki bo potekal od ponedeljka, 2., do petka, 13. oktobra t.l., v hotelu Adriatico v Grljanu. Seminar bodo skupno z novoustanovljenim laboratorijem, ki ga vodi znani in zaslužni tržaški fizik Paolo Budi-nich, priredili še Mednarodni center za teoretsko fiziko v Miramaru, Inštitut Gramsci za Furlanijo-Julijsko krajino, Laboratorij znanstvenega imaginarija, Mednarodna ustanova za napredek in svobodo znanosti iz Trsta, Italijansko društvo za logiko in filozofijo znanosti ter Univerza v Trstu. Na seminarju bodo obravnavali vrsto temeljnih pojmov in problemov, s katerimi se spopadajo sodobne znanosti, od indeterminizma v kvantni mehaniki do biofizičnega pristopa do bioloških pojavov, od logičnih teorij o resnici do osnov informatike, od problema poenotenja fizičnih sil do odnosa med duhom in vedenjem v psihologiji. Predavali bodo ugledni znanstveniki in epistemologi iz Italije in iz drugih držav, in sicer G. Toraldo di Francia (Firence), E. Berger (Piza), P. Budinich (Trst), A. Borsellino (Trst), F. Bel-lissima (Siena), G. C. Ghirardi (Trst), T. Weber (Trst), D. Prawitz (Štokholm), A. Falaschi (Trst), A. Rimini (Pavia), G. Sambin (Padova), A. Oliviero (Rim), G. Longo (Trst), G. Cat- taneo (Milan), G. Cellucci (Rim), E. Fiorini (Milan), L. Ca-valli Sforza (Los Angeles), S. Ferman (Stanford), D. Sciama (Trst), G. Berlucchi (Verona), B. Van Fraassen (Princeton), G. Casinelli (Genova). Seminarja se bo udeležilo kakih 40 diplomirancev in mladih raziskovalcev, ki se ukvarjajo s filozofijo znanosti, logiko in s problemi teoretičnih temeljev znanosti. Program seminarja so včeraj predstavili na tržaškem sedežu agencije ANSA že omenjeni ravnatelj Interdisciplinarnega laboratorija naravoslovnih in humanističnih znanosti pri SISSA Paolo Budinich, ravnatelj oddelka za teoretsko fiziko na Univerzi v Trstu Gian Carlo Ghirardi in podravnatelj miramar-skega Mednarodnega centra za teoretsko fiziko Luciano Bertocchi. Budinich je med drugim povedal, da je pobudo za organizacijo seminarja dala skupina znanstvenikov in epistemo-logov iz Firenc, ki menijo, da bi Trst kot znanstveno središče bil primeren sedež za takšno dejavnost. Sicer pa je Budinich dejal, da se je tudi sam že dalj časa ukvarjal z mislijo, da bi kaj takšnega priredil, še zlasti ko je opazil, kako malo so filozofi znanosti na splošno seznanjeni z resničnim znanstvenim raziskovanjem. Ghirardi, ki je bistveno prispeval k oblikovanju seminarja, je Budinichevo misel dopolnil s pripombo, da žal tudi znanstveniki večkrat vse premalo poznajo filozofijo, kar pa se izkaže kot huda vrzel, ko se spopadajo s problemi temeljev znanosti. Tej misli je pritegnil tudi Bertocchi, ki je pristavil, da prav zaradi tega miramar-ski Mednarodni center za teoretsko fiziko gleda z velikim zanimanjem na nakazane nove pobude. Dijakinje iz Dubrovnika gostje dijaškega doma Srečko Kosovel Kot gost dijaškega doma Srečko Kosovel je včeraj v spremstvu svojih vzgojiteljev prispela v Trst skupina okrog 50 gojenk ženskega dijaškega doma iz Dubrovnika. Dekleta so dopoldne obiskala Rižarno, kjer jim je Franc Udovič podrobno orisal zgodovino tega kraja mučenja in smrt) in narodnoosvobodilne borbe v naših krajih, popoldne pa so preživela z vrstniki iz doma Srečko Kosovel. Drevi se bodo gostje iz Dubrovnika udeležile proslave 95-letnice SKD Slavec v Ricmanjih, jutri pa bodo odpotovale v Gorico, kjer jih bo gostil tamkajšnji slovenski dijaški dom. Proti večeru se bodo vrnile v Trst in nadaljevale pot proti domu. Na sliki (foto Magajna) dijakinje-iz Dubrovnika v Rižarni. Posebni ukrepi za zaposlovanje specifičnih brezposelnih v FJK Deželna komisija za delo je razveljavila nekatere omejitve, ki veljajo na vsedržavni ravni za področje zaposlovanja tako imenovanih specifičnih brezposelnih, in odredila, da smejo podjetja, ki delujejo v Furlaniji-Julijski krajini, tudi poimensko nameščati delavce in uslužbence. S tem ukrepom deželni upravitelji nameravajo olajšati pojav specifične brezposelnosti, ki jo povzročajo podjetja v krizi in ki trenutno zadeva kakih dva tisoč delavcev v naši deželi. Dobršen del teh ne dela že več kot tri leta, nekateri celo pet let. Približno 25 odstotkov teh brezposelnih je žensk, starih več kot 29 let. Računajo, da se bo število takšnih brezposelnih v prihodnjih 12 mesecih povečalo za kakih 300. Da bi pospeševala zaposlovanje takšnih delavcev, je deželna uprava preko svoje agencije za delo sprejela posebne ukrepe. Na tak način naj bi lažje prišli do dela ljudje, ki so dalj časa brezposelni. Gradnja bolnic in domov za ostarele Deželi FJK skoraj dvesto milijard Državni zdravstveni svet je odobril prvo porazdelitev denarja deželam za gradnjo bolnišnic in struktur za nepremične ostarele. V ta namen bo Furlanija-Julijska krajina v triletju 1989-91 imela na razpolago 189 milijard lir. Deželna uprava ima zdaj štiri mesece časa, da na osnovi razpoložljivega denarja izdela načrte, ki jih bo nato ocenilo ministrstvo za zdravstvo. Deželni odbornik za zdravstvo je navedene vesti sprejel z zadovoljstvom-Dejal je, da že ta prva porazdelitev omogoča deželni upravi, da izdela načrte, ki bodo ustrezali potrebam po prenavljanju mreže bolnišnic in domov za nepremične ostarele v Furlaniji-Julijski krajini. »Načrti, ki jih pripravljamo,« je pristavil Brancati, »morajo biti v skladu z državnim zakonom 109, ki določa zmanjšanje števila hospitaliziranih. Prav zaradi tega pa je treba med drugim tudi okrepiti strukture, ki so namenjene ostarelim, še zlasti nepremičnim.« Včeraj predstavili pontonski žerjav »Alpe Adria 1« Korak naprej v sodelovanju med tržaško in koprsko luko Letošnje teme zelo aktualne in zanimive Danes še zadnji dan seminarja za šolnike Na Pomorski postaji so včeraj predstavili tisku in tudi širši javnosti plavajoči žerjav »Alpe Adria 1«, ki je tako rekoč prvi proizvod novoustanovljene pomorske družbe Adrialift. Nova gospodarska enota je sad sodelovanja tržaške družbe Mantini in videmske družbe Midolini, ki se naslanjata na podporo tržaškega in koprskega pristanišča, a tudi ostalih severnojadran-skih pristanišč, ki so pokazala interes za to zelo zanimivo pobudo. Celotni projekt Adrialift sodi med drugim v okvir daljnoročnega izvajanja gospodarskega dela Osimskih sporazumov, pri katerih igrata Trst in Koper zelo pomembno vlogo. Pontonski žerjav »Alpe Adria 1« sodi med največje in najsodobnejše pomorske žerjave v Italiji. Njegova tovorna zmogljivost znaša 550 ton, tovore pa lahko dvigne za skoraj 25 met- rov nad morsko gladino. Novo plovilo razpolaga s tremi najsodobnejšimi motorji turbo diesel Rolls-Royce, za električno opremo pa je poskrbela družba Siemens. Žerjav bo obratoval pretežno v ladjedelniškem sektorju, pomembno vlogo pa bo lahko igral tudi pri manipulaciji nekaterih težkih tovorov. Zasidran bo v Trstu, služil pa bo tudi potrebam koprske luke in tudi pristanišč v Tržiču in v Portu Nogaru. V teku pa so tudi pogajanja, da bi njegov delokrog, če ga lahko tako imenujemo, v bližnji bodočnosti razširili še na Benetke, saj je tamkajšnja pristaniška ustanova pokazala veliko zanimanje za pobudo Adrialift. Včerajšnje uradne predstavitve novega plovila se je udeležilo več uglednih gostov in predstavnikov iz Furla-nije-Julijske krajine in Slovenije. Pri- reditelji so do zadnjega upali tudi v navzočnost predsednika deželne vlade Biasuttija in predsednika slovenske vlade Šinigoja, ki pa sta bila zadržana v Rimu oziroma v Ljubljani. Našo Deželo je zastopal odbornik za prostorsko načrtovanje in zunanjepolitične odnose Carbone, iz Ljubljane pa sta prišla Ivan Marn, ki se v okviru izvršnega sveta SR Slovenije neposredno ukvarja s problematiko prometa in prevoznega sektorja, ter Tone Poljšak, eden izmed naj večjih strokovnjakov na področju izvajanja Osimskih sporazumov in splošnih gospodarskih odnosov med Italijo in Jugoslavijo. Na predstavitvi je sodeloval tudi tržaški župan Richetti, zastopana pa je bila med drugimi tudi koprska luka. Tržaška družba Mantini je sestavni del grupe, ki jo vodi krajevni podjetnik Federico Pacorini. Slednji je na včerajšnji slavnosti obširno predstavil to pobudo in toplo pozdravil sodelovanje (v obliki joint-ventur) z videmsko družbo Midolini. To tržaško-fur-lansko sodelovanje po njegovem mnenju odpira nova in perspektivna obzorja za severnojadranska pristanišča in za tvorno sodelovanje med njimi, ki mora premostiti logiko konkurence za vsako ceno. Pacorini je glede tega precej optimistično razpoložen in je včeraj izrazil upanje, da se bodo v to sodelovanje v čimkrajšem času aktivno vključile tudi Benetke. Vodstvi tržaške in koprske luke sta pred nekaj meseci, kot znano, podpisali sporazum o sodelovanju in o izmenjavi izkušenj, projekt Adrialift pa je eden prvih konkretnih korakov na poti gospodarske kooperacije. Na sliki (foto Križmančič) pontonski žerjav »Alpe Adria 1«, ki so ga včeraj predstavili na tržaški Pomorski postaji. Z današnjimi zanimivimi predavanji se bo tudi letos iztekel seminar za slovenske šolnike, ki ga prireja Šolsko skrbništvo v Trstu sporazumno z Republiškim komitejem za vzgojo in izobraževanje SR Slovenije. Za učno osebje osnovnih šol je včeraj v Prosvetnem domu na Opčinah predaval prof. Janez Ferbar z Univerze v Ljubljani o naravoslovju in eksperimentiranju. Včeraj sta bili na vrsti prva in druga skupina učiteljic, danes zjutraj pa bo prof. Ferbar predaval še tretji. Profesorji jezikov in humanističnih ved pa so se včeraj zbrali v Kulturnem domu (kot vidimo na posnetku M. Magajne), kjer je dr. Janez Bogataj govoril o vprašanju vrednotenja kulturne dediščine v sodobnem času, za njim pa je mag. Dean Komel predaval o sodobni filozofski misli pri Slovencih. Danes zjutraj bo dr. Peter Vodopivec predaval na temo »70 let Jugoslavije - trajanje ali obnovitev nacionalnih razhajanj«, nato pa bo Miha Bregant spregovoril o sodobni slovenski poeziji - samozaložbe in sonetizem. Profesorji naravoslovnih predmetov, matematike in fizike pa so se včeraj spoprijeli z vprašanjem ekološkega onesnaževanja voda s posebnim ozirom na Škocjanske jame. Predaval jim je dr. Peter Habič, ki jih je tudi vodil na ogledu jam. Profesorji znanstvenih ved bodo program seminarja dopolnili še danes zjutraj na liceju Prešeren, kjer jim bodo prof. dr. Franc Lazarini in sodelavci govorili o vlogi poskusa pri pouku naravoslovnih ved. Za vse učence in dijake se bodo s tem končale dvodnevne počitnice, s ponedeljkom pa se bo šolsko leto začelo - LpT na Deželi spet zahteva preštevanje Načelnik svetovalske skupine Liste za Trst v deželnem svetu Gian-franco Gambassini je naslovil na predsednika deželnega odbora interpelacijo, v kateri se spet zavzema za preštevanje slovenske narodnostne skupnosti v Italiji ter celo poziva Biasuttija, naj poseže pri pristojnih oblasteh, da bi v obrazce za ljudsko štetje, ki bo leta 1991, spet vključili vprašanje o "jezikovni pripadnosti" anketiranih. Kot znano, je bilo to vprašanje prisotno (vendar samo za tržaško pokrajino) v ljudskih štetjih do leta 1971, pri zadnjem ljudskem štetju leta 1981 pa ni bilo vključeno v vprašalnik, tudi zaradi odločnih in upravičenih protestov slovenskih predstavnikov. Gambassinijeva ponovna zahteva po preštevanju manjšine ne pomeni seveda nič novega ter bi bila komaj omembe vredna, ko bi ne prišla le Dekaj dni po vstopu Liste za Trst v deželno večino in le nekaj dni pred napovedanim glasovanjem o resoluciji proti preštevanju, ki so jo podpisali tajniki vseh strank nove večine, razen prav LpT. Kot je znano, je bilo yprašanje manjšinske zaščite in preštevanja prisotno že na pogajanjih za rešitev deželne krize. Slovenska skupnost je med drugim zahtevala, naj bi Biasutti vključil v svoj program tudi odstavek v podporo zakonski zaščiti in proti preštevanju. Lista se je temu seveda uprla in tako so našli salomonsko rešitev: odsta-Vek v prid manjšini ni bil vključen v Program deželnega odbora, bo pa Predmet "dodatne izjave", ki naj bi lo izglasovali takoj po odobritvi Bia-suttijevega programa, se pravi na ®®Ji deželnega sveta, ki bo v ponedeljek, 2. oktobra. Formalno obvezo za °dobritev "dodatne izjave" so podpisali, kot rečeno, tajniki vseh šestih s*rank večine ter "zeleni" Vivian, ne Pa seveda listarski sekretar Staffieri. V takem položaju zadobiva torej Gambassinijeva pobuda nov pomen, Sai ni naperjena samo proti Sloven-ietn, ampak tudi proti večini, h ka-,erl je Lista pravkar pristopila. Kadarkoli naj jo tolmačimo, pa vseka-d°r zgovorno napoveduje, kakšno •dikcijo namerava melonarsko giba-, j® odigravati tudi znotraj deželne °alicije: vlogo glasnika tržaškega acionalizma in šovinizma. Naravna s®loga drugih večinskih strank bi 6veda bila, da ta načrt popolnoma , hesposobijo in zatrejo. Ze v torek s0l*io lahko vsaj delno ugotovili, ali - le naloge zavedajo in če so jo pri-p avljene do konca izpolniti. T. M. S pianistom Thiollierom in dirigentom Sinajskim V gledališču Verdi sklenjen cikel posvečen Petru Iliču Čajkovskemu Informatizacija pokrajinske uprave Z drugim koncertom simfonične sezone orkestra gledališča Verdi pod taktirko sovjetskega dirigenta Vasilija Sinajskega, se je sklenil kratek cikel del P. I. Čajkovskega. Na prvem koncertu smo poslušali njegovi Prvo in drugo simfonijo, na drugem pa Drugi koncert v G-duru za klavir in orkester op. 44 ter Simfonijo v h-molu v štirih slikah »Manfred« op. 58. Solist v Drugem koncertu je bil francosko-ameriški pianist Frangois-Joel Thiol-lier. Pozornost je bila osredotočena na Drugi koncert za klavir in orkester, če ne zaradi drugega že‘zato, ker v Verdiju doslej še ni bil izveden, pa seveda tudi zaradi pianista Thiolliera, ki je nadomestil obolelega sovjetskega pianista Pletnjeva in tudi s tem potrdil razsežnost svojega repertoarja, poleg seveda bri-ljantnosti svoje klavirske igre. Drugi koncert Čajkovskega po splošni sodbi ne dosega prvega, napisanega pet let prej, odlikuje pa ga briljantnost in na nekaterih mestih tudi izrazita muzikaličnost. Teža je na pianistu z dolgimi solističnimi pasažami, kakor tudi v njegovem dia-logiranju v ritmično močno razgibanem prvem stavku Allegro brillante e molto vivace v prvem in Molto meno mosso e mode-rato assai v drugem delu, predvsem pa v izrazito liričnem An-dante non troppo drugega stavka, ko se vključuje v sugestivni dialog med prvo violino in prvim violončelom ob pizzicatu ostalih godal. Po bolj umirjenem koncu drugega stavka se Koncert sklene s tehnično zelo zahtevnim Allegro con iuoco, v katerem pride ob briljantnosti klavirskega parta do učinkovitosti tudi orkester v vsej svoji polnozvočnosti. Dirigent Sinajski je še enkrat potrdil sposobnosti nazornega vodenja orkestra, ki mu je tokrat tudi bolj pozorno sledil kot na prvem koncertu in dosegel lepše, zvočne učinke. Usklajenost muziciranja s solistom je bila z manjšimi odstopanji dobra in je omogočila pianistu, da se je lahko povsem sprostil v briljantnosti interpretiranja od najbolj nežnih fines do ognjevitih for-tissimov v obeh hitrih stavkih. Aplavzom občinstva se je mojster oddolžil s Skrjabinovim Preludijem za levo roko in v njem ob izraziti muzikaličnosti izpričal vrhunsko prstno tehniko. Byronova pesnitev o Manfredu in njegovem blodenju v bolestnem brezupnem iskanju pozabe, je pred Čajkovskim navdihovala tudi druge skladatelje od Berlioza do Stasova in JSalaki-reva, predvsem pa Schumanna, čigar Manfreda je tudi Čajkovski sam cenil kot neprekosljivo umetnino. Čajkovskega simfonija Manfred je od začetka do konca prepojena z romantično melodiko, ki se sprošča v štirih programsko zasnovanih slikah tako v nizkih in turobnih tonih godal in pihal v uvodnem Lento lugubre, Moderato con moto in Andante prve slike, preko Vivace con spirito v drugi, idilično kontrastni in nekoliko patetični pastorali Andante con moto v tretji ter v Allegro con fuoco z bakanalijami in zaključnim intimističnim Largom, ki simbolizira Manfredovo smrt. Okrepljeni orkester v sekciji pihal, trobil in tolkal, je v bogati in slikoviti orkestraciji pod vedno zanesljivo in globoko v romantično čustvovanje segajočo dirigentovo gesto muziciral z zavzetostjo in zagnanostjo ob tokrat lepi pastoznosti godal in nežni nizki zvočnosti pihal, medtem ko so posamezna trobila, zlasti v fortissimih, na nekaterih mestih motila z ostrinami in nedosledno intonančno čistostjo. V celoti pa je prišla do izraza mogočnost velike orkestralne zasedbe, (jk) Tudi tržaško pokrajinsko upravo je zajel val informatizacije. Osrednji nadzorni odbor je v teh dneh odobril sklep pokrajinskega sveta, na osnovi katerega bodo posneli na mikrofilme akte pokrajinske uprave, kar bo seveda olajšalo ureditev arhiva in njegovo uporabljanje. Poleg tega je pokrajinski svet na svojem zadnjem zasedanju odobril nakup dveh telefaksov, ki so v zadnjih letih postali skorajda nepogrešljivo komunikacijsko sredstvo. Odbornik za proračun in gospodarsko načrtovanje Salvatore Cannone je ob tem napovedal, da bo pokrajinskemu svetu v kratkem predlagal načrt za informatizacijo celotne pokrajinske uprave z uvedbo računalnikov in terminalov v praktično vse urade. Na tak način naj bi celotna uprava poslovala veliko bolj učinkovito. Cannone v sporočilu za tisk nazadnje opozarja, da se je v zadnjih časih skupno s celotnim odborom veliko zavzel tudi za to, da so namestili novo pokrajinsko telefonsko centralo (nova telefonska številka je 37981) in da so preuredili prostore v Palači Galatti, potem ko so se mnogi pokrajinski uradi preselili v Ul. S. Anastasio. Avtonomni sindikat Cisas o smetarski službi Če bi smetarsko službo ustrezno upravljali, bi lahko postala najboljši dokaz, kako se javno stvar lahko dobro vodi tudi v javnih strukturah in to na zelo učinkovit način. Žal pa tržaški upravitelji in še posebno odgovorni odbornik D'Amore dokazujejo prav nasprotno. Tako ugotavlja tajnik avtonomnega sindikata Cisas Luciano Motz v tiskovnem poročilu, ki ga je odposlal vsem tržaškim sredstvom javnega obveščanja, da bi utrdil prepričanje, kako je privatizacija občinske smetarske službe, za katero se zavzema socialistični odbornik D'Amore, povsem neustrezna. V potrdilo svojega stališča Motz omenja rezultate ankete, ki jo je poleti izpeljal Cisas med 320 uslužbenci (okrog 85 odstotkov vseh) smetarske službe. Z eno samo izjemo - poudarja Motz — so vsi izjavili, da se niso pri- Kraška galerija vabi Zadruga Naš Kras v svoji vlogi prireditelja toplo vabi na odprtje razstave novejših del Demetrija Ceja, ki bo drevi ob 20. uri v Kraški galeriji v Repnu. pravljeni zaposliti pri domnevnem zasebnem podjetju, ki naj bi prevzelo smetarsko službo. Vsi anketiranci so k tej svoji izjavi pripisali tudi ime in priimek in se tako osebno izpostavili, poudarja nadalje Motz, ki nato daje svojo razlago rezultatov. Na vprašanje, zakaj se smetarji tako krčevito oprijemajo občinske službe, si odgovarja: ker predstavlja zanje gotovo in stalno, čeprav slabo . plačano zaposlitev. In še: ker smetarji niso naivni in dobro vedo, da bi zasebna smetarska služba stala vse občane veliko več. Za Motza tiči vzrok vseh proble- mov predvsem v pomanjkanju osebja, namenjenega pometanju cest: namesto sedanjih 20 bi jih bilo treba vsaj 80. Ker Občina ne more zaposliti novega osebja, bi lahko upoštevala pripravljenost uslužbencev smetarske službe za nadurno delo, trdi sindikalist. Namesto tega pa se je D'Amore raje poslužil zasebnih zadrug, ki so delo slabo opravile, a zahtevale visoko plačilo. Nerazumljivo je tudi, ugotavlja Motz, da je Občina potrošila 117 milijonov lir, zato da je zadrugi Dusty poverila nalog za enomesečno odvažanje smeti, istočasno pa je v skladišču v Ul. Orse-ra ostalo brez dela od 6 do 8 občinskih šoferjev s tovornjaki vred. Upokojenci iz Zgonika na oddihu v Strunjanu Skupina upokojencev iz zgoniške občine odpotuje danes na 8-dnevni oddih, ki ga bodo preživeli v zdravilišču hotela Svoboda v Strunjanu. Pobudo velja še posebej pozdraviti, saj je zgoniška občinska uprava letos prvič popestrila socialno ponudbo za organizacijo letovanja, ki bo prav gotovo prispevala k pogobitvi družabnih stikov med starejšimi občani. Poleg sprehodov po čudovitem obmorskem okolju in plavanja v pokritem bazenu s toplo morsko vodo, bodo udeleženci imeli možnost, da se pod kontrolo specializirane zdravniške službe podvržejo potrebnim terapevtskim posegom. (B. S.) Knjiga o kraškem marmorju v nemški in angleški izdaji Na razstavi Marmomacchine pri S. Ambrogiu Valpolicelli v pokrajini Verona so v preteklih dneh predstavili angleško in nemško izdajo knjige »1 marmi del Carso triestino« (»Marmorji tržaškega Krasa«), ki jo je izdala Tržaška trgovinska zbornica. Knjiga je bila v italijanskem izvirniku predstavljena leta 1985 v Carrari in obsega dva dela. Prvi govori o kraškem marmorju v zgodovini in arhitekturi, drugi pa obravnava kraški marmor s tehničnega in trgovskega vidika. ■ Kot po vsej Italiji so tudi na tržaški kvesturi praznovali včeraj nadangela Mihaela, patrona policije. Po verskem obredu, ki ga je daroval mons. Carletti, so petnajstim policijskim agentom izročili spominske medalje v znak priznanja za požrtvovalnost na delu. Obvestilo Občine Dolina Uprava Občine Dolina sporoča, da bo danes od 9. do 14. ure prekinjena dobava vode na Krmenki, in sicer zaradi popravil na glavni vodovodni cevi, ki jih bo opravilo podjetje ACEGA. Od 17. do 23. oktobra Na Pomorski postaji prodajna razstava antikvariata Na tržaški Pomorski postaji bo od 17. do 23. oktobra tradicionalna prodajna razstava antikvariata. Pripravlja jo konzorcij za spodbujanje in koordiniranje turističnih in kongresnih dejavnosti v Trstu Promotrieste. Tokrat bo šlo za njeno sedmo izvedbo in kaže, da bo obiskovalcem ponudila marsikatero prijetno presenečenje. Poleg pohištva, porcelana, knjig in starih tiskovin bo mogoče na razstavi občudovati tudi dragulje, ure, srebrne izdelke in slike. Obiskovalci si bodo lahko ogledali dragulje Tiilany in Van Cleei, uhane Boucheron, zapestne in žepne ure ure Patek Philippe, Vacheron Costantin, Rolex in Daytona. Na svoj račun bodo prišli tudi ljubitelji srebra, saj bodo na razstavi svečniki in čajniki iz 18. in 19. stoletja, pa tudi posebno redke vaze, ki so jih izdelali Vin-cenzo Ruzzoli, Ancona in drugi. Na ogled bodo nadalje dela tržaških slikarjev s konca 19. in začetka 20. stoletja, kot so na primer Tominc, Barison in Parin. Sedmo prodajno razstavo antikvariata bodo slovesno odprli v torek, 17. oktobra, ob 12. uri. _________gledališča______________ ROSSETTI Gledališka sezona 1989/90 - Tržaški Teatro Slabile sporoča, da so v teku vpisovanja novih abonmajev in potrjevanja starih pri osrednji blagajni v Pasaži Prot-ti. VERDI Simionična sezona gledališča Verdi 1989/90 - Pri blagajni gledališča so v teku vpisovanja novih in potrjevanja starih abonmajev. Simfonična sezona 1989/90 - Danes, 30. t. m., ob 18. uri (red S) bo ponovitev koncerta ciklusa posvečenega Čajkovskemu. Dirigent Vassilij Sinaiskij, pianist Francois-Joel Thiollier. Vstopnice so na razpolago pri blagajni gledališča. TEATRO CRISTALLO - LA CONTRADA Gledališka sezona 1989/90 - Pri osrednji blagajni v pasaži Protti in pri blagajni gledališča so v teku vpisovanja novih in potrditve starih abonmajev. kino ARISTON - 17.00, 22.15 Palombella ros-sa, r. in i. Nanni Moretti. EKCELSIOR - 16.00, 22.15 Arma letale 2, r. Richard Donner, i. Danny Glover. EXCELSIOR AZZURRA - 15.45, 21.45 Storla di ragazzi e dl ragazze. NAZIONALE I - 16.30, 22.15 Leviathan. NAZIONALE II - 16.30, 22.15 Indio, i. F. Ouinn, M. Marvin Hagler. NAZIONALE III - 16.30, 22.10 Caccia implacabile, krim. NAZIONALE IV - 16.30, 22.15 Great Balls Of Fire (Vampate di fuoco). GRATTACIELO - 17.15, 22.00 007 - Ven-detta privata, pust., r. John Glen, i. Timothy Dalton, Carey Lowell. MIGNON - 16.30, 22.15 Creatura degli abissi, pust. EDEN - 15.45, 22.00 Vanessa tigre del sesso, pom., □ □ CAPITOL - 16.30, 22.00 Alibi seducente. LUMIERE FIGE - 16.00, 22.15 II libro della giungla. ALCIONE - 17.30, 22.15 L'ultima Salome. RADIO - 15.30, 21.30 Sensi bollenti, porn., □ □ Prepovedano mladini pod 14. letom □ -18. letom □ □ čestitke Danes se poročita v Ilirski Bistrici TATJANA in DAMJAN DODIČ. Mnogo sreče na skupni življenjski poti jima želijo sorodniki iz Trsta. Danes stopata na skupno življenjsko pot SILVANA ESPOSITO in MORENO MALALAN. Vse naj naj jima želi družina Vidau. SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE ABONMA 1989-90 Friedrich Schiller: SPLETKE IN LJUBEZEN, Marij Čuk: LEPO JE y NASI DOMOVINI BITI, Tennessee VVilliams: TETOVIRANA ROZA, Ivan Cankar: JAKOB RUDA, Natalia Ginzburg: INTERVJU, Paul Claudel: MARIJINO OZNANJENJE (MGL Ljubljana), Dušan Jovanovič: ZID, JEZERO (Drama SNG Ljubljana). Dosedanji abonenti lahko obnovijo abonma do sobote, 30. t. m., od 10. do 14. ure po tel. 734265, pri blagajni Kulturnega doma, Ul. Petronio 4. Vpisovanje novih abonentov od 2. oktobra dalje. SKD SLAVEC ORGANIZIRA DANES, 30. SEPTEMBRA, IN JUTRI, 1. OKTOBRA 95-letnico ustanovitve društva na prireditvenem prostoru »Žrebčevo« Program: danes ob 15. uri odprtje kioskov, od 19. ure dalje ples z ansamblom POMLAD. Jutri ob 10. uri odprtje kioskov, ob 16. uri kulturni program z nastopom MPZ V. VODNIK, MePZ PRIMORSKO, otroške folklorne skupine TREBČE, MPZ F. VENTURINI, MePZ SLAVEC in pihalnega orkestra BREG. Od 19. ure dalje ples z ansamblom POMLAD. Delovali bodo dobro založeni kioski z jedačo in pijačo. koncerti Repentabrska cerkev Jutri, 1. oktobra, ob 18. uri bo v okviru glasbenih popoldnevov stare in sodobne glasbe nastopil poljski BORNUS CON-SORT. Stolnica Sv. Justa Cappella Civica prireja jutri, 1. oktobra, ob 18.30 v okviru glasbenih srečanj »Mladi glasbeniki v katedrali« koncert dua Elisabetta Richter (sopran) in Mauro Macri (orgle). V ponedeljek, 2. oktobra, ob 20.30 bo na sporedu peti koncert z organistom Hubertom Bergantom. razstave V TK Galeriji - Ul. sv. Frančiška 20 -je na ogled antološka razstava arhitekta VIKTORJA SULČIČA. V pritličnih prostorih Tržaške kreditne banke - Ul. Filzi 10 - so na ogled akvareli MARJANA MIKLAVCA. * ■ Na Gradu sv. Justa je na ogled razstava slikarja VVILLIEMA KLEINA. Razstava je odprta vsak dan od 9. do 20. ure. V galeriji S. Michele je še danes, 30. t. m. odprta razstava del FRANCA VA-LUSSIJA. V galeriji Tribbio je do 13. oktobra odprta razstava slikarja LIVIA MOŽINE. V galeriji Tommaseo - Ul. del Monte 2/1 - je do 18. oktobra odprta antološka razstava slikarja LUCIANA CATTANIE. V galeriji Cartesius bo danes, 30. t. m., ob 18. uri otvoritev razstave umetnice ELETTRE METALLINO'. V centru VOLTAIRE - Trg S. Giovan-ni 3 - bo danes, 30. t. m., ob 18. uri otvoritev razstave JASNE MERKU. Razstava bo odprta do 13. oktobra in sicer od ponedeljka do petka od 16.00 do 19.30. V Kraški galeriji v Repnu bo danes ob 20. uri otvoritev razstave slikarja DEMETRIJA CEJA. Odprta bo vsak dan od 11.00 do 12.30 in od 14.00 do 18. ure. razne prireditve V Domu Jakoba Ukmarja v Skednju bo danes, 30. t. m., ob 20. uri Aljoša Žerjal predvajal svoje filme. V glavnem bodo na sporedu izvirni škedenjski motivi. SKD Tabor - Prosvetni dom Opčine Openski glasbeni večeri V petek, 6. oktobra 1989, ob 20. uri ob 300-letnici Slave Vojvodine Kranjske koncert VESELJE IN ŽALOST S PESMIJO SKOZI VALVAZORJEVO SLAVO. Izvaja MePZ LIPA ZELENELA JE (nekdanji člani APZ T. Tomšič),,dirigent J. HABJANIČ, recitacije MILENA GRM in ALEŠ VALIČ, režiser ALEŠ JAN. Vablje-ni! šolske vesti Slovensko stalno gledališče - Baletna šola Nova sezona baletne šole se prične v ponedeljek, 2. oktobra. Vpisovanje in informacije na upravi SSG, Ul. Petronio 4, tel. 734265, vsak delavnik od 10. do 14. uri. Sestanek s starši ter novimi in starimi gojenci bo v vadbenih prostorih Kulturnega doma istega dne ob 16. uri. včeraj-danes Danes, SOBOTA, 30. septembra 1989 JAKIČA Sonce vzide ob 6.02 in Zatone ob 17.48 - Dolžina dneva 11.46 - Luna vzide ob 6.34 in zatone ob 17.38. Jutri, NEDELJA, 1. oktobra 1989 SEMISLAVA PLIMOVANJE DANES: ob 03.05 najnižje -41 cm, ob 09.19 najvišje 52 cm, ob 15.42 najnižje -47 cm, ob 21.42 najvišje 33 cm. VREME VČERAJ: temperatura zraka 17,4 stopinje, zračni tlak 1011 mb rahlo raste, veter 24 km na uro vzhodnik-seve-rovzhodnik, burja s sunki do 65 km na uro, vlaga 46-odstotna, nebo oblačno, morje razgibano, temperatura morja 20,8 stopinje. ROJSTVA, SMRTI IN OKLICI RODILI SO SE: Marco Gobbo, Fran-cesca Hagelskamp, Maruška Kapič, Adriano Palmieri, Pier Luigi Franzil. UMRLI SO: 83-letna Natalia Coslovich vd. Sferco, 47-letna Gianna Maria Rai-mondi por. De Francesco, 83-letna Cate-rina Rucna vd. Pucelli, 79-letna Norma Cassoni vd. Peršiči, 57-letni Vladimiro Guštin, 76-letni Bruno Montuori, 71-letni Nazzareno Giovarruscio, 76-letni Mario Lutman, 65-letna Maria Faidiga por. Ca-rone, 81-letna Maria Colombo vd. Raico-vi. OKLICI: delavec Franco Trame in uradnica Ariella Cuschie, uradnik Antonio Lattanzi in vajenka Samantha Pitteri, tehnik Fabio Liso in bolničarka Milena Manteria, specializirani delavec Gian-carlo Lakatos in gospodinja Oxana Va-lentinovna Matsakova, Johannes Stefan Deutsch in Patrizia Giampieri, upokojenec Silvano Giovannini in šivilja Maria Marži, blagajničar Gaetano Runza in gospodinja Fabiana Becci, trgovec Bilgin Alp in trgovka Laura Giassi, nočni čuvaj Giuseppe Simula in gospodinja Isabella Carboni, finančni stražnik Salvatore Carla in gospodinja Donatella Pettosini. DNEVNA IN NOČNA SLUŽBA LEKARN Od ponedeljka, 25., do sobote, 30. septembra 1989 Dnevna služba - od 8.30 do 19.30 Ul. Dante 7, Istrska ulica 18, Ul. Alpi Giulie 2 (Altura), Trg Gioberti 8 (Sv. Ivan). NABREŽINA (tel. 200466), MILJE - Mazzinijev drevored 1 (tel. 271124) - samo po telefonu za najnujnejše primere. Dnevna služba - od 19.30 do 20.30 Ul. Dante 7, Istrska ulica 18, Ul. Alpi Giulie 2 (Altura), Trg Gioberti 8 (Sv. Ivan), Ul. Ginnastica 6, Ul. Cavana 11. NABREŽINA (tel. 200466), MILJE - Mazzinijev drevored 1 (tel, 271124) - samo po telefonu za najnujnejše primere. Nočna služba - od 20.30 do 8.30 Ul. Ginnastica 6, Ul. Cavana 11. NABREŽINA (tel. 200466), MILJE - Mazzinijev drevored 1 (tel. 271124) - samo po telefonu za najnujnejše primere. ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba od 20. do 8. ure, tel. 7761, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure. izleti mali oglasi Društvo naravoslovcev in tehnikov Tone Penko prireja v nedeljo, 8. oktobra, strokovno vodeni izlet po socerbskem Krasu (Socerb z ogledom jame, Beka, Ocizla z ogledom naravnega mostu in povratek na Socerb). Odhod ob 8. uri izpred sodne palače v Trstu, oziroma ob 8.30 izpred menjalnice na jugoslovanski strani na Pesku. Prevoz z lastnimi sredstvi. Taborniki Rodu Modrega Vala iz Trsta in Gorice vabijo člane na jesenski izlet na Vremščico in v Škocjanske jame. Dobimo se jutri, 1. oktobra, ob 8.30 v Senožečah. SPDT vabi jutri, 1. oktobra, na tradicionalni pohod na Slavnik. Vodi in informacije nudi M. Milič, tel. 229258. Zbirališče ob 8. uri pri spomeniku NOB pri cerkvi v Bazovici. razna obvestila KD Fran Venturini od Domja sporoča, da bo prva vaja otroškega zbora danes, 30. t. m., ob 14.30 v prostorih centra Anton Ukmar-Miro pri Domju. KD Fran Venturini od Domja sporoča, da se bo začel plesni tečaj standardnih in latinsko-ameriških plesov, ki ga vodita Renzo in Patrizia, z organizativ-nim sestankom v ponedeljek, 2. oktobra, ob 20. uri v prostorih centra Anton Ukmar - Miro pri Domju. Barkovljanska skupnost vabi vse, posebno pa noše, da se udeležijo procesije rožnovenčne Matere božje jutri, 1. oktobra, po maši od 8. ure. SKD Barkovlje, Ul. Cerreto, 12, vabi na praznik KARAMALOV jutri, 1. oktobra. Poskrbljeno bo za domačo hrano, rajno kapljico in veselo razpoloženje. Začetek ob 15.30. Slovenski kulturni klub, Ul. Donizetti 3, bo imel prvi sestanek v letošnji sezoni danes, 30. t. m., ob 18.30. Na sporedu bo družabno srečanje s plesom. Stare in nove člane bo odbor seznanil z letošnjim programom in novimi pobudami. Vabljeni! 60-letniki z Opčin, od Banov in Fer-lugov pripravljajo družabni večer. Sestanek bo danes, 30. t. m., ob 20.30 v Prosvetnem domu na Opčinah. Vabljeni! Plesna šola KD France Prešeren iz Boljunca obvešča, da so v teku vpisovanja v sezono 1989/90: - šola standardnih in latinsko-ameriških plesov v internacionalnem stilu - tečaj raznih plesov - šola modernih plesov Za informacije telefonirati na št. 228497 od 17. do 19. ure razen sobote in nedelje do 3. oktobra. Društvo slovenskih izobražencev v Trstu - Peterlinova dvorana, bo začelo v ponedeljek, 2. oktobra, ob 20.30 z novo sezono svojih diskusijskih večerov. Prvi gost novega niza srečanj bo dr. Ferraccio CLAVORA s čedajskega SLORI, ki bo govoril na temo OD MITA ZDRUŽENJA K RESNIČNI ENOTNOSTI SLOVENCEV. Glasbena matica obvešča, da bo sestanek glede obnovitve otroškega in mladinskega pevskega zbora v ponedeljek, 2. oktobra ob 17. uri na šoli Glasbene matice, Ul. R. Manna 29. Tržaški partizanski pevski zbor Pin-ko Tomažič obvešča, da bo danes, 30. t. m. ob 14.30 od obmejnega prehoda na Pesku odhod avtobusa za nastop v Kočevju. Do Peska se vsak pripelje z lastnimi avtomobili. Knjižnica Pinko Tomažič in tovariši -Prosvetni dom Opčine obvešča, da bo z oktobrom odprta ob torkih in petkih od 16. do 19. ure. Pevski zbor Lipa vabi vse pevce in pevke na prvo pevsko vajo, v torek, 3. oktobra ob 20.30 v Bazovski dom. Vabljeni so tudi vsi tisti, ki bi radi sodelovali z nami. Župnija Boljunec obvešča, da bo jutri, 1. oktobra ob 16._ uri sv. maša na Pečah. Daroval jo bo g. Živic. ODDAJAM v najem dvosobna stanovanja v Metajni na Pagu blizu plaže. Tel. (003851) 429133 v večernih urah. ZAPOSLITEV v Milanu dobi inženir elektrotehnike z znanjem slovenskega jezika, za delo prodaje elektronskih komponentov v Jugoslaviji. Pismene ponudbe poslati na upravo Primorskega dnevnika, Drevored XXIV Maggio 1, 34170 GORICA, pod šifro »INŽENIR«. PRODAM samičko z rodovnikom šampionov pasme straffortshire, izredno inteligentni in bojeviti psi ter ljubitelji otrok. Tel. 229289 (Bernarda). MLADA gospa sprejme službo kot hišna pomočnica. Tel. (003867) 87121. NA OPČINAH iščemo prostor primeren za skladišče. Tel. 228390. PRODAJAMO tovornjak tipa fiat 650/N skupne nosilnosti 5.000 kg v dobrem stanju. Edini lastnik. Tel. na št. 225548. TROBENTO za začetnike in klaviaturo Bontempi prodam po ugodni ceni. Tel. v večernih urah na št. 753938. PRODAM 180-litrski hrastov sod in 600-litrsko smrekovo posodo v dobrem stanju. Tel. v večernih urah na št. 825845. PRODAM stroj za čiščenje na vodni curek (idropulitrice) tecnopompe 150 atmosfer. Tel. (0481) 884182 v večernih urah. PRODAM fiat panda 45 letnik '81 v dobrem stanju. Tel. v večernih urah na št. 568509. PRODAM A 112 letnik '75 v dobrem stanju. Cena ugodna, tudi po dogovoru. Tel. 228252. PRODAM trgovino v središču mesta. Tel. na št. 731226 (umik trgovin). IŠČEMO guvernante in otroške varuške za stalno službo, vešče, s priporočili in z znanjem italijanščine za delo v Trstu, v Padovi in v Firencah. Za informacije telefonirati na št. (040) 69364. PRODAM campagnolo benzina letnik '81 odlično ohranjena. Tel. 211552 (urnik trgovin). GOSTILNA na Krasu išče natakarja/ico s prakso. Tel. na št. 200151. PRODAM dve klaviaturi za avtomatično spremljavo ELKA OMB 5 in ROLAND E 20 stare 6 mesecev. Tel. 226577. IŠČEMO specializiranega delavca za ladjedelniška dela. Telefonirati ob večernih urah na št. 226305. ODDAM večji turistični objekt za več let v Kranjski gori za predplačilo oz. z eventualnim soinvestitorjem ustanovim skupno podjetje. Pismene ponudbe na naslov: Miro Jurca, Slomškova 17/a, Ljubljana. DVA AMERIŠKA biljarda ugodno prodam. Informacije na telefon (003861) 212210. 23-LETNA mamica, po poklicu medicinska sestra, brez zaposlitve, išče delo v gospodinjstvu, varstvu otrok ali za nego in oskrbo starih in bolnih ljudi v Trstu ali okolici. Tel. (003867) 65338. GOSTILNA pri Mirotu v Sovodnjah išče natakarico. Tel. (0481) 882017. PRODAM otroške knjige: italijansko Walt Dysnejevo enciklopedijo in enciklopedijo CONOSCERE ter knjige Pisanega sveta Walt Dysneja. Obenem prodam tudi otroško sobo, kot novo. Tel. v popoldanskih urah na št. 220430. __________prispevki________________ Srečko Colja daruje ob priliki svojega 80. rojstnega dne 50.000 lir za obnovo bolnice Franje. Ivan Malalan daruje 50.000 lir za vzdrževanje spomenika padlim v NOB iz Trebč in 100.000 lir za Godbeno društvo Parma iz Trebč. Marčela Kalc daruje 20.000 lir za vzdrževanje spomenika padlim v NOB iz Trebč. V spomin na padlega sina, oziroma brata Romana Malalana - Stipeta darujejo oče Ivan ter brata Livio in Lucijan 200.000 lir za odbor skupnosti borcev brigade Srečko Kosovel. V zahvalo za voščila daruje Mery Spetič 20.000 lir za Društvo slovenskih upokojencev. V zahvalo ob uspehu svoje razstave, daruje Mirko Guštin 150.000 lir za KD Kraški dom. menjalnica 29.9.1989 TUJE VALUTE FIXING MILAN BANKOVCI TRST TUJE VALUTE FIXING MILAN BANKOVCI TRST Ameriški dolar . 1365,300 1353,— Japonski jen 9,786 9,30 Nemška marka . 730,060 726.— Švicarski frank 842,900 835.— Francoski frank 215,210 212.— Avstrijski šiling 103,736 102,80 Holandski florint ... 646,550 642.— Norveška krona 197,540 194.— Belgijski frank 34,746 34.— Švedska krona 212,770 209.— Funt šterling .. 2211,950 2190,— Portugalski eskudo . 8,614 8,20 Irski šterling .. 1945,450 1900 — Španska pese ta 11,476 11.— Danska krona . 187,290 183,— Avstralski dolar 1058,500 1010.— Grška drahma. 8,323 7,80 Jugoslov. dinar — 0,03 Kanadski dolar 1156,950 1120.— ECU 1505.— MEDNARODNA DISTRIBUCIJA LESA IN LESNIH PROIZVODOV S. r. L 34132 TRST - Ul. Ghega 3 - Tel. (040) 62088/64310/64677 Tlx 460442 DILATS - Fax (040) 362595 - P.l. in C.F. 00519540322 Dvanajst najpotrebnejših predmetov Jože Petelin KLJUČ Brez ključa bi res težko živeli, saj ga množično uporabljamo na najrazličnejših področjih. Poznam glasbeno izobraženega vlomilca, ki je tako spreten, da konzervo odpre kar z violinskim ključem! Glasba pozna še basovski ključ, mehanika francoskega, pri nas pa republiškega. Prvi je v pomoč pri petju, drugi pri odvijanju matic, tretji pa služi za marsikaj. Menda se žensko srce najlaže odpre z avtomobilskim ključem, seveda pa mora biti tudi ključavnica prava! V življenju je najvažnejše najti ključ do uspeha in do sreče, škoda je le, da se takega ključa ne da kupiti. Sreča je tudi, če dobiš ključ novega stanovanja, smola pa je takrat, kadar te vtaknejo pod ključ! SVINČNIK To je zelo uporaben predmet, ki ga v glavnem uporabljajo samo pismeni. Polpismeni najbrž uporabljajo samo pol svinčnika ali pa pisalni stroj, kajti mnogim novinarjem so že večkrat očitali ravno polpismenost. Ustrezni tovariši so tudi pri svin- čnikih opazili elitizem, saj poznamo tudi boljše oblike tega pisala: tintni svinčnik, patentni in barvni, višek pa je nalivno pero kakšne priznane svetovne znamke. Raziskovalci še niso ugotovili, če beseda svinčnik pride od svinjarij, ki jih morajo poklicno popisovati policaji, sodniki, delavske kontrole in novinarji za črne in druge kronike. Rdeči svinčnik uporabljajo cenzorji, ker pa teh pri nas ni, ga uporabljamo izključno za farbanje. PRALNI STROJ Le kaj bi sodobne gospodinje in gospodinjci brez te čudovite priprave za pranje umazanega perila?! Za to opravilo se sicer uporabljajo tudi sestanki v najrazličnejših sredinah in na najrazličnejših nivojih, ki so specializirani zlasti za pranje glav, vendar je vseeno najboljše, če umazano perilo operemo kar lepo doma. To je včasih težko, saj manjka pralnih praškov, stanje pa se bo izboljšalo, ko bodo oprali glave tistim, ki so za to krivi. Nekateri sicer trdijo, da pomanjkanje pralnih praškov ni tako hudo, da bo hudo takrat, kadar bo primanjkovalo praškov zoper glavobol. Sodobni pralni stroji imajo več kot deset programov, televizija pa le tri, štiri, kvaliteta pa je pri obeh približno ista! PAPIR Od papirja ne živijo le papirničarji, založniki in novinarji ampak tudi prodajalke v trgovinah, ki v papir zavijajo prodano blago, pa tudi birokrati z vsemi svojimi pomožnimi administrativnimi močmi vred. Papir prenese vse, zlasti toaletni. To je tisti papir, ki ga mečemo stran, medtem ko ga na drugi strani zbiramo. Za to so najbolj navdušeni šolarji, da zaslužijo kakšen dinar, pa seveda delegati, ki ga tedensko naberejo petkrat toliko kot šolarji v celem letu. Pravzaprav ga ne nabirajo, saj jim ga kar prinesejo. Doberšen del našega družbenega sistema je tako imenovana papirnata vojna, ki pa ne pomeni vojskovanja z iz papirja narejenimi raketami in letali, ampak vse kaj drugega! (se nadaljuje) /Ti Tedenski pregovor: 't Izkušnja je glavnik, ki ti ga podari narava, ko si že plešast. (belgijski) SPOMINSKI DATUMI: □ Pred 65 leti: 5. 10. 1924 je bil nad Podgoro pri Gorici prvi ilegalni kongres Komunistične partije Julijske krajine. □ Pred 35 leti: 5. 10. 1954 je bil do-' sežen Londonski memorandum. OSEBNOSTI: □ 30. 9. 1964 je v Ljubljani umrl politik Drago Marušič, ki se je rodil v Opatjem selu 10. 12. 1884. □ 6. 10. 1924 je v Trstu umrla prosvetna delavka Karla Grmek, ki se je rodila pri Sv. Ivanu v Trstu 28. 10. 1864. K1' □ 6. 10. 1969 je v Mariboru umrl učitelj in pevovodja Karel Just Ci-bic, ki se je rodil 28. 10. 1890. A I I f * V- v- __________________gledališča_____________________ IDRIJA V torek, 3. 10. in v sredo, 4. 10., ob 9.30 in 10.45: Jajce (Zlatko Krilič). SOLKAN V sredo, 4. 10. in v četrtek, 5. 10., ob 20. uri: Voranc (Dane Zajc, režija Mile Korun). KOPER V petek, 6. 10., ob 20. uri: Voranc (Dane Zajc, režija Mile Korun). LJUBLJANA CANKARJEV DOM V petek, 6. 10., ob 20. uri: Ob letu osorej (režija Boris Kobal, igrata Polona Vetrih in Ivo Ban). razstave LJUBLJANA □ MALA FOTOGALERIJA CD (Kidričev park 1 - tel. 061/221121): fotografska razstava Branka Ostojiča (vsak dan 10-18, ob nedeljah zaprto, do 21. 10). □ SPREJEMNA DVORANA CD: Veš slikar svoj dolg - Razstava realnih in fiktivnih dokumentov, fotografij, dvojnikov (do 14. 10.). □ 1. PREDDVERJE CD: razstava plakatov ob 200. obletnici francoske revolucije (do 5. 10.). □ GALERIJA CD: Grafike nemških ekspresionistov : Max Bec-kman, Otto Dix, Lyonel Feininger, Erich Heckel, Ernst Ludwig Kirchner, Otto Mueller, Emil Nolde, Max Pechstner, Karl Schmidt Rottluf (do 29. 10.). OGLEJ □ MESTNI MUZEJ: Oglej-Emona, arheologija dveh dežel od prazgodovine do srednjega veka (vsak dan 9.30-12.30 in 15-18.30, ob ponedeljkih zaprto, do 15. 10.). LIGNANO □ OBČINSKA IZPOSTAVA (Ul. Treviso): razstava Čedad, zgodovina in tradicija (vsak dan 10-12.30 in 17-22.30, do 17. 9.). □ GALERIJA SBAIZ (Drevored Venezia 20): razstavlja osem dunajskih umetnic (vsak dan 10-12 in 16-20, do 8. 10.). PASSARIANO □ VILA MANIN: antološka razstava Sebastiana Riccija (vsak dan 10-13 in 15-19, ob nedeljah in praznikih 10-19, do 31. 10.). TOLMEČ □ PALAČA FRISACCO (Ul. Del Din): v okviru niza Kulturno popotovanje po Karniji - Ceste in gore, 40 del furlanskih umetnikov (vsak dan 10.30-12.30 in 17-19, ob torkih zaprto, do 1. 10.). BENETKE □ FONDAZIONE CINI: antološka razstava angleškega slikarja VVilliama Hogartha - 1697-1764 (vsak dan 10-18, ob ponedeljkih zaprto, do 12. 11.). □ PALAČA GRASSI (San Samuele): razstava italijanske umetnosti v letih 1900-1945 (vsak dan 10-19, ponedeljek zaprto, do 5. 11.). VIDEM □ CENTRO FRIULANO ARTI PLASTICHE: Intart '89 - mednarodna razstava za umetnike iz Koroške, Slovenije in Furlanije-Ju-lijske krajine (vsak dan 17-19.30, ob sobotah tudi 10-12, ob nedeljah zaprto, do 7. 10.) □ GALERIJA IL VENTAGLIO: razstava slikarja Guida Sgaravatti-ja (vsak dan 10-12 in 17-19.30, ob nedeljah in praznikih zaprto, do 7. 10.) □ GALERIJA PLURIMA: razstava slikarja Nelia Sonega (vsak dan 16- 19, ob nedeljah in ponedeljkih zaprto, do 12. 10.). SAN DANIELE □ PALAČA SONVILLA: razstava slikarja Carla Alettija (vsak dan 17- 20, ob nedeljah in praznikih 10-13 in 16-20, 19. 10.). SAN GIOVANNI AL NATISONE □ Come giocavamo - razstava starinskih in sredstev za igro (vsak dan 9-13 in 17-20, do 21. 10.). GORICA □ GRAD: Vedute Micheleja Marieschija (vsak dan 9.30-13 in 15-19, ob nedeljah in praznikih 9.30-20, do 15. 10.) KOPER □ GALERIJA LOŽA: razstavlja prekmurski slikar Marjan Gumilar (vsak dan 10-12 in 17-19, ob nedeljah 10-12, do sredine oktobra). □ GALERIJA MEDUZA: razstavlja prekmurski slikar Marjan Gumilar (vsak dan 9-12 in 17-19, ob sobotah 9-12, ob nedeljah zaprto, do sredine oktobra). PIRAN □ MESTNA GALERIJA: na ogled so dela XXIV. mednarodnega ex tempore (vsak dan 10-12 in 17-19, ob nedeljah 10-12, ob ponedeljkih zaprto, do sredine oktobra). VIPOLŽE Nocoj, 30. 9., ob 20.30: Don Juan DORNBERK Nocoj, 30. 9., ob 20.30: Boogie. ŠEMPAS V petek, 6. 10, ob 20.30: Pop Design. KOBJA GLAVA - TUPELČE V petek, 6. 10., ob 20.30: Rock Caffe, gost večera ansambel Perestrojka iz Moskve. __________urnik mejnih prehodov___________________ NA TRŽAŠKEM Prehodi prve kategorije: ŠKOFIJE BAZOVICA FERNETIČI LAZARET PESEK Prehodi druge kategorije: SOCERB - od 8 do 17. ure REPEN, OREH - od 7. do 19. ure ŠEMPOLAJ, MAČKOLJE, KOROŠCI, ČAMPORE - od 8. do 19. ure Prehodi za dvolastnike (s prošnjo 48 ur prej): BOTAČ GROČANA A in B MAVH1NJE DRAGA GROPADA CEREJ NA GORIŠKEM Prehodi prve kategorije: VRTOJBA . RDEČA HIŠA Prehodi druge kategorije: M1RNIK-GOLOBRDO JENKOVO-NEBLO PLEŠIVO ČAST. VERSA-VIPOLŽE ŠTEVERJAN-HUM SOLKAN UL. SV. GABRIJELA-NOVA GORICA RAFUT-PRISTAVA ŠEMPETER MIREN DEVETAKI-LOKVICA JAMLJE-KLARIČI Prehodi za dvolastnike: ŠKRLJEVO CEGLO-MEDANA V KLANCU-VALERIŠČE PODSABOTIN ŠTMAVER SOLKAN 2-POLJE PALKIŠČE MIKOLI-OPATJE SELO NA VIDEMSKEM - od 7. do 19. ure ob nedeljah odpirajo ob 8. uri - od 7. do 19. ure - od 8. do 19. ure ob nedeljah odpirajo ob 8. uri - od 6. do 18. ure ob nedeljah odpirajo ob 8. uri - od 7. do 18 ure ob nedeljah odpirajo ob 8. uri - od 7. do 19.30 - od 7. do 19. ure - od 8. do 17. ure ob nedeljah in praznikih zaprto - od 7. od 19. ure - od 7. do 19. ure - od 9 do 19. ure ob sobotah odpirajo ob 7. uri - od 8. do 19. ure - z obvestilom 48 ur prej - od 8 do 18. ure ob nedeljah in praznikih zaprto - od 8. do 18. ure ob nedeljah in praznikih zaprto - od 7. do 18. ure ob nedeljah in praznikih zaprto - z obvestilom 48 ur prej - od 8. do 18. ure ob nedeljah in praznikih zaprto - z obvestilom 48 ur prej Prehodi prve kategorije: STUPICA (pri Špetru) UČJA (za Rezijo) PREDEL (pri Rabeljskem jezeru) FUŽINE (pri Trbižu) Prehodi druge kategorije v Benečiji: POLAVA PONTEMISECCO (pri Praprotnem) PONTEVITTORIO (pri Prosnidu) - od 8. do 20. ure - od 8. do 19. ure - od 8. do 19. ure - od 8. do 18. ure S predhodno prošnjo: ROBEDIŠČE (pri Čeneboli) PONTE KL1NAZ (pri Srednjem) SOLARIA (pri Dreki) Prehodi za dvolastnike (s predhodno prošnjo): STOPA A in B PODREG OSTRUNJA MELINA ROVAN FATAGNE A in B KOSCINA STARI MLIN Objavljeni urniki veljajo od 1. oktobra. Horoskop od sobote, 30. septembra, do petka, 6. oktobra 1989 Pripravlja SREČKO MOŽINA OVEN (21. 3. - 19. 4.) — VI IN DELO: Teden bo tokrat za spoznanje bolj naklonjen od prejšnjega, kljub temu pa obstaja možnost nevšečnosti. Pri delu bodite zbrani in preudarni. To ni primeren čas za kakršnekoli pomembne odločitve. Lako-miselnost se lahko maščuje. Kritična bo sobota. VI IN DRUGI: Nekdo, ki ga poznate, se vam bo pokazal v drugačni luči. Ugodna dneva sreda in četrtek. DVOJČKA (21. 5. -20. 6.) VI IN DELO: Napoved je za vas še ugodna z novimi možnostmi za uresničitev vaših namenov. Okoliščine bodo naklonjene. Polni boste energije. Ugodni Mars bo spodbudil vaše ustvarjalne sposobnosti. Možnost pomembnih denarnih dosežkov. Bolj muhasta bosta četrtek in petek. VI IN DRUGI: Nekdo vam bo razkril svoja čustva. Ugodna dneva sobota in nedelja. LEV (22. 7. - 22. 8.) VI IN DELO: Teden bo prijeten in delovno zanimiv. V ponedeljek in torek po vsej verjetnosti ne bo šlo vse tako, kot bi želeli. Možnost slabšega razpoloženja in sitnosti. V drugi polovici tedna pa se bo marsikaj obrnilo v pravo smer. Precejšnja verjetnost nepričakovanega zaslužka. VI IN DRUGI: Pazite na svoje besede v odnosu do nekaterih ljudi. Ugodna dneva četrtek in petek. TEHTNICA (23. 9. - 22. 10.) — VI IN DELO: Napoved ni preveč ugodna. Sovražna Mars in Saturn lahko povzročita skrbi in nevšečnosti. Precejšnja je možnost slabšega počutja. Pazite na zdravje. Precej neugodno stojijo zvezde rojenim v septembru. Nevarnost nesporazumov. Izkoristite pozitiven vpliv zvezd ob koncu tedna. VI IN DRUGI: Prisluhnite nasvetom izkušene osebe. Ugodna dneva četrtek in petek. STRELEC (22. 11. -21. 12.) — VI IN DELO: Napoved je še kar ugodna. Večina zvezd vam je naklonjena in lahko pričakujete uspešen razvoj in uresničitev nekaterih načrtov. Nudi-se vam enkratna priložnost, ki jo čim pametneje izkoristite. Precejšnja je verjetnost ugodnih novosti na finančnem področju. VI IN DRUGI: Preživeli boste prijetne trenutke z ljubljeno osebo. Ugodna dneva sreda in četrtek. VODNAR (20. 1. A/y -18. 2.) VI IN 'm DELO: Zvezde so prijazne in večjih težav ne boste imeli. Izkoristite pozitiven vpliv Marsa za vaše načrte in napredovali boste. Možno je, da uresničite to, kar ste že dolgo želeli. Dobra sreča bo na vaši strani. Ponedeljek in torek vam z neprijazno Luno lahko ponagajata. VI IN DRUGI: Na čustvenem področju se bo nekaj obrnilo. Ugodna dneva sreda in četrtek. BIK (20. 4. - 20. 5.) VI IN DELO: Teden bo sicer še kar naklonjen, obstaja pa možnost spremenljivega počutja. V ponedeljek in torek se raje izognite zahtevnemu delu. Izkoristite predvsem drugo polovico tedna. Vsem rojenim od 16. do 18. 5. bo Merkur kar naklonjen. Možnost veselih novosti. VI IN DRUGI: Čas je, da izpolnite to, kar ste obljubili ljubljeni osebi. Ugodna dneva četrtek in petek. RAK (21. 6. - 21. 7.) — VI IN DELO: Zvezde niso ravno w C J prijazne. Obstaja možnost težav in nesporazumov. Zvezde priporočajo previdnost v odločitvah, ker to ni ugoden čas za nove akcije. Precej bolj naklonjene bodo zvezde rojenim od 11. do 19. 7. Možnost prijetnih presenečenj in novosti. Kritična sobota. VI IN DRUGI: Nekdo vam bo stopil na prste takrat, ko se vam bo najmanj zdelo. Ugodna ponedeljek in torek. DEVICA (23. 8. -lin 22. 9.) - VI IN f I" y DELO: Obeta se I U dokaj razgiban in * ** precej uspešen te- den. Izkoristite naklonjene zvezde, marsikatera želja se bo izpolnila. Čas je ugoden za nove pobude. Pojdite v akcijo in uspeh ne bo izostal. Kar imate v mislih, se bo kmalu uredilo. Četrtek in petek manj naklonjena. VI IN DRUGI: Molčite o svojih skritih namenih. Ugodna dneva ponedeljek in torek. ŠKORPIJON (23. LM 10. - 21. 11.) VI IN DELO: Teden I I bo ustvarjalen in ■ * ” zadovoljiv. Dobre zvezde bodo prispevale k srečnemu poteku dela in načrtov. Okoliščine vam bodo šle na roko in tako boste bliže uresničitvi ciljev. Precej bo tudi novosti, ki vam bodo teden obogatile. Bolj muhasta bo sreda. VI IN DRUGI: Ne vmešavajte se preveč v neko zadevo. Ugodna dneva ponedeljek in torek. KOZOROG (22. 12. -19. 1.) VI IN DELO: Glede na položaj zvezd je pred vami dokaj naporen in utrudljiv delovni teden. Obstaja nevarnost nepričakovanih zapletov ali konfliktov z okolico. Bodite preudarni. Precej nasprotne so zvezde rojenim v decembru. Sovražni Mars vas lahko spravi na bojno nogo. VI IN DRUGI: Poskusite čim pametneje poravnati neki nesporazum. Ugodna dneva ponedeljek in torek. RIBI (19. 2. - 20. 3.) - VI IN DELO: Vstopate v prav zanimiv in pester delovni teden, ki vas bo prijetno presenetil z marsikatero novostjo. Počutili se boste v formi. Lahko pričakujete, da bodo vaše iniciative uspele in da bo začrtano delo srečno potekalo. Četrtek in petek bosta za spoznanje bolj muhasta. VI IN DRUGI: V neki zadevi ne bi smeli popustiti. Ugodna dneva bosta ponedeljek in torek. Na Pokrajini se pripravljajo na prevzemanje novih pristojnosti Start ob 9.30 v Novi Gorici Jutri dvanajstič Mednarodno kolesarjenje prijateljstva Decentralizacija, ki so si jo pred kakšnim letom zamislili na Deželi naj bi vsaj na nekaterih področjih zaživela v celoti po novem letu. Glavno breme bodo, kot se zdi, morale nositi pokrajine. Ker do novega leta ni več daleč, se v teh tednih vrstijo priprave na prevzem, oziroma drugačno porazdelitev pristojnosti. Zadeva prav gotovo ni enostavna, saj sta za uspešnost vsake take reforme potrebna vsaj dva elementa: finančna sredstva in dovolj številno in strokovno usposobljeno osebje. Na Goriškem (in najbrž ne samo na Goriškem) se že zdaj kažejo težave, tako glede denarja, kakor glede osebja. Napovedi o klestenju javnih izdatkov s strani vlade puščajo bolj malo upanja, da bo denarja po novem letu, za različne družbene dejavnosti, nekaj več kakor doslej. Težave, morda še večje kakor glede denarja, se pojavljajo glede osebja. O tem je tekla beseda na zadnji seji stalne svetovalske komisije pokrajinskega sveta, kjer so vzeli v pretres še nekaj drugih vprašanj in izdelali predloge, ki jih bodo vnesli v dnevni red ene prihodnjih sej pokrajinskega sveta. Tako je bil govor o preureditvi sta-leža osebja, o drugačni porazdelitvi osebja s ciljem večje produktivnosti, o novih zaposlitvah. Trenutno stanje glede števila zaposlenih prav gotovo ni najboljše. Od v organiku določenih mest jih je skoraj petdeset nezasedenih. V bližnji prihodnosti bo Pokrajina takoj zaposlila le 13 novih uslužbencev na različnih področjih, medtem ko bodo morali za dodatno zaposlovanje sprožiti predvideno proceduro. Med drugim bodo pristojno medministrsko komisijo prosili za izredno dovoljenje za izpopolnitev organika, mimo predpisov in ovir, ki jih določa zakon. Nekaj delovnih mest naj bi pokrili tudi s premestitvijo deželnih uslužbencev na Pokrajino, vendar si pomembnih premikov na tem področju ne obetajo. Dosedanja praksa je namreč pokazala, da je interna mobilnost, oziroma možnost premeščanja uslužbencev iz ene v drugo ustanovo na papirju zelo enostavna zadeva, v praksi pa povsem drugačna. Na seji, ki jo je vodila predsednica Marilisa Bombi in kjer je bil prisoten tudi Predsednik Pokrajine, so nadalje ugotovili veliko neskladje med finančnimi dotacijami Države in novimi pristojnostmi Pokrajine v smislu zakona o decentralizaciji. Prepoved, oziroma zelo stroge omejitve glede zaposlovanja, tudi v primerih ko gre za nadomeščanje upokojenih ali premeščenih uslužbencev in pomanjkanje finančnih sredstev utegneta v mnogočem ogroziti uspešnost reforme, ki so si jo zamislili v naši deželi. Pokrajine naj bi po novem letu v prvi osebi odgovarjale za ureditev so-cioasistencialnih služb, imele glavno besedo pri načrtovanju javnih del na nekaterih področjih, soodločale pri iz- birah glede posegov v okolju in urejanja okolja. Kočljiv je položaj zlasti na področju socioasistencialnih dejavnosti. Velika neznanka je namreč, če bo mogočee s preureditvijo, oziroma z bolj gospodarno uporabo sredstev in osebja, mogoče zagotoviti dostojno raven oskrbe za vse občine, ali pa bodo današnji reveži še bolj revni. Z zaskrbljenostjo ocenjujejo nastali položaj tudi predstavniki občin, saj se zavedajo nevarnosti, da se bo reforma povsem razvodenela in da se bo vloga Pokrajin zreducirala na nov birokratski člen in s tem v bistvu prispevala k naraščanju birokracije, ki jo je, tudi na deželni ravni, kakor je vse pogosteje slišati, dovolj in preveč. Nova Gorica in Gorica bosta jutri gostili mednarodno množično športnorekreacijsko prireditev. Na dvanajstem kolesarjenju prijateljstva pričakujejo nekaj tisoč udeležencev iz raznih krajev. Start je napovedan ob 9.30 izpred športnega parka v Novi Gorici. Kolesarji vseh starosti — ob tem velja opozoriti na eno samo omejitev, da se udeleženci predstavijo na zbornem mestu s tehnično in varnostno dovolj opremljenimi kolesi — se bodo zapeljali po novogoriških ulicah in skozi mejni prehod na Škabrijelovi v Gorico, do Sovodenj in Peči ter se nato preko mirenskega mejnega prehoda | vrnili na jugoslovansko ozemlje. Proga Dragocena pomoč Posojilnice v Sovodnjah Nad dvajset društev prejelo prispevke Slovenski bančni zavodi na Goriškem in Tržaškem na različne načine podpirajo dejavnost kulturnih, športnih in drugih društev, saj se dobro zavedajo, da je ta dejavnost tkivo, ki povezuje in ohranja našo narodnostno skupnost. Tako so predstavniki Posojilnice v Sovodnjah, v četrtek na prijetni družabnosti v domači gostilni porazdelili finančne prispevke več kakor dvajsetim društvom in ustanovam iz sovodenj ske občine in tudi nekaterih bližnjih krajev. Denarni prispevek so prejeli: Sekcija združenja krvodajalcev, Dijaški dom, Alojzijevišče, sekcija VZPI-ANPI Peč, Gabrje, Rupa, sekcija VZPI-ANPI Sovodnje, sekcija VZPI-ANPI Vrh, Goriški skavti* KD Jadro iz Ronk, KD Oton Župančič, Študijski center Nedi-ža, športno društvo Soča, Gospodarska zadruga Vrh, KD Danica, športno društvo Sovodnje, OK Val, OK Olimpija, Kraškli krti, KD Sovodnje, ŠKD Vipava, KD Skala, zbor Rupa-Peč, Skupina prostovoljnih gasilcev na Vrhu in Mohorjeva družba. Prispevke je predstavnikom društev in organizacij izročil Predsednik Posojilnice Hmeljak, ki je v krajšem nagovoru podčrtal stalna prizadevanja so-vodenjske in drugih bančnih ustanov, da na primeren način podprejo nezamenljivo dejavnost naših kulturnih, športnih in drugih društev. (Na sliki: družabnost ob izročanju prispevkov foto Klemše). Ael iieitra ARREDAMENTI oprema za dom El El EJE3E3 El D ED E] EU El El El El TRZIC — UL. VALENTINIS 18 — TEL. 72395 »SELVA ARREDAMENTI« iz Tržiča predlaga nove rešitve za dnevne sobe s pohištvom novejše in kakovostne proizvodnje. Stenske kompozicije z vgrajenimi svetlobnimi telesi, z elementi, kreiranimi za sprejem in obvarovanje televizijskih sprejemnikov, hi-fi naprav in drugih občutljivih predmetov. Najmodernejše obloge, kot na primer kombinacija črne barve z orehom, zagotavljajo izbrano eleganco. Selva ar-redamenti jamči največjo skrb pri dostavi, povrhu pa v lastni mizarski delavnici lahko opravi vse prilagoditve in dopolnila, ki bi jih želel klient. Z fon Žt 77~ X H • y jf Ir ft // t:. P*. - (putfoc*}-'.'- SELVA ARREDAMENTI - vedno korak naprej Obsojen kurir s heroinom ki si je v zaporu zašil usta Dva od obtožencev so sodniki obsodili na dokaj strogi zaporni kazni, tretjega pa oprostili zaradi pomanjkanja dokazov. Tako se je včeraj po večurni obravnavi na goriškem sodišču zaključil proces proti trem tujim državljanom, ki so bili obtoženi, da so pred dvema meseca vtihotapili v Italijo 200 gramov heroina. Sodniki so ugotovili, da je s pošiljko razpolagal 47-letni Egipčan Mohamed Waziery in ga zato obsodili na pet let zapora ter sedem milijonov lir globe. Nekoliko milejša je bila kazen za 33-letnega Tunizijca Ben Hamado Abdelhamida, ki je imel mamilo pri sebi (ali bolje "v sebi", saj so mu heroin našli v štirih plastičnih kroglicah v želodcu). Menili so, da je bil pri zadevi samo kurir in ga zaradi tega ter zaradi ponaredbe potnega lista obsodili na štiri leta in šest mesecev zapora. Tretjega obtoženca, 24-Ietnega Alija Makrama Saleha iz Aleksandrije v Egiptu, ki so ga konec julija aretirali skupaj z Abdelhamidom, so oprostili zaradi pomanjkanja dokazov. Saleh je namreč vztrajno trdil, da je Tunizijca srečal v Ljubljani in skupaj z njim nadaljeval pot v Italijo, ne da bi vedel, da njegov sopotnik skriva mamilo. Te izjave, sicer niso prepričale državnega tožilca dr. Trotte, ki je menil, da so vsi trije obtoženci krivi in za oba Egipčana zahteval po pet let zapora, za Tunizijca pa celo pet let in pol. Toda sodniki niso proti Salehu imeli nikakršnega dokaza in so ga zato oprostili. Drugače je bilo za druga dva. Glede Ab-delhamidove krivde ni bilo dvomov, malo dvomov pa so sodniki imeli tudi glede odgovornosti Wazieryja, ki so ga prijeli, potem ko je sam Abdelha-mid po aretaciji posredoval preiskovalcem podatke o njem. Saleh ga je sicer skušal zagovarjati, toda med soočanjem sta obtoženca dala več protislovnih izjav. Ben Hamada Abdelhamid si je po aretaciji konec julija pred nekaj tedni ponovno dvakrat pridobil vidno mesto na tukajšnjih časopisih. V zaporu je namreč večkrat zahteval, naj mu čim-prej sodijo. Ko se je naveličal besed, je prešel k dejanjem, ki so bila svojevrstna: najprej je "pojedel" deset centimetrov dolgo železno vzmet, zaradi česar so ga morali operirati, naslednji dan pa si je s šivanko zašil usta. je v celoti dolga okrog 30 kilometrov. Tisti, ki se še niso prijavili a želijo sodelovati na jutrišnji množični prireditvi, lahko kupijo kartonček (velja tudi za prehod meje) jutri uro pred startom in to na Škabrijelovi ulici. Prireditelji sicer računajo, da bo vreme zdržalo. V slučaju zares slabega vremena bodo start odgodili za eno ali dve uri, v pričakovanju izboljšanja. Če bodo vremenske razmere povsem neprimerne pa bodo prireditev preložili na kasnejši datum. __________prispevki______________ V počastitev, spomina Adolfa Kuzmina darujejo svaki in svakinje Tomšič 100 tisoč lir za Združenje za boj proti raku. Viktorija Devetak je za balinarski klub Danica darovala 50 tisoč lir. Namesto cvetja na grob Vincenca Devetaka darujeta Dominik Grilj in Romano z družino 20 tisoč lir za sekcijo krovodajalcev v Sovodnjah. Namesto cvetja na grob Savu Spacalu darujejo družine Frandolič, Jelen in Zanier 60 tisoč lir za sekcijo krvodajalcev v Doberdobu. razna obvestila KD Kras Dol-Poljane priredi 3. plesni tečaj. Pričel se bo v ponedeljek, 2. oktobra, ob 20. uri v društvenih prostorih. Informacije in prijave pri Srečku Vižintinu, tel. 78233, med 20. in 21. uro. Družba se dobi v ponedeljek, 2. oktobra, ob 19.30 na običajnem mestu. Društvo slovenskih upokojencev v Gorici sporoča, da bodo v torek, 3. oktobra, ob 14.45 pričeli s telovadnimi vajami. Vadili bodo v telovadnici Kulturnega doma ib torkih in četrtkih med 14.45 in 15.45. Pevski zbor Jezero obvešča, da se bodo v torek, 3. oktobra, ob 20. uri pričele vaje na sedežu društva. K sodelovanju vabi zlasti mlade, ki imajo ljubezen do petja. kino Gorica CORSO 18.00-22.00 »In una notte di chia-ro di luna«. VERDI 17.30-22.00 »Arma letale II«. VITTORIA 17.30-22.00 »Desideri di vizi bestiali«. Prepovedan mladini pod 18. letom. Tržič EKCELSIOR 18.00-22.00 »Turista per caso«. Nova Gorica SOČA - Nova Gorica 18.30-20.30 »Deževni človek«. Ob 22.30 nočni kino: »Plavi angel«. SVOBODA - Šempeter 20.30 »Akcija terorizem«. DESKLE 19.30 »Gledališče smrti«. DEŽURNA LEKARNA V GORICI Marzini, Korzo Italia 89 - tel. 531443. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU Občinska lekarna (Comunale) - Ul. A. Manlio 14 - tel. 480405. _________pogrebi_____________ Danes v Gorici ob 9.30 Giorgio Oblak iz splošne bolnišnice v cerkev in na pokopališče v Štandrežu, ob 10.30 Mario Lutman, krsto pripeljejo iz Trsta v cerkev v Podturnu, pogreb bo na glavnem pokopališču, ob 12. uri Angelo Lettieri iz splošne bolnišnice na glavno pokopališče, ob 12.45 Margherita Peri iz bolnišnice sv. Justa v Trst. usnje in krzna m za vase žepe k TRST Ul. S. Caterina 8 Tel. 631470 RAZSTAVLJAMO NA FLASH-M0DA C!~"e /lj,oda Ul. Udine 30 (vogal UL Tasso) TRST - Tel. 413619 Prva trgovina STOCK-HOUSE v Trstu OBLAČILA C AS UAL IN PLETENINE PO UGODNIH CENAH Tel. 363316 TRST KOŽUHI nove modne kolekcije in vedno nova izbira modelov Največja izbira vedno novih modelov usnjenih oblačil Vedno najkvalitetnejše blago po najugodnejših cenah! NUDIMO UGODNE PLAČILNE POGOJE RAZSTAVLJAMO NA FLASH-M0DA MARR to je MODA V USNJU GORICA - Ul. Carducci 46 Pogovor z rojakom Ivanom Siličem, izseljencem na Švedskem V daljnem Malmoeju je predsednik slovenskega društva Planika Tesnejši stiki med bivšimi borci Na obisku v Gorici delegacija Zveze borcev iz Škofje Loke Gostitelj je bila sekcija VZPI-ANPI iz Gorice Prejšnji teden je prišel v naše kraje na obisk k sorodnikom ugleden gost iz Švedske, po imenu Ivan Silič. Vzrok, da smo se z njim pogovorili, je zelo preprost: gospod Silič je slovenski izseljenec na Švedskem in predsednik Slovenskega kulturnega društva Planika v Malmoeju, ki letos praznuje petnajsto obletnico obstoja. Poleg Planike je v državi še osem podobnih društev, ki skušajo ohranjati in gojiti lasten jezik in kulturo. Ivan Silič živi v Malmoeju že 23 let, sicer pa je po rodu Primorec: mama je doma iz Gabrij, oče pa s Peči. Med vojnama so se kot begunci odpravili v Prekmurje, v šestdesetih letih pa je Ivan Silič odšel v tujino in se naselil na Švedskem. Prav tako kot on je še veliko drugih odšlo iskat boljši kos kruha na sever, na svoje korenine pa niso pozabili. Ivan Silič je takole predstavil društvo: Ukvarjamo se s kulturo, prosveto, gojimo slovenski jezik, tradicijo, pesem. Imamo tudi folklorno skupino, pevski zbor, razne športne sekcije (namizni tenis, mali nogomet). Prirejamo zabave ob raznih priložnostih kot silvestrovanja, pustne veselice, dan žena, dan mladosti, miklavževa-nja. Društvo šteje trenutno okrog dvesto članov in ima samostojen sedež: prostori so kar lepo urejeni. V enem je knjižnica, kjer je veliko slovenskih knjig, v drugem je oder in večja dvorana, v tretjem pa so mize, šank in podobne stvari." Skrb današnjih članov je namenjena predvsem mlademu rodu. Mladi imajo drugačne misli, želje, zahteve. Zelo dobro se prilagajajo temu načinu življenja, večina jih je tam rojena. Kljub temu še vedno zelo radi spregovorijo slovensko, občasno prihajajo tudi v društvo, drugače pa so popolnoma sprejeli švedski način življenja. To se seveda dogaja tudi s starejšimi: Slovenci se hitro prilagodimo, asimiliramo se. Po drugi strani, če hočeš dobro živeti in uspevati, se moraš Prilagoditi okolju in navadam. Življenjski standard je eden najboljših v Evropi. Brezposelnost je minimalna, tako da smo vsi Slovenci priskrbljeni. Sicer pa se tudi nezaposlenim še kar dobro godi, saj dobivajo podpore in Podobno." . Kar zadeva odnose med Slovenci *n domačini, je bil odgovor zelo Spodbuden: "Na Švedskem živijo ljudje s celega sveta. Domačini so pri j-ntn zelo širokogrudni: imajo neko konvencijo, po kateri naj bi se vsako leto lahko priselilo tisoč petsto ali dva tisoč tujcev. Teh pride seveda yeliko več, kar prinaša državi korist jd ugled v svetu. Večjih razlik na poetični ravni ni, vseeno pa se čuti diskriminacija. Dokler človek dela in se ne oglaša preveč, je vse v redu: če pa imaš kak problem in ga skušaš rešiti, trčiš neizogibno v kako oviro. Sicer pa se mi Slovenci ne damo kar tako! Zdaj je pet let kar imamo volilno pravico, a samo za pokrajino, drugače pa smo v zdravstvu in na delu enakopravni. Največja pravica, ki je nismo še dosegli, je volitev v državne organe. Hitra prilagoditev je najboljša pot do popolne enakopravnosti. Slovenci in Hrvati nimamo pri tem večjih težav, nekoliko drugače pa je za naše "južne brate", Srbe, Makedonce in druge." V društvu posvečajo veliko skrb gojenju slovenskega jezika. V tem smislu so ustanovili sklad Primoža Trubarja, ki je namenjen mladini. Vsakdo, ki z zaslugo nekaj doseže, žrtvuje ali napiše, dobi štipendijo. Ta ni sicer zelo velika, je pa zelo koris- Danes ob 17. uri bodo v neposredni bližini gozdnega parka v Pevmi odprli "Trekking Horse Club - La Remuda". Nova dejavnost je nastala na pobudo Deželne ustanove za gozdove, ki tudi upravlja pevmsko-soški park. Konjski šport in turizem, ki ga želijo spodbuditi z odprtjem novega centra, naj bi ovrednotila tudi park. Ta obsega danes 38 hektarov površine od Soče proti Šanci in Brdom. V gozdu so speljane steze z razglednimi točkami, klopmi, pa tudi zgodovinske poti med sledovi in ostanki bojev iz prve svetovne voj- parka je bolj namenjen sprehajalcem z razglednimi terasami in lično urejenimi točkami ob bregu Soče. Odprtje kluba za konjski trekking naj bi torej še popestrilo to ponudbo in obogatilo vabilo k življenju v naravi, pa čeprav tako rekoč za mestnim vogalom. Pri deželni ustanovi za gozdove menijo, da bo namreč ta center še bolj približal ljudi naravi in k pravilnemu odnosu do okolja. Klub "La Remuda" ne bo zasnovan kot navaden jahalni center, pač pa kot nekako izhodišče za turizem na konju, ali s pomočjo konja, ki se v zadnjem času uveljavlja v naši deželi. Iz Pev-me, ta je zamisel pobudnikov, naj bi jezdeci odhajali na daljše in krajše izlete, seveda lepo v sedlu. Lahko bi izbirali med nekajurnim, celodnevnim ali večdnevnim izletom po markiranih poteh mimo drugih konjeniških cen- tna. Letos sta s pomočjo te štipendije dve dekleti obiskovali Slovensko poletno šolo v Ljubljani. Društvo ima tudi drugače dobre stike z matično domovino. Na njihov sedež redno prihajajo slovenski časopisi, med temi tudi naš dnevnik. Društvo je pobrateno z občinami Notranjske regije, tj. s Postojno, Cerknico in Ilirsko Bistrico. Na Švedskem je že gostoval pevski zbor Dragotin Kette, večkrat pa se je gor odpravil tudi kak pevovodja za njihov zbor. Vsaj enkrat na leto si izmenjujejo obiske, srečajo pa se tudi na vsakoletnem pikniku v eni izmed teh pobratenih občin v Sloveniji. V okviru petnajstletnice društva se bodo proslave udeležili nekateri predstavniki občin, nastopil pa bo tudi kakšen orkester. Za to priložnost bo domači zbor vadil kak pevovodja iz Slovenije. Slovenskih posvetnih delavcev ravno ni na Švedskem, če pa so, se umikajo in ne prihajajo v društvo. Poleg teh notranjih zabav in manifestacij se vsi Slovenci na Švedskem zberejo na kakšni skupni proslavi: lani so priredili Mladinski kulturni festival, vsaki dve leti pa organizirajo Slovenski kulturni festival vseh Slovencev na Švedskem. Na ta večja srečanja pride precej političnih predstavnikov iz Slovenije. Društvo je obiskal tudi ljubljanski nadškof Alojz Šuštar: "Naše društvo ni politično. Vsakdo je dobrodošel, če ne dela proti članom društva in statutu. Problemi v društvu so: malo nas je, malo smo trmasti, malo se skregamo, damo pa se ne. Precej se jih je že asimiliralo, družijo se s švedskimi prijatelji, pa ne čutijo potrebe po zbiranju." "Naše veliko upanje je to, da se bo naša mladina končno le spoprijela s to društveno dejavnostjo. Mi starejši smo že utrujeni, naveličani, radi pa bi še prihajali na srečanja. V naših prostorih se počutimo kot doma: čuti se politično stanje v Sloveniji, čuti se ekonomska kriza. Nimamo pa dosti vodilnega kadra: ljudje radi pomagajo, nočejo se pa obvezati. Ne glede na to pa imamo vsi zelo rado Planiko in ko je čas, da se zberemo, nas nič ne more zadržati." (af) trov, gostiln in kmečko turističnih gostišč, kjer bo seveda možnost prenočišča. V centru "La Remuda" bosta dva inštruktorja na razpolago gostom za tečaje jahanja, ki vsekakor niso preveč zahtevni. Za sprehode v naravo se navadno uporablja ti. "ameriški tip" jahanja, ki je precej lažje in bolj sponta- Prve dni septembra se je na Goriškem mudila, na povabilo združenja bivših partizanskih borcev, delegacija ZB in nekaterih družbenopolitičnih organizacij Občine Škofja Loka. Delegacijo je vodil Marjan Master, časnikar in zgodovinar, ki raziskuje bojno pot italijanskih garibaldinskih enot, ki so se bojevale v sklopu 9. Korpusa in ki so delovale tudi na območju današnje občine Škofja Loka. Pred dvema letoma sta Zveza borcev iz Škofje Loke in pokrajinski odbor ANPI-VZPI poskrbela za obnovitev spominskega obeležja padlim garibaldincem na Blegošu. Ta dogodek je predstavljal nov mejnik v poglabljanju sodelovanja med bivšimi partizanskimi borci. V ta okvir sodi tudi nedavni obisk v Gorici, kjer so predstavniki borčevskih in družbenopolitičnih organizacij Škofje Loke bili gosti goriške sekcije VZPI-ANPI in pokrajinskega odbora tega združenja. Ogledali so si nekaj zanimivosti v Gorici in obiskali tudi goriški grad ter obeležje, kjer so med vojno mučili in ubijali jetnike. no od jahanja po angleški tradiciji: jezdec vodi konja zgolj z vajetmi, pri tem pa ne potrebuje kakih posebnih jahalnih oblek, ampak so dovolj kavbojke in telovadne copate. Po desetih lekcijah naj bi vsakdo že obvladal osnovne prvine jahanja, ki so potrebne za samostojni sprehod v naravo. Ob preurejenem hlevu, kjer bo za- Na gradu so si gosti z zanimanjem ogledali tudi razstavo slik Micheleja Marieschija. Pri združenju VZPI-ANPI so prepričani, da se bo sodelovanje med goriš-kimi borci in borci iz Škofje Loke nadaljevalo in utrjevalo. (Na sliki: člani delegacije na razstavi Marieschijevih slik na gradu). Prispevki za glasbene in poklicne šole Pokrajinska uprava sporoča, da zapade 31. oktobra rok za predložitev prošenj za prispevke v smislu deželnih zakonov št. 13/66 in 59/88. Po prvem zakonu lahko zaprosijo za prispevek poklicni, tehnični in umetnostni zavodi ter šole za bolničarje in zdravstvene pomočnike, če ne prejemajo drugih prispevkov iz vsedržavnega sklada za zdravstvo. Po drugem zakonu so prispevki namenjeni glasbenim šolam, ki ne delujejo zaradi dobička, pod pogojem, da delujejo vsaj pet let in spoštujejo ministrske programe. enkrat kakih deset konjev, bo klub v Pevmi razpolagal v vežbališčem na 5.000 kvadratnih metrih površine za prve vaje. Po tem prvem stiku s konji se bodo novopečeni jezdeci lahko pre-iskusili na bolj ali manj položnih pobočjih in drugih težjih prehodih okoli jahališča. Ko bodo obvladali tudi to, pa se bodo lahko podajali na izlete proti Števerjanu, Krminu, Čedadu in drugam. Pobudniki imajo v programu tudi projekt za motorično prizadete osebe. V sodelovanju s KZE naj bi namreč razvili tudi pri nas center za rehabilitacijo s pomočjo jezdenja. Antični sistem, ki so ga menda poznali že stari Grki s pridom uporabljajo v raznih državah severne Evrope in temelji na spoznanju, da jahanje - seveda pod nadzorstvom specialistične zdravniške ekipe - omogoča delovanje mišic, ki bi sicer mirovale. Za prizadete je torej ta dejavnost lahko koristna v ožjem zdravstvenem pogledu, nedvomno pa bi tudi v širšem družbenem pogledu imela pozitivne učinke. Center bodo kot rečeno uradno odprli danes. Že jutri pa pripravljajo v Pevmi 1. western show, na katerem bo vrsta ekshibicij in tekmovanj. Od 14. ure dalje bodo tekmovanja, kakršna navadno navdušujejo občinstvo na ro-deih na divjem zahodu: pole bending (konjski slalom), barrel rancing (spretnostno tekmovanje med ovirami) in ekshibicije najboljših jezdecev iz naše dežele in Veneta. MODNI KREATORJI IZ NOVE GORICE VAS PRIČAKUJEJO NA SEJMU FLASH MODA Pletilstvo VIVODA IRENA Pod vinogradi 21 — SOLKAN USNJENA KONFEKCIJA krzno - pletenine Mala galanterija Neda Humar vipavska cesta - Rožna dolina N°va Gorica - Tel. 003865/22696 »m- Darinka in Damijana MARINIČ Butik: Gradnikove brigade 49 Nova Gorica - Tel. 003865/25761 Trgovina modnega spodnjega perila »INTIMO«: IX. korpus 11 Nova Gorica - Tel. 003865/21230 C€(Q) LJUBLJANA • moška in ženska konfekcija • pletenine • usnjena galanterija in modni dodatki BOUTiOUE ■ Nova Gorica - Gradnikove brigade 47 ■ Tel. 003865/25906 za odrasle in otroke • Dopolnilni tečaji in priprava na izpite vseh stopenj. • Učno osebje z nemškim materinim jezikom. • Najnovejša metodologija učenja z moderno tehnologijo. • Možnost prakse v tujini. PRIČETEK TEČAJEV 2. OKTOBRA Informacije: DEUTSCH INSTITUT GORZ Ul. Cascino 5 — Gorica — Tel. 0481/34784 - 521606 Urnik tajništva: ponedeljek, petek 15.30-19.30 --------------------- PREVAJALNA SLUŽBA ----------------------- V_________________________________________________________________ Odprli ga bodo danes zraven parka pod Šanco V Pevmi nov center za konjski trekking Žreb naklonjen italijanskim in jugoslovanskim ekipam V ospredju Milan - Real Madrid Na poskusnih vožnjah avtomobilske VN Španije Senna spet najhitrejši ZURICH — Včeraj je bil v Zurichu žreb parov drugega kola evropskih nogometnih pokalov. Italijanske in jugoslovanske enajsterice so z razporeditvijo zmerno zaodvoljne, čeprav bo Milan igral "anticipirani finale" z Real Madridom. V pokalu prvakov je po izločitvi Interja in Vojvodine od italijanskih in jugoslovanskih ekip ostal le Milan, ki pa bo imel, kot rečeno, zelo težko delo. Ne smemo pa pozabiti, da je lani Milan skoraj mimogrede odpravil (1:1, 5:0) slavno madridsko enajsterico, vendar pa je sedaj stanje nekoliko drugačno: Milan ima kar tri igralce poškodovane (Donado-ni, Van Basten in Gullit) ter močno dvomimo, da bo lahko kdo od teh igralcev sploh stopil na igrišče na prvi pokalni tekmi. V pokalu pokalnih prvakov bo evforični Partizan, ki je po res neverjetni tekmi v Glasgowu odpravil Celtic, igral proti solidni nizozemski ekipi Groningen in računa na napredovanje. Tudi Sampdoria nima lahkega dela: igrala bo z Borussio, vendar pa, po trditvah Boškova "so si vse ekipe enakovredne". V pokalu UEFA čaka Napoli lahko delo proti švicarski ekipi Wettingen, pa tudi Fiorentina ne bi smela imeti pretiranih težav proti Francozom Sochauxa. Nekoliko bolj naporno bo za Juventus, ki se bo v tem dvojnem srečanju pomeril s prestižno francosko ekipo Pariš Saint German in ki jo trenira Ivic in za katero igra slavni Safet Susič. Presenečenja so vsekakor lahko možna. Crvena zvezda, ki je, po pisanju turškega tiska, dal Galatasarayu pravo lekcijo modernega nogometa, se bo srečala s solidno enajsterico Žalj-girisa iz Vilniusa. Beograjčani se v mednarodni konkurenci razigrajo, zato so v tem srečanju favoriti. Nasprotnik VVerderja iz Bremna ni še uradno znan, saj ni disciplinska komisija UEFA razpravljala o sporni tekmi med Ajaxom in Austrijo z Dunaja, vendar pa je praktično gotovo, da bo ali podelila zmago Avstrijcem, ali pa potrdila izid na igrišču, ki spet kvalificira dunajsko enajsterico. POKAL PRVAKOV Osmina finala • Malmoe (Šve.) - Malines (Bel.) • Olimpigue (Fra.) - AEK Atene (Gr.) • Sparta (ČSSR) - Sredets (Bol.) • Milan (It.) - Real Madrid (Špa.) • Dnjepr (SZ) - Tirol (Avs.) • Bayem (ZRN) - Nentori (Alb.) • Steaua (Rom.) - PSV Eindhoven (Niz.) • Honved (Madž.) - Benfica (Por.) POKAL POKALNIH PRVAKOV • Anderlecht (Bel.) - Barcelona (Šp.) • Groningen (Niz.) - Partizan (Jug.) • Admira (Avs.) - Ferencvaros (Madž.) • Borussia (ZRN) - Sampdoria (It.) • Monaco (Fr.) - Dinamo Berlin (NDR) • Real Valladolid (Špa.) - Djurgaarden (Šve.) • Panathinaykos (Gr.) - Dinamo, Bukarešta (Rom.) • Torpedo (ŠZ) - Grasshopper (Švi.) POKAL UEFA • Bruges (Bel.) - Rapid (Av.) • Fiorentina (It.) - Sochaux (Fra.) • Sion (Švi.) - Karl Marx Stadt (NDR) • Koln (ZRN) - Spartak Moskva (SZ) • Real Zaragoza (Šp.) - Hamburg (ZRN) • Pariš SG (Fr.) - Juventus (It.) • Crvena zvezda (Jug.) - Žaljgiris (SZ) • Hibernian (Škot.) - Liege (Bel.) • Royal Antwerpen (Bel.) - Dundee Um (Škot.) • Dinamo Kijev (SZ) - Banik Ostrava (ČŠSR) • Rovaniemi (Fin.) - Auxerre (Fra.) • VVerder Bremen (ZRN) - Austria Dunaj (Av.) • Stuttgart (ZRN) - Zenit Leningrad (SZ) • VVettingen (Švi.) - Napoli (It.) • Porto (Fort.) - Valencia (Špa.) • First Dunaj (Av.) - 01ympiakos (Gr.) Prve tekme bodo na sporedu 18. oktobra, povratne pa 1. novembra. JERES — Mclarenov pilot Ayrton Senna je bil včeraj najhitrejši na poskusnih vožnjah za avtomobilsko veliko nagrado Španije v Jeresu. "Pole-position" je za tega brazilskega pilota že dve sezoni nekaj povsem običajnega, letos pa se mu je zataknilo predvsem na tekmah, ki jih vse prevečkrat ni zaključil, tako da njegov klubski tovariš Prost sedaj vodi na skupni lestvici kar za 24 točk prav pred njim. Sicer pa se je Senna tudi včeraj "izkazal", ko "ni videl" najprej rdeče, nato pa še črnih zastav, ki so jih dvignili zaradi nevarnosti na progi. Senna je zato dobil globo 20 tisoč dolarjev, svojega osebnega dvoboja z Mannsel-lom pa vsaj jutri ne bo mogel nadaljevati, ker je bil pač ferrarijev pilot diskvalificiran za eno dirko - jutrišnjo. Pri ferrariju ga ne bodo, kot znano, nadomestili, tako da bo le Berger, ki je včeraj dosegel odlični tretji najboljši čas, branil barve slovite avtomobilske hiše iz Maranella. Senna je dosegel čas 1'21'855 (povprečna hitrost 185,509 km na uro), presenetljivi drugouvrščeni Martini na minardiju pa 1'22"243. Slednji je prehitel Bergerja le za nekaj tisočink sekunde, za celo sekundo pa je za pi-lotem ferrarija zaostal Prost. Sledijo še presenetljivi Piguet, Capelli, Palmer, Larini, Alliot, Modena in ostali. Priziv Triestine je delno zalegel MILAN — Včeraj je disciplinska komisija italijanske nogometne zveze delno sprejela priziv Triestine in omilila svoje hude ukrepe. Komisija je sicer potrdila diskvalifikacijo igrišča za eno kolo, zato pa je znižala prepoved igranja Polonii od dveh na eno kolo, Buttiju pa je potrdila diskvalifikacijo enega kola. Drevi Marko Ban po RAI2 BOLOGNA — Drevišnja anticipira-na tekma italijanske košarkarske A-l lige ob 18. uri po RAI2 bo Irge Desio -Enimont Livorno. Kot znano, igra v vrstah milanskega prvoligaša tudi bivši Jadranov košarkar Marko Ban, ki je eden od standardnih igralcev te peterke. Drevi ga bomo torej prav gotovo videli na televizijskih ekranih. Kasparov premočno vodi TILBURG — Do konca mednarodnega šahovskega turnirja Interpolis v Tilburgu manjkata le še dve koli, svetovni prvak Kasparov pa premočno vodi na skupni lesttvici z dvema točkama in pol prednosti pred Korčno-jem, Ljubojevič pa deli peto mesto s Hjartarsonom. IZIDI 12. KOLA: Hjartarson - Agd-stein remi, Ivančuk - Kasparov remi, Korčnoj - Piket remi, Sax - Ljubojevič remi. LESTVICA: Kasparov 10 točk, Korčnoj 7,5, Sax 6, Hjartarson in Ljubojevič 5, Agdstein in Ivančuk 5, Piket 3,5 točke. Na odbojkarskem EP danes Italijani v polfinalu z Nizozemsko V. Krevsel: »Arami niso brez možnosti za podvig« Prvi del 16. moškega odbojkarskega EP je končan. Po tridesetih tekmah je še nepremagana samo reprezentanca SZ. Bržkone so Sovjeti tudi prvi favoriti za osvojitev desete zaporedne zlate kolajne na EP in dvanajste v zgodovini prvenstev starega kontitenta. Vse je kazalo, da bo po prvem delu nepremagana tudi Italija, a v zadnjem nastopu v Stockholmu so tradicionalno neugodni Francozi prekrižali račune odličnim azzurrom. Kljub tesnemu porazu so Italijani ohranili prvo mesto v skupini in bodo prvo tekmo za končni vrstni red od 1. do 4. mesta igrali danes z Nizozemsko. Italijanom se tako obeta največji uspeh na EP, saj so na prvem prvenstvu leta 1948 v Rimu ob skromni udeležbi osvojili bronasto kolajno, potem pa so bili pred petimi leti v Vzhodnem Berlinu že na pragu podobnega uspeha, a zaradi slabšega količnika v nizih se jim je izmuznila bronasta kolajna, s katero so se okinčali odbojkarji ČSSR. V polfinale se je v 1. skupini uvrstila tudi Švedska s tesno zmago nad Bolgarijo. Četrta je Francija. Obe Nemčiji pa sta bili občutno slabša nasprotnika, sa je ZRN izbojevala prvi dve točki prav v za- dnjem nastopu v srečanju z vzhodnimi sosedi. V skupini, ki je nastopala v Orebru, je SZ odpravila vse nasprotnike v naslednjem zaporedju: Nizozemsko, Jugoslavijo, Grčijo in Poljsko (vse štiri s 3:1), na koncu pa še Romunijo s 3:0. Najbližja uspehu s SZ je bila bržkone Jugoslavija, saj je zmagala v prvem nizu in naslednja dva izgubila na razliko. Med samim srečanjem se je hudo poškodoval prvi jugoslovanski tolkač Petrovič in vsi upi za podvig se žal niso uresničili, ker psihični šok je bil za ostale igralce tedaj prehud. Drugo mesto si je zagotovila Nizozemska, ki je v odločilnem srečanju premagala Poljsko, akteri je prepustila le 16 točk. Poljakom, nekdanjim svetovnim in olimpijskim prvakom, bi za osvojitev drugega mesta v skupini zadostoval niz! Tri reprezentance - Nizozemska, Poljska in Jugoslavija - imajo po 6 točk, a Jugoslovani najslabšo razliko v nizih (11:11). Vsekakor pa velja omeniti, da so Jugoslovani v prvih petih tekmah odigrali največ setov, skupno. 22. Tudi v tekmi z Grčijo so plavi dokazali, da so v igri z novimi pravili nepremagljivi v letošnji sezoni. Pred zadnjimi odločitvami na 16. EP nam je dr. Viktor. Krevsel, član jugoslovanske odprave na EP, povedal naslednje: »Pod evropskim vrhom, če bo seveda zmagala SZ, bo prišlo do korenitih sprememb. Tako Francija, ki je bila na zadnjih dveh prvenstvih tretja oziroma druga, je izločena iz boja za kolajne. Odbojkarji Grčije, ki so bili pred dvema letoma na presenetljivem 3. mestu, so bili kar petkrat zapored poraženi in se bodo borili za končni vrstni red od 9. do 12. mesta. Izmed četverice, ki se je borila pred dvema letoma za kolajne, sta Francijo in Grčijo zamenjali Italija in Nizozemska. V Gandu je bila Švedska četrta, a da je med najboljšimi tudi tokrat, se mora zahvaliti samo domačemu terenu. Trener nizozemske reprezentance Hari Brokking pravi, da je EP bolj kakovostno kot zadnje OI v Seulu. Obenem ne gre pozabiti na razpored tekem. Težko je obnoviti emocionalno in fizično energijo, saj znaša odmor med eno tekmo in drugo večkrat manj kot 24 ur. Glede urnika se lahko najmanj pritožuejo Nizozemci, ki so igrali ob optimalnih terminih. Za osvojitev prvega mesta se bodo morali odbojkarji SZ močno potruditi. Italijani so pokazali na EP pravi profesionalni pristop. Nič ni prepuščeno slučajnosti. V Orebru pedantno sledi vsem tekmam trener italijanske mladinske reprezentance Paolini, ki je v stalnem stiku z glavnim trenerjem Velascom. Argentinski trener je zelo dobro pripravil azzurre in ima na razpolaago odlične igralce. Tudi rezerve so zelo zanesljive. Gotov sem, da bo Italija igrala v finalu s SZ in glede na dejstvo, da so Sovjeti precej pomladili reprezentanco azzurri niso brez možnosti za podvig. Toda prej morajo premagati visoke Nizozemce, kot smo jih mi. Jugoslavija je imela smolo, najprej s SZ, ko je bila poškodba Petroviča prehud šok in' potem še s Poljaki, ko se je poškodoval še Glinac, a na srečo le lažje, da je v odločilnih dveh nastopih potem spet uspešno igral.« DANAŠNJI SPORED 10.00 Francija - Poljska, 12.00 Bolgarija - Jugoslavija, 15.00 Švedska - SZ, 17.00 Italija - Nizozemska G. F. Italijanski odbojkarski pokal Bor Eljiro s Perorajem Za odbojkarice Bora Elpro se bo danes popoldne začel uradni del sezone. V tržiški športni palači se bodo namreč (ob 18.00) v 1. kolu italijanskega pokala pomerile z novincem v C-l ligi Peroni-jem iz Tržiča (bivši Villacher). Za razliko od prejšnjih let bodo bo-rovke v prvi fazi igrale samo s tretjeligaši, ostali dve ekipi v skupini sta namreč AUSA Pav Cer-vignano in Vivil iz Ville Vicenti-ne, ki ravno tako igrata v C-l ligi. Plave imajo tako letos možnost, da se potegujejo za napredovanje v drugo fazo, čeprav je treba reči, da AUSA in Vivil sodita letos med glavne favorite celo za prestop v B-l ligo, trener borovk Marko Kalc pa nam je povrhu povedal, da mu te tekme služijo le kot priprava na prvenstvo in uig-ravanja šesterke ne bodo podredili iskanju rezultata za vsako ceno. Tekma v Tržiču bo za zaprtimi vrati, ker športne palače po enem letu čakanja (!) še niso prilagodili varnostnim predpisom. Ekshibicijsko srečanje V dvorani Olvmpie VBU - Škoda (ČSSR) Drevi ob 19. uri bo v telovadnici slovenskega športnega središča na Drevoredu XX. septembra v Gorici zanimivo ekshibicijsko odbojkarsko srečanje med češko ekipo 1. lige Škode iz Čeških Bu-dejovic in videmskim A-2 ligašem VBU ADO. Srečanje prireja športno združenje 01ympia ob 2. obletnici odprtja telovadnice. Naše namiznoteniške igralke startajo danes v A ligi Mlade krasovke za obstanek v Dgi Namiznoteniške igralke Krasa začenjajo danes v ekipnih prvenstvih novo sezono. Kras ostaja dosledno zvest svojemu vodilu - pomladitve ekipe s tem, da posveča veliko pozornost svojemu naraščaju, igralkam pa nudi perspektivo nastopanja v prvi ligi. Letošnji cilj nikakor ne bo seganje po najvišjem mestu: želja prve ženske ekipe je, da bi si zagotovila obstanek v ligi. Pri Krasu so tudi v dvomu, če bodo lahko izpeljali sezono do konca, ker je Globtrade odpovedal spon-sorizacijo. Kras starta v novi sezoni, ki bo vse prej kot lahka. Italijansko žensko namiznoteniško prvenstvo namreč postaja iz leta v leto močnejše zaradi prihoda tujih igralk in koncentracije najboljših italijanskih igralk v nekaterih klubih. Razpolagamo samo z delnimi podatki o številu in imenih tujih igralk iz Evrope (o Kitajkah še ne vemo nič): Vriesecoop -Nizozemka: bivša evropska prvankinja, večkratna zmagovalka na TOP 12. Bula-tova - Rusinja, letošnja evropska prvakinja, Jugoslovanka Perkučin - bron v dvojicah na italijanskih igrah in enajsta na evropski lestvici, Andreja Ojsteršek - igralka zmagovalne ekipe jugoslovanskega porekla, Poljakinja Stellmachova, Bolgarka Stojanova itd. Letošnja novost je sprememba tekmovalnega sistema. V prvenstvu tekmuje 12 ekip v dveh skupinah, ki so bile zbrane z žrebom. Tekmuje se po formuli Sway-thling (do 5 točk s tremi igralkami/ci, kot uradna mednarodna tekmovanja). Po končanem prvem delu (vsak z vsakim) se prve tri ekipe vsake skupine srečajo v play offu za državni naslov z direktnim izločanjem. Enaki kriteriji so določeni tudi za play out, nazaduje pet ekip. Ta sistem predvideva v sezoni 1990/91 deset ekip A lige v enotni skupini. Prvoligaška ekipa Krasa je bila v tej sezoni še pomlajena. Poleg Branke Bati-nič (31 let, deli prvo mesto z drugimi tujkami na italijanski lestvici) bosta nastopili še Alenka Obad (18 let, 5. mesto v tretji kategoriji) in novinka v A ligi Tanja Ravbar (18 let, 21. v tretji kategoriji). Ravbarejva je doslej nastopala v B ligi in uspešno opravila krstni nastop na evropskem pokalu Evans. Sonja Milič bo na razpolago samo za važnejše tekme. Ekipo bo še naprej vodil 29-letni Matjaž Šercer, trener prve ekipe in celotnega v Italiji, ki z žensko ekipo nastopa neprenehoma v A ligi že 19 let. V tem času je osvojil dva državna naslova, deset drugih mest, tri tretja mesta, predlanskim četrto, lani peto mesto. Pri Krasu se zavedajo, da v tako močnem prvenstvu z mlado in neizkušeno ekipo, novim tekmovalnim sistemom in (tudi finančno stisko) naloga ne bo lahka. RAZPORED TEKEM 1. kolo (30. 9.) Surgelati Arena Verona - Kras (povratna tekma 25. 11.) 2. kolo (7. 10.) Vittoria Ragusa - Kras (povratna tekma 16. 12.) 3. kolo (14. 10.) Kras - Enigma Messina (povratna tekma 13. 1. 90) 4. kolo (1. 11.) Kras - Auer Ora (povratna tekma 20. 1. 90) 5. kolo (12. 11.) Barcellona - Kras (povratna tekma 27. 1. 90) V današnjem prvem kolu bodo prvoli-gašice gostovale pri veronskem Surgelati Arena. Od lanske tretjeuvrščene ekipe je ostala samo obrambna igralka Busnar-dova (4. na prvi jakostni lestvici). Drugi dve igralki sta prav tako prvokategornici Penacchini (deveta) in Jugoslovanka Perkučin. Ženska ekipa v B ligi bo gastovala pri Karneidu, moška v C ligi v Bocnu pri ekipi Recoaro. V ženski B ligi Poleg Krasa še Bor Farco Kras bo nadaljeval s tekmovanji v državni B ligi. Po lanski mirni sezoni brez namiznoteniškega odseka. ŠK Kras je edino društvo strahu pred izpadom, se v letošnji tekmovalni sezoni napoveduje mnogo ago-nizma: od sedmih ekip bo namreč izpadla več kot polovica. Lanski uspeh - drugo mesto bo težje ponovljiv. Razen že znanih ekip lanskega leta sta tu še dve novi, ki sta napredovali iz promocijskega prvnestva: Bor iz Trsta in Rencio iz Bočna. Krasovo postavo (Martina Ravbar, Biserka Simoneta, Elena Colja) bo vodila Sonja Milič, (jj) Danes ob 17. uri bo v Borovem športnem centru opravila ekipa Bora Farco svoj krstni nastop v prvenstvu ženske namiznoteniške B lige, v katero si je priborila vstop lani. Barve tržaške slovenske vrste bodo branile Lara Posega, Ana Bersan, Jadranka Cergol in Tatjana Gorkič. Gorkičeva predstavlja novost v letošnji postavi Bora Farco. Izhaja iz uspešnega namiznoteniškega kluba v Vrtojbi, kjer je dosegla vrsto dobrih rezultatov in je torej izkušena igralka, ki bo gotovo izdatno okrepila tržaškega slovenskega drugoligaša. Borovke se bodo sploh prvič pomerile z današnjim nasprotnikom Fincantieri iz Trsta, zato predstavlja izid dokajšnjo neznanko. Znano je le to, da je Fincantieri nastopal v B ligi že prejšnja leta, da so njegove igralke za kategorijo starejše od borovk, iz česar lahko sklepamo, da so vsekakor bolj izkušene in verjetno tudi tehnično dobro pripravljene, (-boj-) Kras v moški C ligi Kr asova moška postava je prav tako doživela spremembe. Matjaž Šercer odslej ne bo igral, saj je njegovo igranje v moštvu tehnično neizvedljivo, saj spremlja prvo žensko ekipo. Po velikem uspehu v lanski sezoni, ko so se Krašovci borili za prestop v B-2 ligo, je sedaj na mladih igralcih, da se izkažejo. Njihov vodja Robert Milič bo Borisa Štoko, Christjana Mersija in Marjana Miliča že danes spremljal na prvo preizkušnjo. V sestavi ekipe je vključen tudi Aljoša Milič, kot rezervni igralec. JASNA JUREČIČ domači šport DANES SOBOTA, 30. SEPTEMBRA 1989 NAMIZNI TENIS ŽENSKA A LIGA 17.00 v Veroni, U. Pigasetta: Surgelati Arena - Kras ŽENSKA B LIGA 17.00 v Karneidu: Karneid - Kras; 17.00 v Trstu, stadion 1. maj: Bor Farco - Fincantieri TS MOŠKA C LIGA 18.00 v Bocnu: Recoaro - Kras KOŠARKA MOŠKA D LIGA 18.30 na Proseku, dom Ervatti: Bor Radenska - Sacile ODBOJKA ITALIJANSKI POKAL 18.00 v tržiški športni palači: Peroni -Bor Elpro DEŽELNI POKAL 20.00 v Sovodnjah: Agorest - Kontovel; 20.30 v Nabrežini: Sokol - Breg NOGOMET NAJMLAJŠI 15.30 v Ločniku: Lucinico - Juventina CICIBANI 14.30 v Gorici, Baiamonti: Juventina -SanfAnna; 14.30 v Ločniku: Lucinico -Sovodnje; 15.00 v Škocjanu: S. Canzian -Mladost; 15.00 v Dolini: Breg - Altura; 15.00 na Proseku: Primorje - Bor MLAJŠI CICIBANI 15.00 v Bazovici: Zarja Adriaimpex A -Fortitudo; 15.45 v Bazovici: Zarja Adri-ampex B - Junior Aurisina JUTRI NEDELJA, 1. OKTOBRA 1989 KOŠARKA MOŠKA B-2 LIGA 20.45 v Ceseni, Ul. Ambrosini: Carisp -Jadran NOGOMET 1. AMATERSKA LIGA 15.00 v Porcii: Porcia - Juventina 2. AMATERSKA LIGA 15.00 v Križu: Vesna - Primorje; 15.00 v Pavieseju: Paviese - Zarja 3. AMATERSKA LIGA 15.00 na Padričah: Gaja - Breg; 15.00 v Tržiču, Cosulich: Fincantieri - Primorec; 15.00 v Repnu: Kras - Junior Aurisina; 15.00 v Sovodnjah: Sovodnje - Fossalon; 15.00 v Zagraju: Sagrado - Mladost NARAŠČAJNIKI 8.45 v Miljah: Fortitudo - Primorje; 10.30 v Žavljah: Zaule Rabuiese - Breg. NAJMLAJŠI 9.00 na Proseku: Primorje - San Gio-vanni; 10.30 v Bazovici: Zarja - Portuale ZAČETNIKI 9.30 v Sovodnjah: Sovodnje - Mossa; 10.30 v Tržiču: Aris S. Polo - Mladost; 11.00 v Trstu, Sv. Ivan: San Giovanni -Breg; 11.45 na Proseku, dom Ervatti: Portuale - Zarja obvestili ŠPORTNA ŠOLA TRST obvešča, da se prične redna vadba splošne telovadbe za otroški vrtec s ponedeljkom, 2. 10., na stadionu 1. maj v Trstu (Vrdelska cesta 7, tel. 51377). Urniki: ob ponedeljkih od 16.15 do 17.15 in ob četrtkih od 16. do 17. ure. Vpis ob 1. vadbeni uri. ŠPORTNA ŠOLA TRST obvešča, da se prične redna skupna vadba roditeljev in otrok (starost 2-3 leta) s ponedeljkom/2. 10., na stadionu 1. maj v Trstu (Vrdelska cetsa 7, tel-51377). Urniki: ob ponedeljkih od 17.15 do 18.15 in ob četrtkih od 17. do 18-ure. Vpis ob 1. vadbeni uri. Naši košarkarji jutri zvečer (!) gostujejo v Ceseni V L AL težko gostovanje za Štandrežce Jadran spet z novincem Jadran bo jutri v drugem kolu košarkarske B-2 lige igral proti Carisp iz Ce-sene, in to ob dokaj nenavadni uri, 20.30 (povratek naših fantov domov je torej predviden v ponedeljek v zgodnjih urah...). Jadranovci imajo v začetku tega prvenstva kot nasprotnika zopet novinca v ligi. Za nameček pa v prvem kolu v Aso-li med domačo ekipo in Ceseno ni bilo sodnikov, tako da sploh nimamo podatkov o tem moštvu. Kaže pa, da sta najnevarnejša igralca v tej ekipi 24-letni Danilo Terenzi, krilo, visok 200 cm, in 26-letni ter 191 cm visoki bek Fabio Mancini. Ekipa iz Cesene predvaja precej hitro košarko in glede na postavo naj bi bila tudi nevarna pod košema, saj ima kar tri igralce, ki so visoki več od dveh metrov. Kljub sobotnemu domačemu porazu proti moštvu iz Ozzana je ozračje v našem moštvu še kar sproščeno. Fantje intenzivno nadaljujejo z delom, v četrtek pa so odigrali trening tekmo z Don Bos-com. Že ..a tej tekmi je bilo jasno, da je brez Roberta Daneua zelo težko igrati, predvsem v obrambi, saj je bil »Cita« pri lovljenju odbitih žog doslej skoraj nenadomestljiv. Prvo prvenstveno tekmo je Daneu odigral (čutil pa je velike bolečine v kolenu), a prav včeraj je bil na zdravniškem pregledu. Verjetno bo jutri tudi igral v Ceseni (vprašanje pa je, s kakšno močjo). Brez »Cite« pa je naše moštvo pri skoku zelo, zelo krhko. Ve pa se, da je skok pri košarki bistvene važnosti. Naši košarkarji obljubljajo, da bodo tudi na tem srečanju dali vse od sebe. Upajmo, da bodo v Ceseni imeli malo več sreče, ki je v športu še kako pomembna in da se bodo vrnili iz tega napornega gostovanja s točkama. (Jan) Mladinsko državno prvenstvo Tudi Bor Radenska in Jadran Farco Košarkarska zveza nam je telefonsko sporočila skupini in seznam ekip mladin- skega državnega prvenstva, v katerem bosta nastopila tudi Bor Radenska in Jadran Farco. Skupina A: Stefanel Trst, Hitaci Benetke, Don Bosco Trst, Bor Radenska, Ferro-viario Trst, Libertas Trst, Arte Gorica, Italmonfalcone Tržič, POM Tržič, Fanto-ni Videm, Pallacanestro Pordenone, Cas-telfranco Veneto in Pallacanestro Mes-tre. Skupina B: S. Benedetto Gorizia, Tec-noluce Trst, Conegliano Veneto, Virtus Padova, Jadran Farco, Santos Trst, Ricre-atorij Trst, Ardita Gorica, Itala Gradišče, Legnonord Videm, Virtus Videm in Oderzo. Tekme bodo igrali ob ponedeljkih ali torkih. Glede na to, da bodo v tem prvenstvu nastopili mladinci, to je študenti, in da bodo nekateri nastopili v članskih ekipah, zares nam ni jasno, po katerem ključu sta bili sestavljeni ti skupini. Potovanja bodo namreč zelo dolga in naporna, stroški pa tudi zelo veliki. (Jan) Jutri na Grobniku zadnjič za 1. trofejo Alpe-Adria Zdenka Ferlat danes v Milanu Obetavna lokostrelka goriškega športnega društva Naš prapor Sirion Zdenka Ferlat, ki je prejšnji teden osvojila v Rimu srebrno kolajno na državnem prvenstvu v kategoriji mladink, bo danes in jutri branila barve matičnega društva na kvalifikacijskem delu tradicionalnega mednarodnega lokostrelskega turnirja Ambrosiano v Milanu. Ferlatova bo nastopila v kategoriji mladink. V ponedeljek; 2., in torek, 3. oktobra, pa bo na sporedu veliki finale, kjer bo nastopilo prvih 24 uvrščenih tekmovalcev in tekmovalk v absolutni kategoriji. Jutri bo na reškem Grobniku zaključna dirka za 1. trofejo Alpe-Adria v hitrostnem motociklizmu. Prireditev je, kot znano, organiziral Primotor klub, ki je v pobudo vložil ogromno organizacijskega truda. Ta trud je bil naposled tudi poplačan, saj se je prvih dveh dirk avgusta in septembra udeležilo veliko število tekmovalcev in gledalcev. Jutri zjutraj bodo od 10. ure dalje kot že običajno na sporedu uradne poskusne vožnje, ob 14. uri pa se bodo začele dirke. Najbolj zanimiv bo seveda dvoboj med Hlabjanom in Furlanom v razredu Open, saj se bo gotovo prav med njima bil boj za osvojitev dirke in hkrati tudi prvega mesta na skupni lestvici. Trenutno vodi Furlan, ki je bil enkrat prvi in enkrat drugi, medtem ko je Hlabjan osvojil eno prvo in eno drugo mesto, vendar je z nedeljsko zmagom v dirki za jugoslovansko prvenstvo potrdil odlično formo. Po najviših mestih bo v nedeljo lahko posegel tudi drugi predstavnik Primotorja Pisetta, ki je zadnje čase tudi dosegel zelo dobre rezultate. Naj povemo, da bo v nedeljo zvečer na Grobniku na vrsti samo nagrajevanje za 3. dirko, medtem ko bomo datum in kraj nagrajevanja 1. trofeje Alpe-Adria sporočili naknadno. Juventina Radenska v Pordi V enem najdaljših gostovanj letošnjega prvenstva bo Juventina Radenska igrala z ekipo, ki je prvenstvo začela dobro. Po domačem neodločenem izidu s Costalungo so igralci iz bližine Pordenona zmagali v gosteh proti Ta-maiu. Gornja izida jasno kažeta, da gre za eno boljših postav prvenstva, kar bo od Štandrežcev zahtevalo posebno pozornost. Sicer pri Juventini Radenska si ne delajo prevelikih preglavic, saj so že na obeh dosedanjih srečanjih pokazali, da se lahko mirne duše kosajo tudi z najboljšimi postavami. Po izjavi trenerja Griona bo štandreška enajsterica stopila na igrišče dokaj »zaprta«, kar bo tudi značilno za vsa gostovanja. Primer iz San Giorgia di Nogaro namreč kaže, da se v tej ligi obrambne napake težko plačajo, zaradi česar bo treba biti izredno oprezni in ustvariti soliden filter na sredini igrišča. V 2. amaterski ligi Derbi v Križu Kriško igrišče bo jutri prizorišče zanimivega derbija, ki je bil nekdaj nedvomno osrednji športni dogodek na zahodnokraškem področju. Ta derbi je vedno privabil rekordno število navijačev in čeprav v zadnjih letih je to število precej padlo, dvoboj še vzbuja veliko zanimanja. Primorje in Vesna imata namreč dolgo nogometno tradicijo, saj igrata že 27, oziroma 25 sezon zaporedoma v prvenstvih pod okriljem deželne nogometne zveze. Športna usoda, oziroma prestopi in izpadi, zdaj ene zdaj druge ekipe pa so botrovali k temu, da sta se Vesna in Primorje doslej v prvenstvih srečali le 19-krat, kar pomeni, da bo jutri na sporedu 20. prvenstveni derbi. Prvič sta se Primorje in Vesna srečala v sezoni 66/67 (18. 12. 66) v Nabrežini pred 400 gledalci. Zmagalo je Primorje s 3:1. Prav v tej sezoni so poleg povratnega derbija, ki ga je dobila Vesna s 3:0, igrali še dodatni derbi, ki je odločal o prestopu v 2. AL. Vesna in Primorje sta namreč končala prvenstvo z 31 točkami. Zato je bilo potrebno dodatno srečanje, katerega so igrali na nekdanjem igrišču Ponziane (30. 4. 67). Zmagala je Vesna z 2:1 in si tako izbojevala pravico do kvalifikacijskih tekem s Por-pettom in Pozzuolom ter si nato zagotovila prestop v 2. AL. Kot zanimivost naj še dodamo, da je po 19 derbijih stanje med Vesno in Primorjem povsem izenačeno. Skupno je padlo 48 golov, vsaka ekipa jih je dosegla po 24. Pet derbijev se je končalo pri neodločenem izidu, po sedemkrat pa sta ekipi zmagali. Ljubitelje statistik bi opozorili še, da je Vesna v Križu le enkrat premagala Primorje (27. 10. 74) s 3:1. Ti podatki dokazujejo, da bo ta derbi gotovo zanimiv in privlačen za ljubitelje nogometa zato je vsako predvidevanje tvegano, saj je v tem 20. jubilejnem derbiju možen vsak izid. PAVIESE - ZARJA Zarjani gostijo pri ekipi, ki se je lani dobro izkazala, če upoštevamo, da je bila novinec v ligi. Paviese je namreč v sezoni 87/88 zmagala v prvenstvu 3. AL, skupina E in si s tem zagotovila napredovanje. Lani je igrala v 2. AL (skupina E) in z 28 osvojenimi točkami zasedla 10. mesto. Letos pa ni začela najbolje. V prvi tekmi je doma klonila pred San Vitom kar s 4:0, prejšnjo nedeljo pa se je takoj oddolžila ta ta pekoč poraz z zmago 2:1, kar v Gonarsu. Zarjani se v prvih dveh tekmah gotovo niso izkazali, posebno ne v obrambi. V 180 minutah igre so prejeli že 6 golov in zato so brez točk na lestvici. Navijači Zarje upajo, da se bo ta negativna serija jutri le končala. Naši nogometni tretjeligaši v glavnem dobro pripravljeni na novo sezono BREG Po hudi krizi celotnega društva se je moral tudi nogomet pri Bregu reorganizirati. V skladu z navodili občnega zbora si je nov odbor zavihal rokave in pričel z delom. Načelnik Silvester Koren je povedal, da sta dejansko nastala dva dela nogometnega odseka. V prvem sta članska ekipa in postava under 18, v drugem pa mladinske postave. Priprave za letošnje prvenstvo so se začele sredi avgusta, nogometaši pa so vadili vsak dan. Udeležba na treningih je bila zadovoljiva. Odigrali so več prijateljskih tekem, na primer z Marušiči onstran meje, nastopili pa so tudi na turnirju Primorja na Proseku. V primerjavi z lansko postavo je ekipa verjetno boljša, čeprav ne morejo računati na nekaj igralcev, ki so trenutno pri vojakih. Pri Bregu nekoliko zaskrbljeno pričakujejo prvo tekmo proti Gaji, ki je za njih tradicionalno neugoden nasprotnik. Med poletjem so člani društva izvedli z udarniškim delom nekaj izboljšav na nogometnem igrišču, ki pa ohranja v glavnem prejšnji videz. Glede uvrstitve ni hotel Silvester Koren dajati preveč obvezujočih izjav, po naravi je pesimist in ni navedel nobene točnejše prognoze ter ostal pri želji, da bi se ekipa bolje odrezala kot lani. SEZNAM IGRALCEV VRATARJA: Maurizio Suraci (letnik 1962), Eugenio Petronio (67). BRANILCI: Paolo Paoletti (61), Roberto Pečar (68), Giuliano Prašelj (69), Renato Sancin (71), Renzo Slavec (71), Reter Kozina (71), Doriano Paoli (67), Giacomo Cinguepalmi (70), Flavio Di-hiinich (68), Dario Pitacco (68). VEZNI IGRALCI: Paolo Jež (56), Fabio Corbatti (58), Miloš Tul (66), Silvano Olenik (68), Fabio Giuressi (69), Nikola Lacalamita (67), Marko Udovicich (58), Sergio Redivo (70). NAPADALCI: Gianpietro Celin (63), Alan Švara (70), Massimo Tamaro (70), Mitja Zonta (61). TRENER: Enzo Colavecchia. GAJA Pomožni trener Boris Rismondo je °nienil pomladitev ekipe z igralci, ki ?° prišli iz drugih klubov iz mesta, s ^sterimi ima Gaja prijateljske stike. ~nova pa bo za Gajo igral tudi Karlo U^brielli, eden klasičnih stebrov pad-dško-gropajskeg društva, ki je prebo-*el poškodbo. Gaja je letos opravila ?®1° skrbne priprave, ki so se začele avgusta. Treningov so se vedno Udeleževali skoraj vsi igralci, kar domuje, da so za prvenstvo primerno JPotivirani. Nekaj optimizma je vliko Udi drugo mesto na turnirju na Prose-?U, ob tem nastopu pa je Gaja opravi-a še turnirske tekme z ekipamo Por-Uale, S. Luigi, S. Vito. Prvič po več prvenstvih se obeta za ~aio začetek sezone s popolno posta-°' saj za sedaj še ni igralcev, ki bi med pripravami in v predprvenstve-nih tekmah utrpeli take poškodbe, ki bi odsvetovale igranje. Po lanski uvrstitvi na 5. mesto pričakujejo pri Gaji letos nekoliko višjo uvrstitev, čeprav menijo, da je sestava skupine zelo izenačena in tudi kakovostna. Igrišče ni bilo deležno med poletjem nobenih bistvenih sprememb. SEZNAM IGRALCEV VRATARJA: Massimiliano Zemanek (67) , Zdravko Kante (52). BRANILCI: Paolo Stranjščak (61), Massimiliano Gregori (61), Goran Suc-ci (66), Alessandro Ballarin (67), Karlo Gabrielli (61), Alessandro Dellagiaco-ma (68). VEZNI IGRALCI: Davide Bullo (71), Stefano Girardi (68), Marino Vengust (60), Alessandro Kalc (67), Claudio Pangoni (67), Alessandro Tome (63). NAPADALCI: Bruno Starc (49), Enzo Pečar (64), Bruno Gliotto (67), Mauriz-zio Netti (63), VValter Kalc (64). TRENER: Gianfranco Čermelj. KRAS Vodstvo z zmernim optimizmom pričakuje začetek prvenstva in skrit cilj je tudi povratek v višjo ligo. Tako je vsaj mnenje člana vodstva Vinka Gregorettija. V poletnem odmoru je prišlo do nekaterih bistvenih sprememb v sestavu igralskega kadra, popolna slika ekipe pa še ni povsem jasna in bodo o njej odločale prve tekme. Letos ne bo več igral za Kras Darko Škabar, Jd je bil dolgo let pravi steber ekipe. Škabar bo letos nastopal za Costalungo v prvi kategoriji. Vodstvu Krasa se je zdelo primerno, da Škabarju da izpisnico, ker bo pomenilo nastopanje v prvi kategoriji primerno ovrednotenje njegovega nogometnega znanja. Med kandidati za njegovo mesto v ekipi je tudi domačin Rudi Purič iz Repna. Priprave na letošnje prvenstvo je Kras začel sredi avgusta in je igral na poletnih turnirjih na Proseku in v Podgori, vendar brez vidnih tekmovalnih uspehov. Ekipa se bo tudi v tej sezoni posluževala domačega igrišča, na njem so med poletjem opravili normalna vzdrževalna dela, v kratkem pa bodo zamenjali tudi mrežo ograje. Ni izključeno, da bo Kras občasno oddajal igrišče ekipam B-lige, ki bodo prihajale v Trst za tekme proti Triestini. SEZNAM IGRALCEV VRATARJA: Giuliano Caputto, Col-lino. BRANILCI: Tul (64), Alan Škabar (70), Drago Purič (65), Paolo Villalta (55), Marcosini (63), Claudio Endrigo (68) , Michele Gregoretti (70), Fabio Cosman (54). VEZNI IGRALCI: Rudi Purič (64), Mitja Žagar (70), Cucovich (70), Albertini (63), Marco Leppore (70), Marjan Kalc (70). NAPADALCI: Boris Škrk (65), Forte (63), Somma (66), Luciano Škabar (70). TRENER: Ottavio Vatta. PRIMOREC Berto Čuk, predsednik trebenskega Primorca računa na ponovitev lanskega poteka rednega prvenstva. Čeprav brez pretiranega prepričanja uvršča ekipo med kandidate za prestop v drugo amatersko ligo. V skladu z napotki občnega zbora je društvo izvedlo v vasi agitacijsko delo, da bi pridobilo več privržencev in podpore. Rezultati pa v tem smislu niso bili posebno vzpodbudni. Pri Primorcu so tudi mnenja, da občila posvečajo premalo pozornosti življenju društva. Ekipa se je v primerjavi z lansko garnituro nekoliko spremenila in predvsem pomladila. Ob Primorcu naj bi bili kandidati za napredovanje tudi Aurisina, Opicina, Gaja in Kras. Toč-nejša slika bo po mnenju Čuka vsekakor razvidna komaj po kakšnih štirih tekmah. Od vidnejših imen letos ne bo igral za Primorec Husu, manjši pa bi utegnil zaradi študija biti doprinos Factii-na. Primorec je priprave začel 20. avgusta in odigral tri tekme proti Primorju, Vesni in Unionu. Objekt na Griži bo imel letos isto sliko kot med lanskim prvenstvom, v kratkem pa bo jasno, kdaj se bodo lahko začela dela za zgraditev primernih slačilnih in teniških igrišč. Na trenerski klopi bo letos sedel Roberto Lugnan, ki je že pred leti odigral pri Primorcu tri prvenstva. Nov mister naj bi se odlikoval po motiviranju igralcev, kar naj bi dalo večjega elana pomlajenemu kadru. SEZNAM IGRALCEV VRATARJI: Luciano Leone (57), Diego Bussani (65), Stefano Dellafontana (68). BRANILCI: Marko Kralj (60), Fulvio Čuk (68), Antonio Coppola (61), Kristjan Čanziani (69), Maurizzio Castro (63), Stefano Bacchia (56), Mauro Kralj (55), VValter Milkovič (58). VEZNI IGRALCI: Paolo Pittacco (65), Aleksander Kelemenič (62), Stefano Sanniti (71), Andrej Carli (68), Dimitrij Ferluga (69), Edvin Kralj (59). NAPADALCI: Alessandro Mule (65), Robert Legiša (67), Gianfranco Privi-leggi (53), Massimo Fachin (65). TRENER: Roberto Lugnan. SOVODNJE V goriško-furlanski skupini I 3. amaterske lige bo nastopala tudi enajsterica Sovodenj. Slovenski predstavniki so že pred dobrim mesecem začeli s pripravami pod taktirko trenerja Alfreda Spanghera, ki je bil potrjen na sovodenjski klopi. Spangher je lani dobro opravil svojo nalogo, saj je pomlajena ekipa pristala na sredini lestvice in s tem dosegla cilj, ki. si ga je zadala pred pričetkom prvenstva. V letošnji sezoni so načrti Sovodenj-cev nekoliko bolj ambiciozni, kot nam je potrdil tudi odbornik pri sovodenj-skem športnem društvu Igor Petejan. Lani so namreč izdelali srednjeročni program, ki predvideva v treh sezonah napredovanje v višjo ligo. Letos naj bi torej enajsterica, če bo seveda vse potekalo po začrtanih smernicah, igrala vodilno vlogo v prvenstvu, in zakaj pa ne, posegla celo v sam boj za prvo mesto. Te optimistične napovedi niso iz trte izvite, saj so v vseh predprven-stvenih predstavah Sovodenjci prikazali učinovito igro. Igralski kader bodo letos dopolnili vezni igralec Černigoj, ki je lani nastopal pri Audaxu, branilec Ulian, večletni član dober-dobske Mladosti, napadalec Sambo, ki se je vrnil iz Doberdoba in pa učinkoviti napadalec Vecchiet. SEZNAM IGRALCEV VRATARJA: Aleksander Gergolet (62), Robert Uršič (53). BRANILCI: Pavel Hmeljak (69), Moreno Marson (63), David Devetak (62), Ladi Tomšič (72), Claudio Ulian (57). VEZNI IGRALci: Fabjan Čevdek (55), Antonello Bicciato (62), Marko Černigoj (69), Marko Fajt (68), Aleš Fajt (66), Marko Gulin (69), Franco Pahor (70). NAPADALCI: Moreno Vecchiet (66), Alessandro Acconcia (61), Edi Sambo (56). TRENER: Alfrede Spangher. MLADOST V skupini I bo slovenske barve branila tudi doberdobska članska nogometna ekipa Mladosti. Po daljšem premoru, ko so Doberdobci nastopali v tržaški skupini, bodo letos ponovno zaigrali na goriškem področju. Odborniki društva so letos sklenili, da bodo ekipo znatno pomladili. Na ta način želi društvo vliti moštvu novih svežih moči, ki bodo verjetno šele v naslednjih sezonah obrodile zaželene sadove. Ekipo bo tudi v tej sezoni vodil trener Barbana. Kakšne so pravzaprav novosti v igralskem kadru? Vratar moštva bo obetavni Massimo Baldan, ki je prišel na posodo od sesljanske ekipe S. Marco. Iz te ekipe sta _prestopila v doberdob-ske vrste tudi Černič in Sandro Kobal, medtem ko je Falcicchio odstopilo društvo iz Ločnika. Ekipo bosta okrepila še Mitja Frandolič, ki je lani igral za Juventino in Devetta, ki je nastopal v Ronkah. Kraška postava je nedvomno perspektivno moštvo, saj se njegova povprečna starost suče okrog 22 let. Kakšne so ambicije kraške članske ekipe? Upoštevajoč pomladitev ekipe, je cilj društva doseči zlato sredino lestvice, kar bi bila nedvomno prav lepa izhodiščna točka za naslednjo sezono. SEZNAM IGRALCEV VRATARJA: Massimo Baldan (70), Angelo Bruni (53). BRANILCI: Fulvio Devetak (65), Valentino Černič (69), Gerardo Falcic-chia (68), Lucijan Frandolič (60), Da-njel Lakovič (71), Marko Zavadlav (67). VEZNI IGRALCI: Massimilano Ar-gentin (70), Giovanni Marušič (65), Mitja Frandolič (65), Walter Ferfolja (69). NAPADALCI: Davide Argentin (69), Robert Devetta (72), Hilarij Kobal (61), Sandro Kobal (65). TRENER: Enio Barbana. Skupina L SPORED 1. KOLA: Gaja - Breg; Hermada - Romana; Fincantieri -Primorec; Kras - Junior Aurisina; Opicina - Aurisina; Stock - S. An-drea. Skupina I SPORED 1. KOLA: Sovodnje -Fossalon; Vermegliano - Poggio; Begliano - Azzurra; Isonzo San Pier - Medea; Audax - Isonzo Tur-riaco; Sagrado - Mladost; Brazza-nese - San Lorenzo. Naročnina: mesečna 16.000 lir - celoletna 192.000 lir; v SFRJ številka 6.000.- din, naročnina za zasebnike mesečno 30.000 - din, trimesečno 85.000.-din, letno 320.000,- din, upokojenci mesečno 25.000, - din, trimesečno 65.000,- din, polletno 120.000. - din, letno 240.000 - din. Naročnina plačana vnaprej se med letom ne poviša. Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska, Trst 13512348 Za SFRJ - žiro račun 51420-603-31593 ADIT 61000 Ljubljana Kardeljeva 8/H. nad. - telefon 223023 Oglasi - Ob delavnikih trgovski 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 72.000 lir. Finančni in legalni oglasi 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 108.000 lir. Mali oglasi 760 lir beseda. Ob praznikih povišek 20%. IVA 19%. Osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. Oglasi iz dežele Furlanije-Julijske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku PUBLIEST - Trst, Ul. Montecchi 6 - tel. 7796-688, tlx 460270 EST I, iz vseh drugih dežel v Italiji pri podružnicah SPI. primorski M. dnevnik 30. septembra 1989 TRST - Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 7796-600 - Tlx 460894 GORICA - Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 533382 - 535723 ČEDAD - Ul. Rlstori 28 Tel. (0432) 731190 Odgovorni urednik Marko VValtritsch H Član italijanske sopisni založnikov FIE< zveze časopisnih Filipinska predsednica Aquinova se je uprla zahtevam družine pokojnega diktatorja Vdova Imelda želi, da bi Marcosa pokopali v družinskem grobu v pokrajini Dicos Norte MANILA - Marcosova smrt na Havajih je povzročila nemalo težav in nevšečnosti filipinski predsednici Cory Aquino, ki je izjavila, da za sedaj noče posmrtnih ostankov pokojnega diktatorja na filipinskih tleh. Nelagodje na Filipinih je bilo mogoče zaznati prav v glavnem mestu, kjer je predsednica Aguino pristala na to, da so razobesili zastave na pol droga. Agui-nova je dejansko klonila pred zahtevami opozicije, ki je sicer maloštevilna, a očitno skrbi predsednico. Filipinska predsednica je tudi prosila ZDA, naj uvedejo visoko denarno kazen, ki bi jo morala plačati tista letalska družba, ki bi »pritihotapila« na Filipine posmrtne ostanke Ferdinanda Marcosa. Marcosova vdova Imelda je medtem že organizirala impozantne pogrebne svečanosti, za katere se je sicer pripravljala že nekaj mesecev. Gospa Imelda je oblekla črnino, ni pa opustila razkošnega nakita, le da je diamante zamenjala s črnimi biseri. Pred vhodom v Marcosovo vilo so zvesti prijatelji pokojnega diktatorja postavili nekaj šotorov, ki so namenjeni vsem Filipincem v izgnanstvu. Nekaj tisoč Filipincev se je namreč zbralo, da bi še zadnjič pozdravili svojega bivšega »vladarja«, družina Marcos pa je pripravila pravo zakusko, ki bo trajala devet dni, kolikor dolgo bo pač Marcosovo truplo »na ogled«, kot je dejala njegova vdova. Gospa Imelda je tudi prosila ameriške oblasti, naj ji dovolijo, da svojega pokojnega moža pokoplje na Filipinih. Izjavila je celo to, da sicer ne bo pokopala trupla. Tudi na Filipinih izvajajo pritiske, saj pravijo, da je v pokrajini Ilicos Norte, kjer se je Marcos rodil, ostal odprt grob njegove 95-letne matere Josephe, ki je umrla pred nedavnim. Marcosov brat Pacifico je izjavil, da je grob odprt, ker je gospa Josepha izrazila željo, da bi jo pokopali s sinom, želje umirajočega človeka pa naj bi bile svete, trdijo člani družine Marcos, ki še živijo na Filipinih. Filipinski tisk je z velikim poudarkom zabeležil smrt bivšega diktatorja Marcosa (Telefoto AP) Hurikan Hugo je na svoji poti dosegel več rekordov NEW YORK — Hurikan Hugo je zaradi rekordne hitrosti, s katero je divjal in pustošil po Karibih in Združenih državah Amerike, že dobil nadimek »Ben Johnson«, porušil pa je še nekaj rekordov. Tako bo šel v zgodovino kot najdražji hurikan, samo zavarovalnice v ZDA pa bodo morale povrniti škodo v skupnem znesku 5600 milijard lir. Toda škoda, ki jo je Hugo povzročil je precej večja, saj zgornji znesek pokriva le zahteve privatnikov, ni pa upoštevana škoda na nezavarovanih stvareh, na cestah in železnicah ter na vodovodnem in električnem omrežju. Doslej je bil »najdražji« hurikan Frederick leta 1979, ki pa je zavarovalnice stal »le« 725 milijonov dolarjev. Pričakujejo, da bodo zavarovalnice v ZDA prejele približno 360 tisoč zahtevkov, največ odškodnin pa naj bi šlo v Južno Čarobno, ki naj bi zaradi škode dobila približno 2,5 milijarde dolarjev. Smrtna nesreča mladega Nemca na pobočjih Etne CATANIA Na vzpetinah Etne je v četrtek zvečer izgubil življenje 25-letni nemški turist Ralf Hubner iz Numberga. Skupaj s svojo zaročenko Anito Stinch si je želel od blizu ogledati izbruhe Etne in se je zato povzpel na Monte Pomiciaro. Toda pri vzponu je padel v prepad in tako umrl. Znak za preplah je dala Hubnerjeva zaročenka, ki je obvestila karabinjerje v Zafferani, njegovo truplo pa so našli šele včeraj zjutraj. Ugotovili so, da je bil zaradi padca na mestu mrtev. Medtem pa je Etna v zadnjih urah še okrepila svojo vulkansko aktivnost. Iz jugovzhodnega kraterja se lava vali proti nenaseljenima dolinama Valle del Bove in Valle del Leone. Izbruhi Etne so povezani tudi z živahno siz-mično dejavnostjo. Tudi v Sovjetski zvezi bodo izdelovali pande NEW YORK Popularno Fiatovo pando bodo od leta 1994 lahko kupovali tudi v Sovjetski zvezi, kjer naj bi letno izdelali 300.000 teh vozil. Pando bodo proizvajali v tovarni, ki bo sad skupne naložbe s Fiatom, dogovor o tem pa naj bi podpisali novembra, ko bo sovjetski voditelj Mihail Gorbačov obiskal Italijo. Kar zadeva skupno naložbo v Sovjetski zvezi, bodo tam proizvajali vozilo, ki bo razen nekaterih majhnih sprememb izredno podobno pandi. Vest je sporočil predsednik Fiata Giovanni Agnelli po zasedanju upravnega sveta v New Yorku. Agnelli pa se pri tem ni omejil le na Sovjetsko zvezo, temveč je govoril tudi o Fiatovih načrtih v Madžarski in Poljski. Predsednik italijanskega avtomobilskega velikana je zanimanje za vzhodnoevropski trg pojasnil z zaupanjem v perestrojko in proces demokratizacije, ki poteka v nekaterih vzhodnoevropskih državah. Seveda pa gre veliko Fiatovo zanimanje za te trge pripisati tudi komercialnim interesom turinske hiše, da prodre na tržišča, ki imajo po Agnellijevih besedah veliko kapaciteto »in katera je treba osvojiti prej, preden se tam pojavijo Japonci.« Glede Poljske je Agnelli povedal, da pripravljajo načrt za izdelavo vozila z majhno kubaturo, medtem ko so povsem drugačni načrti za Madžarsko. Tam je po Agnellijevem mnenju trg še nepripravljen in premajhen za prodor avtomobilske industrije, zato pa pri Fiatu razmišljajo, da bi z Madžarsko sklenili dogovor o sodelovanju na drugih industrijskih področjih. Iztiril se je vlak v ZDA ■ l Na Trgu Tienanmen so v rekordnem času postavili spomenik vojakom, ki so junija zatrli študentske demonstracije (Telefoto AP) Siti in vitki z novimi zdravili za hujšanje NEW YORK - Lakota je najboljši kuhar, zato je povsem naravno, da si želimo hrane, ko nam možgani sporočijo, da smo lačni. Prav zaradi tega je najtežji sovražnik vseh, ki bi radi shujšali, tisti podtalni občutek pomanjkanja, ki povzroča»luknje« v želodcu, po katerem se nesmis-leno pretakajo želodčne kisline. Znanstveniki so že pred leti sestavili nekatere farmacevtske preparate, ki krotijo občutek lakote in pomagajo pacientu pri hujšanju, saj mu s tabletami umetno »polnijo« želodec. Pondimin, Fluoxretine in Prozac so sestavine, ki delujejo predvsem krajevno, to je v želodcu, sedaj pa so ameriški znanstveniki menda ugotovili čudodelno snov, ki bo delovala na impulzih, ki jih možgani pošiljajo prebavnim organom. Po novem naj ne bi hujšali s pomočjo snovi, ki nam »omrtvičijo« želodec, pač pa bi nas tablete prepričale, da nismo lačni. Ker naše telo potrebuje goriva bodo morali na delo tisti encimi, ki skrbijo za preosnovo maščob. Tako bomo siti in vitki in to brez posledic, trdijo znanstveniki, ki nato dodajo, da je nova snov podobna valiumu... V ameriški zvezni državi Virginii se je iztiril vlak, ki je vozil na progi New York-Atlanta-New Orleans. Vlak je naletel na gasilski tovornjak, pri čemer sta bila dva gasilca pri priči mrtva. 150 potnikov je bilo ranjenih Črnogorski kraljevski par danes TITOGRAD Posmrtni ostanki zadnjega kraljevskega para Črne gore bodo »stopili« na tla te republike danes ob 9. uri v Baru, ko bo posebna jahta zaplula v mestno pristanišče. Po cerkvenem obredu bo povorka krenila proti Cetinju, da bi se za krajši čas zadržala na Njegoših, rojstnem mestu kralja Nikole. Posmrtna povorka bo prispela na Cetinje okoli 15. ure. Šla bo po glavni ulici do vladarskega doma, v kateri so Nikolo kronali za kralja Črne gore leta 1910. Tu naj bi posmrtne ostanke, kot je predvideno pričakal črnogorskoprimorski metropolit vladika Danilo, veleposlaniki držav, s katerimi je imela Črna gora v tistem času diplomatske odnose, kot tudi predstavniki federacije, republike in prebivalci mesta. Kralja Nikolo in kraljico Mileno bodo pokopali v nedeljo, L oktobra v dvorni cerkvi na Čipuru, v neposredni bližini znanega cetinjskega samostana. (dd) Na sliki: odhod krst iz San Rema v Baru Na snidenje v Trst Trst je tako redko na televiziji, da je nedvomno vredna prve strani televizijske priloge novica o televizijski nadaljevanki, v^kateri je Trst ^glavni oder dodajanja. V Trstu«, ki je bilo posneto po istoimenskem detektivskem romanu Giorgia Scerba-nenca. Nosilno vlogo v TV filmu ima Tonv Musante (na. fotografiji), ki pooseblja agenta ameriške obveščevalne službe Cia Kirka. Le-ta pride takoj po vojni v Trst, da bi preprečil atentat na jugoslovanskega predsednika Tita. sobota 20.30 Italia 1 Soldato blu (vestern) sobota 22.55 RAI 3 II fantasma della liberta (kom.) nedelja 20.30 RAI 2 Funerale a Berlino (krim.) ponedeljek 23.20 Rete 4 Buffalo Bill e gli Indiani - ovvero la lezione di storia di Toro Seduto (kom.) torek 20.30 RAI 2 Lo sgualo (dram.) sreda 22.50 Rete 4 Tre donne (dram.) četrtek 20.30 RAI 1 Wargames - Giochi di guerra (dram.) glasba ponedeljek 22.35 RAI 1 Accardo igra Mozarta ponedeljek 23.50 RAI 2 Umbria Jazz '89 - Stan Getz sreda 20.30 Italia 1 Zucchero Sugar Fornaciari: Oro Incenso & Birra - Tour '89 četrtek 22.15 TMC Montreaux Jazz Festival '89 šport sobota 14.00 TMC EP v odbojki: polfinalno srečanje (iz Stockholma) sobota 18.00 RAI 2 Košarka: polčas tekme A lige nedelja 13.45 TMC, 14.15 RAI 2 Avtomobilizem Fl: VN Španije (iz Jereza) nedelja 16.55 TMC SP v odbojki: finalno srečanje (iz Stockholma) torek 22.10 RAI 3 Aktualno: Droga - come uscirne sreda 18.00 RAI 2 Dokumentarna oddaja: II ritorno di Amedeo Modigliani četrtek 22.30 RAI 3 Aktualno: Verso Samarcanda petek 20.30 RAI 3 Aktualno: Telefone giallo ITALIJANSKE TV MREŽE 7.00 Film: Ti ho amato a modo mio -Infedele (dram., ZDA 1933, r. King Vidor, i. Ronald Colman) 8.30 Dokumentarec 9.30 Nad.: Appuntamento a Jubilee 11.00 Nadaljevanka: Chateauvallon 11.55 Vreme in dnevnik 12.05 Glas. odd.: Poletni maraton 13.30 Dnevnik, nato Prisma 14.30 Napoved TV sporedov 14.45 Sobotni šport: smučanje na vodi (iz Milana), 15.30 atletika (iz Palerma), 15.45 kolesarstvo (iz Bologne) 16.30 Rubrika: Iz parlamenta 17.00 Variete: II sabato dello zecchino 18.00 Kratke vesti in žrebanje lota 18.10 Nabožna oddaja 18.20 Oddaja o zdravju: Check-up 19.40 Almanah, vreme in dnevnik 20.30 Variete: predstavitev Fantastica 21.00 Variete: Fran Gala Prix Italia 22.30 Dnevnik, nato Posebnosti 23.40 Film: Frankenstein (srh., ZDA 1931, r. James Whale, i. Boris Karloff, Colin Glive), vmes, 0.30 nočni dnevnik in vreme RAI 2_________________________ 7.00 Risanke 7.50 Film: Ritorna 1'amore (kom., ZDA 1938, r. Carole Lombard) 9.30 Dokumentarec: Arno 10.00 Dok.: Giorni dEuropa 10.30 Dokumentarec: Spazio mušica 11.30 Film: Non alzare il ponte, abbas-sa il fiume (kom., ZDA 1968, r. Jerry Pariš, i. Jerry Lewis) 13.00 Dnevnik in športna prvenstva 13.40 Žrebanje lota 13.45 Nan.: La signora ed il fantasma 14.15 Capitol in Tutti frutti 15.40 Lassie in risanke 16.30 Dok.: Lei beve un po' 17.00 Šport: SP ritmični gimnastiki, 18.00 polčas košarkarske tekme A lige 18.55 Športni tednik: Dribbling 19.30 Horoskop, vreme, dnevnik, šport 20.30 Film: I due volti della vendetta (vestern, ZDA 1961, r. Marlon Brando, i. Marlon Brando) 22.50 Dnevnik - nocoj 23.05 Aktualno: Rosa & chic 24.00 Nočni dnevnik, nato SP v rit-mičmi gimnastiki, jahanje RAI 3________________________ 10.45 Aktualno: srečanje zgodovinskih avtomobilov 11.15 Dokumentarna oddaja: Spoznajmo Alpe-Adrijo 11.45 Napoved TV sporedov 12.00 Magazine 3 12.55 Šport: avtomobilizem F1 - poskusne vožnje za VN Španije 14.00 Deželne vesti 14.30 Šport: atletika (iz Perugie), 14.45 tenis (iz Palerma), 18.00 pokal prvakov v rokometu (iz Siracu-se) 18.45 Športna oddaja: Derby 19.00 Vreme in dnevnik 19.30 Deželne vesti 19.45 Dok. oddaja: Pred 20 leti 20.00 Video fragmenti: Black and Blue (ured. Paolo Macioti, Maurizio Malabruzzi, Massimiliano Verni) 20.30 Film: La croce dl ferro (vojni, VB-ZRN 1977, r. Sam Peckinpah, i. James Coburn) 22.40 Nočni dnevnik 22.55 Film: Il fantasma della liberta (kom., Fr. 1974, r. Luis Bunuel) 0.35 Dok. oddaja: Pred 20 leti Rockerji o vprašanju onesnaženja Zaradi svoje pronicljivosti in univerzalnosti je bila rock glasba že od začetka tudi močno politično orodje. Tega se dobro zavedajo tudi današnji angažirani rock glasbeniki, ki se lotevajo najrazličnejših pobud, kot je tudi prireditev O ur Common Future, posvečena vprašanju onesnaženja. Nocoj bo ob 22.30 po TMC na sporedu prvi od treh večerov (naslednja bosta 7. in 14. 10.), v okviru katerih bodo nastopili Stevie VVonder, Bob Geldof, Sting (na sliki) in drugi. wk ZASEBNE TV POSTAJE CANALE 5_____________ 7.30 Nanizanki: Aliče, 8.00 Fantasilandia 9.00 Aktualna oddaja: Agenzia matrimoniale 9.30 Aktualna oddaja: Cer-co e offro 10.001 cingue del 5. piano 10.30 Kviz: Časa mia 12.00 Nanizanka: I Jefferson 12.45 Kvizi: Il pranzo e servi- to, 13.30 Čari genitori, 14.15 Gioco delle cop-pie 15.00 Aktualna oddaja: Agenzia matrimoniale 15.30 Aktualna oddaja: Cer-co e offro 16.00 Nan.: Love Boat, 17.00 Attenti a guei due 18.00 Kvizi: O.K. il prezzo e giusto!, 19.00 11 gioco dei 9, 19.45 Tra moglie e marito 20.30 Film: Chi trova un amico trova un tesoro (pust., It. 1981, r. Sergio Corbucci, i. Bud Spencer, Terence Hill) 22.30 Nanizanke: Časa Via-nello, 23.00 Ovidio, 23.30 Petrocelli, 0.25 Lou Grant, 2.15 Bonan-za RETE 4______________ 8.30 Dokumentarec: Planeta Big Bang 10.30 Film: Il ventaglio (dram., ZDA 1950, r. Otto Preminger, i. Je-anne Crain, Madelei-ne Carroll) 12.15 Nanizanka: La piccola grande Neli 12.40 Otroška oddaja: Ciao Ciao, vmes risanke 13.45 Nad.: Sentieri 14.45 Film: Sabato tragico (dram., ZDA 1955, r. Richard Fleischer, i. Victor Mature, Lee Marvin, Ernest Bor-gnine) 16.30 Nad.: La valle dei pini, 17.30 Febbre damore 18.30 Nanizanki: General Hospital, 19.30 Quincy 20.30 Film: Non mandarmi fiori (kom., ZDA 1964, r. Norman Jewison, i. Rock Hudson, Doris Day, Tony Randall) 22.25 Film: Big Boss (krim., ZDA 1974, r. Menahem Golan, i. Tony Curtis, Anjanette Comer, Michael Callan) 0.30 Nanizanke: Ironside, 1.30 Agente speciale, 2.30 Adam 12 ITALIA 1___________ 7.00 Risanke 8.30 Nan.: Strega per amo-re, 9.00 Mork e Mindy, 9.30 Cannon, 10.30 Agenzia Rockford, 11.30 Simon & Simon 12.35 Aktualno: Anteprima 13.00 Dokumentarna oddaja: Jonathan 13.30 Rubrika: Calciomamia 14.30 Glasbena oddaja: Be Bop A Lula 15.30 Aktualno: So to Speak 16.00 Otroški spored 18.00 Nanizanka: Arnold 18.35 Variete: Musiča E' 19.30 Nanizanka: I Robinson 20.00 Risanka: Ti voglio beneDenver 20.30 Film: Soldato blu (vestern, ZDA 1970, r. Ralph Nelson, i. Peter Strauss, Candice Bergen) 22.40 Šport: VVrestling 23.25 Variete: Zio Tibia Picture Show 0.10 Film: In corsa con il diavolo (srh., ZDA 1975, r. Jack Starrett, i. Peter Fonda, VVarren Oates) 1.55 Nanizanka: Star Trek ODEON_______________ 9.30 Nanizanka: Thomas & Senior 13.00 Otroški variete: Sugar 13.30 Rubriki: Top motori, 14.00 Forza Italia (pon.) 15.00 Guinnessovi primati 15.30 Nad.: Anche i ricchi piangono, 16.30 Maria 17.30 Nanizanka: Rituals 18.00 Dok.: Beyond 2000 18.30 Dok.: Človek in zemlja 19.30 Rubrika o motorjih 20.00 Nanizanki: I misteri di Orson VVelles, 20.30 T and T 21.00 Film: California Drea-ming (kom., ZDA 1979, r. John Hancock, i. Dennis Christopher, Tanya Roberts) 23.00 Film: Corsa al massac-ro (glas., ZDA 1986, r. David VVinters, i. Josh Brolin, Robert Rustler) TMC________________ 7.30 Vesti: Evening News 8.30 Dok. o naravi 9.00 Nanizanki: Ai confini delTArizona, 10.00 Trauma Center 12.00 Aktualno: A tutfoggi 13.00 Šport: avtomobilizem F1 - poskusne vožnje VN Španije (iz Jereza), 14.00 EP v odbojki -polfinalno srečanje, SP v ritmični gimnastiki (iz Sarajeva) 20.00 Vesti: TMC News 20.30 Film: Nido di spie (krim., Fr. 1981, r. Ale-xandre in Vladimir Naumov, i. Alain Deon, Curd Jurgens) 22.20 Glasbena oddaja: Our Common Future 24.00 Šport: boks - finalni dvoboji SP (iz Moskve) TELEFRIULI___________ 11.30 Dražba 12.00 Glas. oddaja: Voglia di mušica 12.30 Rubrika o motorjih 13.00 Vesti 13.30 Rubrika: Šport Club 14.30 Glas. odd.: Musič box 18.00 Nan.: Jessica Novak 19.00 Dnevnik 19.30 Rubrika: Dan za dnem 20.00 Rubrika: Fuori campo 20.30 Film: Una gelata pre-coce (dram., ZDA 1985, i. Ben Gazzara, Gena Rovvlands) 22.30 Koncert klasične glasbe 23.30 Dnevnik, nato dražba 0.30 Vesti: News TELE 4______________ SLOVENSKE MREŽE RTV Ljubljana 1______________ 8.10 Otroška matineja: Radovedni Taček - Struna, 8.25 Prgišče priljubljenih pravljic - Zlatolaska, 8.30 Železniška postaja, 8.45 Ciciban, dober dan, 8.55 Pravljičar, 9.20 1000 idej za naravoslovce, 9.40 Iz zgodovine slovenskega naravoslovja 14.20 Druga godba '89: Remmy Onga-la in Orchestre super Matimila 14.40 Film: Kraj bistrih voda (ZDA, 1969, r. Jack Couffer, i. Bill Tra-vers, Virginia McKenna) 16.30 Dnevnik, 16.50 risanka 17.00 Šport: EP v odbojki - polfinale 18.25 Dok.: Na pragu 21. stoletja 19.00 Risanka, 19.10 Inf. oddaja za goste iz tujine, 19.15 TV okno 19.30 Dnevnik, vreme, Naš utrip 20.20 Žrebanje 3x3 20.30 Kolo sreče 22.05 Dnevnik in vreme 22.20 Nan. Delo na črnem 23.15 Film: Truplo kot dokaz (krim., ZDA 1987, r. Roy Campanella II, i. Margot Kidder, Barry Bos-twick, Caroline Kava) RTV Koper____________________ 13.30 TVD Novice 13.40 Rubrika o košarki: Sottocanestro 14.30 Bezbol 16.00 Nogomet: angleško prvenstvo 17.45 Rugby (pon.) 19.00 Dokumentarna oddaja: Čampo base 19.30 TVD Stičišče 20.00 Športna oddaja: Juke Box 20.30 Nogomet: tekma španskega prvenstva 21.45 TVD Novicee 21.55 Avtomobilizem Fl: VN Španije 22.30 Nogomet: angleško prvenstvo RTV Ljubljana 2__________________ 16.00 Poskusni satelitski prenosi 19.00 Aktualno: Jugoslavija, dober dan 19.30 Dnevnik 20.10 Film: Mesto iluzij (ZDA 1952, r. Vincente Minelli, i. Lana Turner, Kirk Douglas, Bary Sullivan, Gloria Graham) 22.00 Šport: SP v ritmični gimnastiki, 22.45 SP v boksu RADIO ■ RADIO ■ RADIO • RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 8.00, 10.00, 14.00, 17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro -po naše, koledarček; 8.00 Deželna kronika; 8.10 Kulturni dogodki; 8.40 Ever-greeni; 9.25 Glosa; 9.30 Valčki in polke; 10.00 Pregled tiska; 10.10 Koncertna glasba; 11.30 Črnske duhovne pesmi; 12.00 Življenje onkraj življenja; 12.25 Priljubljene melodije; 12.40 Co-rovivo 88: mešani zbor Rauscedo; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Oddaja iz Benečije, Rezije in Kanalske doline: Tam za goro...; 16.00 Sobotno popoldne - zabavno kulturna oddaja (1. del); 17.00 Kulturna kronika; 17.10 Sobotno popoldne (2. del); 18.00 Radij, nadalj.: Magellanov oblak (5. del); 18.40 Orkestralna glasba; 19.20 Zaključek sporedov. LJUBLJANA 5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 19.00, 21.00, 22.00, 23.00, 24.00 Poročila; 6.50 Dobro jutro, otroci; 7.00 Kronika; 8.05 Pionirski tednik; 9.05 Glasba; 9.35 Turistični napotki; 10.05 Kulturna panorama; 1L05 Vili Vodopivec predstavlja; 12.10 Čestitke poslušalcev; 13.00 Danes; 13.30 Poslušalci čestitajo; 14.40 Merkurček; 15.15 Radio danes, radio jutri; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Od melodije do melodije; 17.00 Mozaik; 18.05 Znano in priljubljeno; 19.35 Lahko noč, otroci; 19.45 Z ansambli; 20.00 Radio na obisku; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Z orkestri; , 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Nočni program. RADIO KOPER (slovenski program) 13.30, 14.30, 19.30 Poročila; 6.00 Jutranja glasba; 6.10 Vremenska napoved in prometni servis; 6.30 Jutranjik in ceste; 7.00 Jutranja kronika; 7.30 Pregled dnevnega tiska; 8.00 Prenos Radia Lj; 13.00 Kruh in sol Radia Koper; 14.35 Pesem tedna; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 17.00 Brda, Brda vinorodna; 17.15 Zamejska reportaža; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00 Dajmo naši 18.35 Glasbena starinarnica; 19.30 Prenos Radia Lj. RADIO KOPER (italijanski program) 6.15, 8.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.00 Glasba; 6.05 Almanah; 6.30 Zgodovinski utrinki; 6.50 Simfonija zvezd in horoskop; 7.30 Vodeni go-vorno-glasbeni program; 8.25 Pesem tedna; 8.35 Mi in vi; 9.32 Dragi Lucia-no; 10.00 Dnevni pregled tiska; 10.40 Družinsko vesolje; 11.00 Narečna oddaja; 11.30 Italiana; 12.00 Glasba po željah; 13.00 Poslušalci čestitajo; 14.33 Pesem tedna; 14.45 Športna oddaja; 15.00 Ob treh popoldne; 16.05 Disco scoop; 17.35 Discoteka sound; 18.40 Mi in vi; 20.00 Nočni program. RADIO OPČINE 7.30, 13.30, 17.30 Poročila; 10.00 Pogovor z vedeževalko; 11.00 The Best of Rock; 14.00 Okno na Benečijo (pon.); 15.00 Glasba po željah; 17.35 Kje, kaj, kako, zakaj; 20.00 Sobotni vrtiljak. i 1 FILMI NA MALEM EKRANU V ŽARIŠČU Sony super star Japonskemu kolosu elektronike Sony je, kot kaže, končno uspelo: upravni svet em-riške producentske hiše Columbia Pictures je sprejel japonsko ponudbo in bo prodal dober del delnic. Sony, ki je že večinski delničar ameriške firme CBS za proizvodnjo plošč in kaset, se bo oborožen tudi z vso prestižno filmsko in video biblioteko Columbie Pictures lahko izkrcal na donosnem ameriškem in trgu kulturnozabavnih prireditev. Kot poročajo agencije, bo japonski koncern odštel za Columbio Pictures 4,3 milijarde dolarjev. Poled Columbie pa je Sony ravno včeraj odkupil še producentsko hišo Guber-Peters Entertainement Company iz Los Angelesa. Vodstvo Sonyja je novinarjem pojasnilo, da bo skušalo uresničiti vse možne sinergije med lastno tehnologijo ter video biblioteko in kulturnim kapitalom ameriške producentske hiše. Columbia Pictures je namreč ena najbolj znanih in prestižnih ameriških filmskih producentskih hiš, saj ima v svoji kinoteki okoli 3000 filmov, med katerimi vrsto klasikov in tudi sodobnih uspešnic, kot sta Ghostbusters ter Casualities Of War. Poleg filmov ameriška družba upravlja 802 kinematografski dvorani in pripravlja vrsto uspešnih programov za ameriške televizijske mreže. Ta kulturni in prireditveni kapital je privabil japonskega kolosa, ki se želi uveljaviti na donosnem ameriškem trgu prireditev. To to ni edini cilj. Z nakupom ameriške hiše si je Sony zagotovila tudi pravice za izkoriščanje tega ogromnega potenciala. Pred leti je namreč Sony, ki je med prvimi prišel na trg videotapeov, skušal zaman uveljaviti svoj standard betamax, ker ob elektronskih napravah ni imel zadostne ponudbe že posnetih filmov in drugih programov. Sedaj se Sony pripravlja, da pošlje na trg nov videotape z 8-milime-terskim standardom. In skupno s strojem skuša zagotoviti kupcem tudi zadostno ponudbo kvalitetnih in zabavnih programov, da bo zaslužek dvojen. GERMANIA ANNO ZERO - Italija in ZRN 1948 V soboto, 30. septembra, ob 23.35, na RAI 3. Dramatični film. Oče italijanskega neorealizma Roberto Rossellini prikazuje s krutimi in obenem nežnimi črno-belimi posnetki klateško življenje nemirnega mladostnika Edmunda (Franz Kroger) med ruševinami povojnega Berlina. Prehitro dozoreli otrok bega po razdejanih četrtih in hišah bivšega glavnega mesta Velike Nemčije, zvodi ga brezvestnež, zastrupi onemoglega očeta... Rossellini je s tem presunljivim in obenem liričnim filmom rekonstruiral vso tragiko povojne Nemčije in z nazorno zgodbo nesrečnega protagonista izrazil vsesplošen občutek zbeganosti v družbi. S tem skoraj dokumentarnim igranim filmom je režiser končal epsko fazo (Rim odprto mesto, Paisa) in začel pot v novo dobo eksistencialnih del kot Evropa 51 in Potovanje v Italijo. Z\ VIDEO NOTES Oddaja: ::.i.X.w.■...'..v';. Postaja:_. ITALIJANSKE TV MREŽE i RAI 1_________________________ 7.00 Nan.: Ouello della porta accanto 8.15 Ape Maia, 9.00 Psammed 9.15 Dok. oddaja: Quarkov svet 10.00 Sodobna nabožna glasba 11.00 Maša in nabožna oddaja 12.15 Zelena linija 13.00 TG l una, vmes dnevnik 13.55 Kviz: Toto-TV Radiocorriere 14.05 Športne vesti 14.15 Film: Cacciatori di sogni (dram., ZDA 1984, r. Arthur Dubs) 15.50 Športne vesti 16.00 Nan. Un giorno d estate 16.50 Športne vesti 17.00 TV film: Solo tu mi manchi (kom., Fr., r. J, D. Valcroze) 18.15 Športna oddaja: 90. minuta 18.40 Glasba: Dallltalia con amore 19.50 Vreme in dnevnik 20.30 Nadaljevanka: Gli ultimi giorni di Pompei (r. Peter Hunt, i., F. Nero, L. Olivier, 3. del) 22.05 Športna nedelja 24.00 Nočni dnevnik in vreme 0.10 TV film: Charlie (krim., VB 1984, r. Martin Campbell, 2. del) 1.00 Tenis: Turnir Grand Prix RAI 2_______________________ 7.00 Risanke 7.50 Due rulli di comicita 8.30 Nan.: La pietra di Marco Polo 9.00 Dok. oddaja: Pessi e lllusia 10.10 Srečanja včeraj in danes 10.40 Film: II grande sonno (krim., ZDA 1946, r. Hovvard Hawks, i. Humphrey Bogart) 12.30 Odlomki iz rubrike o zdravju 13.00 Dnevnik, športne vesti in vreme 13.30 Rubrika o medicini: Trentatre 13.45 Videomusic 14.15 Šport: avtomobilizem Fl: VN Španije (iz Tereza), atletika (iz Siderna), jahanje (iz Rima), SP v boksu (iz Moskve) 17.55 Variete: Tirami su 18.50 It. nogometno prvenstvo A lige 19.35 Vreme in dnevnik 20.00 Šport: Domenica sprint 20.30 Film: Funerale a Berlino (krim., VB 1966, r. Guy Hamilton, i. Michael Caine) 22.10 Dnevnik in vreme 22.25 Aktualno: Mixer nel mondo 23.25 Rubrika o židovski kulturi 23.55 Umbria Jazz '89 RAI 3___________________. 10.55 Nanizanka: Vita col nonno 11.45 Film: Marisa la civetta (kom., It. 1957, r. Mauro Bolognini, Marisa Allasio, Renato Salvatori 13.05 Nanizanka: Professione pericolo - Io ti dichiaro... morto 14.00 Deželni dnevnik 14.10 Dok. oddaja: Drobci 14.45 Variete: Prove tecniche di tras-misione (vodijo Piero Chiam-bretti, Nanny Loy, Sandro Paternostre in Helenio Herrera) 17.00 SP v ritmični gimnastiki (iz Sarajeva) 18.35 Športna oddaja: Domenica gol 19.00 Dnevnik 19.30 Deželne vesti 19.45 Deželne športne vesti 20.00 It. nogometno prvenstvo B lige 20.30 Film: Tarzan uomo scimmia (pust., ZDA 1981, r. John Derek, i. Bo Derek, Richard Harris, Mi-les O Keefe) 22.20 Aktualno: Bambini 22.50 Filmske novosti 22.55 Nočni dnevnik 23.10 Deželni nogomet STAJE Razgibani nedeljski popoldnevi po RAI 3 V prejšnjih letih nam je RAI 3 ponudila umirjene nedeljske popoldneve, za katere je bila značilna Barbatova ironija, Va' pensie-ro pa sta razgibala Teletango in posebni poročevalec Chiambretti. Letošnja nedeljska popoldanska oddaja Prove tecniche di trasmissio-ne (RAI 3 14.45) bo najbrž en sam vulkanski izbruh demencialnega humorja zvezde tretje televizijske mreže Piera Chiambrettija (na slikij. Ob strani mu bodo med drugimi Paternostre, Loy in Herrera. ■ ZASEBNE TV PO CANALE5_____________ 9.00 Šport: golf 10.00 Informativna oddaja 10.30 Aktualno: 11 girasole 11.00 Rubrika: Fatto da me 11.15 Rubrika: Cammina, cammina 11.30 Nanizanka: I Jefferson 12.00 Variete: Rivediamoli 13.00 Glasbena oddaja: Su-perclassifica Show 14.00 TV film: Disperata-mente Giulia (1. in 2. del, pon.) 17.00 Variete: Anteprima 17.30 Nanizanka: Ovidio 18.00 Kviza: O.K. il prezzo e giusto, 19.45 La ruota della fortuna 20.30 TV film: Disperata-mente Giulia (dram., r. Enrico Maria Salerno, i. Tahnee VVelch, Fa-bio Testi, 3. del) 22.35 Variete: Nonsolomoda 23.05 Aktualni oddaji: In prima linea, 23.50 Ita-lia domanda 0.50 Šport: golf 1.50 Nanizanki: Petrocelli, 2.45 Lou Grant RETE 4______________ 8.00 Jutrišnji svet 8.30 Nanizanka: La grande vallata 9.30 Film: Schiavo d amore (dram., ZDA 1934, r. John Cromwell) 11.15 Nanizanka: Due onesti fuorilegge 12.05 Dok. oddaja: Pianeta Big Bang 13.50 Film: La ragazza di Manhattan (kom., ZDA 1948, r. Alfred E. Green, i. George Montgomery) 15.10 Film: La superba creo-la (dram., ZDA 1947, r. John Stahl, i. Rex Har-rison, Maureen O Ha-ra) 17.15 Nan.: Arabesgue, 18.00 Marcus Welby 19.00 Film: Lo specchio scu-ro (krim., ZDA 1946, r. Robert Siodmak, i. Olivia De Havilland) 20.30 Film: La battaglia dei giganti (vojni, ZDA 1965, r. Ken Annakin, i. Henry Fonda) 23.05 Film: Un matrimonio (kom., ZDA 1978, r. Robert Altman, i. Vittorio Gassman) 1.20 Nanizanki: Ironside, 2.15 Adam 12 ITALIA 1____________ 8.30 Otroška oddaja: Bim bum bam in risanke 10.30 Nan.: Starman, 11.25 Luomo di Atlantide 12.20 Predstavitev nogometnega prvenstva 12.50 Šport: Grand Prix 14.00 Film: II figlio di Cleo-patra (pust., It., 1964, r. Ferdinande Baldi) 16.00 Bim bum bam, vmes risanke 18.00 Nanizanka: II caccia-tore di ombre 19.00 Risanke: Teodoro e V-invenzione che non va, 19.30 The Real Ghostbusters, 20.00 Puffi 20.30 Film: Piedone d Egitto (kom., It., 1980, r. Ste- no, i. Bud Spencer, Enzo Cannavale) 23.35 Film: American Drea-mer (kom., ZDA 1984, r. Rick Rosenthal, i. Tom Conti, Giancarlo Gi-annini) 0.35 Nanizanki: Search, 1.35 StarTrek ODEON_______________ 13.00 Aktualno: Ouestitalia 13.30 Film: Follie d inverno (glas., ZDA 1936, r. George Stevens, i. Fred Astaire) 15.30 Film: False accuse (krim., ZRN, r. Erich Neureuther, i. Nicole Heesters, Peter Nassa-uer) 17.30 Dok.: Luomo e la terra 18.00 Nan.: Night Heat 19.30 Nanizanka: Misfits 20.30 Film: Sessanta minuti per Danny Masters (dram., ZDA 1982, r. Galeb Deschanel, i. Griffin 0'Neal, Teri Garr) 22.30 Film: Come una rosa al našo (kom., It., 1976f r. Franco Rossi, i. Ornel-la Muti, Vittorio Gassman) 0.30 Nanizanka: T and T TMC________________ 8.30 Risanka: Snack 12.00 Papežev blagoslov 12.15 Glasbena oddaja: Dram 13.45 Šport: Avtomobilizem Fl - VN Španije (iz Je-1 reza), 16.55 EP v odbojki - finale (iz Stockhol- ma), 19.00 SP v ritmični gimnastiki (iz Sarajeva) 20.00 Vesti: TMC News 20.30 Film: L’anno crudele (dram., VB 1963, r. Peter Glenville, i. Law-rence Olivier, Simone Signoret) 22.30 Dok. oddaja: Sivi planet 23.30 Dok. oddaja: I Ninja 24.00 SP v boksu - finalni dvoboji (iz Moskve) TELEFRIULI__________ 10.30 Nanizanka: Jessica Novak 11.30 Dražba 12.00 Aktualno: Velike razstave 12.30 Šport: Fuori campo 13.00 Rubrika: Župan in njegovi ljudje 14.30 TV film: II mio amico orso (pust., r. Leonid Makarišev, i. Nataša Bubnova, Vitalij Bujanov) 16.00 Musič box 18.00 Nan.: Finche vita non ci separi 19.00 Dnevnik - šport 20.30 Film: Napoleone ad Austerlitz (zgod., Fr. 1960, i. Pierre Mondy) 23.30 Športne vesti 1.00 Dražba 1.30 Vesti: News TELE 4_____________ (Se povezuje s sporedi Italia 1) Lastne oddaje: 19.30 Dnevnik in šport 20.30 Zadnje vesti in šport 1 I m 1 i SLOVENSKE MREŽE RTV Ljubljana 1_______________ 9.00 Video strani 9.10 Otroška matineja: Živ Žav 10.00 Nanizanka: Pika nogavička (1. del) 10.30 Nanizanka: Delo na črno (pon. 15. dela) 11.30 Videomeh 12.00 Kmet. oddaja: Ljudje in zemlja 13.00 Nadaljevanka: Saški blišč in pruska slava (3.del) 15.40 Video strani 15.45 Prisluhnimo tišini 16.30 Dnevnik 16.45 Poslovne informacije 16.50 Film: Muppetki in mojstri (dok., VB) 18.45 Risanka 18.55 Video strani 19.00 TV Mernik 19.15 TV Okno 19.30 Dnevnik, vreme, Zrcalo tedna 20.20 Drama: Tako se je kalilo jeklo (Ž. Žilnik- B. Andric, i. Lazar Ristovski, Liljana Blagojevič, Tanja Puin, 1. in zadnji del) 21.25 Zdravo, vmes dnevnik 22.55 Video strani RTV Koper____________________ 10.45 Dok. oddaja: Čampo base (pon.) 11.15 Rubrika o tenisu 13.30 TVD Novice 13.40 Dok. oddaja: Čampo base (pon.) 14.15 Rugby: mednarodno srečanje 16.00 Športna oddaja: Juke Box (pon.) 16.45 Bezbol (pon.) 18.30 Dok. oddaja: Čampo base (pon.) 19.00 Football: tekma prvenstva NFL 20.00 Športna oddaja: Juke Box 20.30 Športna oddaja: A tutto campo 22.00 TVD Novice 22.10 Avtomobilizem Fl: VN Španije 22.45 Golden Juke Box RTV Ljubljana 2________________ 10.00 Danes za jutri in nadaljevanka 13.00 Športno popoldne: SP v ritmični gimnastiki, EP v odbojki, SP v boksu (finale), SP v dresurnem jahanju (iz Lipice) 19.30 Dnevnik in premor 20.00 Da ne bi bolelo: Bronhitis 20.20 Dok.: Železnice sveta 21.10 Dok.: Črni bor 22.00 Športni pregled RADIO ■ RADIO ■ RADIO RADIO TRST A 8.00, 13.00, 19.00 Radijski dnevnik; 14.00 Poročila; 8.20 Koledarček; 8.30 Kmetijski tednik, nato Glasbeni listi; 9.00 Maša; 9.45 Pregled tiska; 10.00 Nedeljska matineja, 10.15 Mladinski oder: Ne podite proč sanj!; 10.40 Coun-try. glasba; 11.00 Za smeh in dobro voljo; 11.30 Filmi na ekranih; 11.45 Vera in naš čas, 12.00 Narodnostni trenutek Slovencev v Italiji; 13.20 Nedeljski zbornik: Glasba po željah; 14.00 Poročila in deželna kronika, 14.10 Radijska nadalj.: Čemu mi gosli, gosli zlate, v 3 delih o goriškem slavčku Simonu Gregorčiču (pon.); 14.55 V studiu z vami: Sergej Verč (1. del); 17.00 Šport, vmes Glasbeni listi; 17.30 V studiu z vami (2. del); 19.20 Zaključek. LJUBLJANA 5.00, 6.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 17.00, 19.00, 23.00 Poročila; 7.00 Jutranja kronika; 8.05 Radijska igra; 9.05 Še pomnite tovariši; 9.45 Pesmi boja in dela; 10.05 Nedeljska matineja; 10.35 Reportaža; 11.03 Naši poslušalci čestitajo;. 12.00 Na današnji dan; 13.20 Za naše kmetovalce; 15.30 Aktualno: Dogodki in odmevi; 16.00 Lojtrca domačih; 17.05 Amaterski zbori pojo; 17.30 Zabavna radijska igra; 18.30 Operne melodije; 19.30 Zabavna glasba; 19.35 Lahko noč, otroci!; 19.45 Glasbene razglednice; 20.00 V nedeljo zvečer; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Za prijeten konec dneva; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Nočni program in nočna glasba. RADIO KOPER (slovenski program) 10.30, 14.30 17.30 Poročila; 19.00 Radijski dnevnik; 10.00 Glasba, Sosednji kraji in ljudje, pozdrav, Na današnji dan, reportaže, intervjuji; 11.30 Polje, kdo bo tebe ljubil; 12.00 Glasba po željah; 12.45 Zabavna oddaja v narečju: Vanka in Tonca; 14.45 Pesem tedna; 15.00 Glasbena oddaja: Nedeljski ritem; 15.30 Radio Koper ria obisku; 16.30 Glasbena oddaja: Lestvica popevk Radia Koper - Vročih deset; 19.30 Radio Ljubljana. RADIO KOPER (italijanski program) 7.15, 12.30, 19.30 Dnevnik; 8.30, 10.30, 13.30, 17.30 Poročila; 6.00 Glasba; 6.05 Almanah; 6.30 Zgodovinski utrinki; 6.50 Simfonija zvezd in horoskop tedna; 7.35 Glasba; 8.00 Vse o radiu; 8.45 Športna oddaja; 9.30 Dragi Luciano (oddajo vodi Luciano Minghetti); 10.00 Najlepših sedem; 10.40 Družinsko vesolje; 11.00 Dogodki in odmevi; 11.30 Jtaliana; 12.00 Glasba po željah; 13.00 Čestitke v živo; 14.33 Pesem tedna; 15.00 Glasba, športni dogodki in komentarji; 18.00 Glasbena oddaja: Najnovejše Long Playing plošče; 19.40 Športna nedelja; 20.00 Prenos Radia Ljubljana. RADIO OPČINE 10.30, 14.30, 16.30 Poročila; 10.00 Jutranji val; 12.30 Oddaja z odborniki SKD Tabor z Opčin; 13.00 Glasba po željah; 20.00 Nočna glasba. FILMI NA MALEM EKRANU PRIČEVANJA Tiranska opica Od kar je boj proti drogam postal eno od glavnih problemov razvitega in nerazvitega sveta in so vojne napovedi mamilom spet na prvih straneh časopisov, so tudi izpovedi ljudi, ki so se izkopali iz tunela droge stalnica, ki jih ponujajo mediji. Še zlasti pa so za vse medije take izpovedi privlačne, ko gre za zvezdnike. In Keith Richards, član slovite angleške rock skupine Rolling Stones je nedvomno še vedno zvezdnik. V dolgem intervjuju z novinarji britanske mreže BBC je Keith Richards obujal spomin na sedemdeseta leta, ko je bil povsem zasvojen s heroinom, in opisal svoj boj, da bi se osvobodil »ostudne opice«, ki se ga je okelnila z vsemi močmi. Glavni vzgib, ki mu je pomagal, da se je izkopal iz suženjstva, je bila ljubezen do otrok, pravzaprav želja, da bi jim prihranil ponižanje stalnih nočnih vdorov policije. »Stalno sem bežal, nočni vdori policije v moja bivališča so noč za nočjo prebujali otroka, ki sta se čutila zaradi tega ponižana in osramočena, predvsem pa sta bila hudo prestrašena. Med turnejo v Kanadi sem končno prišel do spoznanja, da ni več mogoče živeti na tak način. Zato sem sklenil, da se osvobodim suženjstva heroina.« »Nevarnost droge,« je dodal Richards, » je predvsem v dejstvu, da se zasvojenec ne zaveda posledic, dokler ne postane res nepopisno nevarna.« Glasbenik je dodal, da je bil v času zasvojenosti vselej oborožen, da bi se branil pred razpečevalci. »Danes si ne morem niti predstavljati, kaj sem vsega počel, da bi prišel do mamila. Zato je droga tako nevarna, ker je človek pripravljen na vse, da si jo preskrbi.« IL GRANDE SONNO - The Big Sleep - Veliki sen. ZDA 1946 V nedeljo, 1. oktobra, ob 10.40, na RAI 2. Filmska detektivka. Z Bogartom in njegovimi filmi je skoraj neobhodna inflacija besed o njegovem »mitu«, o njegovih »klasičnih likih« in o pravcatih »kultnih filmih«, ki jih je Bogey »nepozabno« poosebil. V kategorijo nepogrešljivih Bogartovih »kultnih filmov«, od »slovite« Casablance do Malteškega sokola, sodi seveda tudi Veliki sen, v režiji H. Hawksa. Jekleni Bogart nastopa tu v vlogi prototipa ameriškega zasebnega detektiva Philipa Marlovva, ki po naročilu uglednega klienta išče film z opolzkimi slikami, na katerih je posneta klientova hči. Cinični detektiv se znajde sredi običajne verige nepojasnjenih umorov in zahrbtnih pasti, iz katerih pa se vselej izvleče, s svojo značilno spretnostjo in humorjem, pa tudi s pomočjo druge klientove hčerke, prefinjene Laureen Bacall. f X VIDEO NOTES Oddaja: : ____: . c O. Postaja: v:.... jZ:;:...:.;!-.,:,:'1...«:.':' ITALIJANSKE TV MREŽE RAI 1 RAI 2 RAI 3 7.00 Aktualno: Uno mattina 9.40 Nanizanka: Santa Barbara 10.30 Jutranji dnevnik 10.40 Dok. oddaja: Tutto Chaplin 11.55 Vreme in dnevnik 12.05 Nanizanki: Cuori senza eta, 12.30 La signora in giallo 13.30 Dnevnik in Srečno poletje! 14.10 Dok. oddaja: Kvarkov svet 15.00 Aktualno: Iz parlamenta 15.30 Ponedeljkov šport 16.00 SP v boksu (iz Moskve) 17.00 Nan.: Anna dai capelli rossi 17.30 Nabožna oddaja 18.00 Dnevnik - kratke vesti 18.05 Nanizanka: Santa Barbara 19.10 Nanizanka: E' proibito ballare 19.40 Almanah, vreme in dnevnik 20.30 Film: Tin Men - Due imbroglio-ni con signora (kom., ZDA 1987, r. Barry Levinson, i. Richard Dreyfuss, Danny De Vito) 22.20 Dnevnik 22.35 Glasba: Accardo igra Mozarta 23.30 Razstave: Tračani v Benetkah 24.00 Nočni dnevnik in vreme 0.15 Rubrika: Mezzanotte e dintorni 7.00 Risanke 8.00 Film: Ore 9 lezione di chimica (kom., It. 1941, r. Mario Mattoli) 9.30 Dok.: Božanska komedija 10.00 Rubrika o židovski kulturi 10.30 Aspettando mezzogiorno 13.00 Dnevnik in gospodarstvo 13.45 Mezzogiorno e... 14.15 Capitol in Tutti frutti 15.45 Nan.: Lassie 16.10 Dnevnik - kratke vesti 16.15 Film: Schratch Dance (kom., ZDA 1984, r. Lawrence Dane, i. Cyntia Dale, Richard Rebiere) 17.40 Aktualno: Spazio libero 18.00 Gli antennati in športne vesti 18.45 Nanizanka: Perry Mason 19.30 Horoskop, vreme, dnevnik, šport 20.30 Nanizanka: Ispettore Derick 21.30 Dok. oddaja: Claudio Villa 22.35 Dnevnik - nocoj 22.45 Dok. oddaja: La grande utopia 23.35 Dnevnik in vreme 23.50 Umbria Jazz '89 - Stan Getz 0.40 Film: Imputazione di omicidio per uno študente (dram.,It. 1971, r. Mauro Bolognini) 11.15 Šport: skirolke (iz Trenta) 12.00 Dok. oddaja: Meridiana 14.00 Deželne vesti 14.30 Dok. oddaja: 11 primo anno di vita 15.00 Dok. oddaja: Psihologija razvoja 15.30 Šport: Bezbol - italijansko prvenstvo, 16.00 kolesarstvo (iz Rima), 16.30 jahanje (iz Ravenne) 17.00 Glasbena oddaja: Dadaumpa -Little Tony 17.15 Nanizanka: I mostri - La dieta di Herman 17.45 Dokumentarna oddaja: Geo 18.45 Športna oddaja: Derby (ured. Aldo Biscardi) 19.00 Vreme in dnevnik 19.30 Deželne vesti 19.45 Deželne športne vesti 20.00 Variete: Blob - Di tutto di piu 20.25 Aktualno: Cartolina 20.30 Aktualno: Dan na preturi 21.45 Aktualno: Camice bianco 22.25 Večerni dnevnik 22.30 Aktualno: Ponedeljkov proces 24.00 Nočni dnevnik 0.15 Dok. oddaja: Pred 20 leti Luca Barbareschi v vlogi pomirjevalca Televizija v zadnjih časih nudi tudi navadnim smrtnikom veliko možnosti sodelovanja. Po Costanzovi Agenzia matrimoniale prihaja zdaj na Fininvestovo prizorišče še oddaja Ceravamo tanto amati. Poročeni pari v krizi bodo pred občinstvom s pomočjo prič skušali razčistiti, zakaj je v njihovih zakonskih zvezah prišlo do težav. Oddajo, ki bo na sporedu od ponedeljka do petka ob 19. uri bo vodil Luca Barbareschi (na sliki). ■ ZASEBNE TV POSTAJE CANALE 5____________ 7.00 Nanizanki: Fantasi-landia, 8.00 Hotel 9.00 Aktualni oddaji: Agenzia matrimoniale, 9.30 Cerco e offro 10.00 Nanizanka: I cingue del 5. piano 10.30 Kvizi: Časa mia, 12.00 Bis, 12.45 II pranzo e servito, 13.30 Čari ge-nitori, 14.15 11 gioco delle coppie 15.00 Aktualni oddaji: Agenzia matrimoniale, 15.30 Cerco e offro 16.00 Nanizanka: Love Boat 17.00 Kvizi: Doppio slalom, 17.30 Babilonia, 18.00 O.K. il prezzo e giusto, 19.00 II gioco dei 9, 19.45 Tra moglie e ma-rito 20.30 Tv film: Disperata-mente Giulia (dram., 4. del) 22.30 Variete: Telemike 23.00 Variete: Maurizio Cos-tanzo Show 0.30 Variete: Sogni d'oro 0.40 Nanizanke: Pet-rocelli, 1.40 Lou Grant, 2.35 Bonanza RETE 4_____________ 8.30 Nanizanka: La grande vallata 9.30 Nad.: Una vita da vive-re, 10.30 Aspettando domani, 11.20 Cosi gira il mondo 12.15 Nanizanka: La piccola grande Neli 12.40 Otroška oddaja: Ciao ciao, vmes risanke 13.40 Nad.: Sentieri 14.45 Nanizanka: California 15.40 Nadaljevanka: La val-le dei pini 16.30 Nanizanka: General Hospital 17.30 Nad.: Febbre d'amore 18.30 Kviz: Telecomando 19.00 Aktualno: Ceravamo tanto amati 19.30 Nanizanka: Quincy 20.30 Film: El D orad o (vestern, ZDA 1976, r. Ho-ward Hawks, i. John Wayne, Robert Mit-chum) 22.50 Dok. oddaja: Cina - 40 anni e un mese 23.20 Film: Buffalo Bill e gli Indiani - ovvero la lezione di storia di Toro Seduto (kom., ZDA 1976, r. Robert Altman, i. Paul Newman) 1.15 Nanizanki: Ironside, 2.15 Agente speciale ITAL.IA 1____________ 7.00 Risanke 8.30 Nan.: Cannon, 9.30 Operazione lad-ro,10.30 Agenzia Rock-ford, 11.30 Simon & Simon 12.30 Barzellettieri dTtalia 12.35 Nanizanki: T.J. Hoo-ker, 13.30 Magnum P.I. 14.30 Variete: Smile 14.35 Deejay Television 15.25 Barzelletteri dltalia 15.30 Aktualno: So to Speak 16.00 Otroška oddaja: Bim bum bam 18.00 Nanizanka: Arnold 18.30 Barzellettieri dTtalia 18.35 Nanizanke: A-Team, 19.30 I Robinson, 20.00 Cristina, 20.30 Ragazzi della 3. C, 21.30 Visi-tors 22.30 Variete: Televiggiu 23.30 Nanizanka: Stazione di polizia 0.30 Barzellettieri dTtalia 0.40 Nanizanka: L'uomo da sei milioni di dollari 1.40 Deejay Television ODEON_______________ 10.30 Nadaljevanki: Signore e padrone, 11.30 Mar-cia nuziale 12.00 Nanizanka 13.00 Variete: Sugar cup 15.00 Nad.: Anche i ricchi piangono, 16.00 Pasio-nes, 17.00 Cuore di pi-etra, 18.00 Gli amori di Napoleone 19.30 Risanke 20.00 Nanizanka: Mister Ed 20.30 Film: Gli eroi di Telemark (vojni, VB 1965, r. Anthony Mann, i. Kirk Douglas, Richard Harris) 23.00 Film: Le streghe della Luna nera (srh., ZDA 1972, r. Bert J. Gordon, i. Orson Welles) TMC_________________ 8.30 Dokumentarec: Narava prijateljica 9.00 Nanizanka: Get Smart 9.30 Nadaljevanka: Adamo contro Eva 10.15 Nanizanka: Il giudice 10.45 Nad.: Terre sconfinate 11.30 TV donna mattino 12.30 Nadaljevanka: Il pro-fumo del potere 13.30 Vesti in šport 14.30 Glasba in risanke: Clip clip 15.30 Kviz: Girogiromondo 16.00 Film: Il principe di Scozia (pust., ZDA 1953, r. William Keig-hley, i. Errol Flynn) 18.00 Aktualno: TV donna 20.00 Vesti: TMC News 20.30 TV film: LTnferno puo attendere (fant., ZDA 1980, r. John Berry, i. Peter Strauss) 22.20 Variete: Ladies & Gen-tlemen 22.50 Vesti in Šport nocoj 24.00 TV film: Plenilunio di morte (krim., ZDA 1981) TELEFRIULI_________ 11.30 Nanizanki: Chopper One, 12.00 Finche vita non ci separi 13.00 Vesti 13.30 Nanizanka: Gente di Hollywood 14.30 Dražba 15.30 Glas. odd.: Musič box 17.15 Nadaljevanki: Liszt, 18.00 Cristal 19.00 Dnevnik 19.30 Rubrika: Dan za dnem 20.00 Rubrika o nogometu 21.00 Ponedeljkov šport 23.00 Nanizanka: Il grande teatro del West 23.30 Dnevnik in dražba 0.30 Vesti: News TELE4______________ SLOVENSKE MREŽE RTV Ljubljana 1_________________| 10.00 Video strani 10.10 Mozaik. Utrip, 10.25 Zrcalo tedna, 10.40 TV Mernik, 10.55 Oči kritike 11.25 Film: Dvojna preiskava (ZDA) 13.00 Video strani 16.20 Video strani 16.30 Dnevnik 16.50 Mozaik. Utrip, 17.05 Zrcalo tedna, 17.20 Da ne bi bolelo - Kronični bronhitis, 17.40 Oči kritike 18.10 Video strani 18.20 Spored za otroke in mlade: Radovedni Taček - Ura, 18.30 Tisoč idej za naravoslovce - Višina in starost dreves (pon. 4. dela.) 18.50 Risanka 19.10 TV Okno 19.30 Dnevnik 19.55 Vreme 20.05 TV drama: Klopca (A. Gelman, i. Marjana Klanšek-Jaklič, Franc Markovčič) 21.10 Osmi dan 21.50 Dnevnik in vreme 22.05 Slovenska klavirska glasba 22.40 Video strani RTV Koper______________________ 13.30 TVD Novice 13.40 Nogomet: špansko prvenstvo 15.30 Športna oddaja: Juke Box (pon.) 16.00 TVD Novice 16.10 Pillole, 16.30 Čampo 17.00 Football: tekma prvenstva NFL 18.00 Rubrika: Pillole 18.15 VVrestling 18.50 TVD Novice 19.00 Odprta meja, 19.30 TVD Stičišče 20.00 Tednik: Settegiorni 20.30 Golden Juke Box 22.00 TVD Novice 22.10 Nogomet: argentinsko prvenstvo 23.55 Nočni boks (ur. Rino Tommasi) RTV Ljubljana 2______________ 17.45 Neuvrščeni - Uganda - Naši plesi 18.15 Svet športa 19.30 Dnevnik, 20.05 Žarišče 20.35 Izobr. odd.: Oblike človekove komunikacije: Govor in glas 21.05 Dokumentarna serija: Televizija 22.00 Svet na zaslonu 22.40 Videogodba ■ RADIO ■ RADIO ■ RADIO RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 8.00, 14.00, 17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše, koledarček; 7.40 Pravljica; 8.10 Muzejstvo na Slovenskem; 8.50 Solistična instr. glasba; 9.00 Country club; 9.30 Lahka glasba; 10.00 Tisk; 10.10 Koncertni repertoar; 11.30 Slovenski kantavtorji; 12.00 Pandorina skrinjica; 12.45 Priljubljene melodije; 12.40 Co-rovivo 88; 13.20 V žarišču; 13.30 Glasba po željah; 14.10 Otroški kotiček: Mojster NE; 14.30 Gospodarska problematika; 15.00 Glasbena medigra; 15.10 Ekologija - danes za boljši jutri; 15.25 Jazzovski utrip; 16.00 Mi in glasba; 17.10 Roman: Pod svobodnim soncem; 17.25 Mladi val: Hit Parade, Tržaška dijaška tribuna, slov. lahka glasba, S telefonom pri...; 19.20 Zaključek. LJUBLJANA 5.00, 6.00, 7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 15.30, 19.00, 21.00, 22.00, 23.00 Poročila; 8.05 Lepljenka; 8.25 Ringaraja; 8.40 Pesmica; 9.05 Glasbena matineja; 11.05 Izbrali smo; 12.10 Ansambli; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Domača glasba; 13.00 Danes; 13.20 Zabavna glasba; 13.30 Do 14.00; 14.02 Enajsta šola; 14.20 Mladi na glasbenih tekmovanjih; 14.40 Merkurček; 15.15 Radio danes; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Melodije; 17.00 Studio; 18.05 Godbe; 18.25 Zvočni signali; 19.35 Lahko noč, otroci; 19.45 Studio 26; 20.00 Sotočja; 21.05 Zaplešite z nami; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Zimzelene melodije; 23.05 Lit. nokturno. RADIO KOPER (slovenski program) 13.30, 14.30, 16.30, 19.00 Poročila; 6.00 Jutranja glasba; 6.10 Vremenska napoved in prometni servis; 6.30 Jutranjik in ceste; 7.00 Jutranja kronika; 7.30 Pregled dnevnega tiska; 8.00 Prenos Radia Ljubljana; 13.15 V podaljšku; 14.35 Pesem tedna; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00 Superpass; 18.30 Glasbene želje po telefonu; 19.30 Prenos Radia Ljubljana. RADIO KOPER (italijanski program) 6.15, 8.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30, 19.30 Dnevnik; 6.05 Almanah; 6.30 Žgodo-vinski utrinki; 6.50 Simfonija zvezd; 7.40 Dobro jutro, otroci; 7.50 Pošiljam ti razglednico; 8.35 Mi in vi; 9.32 Revi-val; 10.00 Pregled tiska; 10.05 Naj lepših sedem; 10.40 Družinsko vesolje; 11.00 Srečanja; 11.30 Superpass; 12.00 Glasba po željah; 13.00 Čestitke v živo; 14.00 Glasba; 14.40 Pesem; 14.45 Edig Galletti; 15.00 Ob treh popoldne; 16.05 Disco scoop; 17.45 Summer song; 18.35 Mi in vi; 19.00 Mixage; 20.00 Nočni spored. RADIO OPČINE 7.30, 13.30, 17.30 Poročila; 8.00 Glasba za vsakogar; 10.00 Dobro jutro; 10.30 Horoskop; 12.00 Pogovor z odvetnikom in Ostali Trst (pon.); 18.00 Šport; 19.30 Klasična glasba; 22.00 Nočna glasba. I FILMI NA MALEM EKRANU TV NOVOSTI Resnica Razglednice in ironija rdečelasca Medtem ko se Giuliano Ferrara še vedno vprašuje, kakšna bo njegova usoda televizijskega komentatorja, ker »njegovo oddaj ništvo« Silvio Berlusconi še ni odločil, kako bo z informativnimi oddajami na mrežah Finivesta, druga in tretja mreža Rai tekmujeta med seboj, katera bo uspešnejša in bolj gledana v komentiranju dnevnih dogodkov. Tretja mreža bo začela prva in sicer 2. oktobra z Andreom Barba-tom, druga radijska mreža pa bo od 15. oktobra zaupala svoj dnevni komentar rdečelasemu Paolu Guzzantiju. Barbato bo vsak večer v svoji »Razglednici« od 20.25 do 20.30 ocenjeval najrazličnejše dnevne dogodke od političnih do športnih, od kronike do kulture. V bistvu bo to (in od tod tudi ime oddaje) nekaj manj kot »odprto pismo« in nekaj več kot »telegram« bolj ali manj znani osebi, ki bo protagonist dnevnega dogajanja. Paolo Guzzanti, ki ne skriva svoje simpatije za PSI pa je poudaril, da se je odločil za drugo mrežo, ker je bil vselej »svoboden novinar, druga mreža pa je najprimernejši kraj za udejanjanje te svobode, tudi ker soglašam z založniško usmeritvijo mreže«. Guzzanti bo pred začetkom dnevnika »pordečil večer« s poročanjem o dogajanju v italijanski družbi. Novinar obljublja, da se bo poslužil predvsem ironije in satire, »ker nisem pridigarski novinar, ki je prepričan, da mora posredovati gledalcu pet minut Resnice«. Polemični namig na Bar-bata je očiten in ni izključeno, da tudi med oddajo polemičnih isker ne bo manjkalo. TIN MEN - Due imbroglionl con signora - Tin Men, ZDA 1987 TV premiera, v ponedeljek, 2. oktobra, ob 20.30, na RAI 1. Filmska komedija. Filmska sezona na TV prehaja v svojo najbolj vročo fazo; po spomladanskem in poletnem zatišju, ko so bili na ogled le »oguljeni« filmi in vsakovrstne reprize, so sedaj na vrsti prve filmske premiere (na TV) nove sezone. Vodilna mreža državne TV ponuja npr. še dokaj svežo komedijo s preizkušenim parom Richard Dreyfussin-Danny De Vito. Oba protagonista sta navdušena lastnika avtomobilov znamke Cadillac po poklicu pa trgovska predstavnika aluminijskih izdelkov. Njuni življenjski poti pa se nenadno prekrižata, ko robati Ernest Tilley (De Vito) se s svojim cadillacom zaleti v komaj kupljeno limuzino Billa Babowskyja (Dreyfuss). Nesreča izzove živahno in ponekod razmišljujočo situacijsko komedijo, v katero se vključi še Barbara Hershey. f \ VIDEO NOTES Oddaja: ___ . Postaja:______________ ■ ITALIJANSKE TV MREŽE 7.00 Aktualno: Uno mattina 9.40 Nanizanka: Santa Barbara 10.30 Jutranji dnevnik 10.40 Dok. oddaja: Tutto Chaplin 11.55 Vreme in dnevnik 12.05 Nanizanki: Cuori senza eta, 12.30 La signora in giallo 13.30 Dnevnik, nato Srečno poletje! 14.10 Dok. oddaja: Kvarkov svet 15.00 Italijanske kronike 15.30 Dok. oddaja: Artisti d'oggi 16.00 Nanizanka: Pippi Calzelunghe 16.30 Risanka: I Gummi 17.00 Nan.: Anna dai capelli rossi 17.35 Spazio libero, Iz parlamenta 18.00 Dnevnik - kratke vesti 18.05 Nanizanka: Santa Barbara 19.10 Nanizanka: E’ proibito ballare 19.40 Almanah, vreme in dnevnik 20.30 TV film: Appuntamento a Tries-te (krim., It. 1987, r. B. Mattel) 22.00 Film: Rebus per un assassinio (krim., ZDA 1979, r. VVilliam Richard, i. John Huston) 24.00 Nočni dnevnik 0.15 Rubrika: Mezzanotte e dintorni 0.35 Dok. oddaja: Monografie RAI 2________________________ 7.00 NBC News in risanke 8.10 Film: L’edera (dram., It. 1950, r. A. Genina, i. C. Dominguez) 9.30 Izobraževalna oddaja: Angleščina in francoščina za otroke 10.00 Aspettando mezzogiorno 13.00 Dnevnik in gospodarstvo 13.45 Aktualno: Mezzogiorno e... 14.15 Nadaljevanka: Capitol, 15.00 Poletna oddaja: Tutti frutti 15.45 Nan.: Lassie, nato risanke 16.10 Iz parlamenta, kratke vesti 16.20 Film: Fantomas 70 (pust., Fr. 1965, r. Andre Hunebelle, i. Louis De Funes, Jean Marais) 18.00 Gli antennati in športne vesti 18.45 Nanizanka; Perry Mason 19.30 Horoskop, vreme, dnevnik, šport 20.30 Film: Lo sgualo (dram., ZDA 1975, r. Števen Spielberg, i. Robert Shaw, Roy Scheider) 22.35 Dnevnik - nocoj 22.45 Variete: Confidenzialmente Ave 23.45 Nočni dnevnik in vreme 0.05 Film: II temerario (dram., ZDA 1952, r. Nicholas Ray, i. Susan Hayward, Robert Mitchum) RAI 3_________________________ 11.45 Šport: tamburello (iz Turina) 12.00 Dok. oddaja: Meridiana 14.00 Deželne vesti 14.30 Dok. oddaja: Block Notes 15.00 Dok. oddaja: Ambientevivo 15.30 Šport: Off Shore (iz Palerma), kolesarstvo (iz Viterba), streljanje na glinaste golobe 17.00 Glasbena oddaja: Dadaumpa 17.15 Nanizanki: I mostri, 17.45 Vita da strega 18.15 Dok. odd.: Geo 18.45 Športna oddaja: Derby 19.00 Vreme in dnevnik 19.30 Deželne vesti 19.45 Dok. oddaja: Drobci 20.00 Variete: Blob 20.25 Aktualno: Cartolina 20.30 Film: Per amore ho catturato una spia russa (krim., VB 1971, r. Dick Clement, i. Kirk Douglas) 22.05 Dnevnik 22.10 Aktualno: Droga - come uscirne 23.10 Nočni dnevnik 23.25 Variete: Blob 23.50 Dokumentarna oddaja.: Pred 20 leti Gerrv Scotti je iz neznanega voditelja oddaje DJ Teievision v nekaj letin postal ena glavnih zvezd Berlusconijeve televizije. Nocoj nam bo ob 20.30 po Italia 1 z Lellom Areno predstavil svoj novi variete Roba da matti. V oddaji bo prostora za vse kar je komično ali čudno: od šal s skrito telekamero (pripravil jih bo Davide Men-gaccil do kotička za izumitelje. V vsaki oddaji se bo pojavil tudi gost, ki bo gledalcem pokazal nekaj, česar naj bi bil le on zmožen. ■ ZASEBNE TV POSTAJE CANALE 5____________ 7.00 Nanizanki: Fantasi-landia, 8.00 Hotel 9.00 Aktualni oddaji: Agenzia matrimonia-le, 9.30 Cerco e offro 10.00 Nanizanka: I cingue del 5. piano 10.30 Kvizi: Časa mia, 12.00 Bis, 12.45 II pranzo e servito, 13.30 Carl ge-nitori, 14.15 II gioco delle coppie 15.00 Aktualni oddaji: Agenzia matrimonia-le, 15.30 Cerco e offro 16.00 Nanizanka: Love Boat 17.00 Kvizi: Doppio slalom, 17.30 Babilonia, 18.00 O.K. il prezzo e giusto, 19.00 II gioco dei 9, 19.45 Tra moglie e ma-rito 20.30 TV film: I miei primi 40 anni (kom., It. 1987, r. Carlo Vanzina, i. Ca-rol Alt, Elliott Gould) 22.00 Dok.odd.: Arcana 22.55 Variete: Maurizio Cos- tanzo Show 0.25 Rubrika: Sogni d’oro 0.35 Nanizanke: Petrocelli, 1.35 Lou Grant RETE 4______________ 8.30 Nanizanka: La grande vallata 9.30 Nad.: Una vita da vive-re, 10.30 Aspettando domani, 11.20 Cosi gira il mondo 12.15 Nanizanka: La piccola grande Neli 12.40 Otroška oddaja: Ciao ciao, vmes risanke 13.40 Nad.: Sentieri 14.45 Nanizanka: California 15.40 Nadaljevanka: La val-le dei pini 16.30 Nanizanka: General Hospital 17.30 Nad.: Febbre d amore 18.30 Kviz: Telecomando 19.00 Aktualno: Ceravamo tanto amati 19.30 Nanizanka: Quincy 20.30 Film: Nessuna pieta per Ulzana (vestern, ZDA 1972, r. Robert Al-drich, i. Burt Lancas-ter, Bruce Davison) 22.30 Dok.: Cina - 40 anni e un mese 23.00 Film: M.A.S.H. (kom., ZDA 1970, r. Robert Al-tman, i. Donald Sut-herland, Elliott Gould) 1.10 Nanizanke: Ironside, 2.10 Agente speciale ITALIA 1____________ 7.00 Risanke 8.30 Nan.: Cannon, 9.30 Operazione lad-ro, 10.30 Agenzia Rock-ford, 11.30 Simon & Simon 12.30 Barzellettieri dTtalia 12.35 Nanizanki: T.J. Hoo-ker, 13.30 Magnum P.I. 14.30 Variete: Smile 14.35 Deejay Teievision 15.25 Barzelletteri dltalia 15.30 Aktualno: So to Speak 16.00 Bimbumbam 18.00 Nanizanka: Arnold 18.30 Barzellettieri dTtalia 18.35 Nan.: A-Team, 19.30 I Robinson 20.00 Risanka: Ti voglio bene Denver 20.30 Variete: Roba da matti 22.00 Nanizanka: Caro John 22.30 Variete: Televiggiu 23.30 Nogometni tednik 0.30 Barzellettieri dTtalia 0.40 Nanizanka: Luomo da sei milioni di dollari 1.40 Deejay Televison ODEON_______________ 10.30 Nadaljevanki: Signore e padrone, 11.30 Mar-cia nuziale 12.00 Nanizanka 13.00 Variete: Sugar cup 15.00 Nad.: Anche i ricchi piangono, 16.00 Pasio-nes, 17.00 Cuore di pi-etra, 18.00 Gli amori di Napoleone 19.30 Risanke 20.00 Nanizanka: Mister Ed 20.30 Film: Sotto un tetto di stelle (pust., Nova Zelandija 1987, r. Sam Pillsbury, i. Greer Robson, Peter Phelps) 22.30 Film: Grand Hotel (dram., ZDA 1932, r. Edmund Goulding, i. Greta Garbo) TMC__________________ 8.30 Dok. o naravi 9.00 Nanizanka: Get Smart 9.30 Nad.: Adamo contro Eva 10.15 Nanizanka: Il giudice 10.45 Nad.: Terre sconfinate 11.30 TV donna mattino 12.30 Nadaljevanka: Il pro-fumo del potere 13.30 Vesti in šport 14.30 Clipclip 15.30 Kviz: Girogiromondo 16.00 Film: Alla larga dal mare (kom., ZDA 1957, i. Glenn Ford) 18.00 Aktualno: TV donna 19.15 Aktualno: Ogledalo življenja 20.00 Vesti: TMC News 20.30 TV film: Lultima fron-tiera (pust., ZDA 1987, r. Simon VVincer, i. Linda Evans, 2. del) 21.30 Aktualno: V sodelovanju s CBS 22.20 Rubrika o motorjih 22.50 Vesti in šport 24.00 Film: Un grappolo di sole (dram., ZDA 1961, r. Daniel Petrie) TELEFRIULI___________ 11.30 Nanizanka: Chopper One 12.00 II salotto di Franca 12.30 Dok.: Norseman 13.00 Vesti 13.30 Nan.: Gente di Holly-wood 14.30 Dražba 15.00 Musič box 17.15 Nad.: Liszt, 18.00 Cris-tal 19.00 Vesti 19.30 Rubrika: Dan za dnem 20.00 Rubrika p obrtništvu 20.30 Rubrika: Šport in šport 21.30 Nanizanka: Baciami strega 23.00 Rubrika: Župan in njegovi ljudje 0.30 Dnevnik, nato dražba 1.30 Vesti: News TELE 4______________ SLOVENSKE MREŽE ■ RTV Ljubljana 1________________ 10.10 Mozaik. Ko se korenin zavemo (1. oddaja) 11.10 Tečaj angleščine (19. lekcija) 11.35 Video strani 15.50 Video strani 16.00 Mozaik. Šolska TV (pon.), Angleščina (19. lekcija) 16.30 Dnevnik 16.50 Mozaik. Šolska TV (ponovitev), Ko se zavemo korenin (dok. oddaja) 17.40 Video strani 17.45 Spored za otroke in mlade: Govorica telesa - Ujeti, 17.50 5. festival otroške in vedre pesmi (posnetek iz Krškega) 18.50 Risanka 19.15 TV Okno, 19.20 Dobro je vedeti 19.30 Dnevnik in vreme 20.05 Nadaljevanka: Tuja kri (S. De Beauvoir, r. Claude Chabrol, i. Jodie Poster, Michael Ontkean, 3. del) 21.00 Inf. oddaja: Dinar 21.45 Dnevnik in vreme 22.00 Glasbena oddaja: Jazz na ekranu: koncert Stephana Grappelija RTV Koper_____________________ 13.30 TVD Novice 13.40 Nogomet: nemško prvenstvo 15.30 Športna oddaja: Juke Box (pon.) 16.00 TVD Novice 16.10 Rubrika: Pillole 16.30 Rugby: mednarodno srečanje 18.00 Rubrika: Pillole 18.15 VVrestling 18.50 TVD Novice 19.00 Odprta meja, 19.30 TVD Stičišče 20.00 Športna oddaja: Juke Box 20.30 Nočni Boks (2. del) 22.00 TVD Novice 22.10 Nogomet: nizozemsko prvenstvo 23.55 Golf: evropski turnirji RTV Ljubljana 2 17.00 Poskusni satelitski prenosi 18.00 Beograjski TV program 18.55 Mladinski pevski festival Celje '89 (3. oddaja) 19.30 Dnevnik, 19.55_ Premor 20.05 Žarišče, 20.35 Žrebanje lota 20.40 Umetniški večer, Omizje nato film: O ubijanju 22.40 Izbor iz JRT sporedov ■ RADIO • RADIO ■ RADIO ■ RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 8.00, 10.00, 14.00, 17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše, vmes koledarček; 8.00 Deželna kronika; 8.10 Stari časi družabnosti; 8.50 Beatles; 9.10 Ljudski motivi; 9.40 Potpuri; 10.00 Pregled tiska; 10.10 S koncertnega repertoarja; 11.30 Italijanski kantavtorji; 12.00 Z gibanjem v zdravje; 12.25 Priljubljene melodije; 12.40 Corovivo 88; 13.20 V žarišču; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Aktualnosti; 16.00 Mi in glasba; 17.10 Roman: Pod svobodnim soncem; 17.25 Mladi val - radio za vas. Gost tedna, Slovenska lahka glasba, Moja srečanja z umetnostjo, Prisluhnite; 19.00 Zaključek. LJUBLJANA 5.00, 6.00, 7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 15.30, 17.00, 19.00, 21.00, 22.00, 23.00 Poročila; 8.05 Znanja široka cesta; 8.35 Igraj kolce; 9.05 Glasbena matineja; 11.05 Človek in zdravje; 11.30 Danes smo izbrali; 12.10 Pojemo in godemo; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Domača glasba; 13.00 Danes; 13.30 Do štirinajstih; 14.02 Znanje za prihodnost; 14.20 Glasbena poslušalni-ca; 14.40 Radijski Merkurček; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Melodije; 17.00 Studio ob 17.00; 18.05 Lahka glasba; 19.35 Lahko noč, otroci; 19.45 Z ansambli; 20.00 Slovenska zemlja v pesmi in besedi; 20.35 Minute za; 21.05 Radijska igra; 21.50 Glasbeni inter-mezzo; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Pevci šansonov; 23.05 Lit. nokturno. RADIO KOPER (slovenski program) 10.30 14.30, 17.30, 19.00 Poročila; 6.05 Na današnji dan; 6.10 Vremenska napoved in prometni servis; 6.30 Jutranjik; 7.00 Jutranja kronika; 7.30 Pregled dnevnega tiska; 7.35 Kulturni servis: dogodki in komentar; 8.00 Prenos Radia Ljubljana; 13.00 Danes na valu Radia Koper; 13.15 Oddaja v živo: Od enih do treh; 14.35 Pesem tedna; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 17.00 Za varnejši jutri; 17.30 Aktualna oddaja: Primorski dnevnik; 18.00 Iz kulturnega sveta; 19.30 Prenos Radia Ljubljana. RADIO KOPER (italijanski program) 8.30, 10.30, 13.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30, 19.30 Dnevnik; 6.05 Almanah; 6.30 Zgodovinski utrinki; 6.50 Simfonija zvezd in horoskop; 7.35 Vodeni govorno-glasbeni program; 8.25 Pesem tedna; 8.35 Mi in vi; 9.32 Revival parade; 10.00 Pregled tiska; 10.40 Družinsko vesolje; 11.30 Turistični prispevek; 12.00 Glasba po željah; 13.00 Čestitke v živo; 14.00 Avtomobili in avtomobilizem; 14.33 Pesem tedna; 15.00 Ob treh popoldne; 16.45 Made in YU; 18.35 Mi in vi; 19.00 Su-perpass; 20.00 Nočni program. RADIO OPČINE 7.30, 13.30, 17.30 Poročila; 10.00 Glasba po željah; 12.00 Za vse okuse; 16.00 Naš Kras; 17.00 Filatelija; 21.00 Nora leta, nato Nočna glasba. FILMI NA MALEM EKRANU FILM TEDNA Masti MASH - M.A.S.H. ZDA 1970. Režija: Robert Altman □ Scenarij: Ring Lardner jr □ Fotografija: Arold E. Stine □ Montaža: Danford B. Greene □ Glasba: Johnny Mandel □ Igrajo: Donald Sutherland, Elliot Gould, Tom Skerrit, Sally Kellerman, Robert Duvall. V torek, 3. oktobra, ob 23.00 na Rete 4. Satirični film. M.A.S.H. je kratica za ameriško premično vojno bolnišnico med Korejsko vojno. Njeni zdravniki Donald Sutherland, Elliot Gould (na sliki) idr. so odlični kirurgi, ki vsak dan operirajo, secirajo in šivajo na ducate vsakovrstnih težkih ranjencev. Toda prav isti zdravniki se znajo, med kratkotrajnimi odmori in včasih kar sredi posegov, pošteno zabavati z neverjetnimi domislicami in konjički, ki spravljajo vse nadrejene kolege v bes ali smeh. Odlična komično-satirična uspešnica spada v retrospektivni ciklus, ki ga Rete 4 ves teden posveča ameriškemu kritičnemu avtorju Robertu Altmanu. V nedeljo je na sporedu: nori skupinski izrez iz Un matri-monio (1978) s številno karikaturalno igralsko zasedbo (Vittorio Gassman, itd.). V ponedeljek: ikonoklastični prikaz iz ameriške zgodovine Buffalo Bill e gli Indiani... (1976) z brkatim in bradatim Paulom Nevvma-nom. V sredo: zapleten feministični trikotnik Tre donne (1977), ki ga sestavljajo Shelley Duvall, Sissy Spaček in Janiče Rule. V četrtek: atipični vestern v rudarskem naselju I compari (1971) z VVarrenom Beattyjem in Julie Cristie. In končno v petek: Una coppia perfetta (1979), ki jo podoživljata osamljeni srci Paul Dooley in Marta Heflin. Vsi omenjeni filmi gredo v eter pozno ponoči (krepko po 22.30), a jih kljub temu res ne gre zanemariti. LO SOUALO - Jaws - Žrelo, ZDA 1975 V torek, 3. oktobra, ob 20.30 na RAI 2. Filmska srhljivka. Lepo dekle se poda v sveži ocean, da bi se osvežilo, prijetno nočno kopanje pa se v trenutku spremeni v tragedijo. Drugi prizor: truma otrok se brezskrbno igra in kopa ob mirni plaži, ko se pojavi orjaški morski pes... Krajevni mogotci in podkupljeni oblastniki skušajo mimizirati in zakriti šokantno novico o prisotnosti ogromnega morskega psa, ki bi lahko »ogrozil« turistično sezono. K sreči se pošteni in neuklonljivi policaj Roy Schei-der zoperstavi ciničnim manevrom ter se spusti v zelo nevaren in neenak spopad z morsko pošastjo. To je prva velika uspešnica genialnega novohollywoodskega režiserja in producenta Števena Spielberga. Navzlic neštetim ponovitvam na malem ekranu, film še vedno prevzame gledalca. ( \ VIDEO NOTES Oddaja:________________ Postaja:___________■ ITALIJANSKE TV MREŽE • RAI 1_________________________ 7.00 Aktualno: Uno mattina 9.40 Santa Barbara, 10.30 dnevnik 10.40 Dok. oddaja: Tutto Chaplin 11.55 Vreme in dnevnik 12.05 Nanizanki: Cuori senza eta, 12.30 La signora in giallo 13.30 Dnevnik, nato Srečno poletje! 14.10 Dok. oddaja: Kvarkov svet 15.00 Speciale Scuola Aperta 15.30 Dok. oddaja: Novecento 16.00 Pippi Calzelunghe, I Gummi 17.00 Nan.: Anna dai capelli rossi 17.55 Iz parlamenta in dnevnik 18.05 Nanizanka: Santa Barbara 19.10 Nanizanka: E' proibito ballare 19.40 Almanah, vreme in dnevnik 20.30 Film: Attraverso le grandi colli-ne (pust., ZDA 1987, r. Burt Ken-nedy, i. Bruce Boxleitner) 22.00 Dnevnik 22.10 Dok.: Francesco e Caterina 22.55 Športna sreda: rugby - Francija-British Lion (iz Pariza), poskus rekorda v podvodnem potapljanju Angele Bondini (z Elbe) 24.00 Nočni dnevnik 0.15 Rubrika: Mezzanotte e dintorni RAI 2_________________________ 7.00 Risanke 8.00 Film: II bosco degli amanti (vojni, It.-Fr. 1960, r. Claude Autant-Lara, i. Laurent Terzieff 9.30 Dok.: Božanska komedija 10.30 Aspettando mezzogiorno 13.00 Dnevnik in gospodarstvo 13.45 Aktualno: Mezzogiorno e... 14.15 Capitol, 14.30 Tutti frutti 15.45 Nan.: Lassie 16.10 Iz parlamenta, 16.15 dnevnik 16.20 Film: I ribelli delFFlonduras (pust., ZDA 1953, r. J. Tourneur) 17.35 Aktualno: Spaziolibero 18.00 Dok. oddaja: II ritorno di Ame-deo Modigliani 18.30 Šport, 18.45 Perry Mason 19.30 Horoskop, vreme, dnevnik 20.30 Nadaljevanka: Modi - Vita di Amedeo Modigliani (r. Franco Brogi Taviani, i. Richard Berry) 22.10 Dnevnik - nocoj 22.20 Variete: Cinema, che follia! 23.20 Nočni dnevnik in vreme 23.30 Aktualno: Druga polovica noči 0.05 Film: Cielo rosso alFalba (kom., ZDA 1971, r. James Goldstone) RAI 3________________________ 12.00 Dokumentarna oddaja: Meridiana 14.00 Deželne vesti 14.30 Dokumentarna oddaja: Passaggi 15.30 Šport: Hokej na ledu, 16.15 kolesarstvo (iz Rietija) 17.00 Glasbena oddaja: Dadaumpa 17.15 Nanizanka: I mostri - II grande campione 17.45 Nanizanka: Vita da strega 18.15 Dokumentarna oddaja: Geo 18.45 Športna rubrika: Derby (ured. Aldo Biscardi) 19.00 Dnevnik in vreme »19.30 Deželne vesti 19.45 Dok. oddaja: Drobci 19.55 Nogomet Under 21: San Marino-Italia (iz San Marina), vmes 20.45 dnevnik 21.50 Film: ETornato Sabata... hai chi-uso un altra volta (vestern, It. 1972, r. Frank Kramer, i. Lee Van Cleef, Reiner Shine, Giampiero Albertini) 23.40 Nočni dnevnik 23.55 Dokumentarna oddaja: Pred 20 leti RAI 2 o življenju Amedea Modiglianija RAI 2 posveča svoj večer enemu največjih italijanskih slikarjev in kiparjev tega stoletja, Amedeu Modiglianiju. Ob 18.00 uri bo najprej na vrsti dokumentarna oddaja o umetniku s pričavanji o njegovem življenju, pa tudi z obširnim poročilom o znani šali s potvorjenimi doprsnimi kipi, ki so bili podtaknjeni v Livornu. Ob 20.30 pa bo na vrsti 1. del nadaljevanke z naslovom Modi v režiji Franca Tavianija. V glavni vlogi nastopa Richard Berry (na sliki). ZASEBNE TV POSTAJE CANALE5_____________ 7.00 Nanizanki: Fantasi-landia, 8.00 Hotel 9.00 Aktualni oddaji: Agenzia matrimonia-le, 9.30 Cerco e offro 10.00 Nanizanka: I cingue del 5. piano 10.30 Kvizi: Časa mia, 12.00 Bis, 12.45 II pranzo e servito, 13.30 Čari ge-nitori, 14.15 II gioco delle coppie 15.00 Aktualni oddaji: Agenzia matrimonia-le, 15.30 Cerco e offro 16.00 Nanizanka: Love Boat 17.00 Kvizi: Doppio slalom, 17.30 Babilonia, 18.00 O.K. il prezzo e giusto, 19.00 II gioco dei 9, 19.45 Tra moglie e ma-rito 20.30 TV film: I miei primi 40 anni (kom., 2. del) 22.00 Aktualno: Dossier I miei primi 40 anni 22.30 Aktualno: Forum 23.15 Variete: Maurizio Cos- tanzo Show 0.45 Variete: Sogni d oro 0.55 Nanizanki: Petrocelli, 1.50 Lou Grant RETE 4_____________ 8.30 Nanizanka: La grande vallata 9.30 Nadaljevanke: Una vita da vivere, 10.30 Aspettando domani, 11.20 Cosi gira il mondo 12.15 Nanizanka: La piccola grande Neli 12.40 Otroška oddaja: Ciao ciao, vmes risanke 13.40 Nad.: Sentieri 14.45 Nanizanka: California 15.40 Nadaljevanka: La val-le dei pini 16.30 Nanizanka: General Hospital 17.30 Nad.: Febbre damore 18.30 Kviz: Telecomando 19.00 Aktualno: Ceravamo tanto amati 19.30 Nanizanka: Quincy 20.30 Film: L'assassino di pietra (krim., It.-ZDA 1973, r. Michael Win-ner, i. Charles Bron-son, Martin Balsam) 22.20 Dok. oddaja: Cina - 40 anni e un mese 22.50 Film: Tre donne (dram., ZDA 1977, r. Robert Altman, i. Shel-ley Duvall, Sissy Spaček) 1.00 Nanizanki: Ironside, 2.00 Agente speciale ITALIA 1____________ 7.00 Risanke 8.30 Nan.: Cannon, 9.30 Operazione lad-ro, 10.30 Agenzia Rock-ford, 11.30 Simon & Simon 12.30 Barzellettieri d'Italia 12.35 Nanizanki: T.J. Hoo-ker, 13.30 Magnum P.I. 14.30 Variete: Smile 14.35 Deejay Television 15.25 Barzelletteri dltalia 15.30 Aktualno: So to Speak 16.00 Bimbumbam 18.00 Nanizanka: Arnold 18.30 Barzellettieri dltalia 18.35 Nanizanke: A-Team, 19.30 I Robinson, 20.00 Cristina 20.30 Glasbena oddaja: Zuc-chero Sugar Fornacia-ri - Oro Incenso & Bir-ra (Tour'89) 22.20 Variete: Televiggiu 23.20 Dok. oddaja: Jonatan 23.50 Barzellettieri dltalia 24.00 Nanizanki: Luomo da sei milioni di dollari, 1.00 VVonder Woman 2.00 D J Television (pon.) ODEON_______________ 10.30 Nadaljevanki: Signore e padrone, 11.30 Mar-cia nuziale 12.00 Nanizanka 13.00 Variete: Sugar cup 15.00 Nad.: Anche i ricchi piangono, 16.00 Pasio-nes, 17.00 Cuore di pietra, 18.00 Gli amori di Napoleone 19.30 Risanke 20.00 Nanizanka: Mister Ed 20.30 Film: Il mostro (dram., It. 1977, r. Luigi Zam-pa, i. Johnny Dorelli, Sydne Rome) 22.30 Aktualno: Reporter Italiano 23.00 Film: Blackfire (pust., ZDA 1986, r. Teddy Page, i. Ron Kristoff) TMC_________________ 8.30 Dok. o naravi 9.00 Nanizanka: Get Smart 9.30 Nadaljevanka: Adamo contro Eva 10.15 Nanizanka: Il giudice 10.45 Nad.: Terre sconfinate 11.30 Aktualno: TV donna mattino 12.30 Nad.: QB VII - Delitto di guerra 13.30 Vesti in šport 14.30 Clipclip 15.30 Kviz: Girogiromondo 16.00 Film: Sammy va al sud (pust., VB 1963, r. Ale-xander Mac Kendrick, i. Edward G. Robinson) 18.00 Aktualno: TV donna 19.15 Ogledalo življenja 20.00 Vesti: TMC News 20.10 Nogomet: ZRN-Finska - kvalifikacije za SP (iz Dortmunda) 22.10 Aktualno: Radar 22.50 Vesti in šport 24.00 TV film: La torre della morte (dram., ZDA 1975, r. Jerry Jameson) TELEFRIULI_________ 11.30 Nan.: Chopper One 12.00 II salotto di Franca 12.30 Dokumentarec 13.00 Dnevnik 13.30 Rubrika o kolesarstvu 14.30 Dražba 15.30 Glas. odd.: Musič box 17.15 Nadaljevanki: Liszt, 18.00 Cristal 19.00 Dnevnik 19.30 Rubrika: Dan za dnem 20.00 Športna rubrika 20.30 Film: Il negozio al cor-so (dram., CSSR 1965, i. I. Kaminska) 22.30 Morski športi 23.00 Glasbena oddaja: Jazz - Lino Patruno ricorda 24.00 Dnevnik, nato dražba 1.00 Vesti: News TELE 4______________ P I SLOVENSKE MREŽE RTV Ljubljana 1________________| 10.00 Video strani 10.10 TV Mozaik. Dok: Črni bor, 11.00 Osmi dan 11.40 Svet na zaslonu 12.20 Video strani 16.20 Video strani 16.30 Dnevnik 16.45 Poslovne informacije 16.50 Mozaik. Osmi dan (pon.), 17.30 Svet na zaslonu 18.10 Video strani 18.15 Spored za otroke in mlade: Živalski karneval 18.25 Lutkovna igrica: Lovska zgodba 19.10 Risanka 19.15 TV Okno 19.20 Dobro je vedeti 19.30 Dnevnik 19.55 Vreme 20.05 Ciklus sodobnega angleškega filma: Mona Liza (V.B. 1986, r. Neil Jordan, i. Bob Hoskins, Cathy Tyson) 21.50 Dnevnik 22.00 Vreme 22.05 Svet poroča 23.05 Video strani RTV Koper____________________ 13.30 TVD Novice 13.40 Nogomet: Aston Villa-Derby Co-unty (pon.) 15.30 Športna oddaja: Juke Box (pon.) 16.00 TVD Novice 16.10 Nogomet: nizozemsko prvenstvo 18.00 Rubrika: Pillole 18.15 VVrestling 18.50 TVD Novice 19.00 Odprta meja, 19.30 TVD Stičišče 20.00 Športna oddaja: Juke Box 20.30 Bezbol 22.00 TVD Novice 22.10 Golden Juke Box (pon.) 23.45 Nočni boks RTV Ljubljana 2________________ 17.00 Poskusni satelitski programi 18.30 Regionalni programi TV Ljubljana - Studio Maribor 19.00 Dok. oddaja: Pred izbiro poklica - Fizioterapevt 19.30 Dnevnik, 19.55 Premor 20.05 Žarišče 20.35 Športna sreda 22.10 Izbor iz JRT sporedov • RADIO • RADIO ■ RADIO RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik: 8.00, 10.00, 14.00, 17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše; 8.10 Narodnostne skupnosti v Italiji; 9.10 Soft mušic; 9.30 Ljudski motivi; 10.00 Dnevni pregled tiska; 10.10 S koncertnega repertoarja; 11.30 Francoski šansoni; 12.00 Spoznavajmo svojega otroka; 12.25 Priljubljene melodije, 12.40 Corovivo 88; 13.20 V žarišču; 13.30 Glasba po željah; 14.10 Otroški kotiček: Kaj je v ribičevi mreži?; 14.30 Na goriškem valu; 16.00 Mi in glasba: Fagotist Giorgio Marcossi, klarinetist Lino Urdan in fagotist Vojko Cesar; 17.10 Roman: Pod svobodnim soncem; 17.25 Mladi val - radio za vas, vi in radio. Full-contact kviz; 19.00 Zaključek. LJUBLJANA 5.00, 6.00, 6.30, 7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 19.00, 21.00, 22.00, 23.00 Poročila; 8.05 Za knjižne molje; 8.30 Instrumenti se vrstijo; 9.05 Glasba; 11.05 Oddaja o SLO; 11.30 Danes smo izbrali; 12.10 Pojemo in godemo; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Domača glasba; 13.00 Danes; 13.30 Do štirinajstih; 14.02 Mehurčki; 14.20 Mladi mladin; 14.40 Merkurček; 15.15 Radio danes; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Melodije; 17.00 V studiu; 18.05 Jazz; 18.30 Na ljudsko temo; 19.35 Lahko noč, otroci; 19.45 Studio 26; 20.00 Zborovska glasba; 20.35 Igra pianist Aci Bertoncelj; 21.05 S knjižnega trga; 21.30 Slovenske opere; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Melodije; 23.05 Lit. nokturno. RADIO KOPER (slovenski program) 13.30, 14.30, 16.30, 19.00 Poročila, 6.10 Vremenska napoved in prometni servis, 6.30 Jutranjik; 6.45 Cestne informacije; 7.00 Jutranja kronika; 7.30 Pregled dnevnega tiska in kulturni servis; 8.00 Prenos Radia Ljubljana; 13.00 Oddaja v živo: Od enih do treh; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik, Aktualna tema, 18.00 Naših 40 let; 18.35 Popevke po telefonu; 19.30 Prenos Radia Ljubljana. RADIO KOPER (italijanski program) 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 17.30 Poročila; 7.15, 12.30, 19.30 Dnevnik; 6.05 Almanah, 6.30 Zgodovinski utrinki; 6.50 Simfonija zvezd in horoskop; 7.35 Vodeni govorno-glasbeni program; 8.00 Radijska igra za otroke, 8.25 Pesem tedna; 8.35 Mi in vi; 9.32 Revival parade; 10.00 Dnevni pregled tiska; 10.05 Najlepših sedem; 10.40 Družinsko vesolje; 11.00 Srečanja, 11.30 Su-gerpass, 12.00 Glasba po željah; 13.00 Čestitke poslušalcev v živo in glasba; 14.00 Kompasovi napotki; 14.33 Pesem tedna, 15.00 Ob treh popoldne; 16.05 Disco scoop, 17.05 Bubbling; 18.35 Mi in vi; 20.00 Nočni program. RADIO OPČINE 7.30, 13.30, 17.30 Poročila; 10.00 Matineja, 12.00 Glasba; 19.00 Glasba po željah; 20.40 Pogovor z odvetnikom; 21.00 Ostali Trst, nato Nočni spored. FILMI NA MALEM EKRANU MODA TA HIP Klepet v postelji »Večkrat se mi je že zgodilo, da so se mi po urici vroče ljubezni moški izpovedali. Od tod ideja za program.« Amanda Lear je v prejšnjih dneh tako predstavila novinarjem niz oddaj, ki jih bo vodila na tretji mreži Rai in ki so ji dali pomenljiv naslov »V moji postelji«. »V bistvu,« je pojasnila Amanda, »smo se odločili, da povabimo vrsto vidnih osebnosti, naj si nadenejo pižamo, se razkomodijo v postelji in pokramljajo z menoj o ljubezni, o čustvih, o spolnosti, kot bi pokramljali z življenjsko družico. Pazili pa smo, da oddaja ne bi postala vulgarna, smo skušali obravnavati te teme s precejšnjo mero ironije.« V pižami se bodo z Amando med drugimi pogovarjali Vittorio Sgarbi, Walter Zenga, Giorgio Benvenuto, Tinto Brass, Lina VVertmuller, Serena Grandi in Sergio Staino. »Skupno bomo listali po slovarju erotike, pokomentirali bomo fotografije slavnih poljubov in podobno. Kaj pa bo počela Amanda? »V bistvu se bom omejila na poslušanje,« je zagotovila pevka in neskromno dodala, da bi se oddaja izrodila v nanizanko brez konca, neke vrste Dynasty ljubezenskih avantur, »če bi se lotila pripovedovanja svojih ljubavnih pustolovščin«. Erotični slovarček bo na sporedu najbrž že v tem mesecu, čeprav se vodstvo tretje mreže še ni dokončno odločilo za datum. MONA LISA - Velika Britanija 1986 V sredo, 4. oktobra, ob 20.05 na RTV-LJ 1. Filmska kriminalka. Mali kriminalec George (Bob Hoskins), ki je po nedolžnem presedel 7 let, se vrne k ženi in hčerki, a doma zanj ni več mesta. George se tedaj znajde v hudih težavah, iz katerih mu pomaga pokvarjeni kriminalec Michael Caine: tako postane šofer in varuh dobro plačane prostituke, šarmantne temnopolte Simone (Cathy Tyson). Mali, debelušasti in dobrosrčni George se nerazsodno zaljubi v lepotico in je zanjo pripravljen na vse: tudi prečesati londonsko podzemlje, da bi našel njeno »prijateljico« Cathy. Mladi lev »sodobnega angleškega filma« Neil Jordan je svojo sentimentalno črno zgodbo naslovil po znanem, nostalgično uglašenem motivu Nat King Colea. Nosilec glavne vloge (zlata palma v Cannesu) pa je ekstravagantni Bob Hoskins, ki je neločljivi prija-telj-detektiv »kartonskega« Rogerja Rabbita. Z \ VIDEO NOTES Oddaja: Z.:y£S Postaja:___________.___ ITALIJANSKE TV MREŽE RAI 1 RAI 2 RAI 3 7.00 Aktualno: Uno mattina 9.40 Nanizanka: Santa Barbara 10.30 Jutranji dnevnik 10.40 Dok. oddaja: Tutto Chaplin 11.55 Vreme in dnevnik 12.05 Nanizanki: Cuori senza eta, 12.30 La signora in giallo 13.30 Dnevnik in Srečno poletje! 14.10 Dok. oddaja: Kvarkov svet 15.00 Aktualno: Primissima 15.30 Aktualno: Italijanske kronike 16.00 Nanizanka: Pippi Calzelunghe 16.30 Risanka: I Gummi 17.00 Nan.: Anna dai capelli rossi 17.35 Aktualno: Spaziolibero 17.55 Iz parlamenta, 18.00 dnevnik 18.05 Nanizanka: Santa Barbara 19.10 Nanizanka: E' proibito ballare 19.40 Almanah, vreme in dnevnik 20.30 Film: VVargames - Giochi di guerra (dram., ZDA 1983, r. John Badham, i. Matthew Broderick) 22.20 Dnevnik 22.30 Dok. oddaja: Itala - Raid Peking-Pariz 1989 24.00 Nočni dnevnik 0.15 Rubrika: Mezzanotte e dintorni 7.00 Risanke 8.00 Film: Arniči per la pelle (kom., It. 1955, r. Franco Rossi, i. Gero-nimo Meyner, Andrea Scire) 9.30 Dok.: La Storia dell'olio d'oliva 10.10 Aspettando mezzogiorno 13.00 Dnevnik in gospodarstvo 13.45 Mezzogiorno e... 14.15 Capitol, 15.00 Tutti frutti 15.45 Nan.: Lassie 16.10 Iz parlamenta, 16.15 dnevnik 16.20 Film: Fantomas minaccia il mon- do (pust., Fr. 1966, r. Andre Hu-nebelle, i. Louis De Funes, Jean Marais) 18.00 Gli antennati in športne vesti 18.45 Nanizanka: Perry Mason 19.30 Horoskop, vreme, dnevnik, šport 20.30 Nadaljevanka: Modi - Vita di 22.00 22.10 Aktualno: Fino alLultima idea 22.55 Zabavna oddaja: Riso in Italy 23.35 Nočni dnevnik in vreme 23.55 Film: Mezzanotte a Broadway (krim., ZDA 1937, r. Eugene Ford, i. Warner Oland) Amedeo Modigliani Dnevnik - nocoj 12.00 Dok. oddaja: Meridiana 14.00 Deželne vesti 14.30 Dok. oddaja: Telestory 15.30 Šport: Mednarodni kolesarski teden v Laziu (iz Casalvierija) 16.10 Variete: Videobox 16.35 Variete: Black and blue 17.00 Glasbena oddaja: Dadaumpa 17.15 Nanizanki: I mostri, 17.45 Vita da strega 18.15 Dok. oddaja: Geo 18.45 Športna oddaja: Derby (urednik Aldo Biscardi) 19.00 Dnevnik in vreme 19.30 Deželne vesti 19.45 Drobci - risanke 20.00 Variete: Blob 20.25 Aktualno: Cartolina 20.30 Film: Condannato a morte per mancanza dlndizi (dram., ZDA 1983, r. Peter Hyams, i. Michael Douglas, Hal Holbrook) 22.25 Dnevnik - nocoj 22.30 Aktualno: Verso Samarcanda 0.30 Filmske novosti 0.35 Nočni dnevnik 0.50 Dok. oddaja: Pred 20 leti Samarcanda o problemih Sovjetske zveze Samarcanda, informativni tednik tretje televizijske mreže, bo s svojo tradicionalno formulo spet na sporedu prihodnji teden, nocoj ob 22.30 pa je na vrsti reportaža, ki so jo poleti posneli v raznih krajih Sovjetske zveze. Michele Santoro (na sliki) in Giovanni Man-tovani bosta predstavila delno še neraziskana in na zahodu nepoznana narodnostna in socialna trenja v Sovjetski zvezi, ki predstavljajo eno najhujših notranjih zaprek za perestrojko Mihaila Gorbačova. ZASEBNE TV POSTAJE • CANALE S____________ 7.00 Nanizanki: Fantasi-landia, 8.00 Hotel 9.00 Aktualni oddaji: Agenzia matrimonia-le, 9.30 Cerco e offro 10.00 Nanizanka: I cingue del 5. piano 10.30 Kvizi: Časa mia, 12.00 Bis, 12.45 II pranzo e servito, 13.30 Čari ge-nitori, 14.15 II gioco delle coppie 15.00 Aktualni oddaji: Agenzia matrimonia-le, 15.30 Cerco e offro 16.00 Nanizanka: Love Boat 17.00 Kvizi: Doppio slalom, 17.30 Babilonia, 18.00 O.K. il prezzo e giusto, 19.00 II gioco dei 9, 19.45 Tra moglie e ma-rito, 20.30 Telemike 23.00 Variete: Maurizio Cos-tanzo Shovv 0.30 Variete: Sogni doro 0.40 Nanizanki: Petrocel-li, 1.30 Lou Grant RETE 4______________ 8.30 Nanizanka: La grande vallata 10.30 Nadaljevanki: Aspettando domani, 11.20 Cosi gira il mondo 12.15 Nanizanka: La piccola grande Neli 12.40 Otroška oddaja: Ciao ciao, vmes risanke 13.40 Nad.: Sentieri 14.45 Nanizanka: California 15.40 Nadaljevanka: La val-le dei pini 16.30 Nanizanka: General Hospital 17.30 18.30 19.00 19.30 20.30 22.40 23.10 1.25 Nad.: Febbre d'amore Kviz: Telecomando Aktualno: Ceravamo tanto amati Nanizanka: Quincy TV film: La vita leg-gendaria di Ernest He-mingway (biog., It.-Šp. 1988, r. Jose Maria Sanchez, i. Victor Gar-ber, Rom Anderson) Dok. oddaja: Cina - 40 anni e un mese Film: I compari (dram., ZDA 1971, r. Robert Al-tman, i. VVarren Beat-ty, Julie Christie Nanizanki: Ironside, 2.25 Agente speciale IT ALI A 1__________ 7.00 Risanke 8.30 Nanizanke: Cannon, 9.30 Operazione lad-ro,10.30 Agenzia Rock-ford, 11.30 Simon & Simon 12.30 Barzellettieri dTtalia 12.35 Nanizanki: T.J. Hoo-ker, 13.30 Magnum P.I. 14.30 Variete: Smile 14.35 Glasbena oddaja: Dee-jay Tele vision 15.25 Barzelletteri dJtalia 15.30 Aktualno: So to Speak 16.00 Bimbumbam 18.00 Nanizanka: Arnold 18.30 Barzellettieri dTtalia 18.35 Nanizanke: A-Team, 19.30 I Robinson, 20.00 Cristina 20.30 Tv film: Tutti in pales-tra (kom., i. Jepny Tamburi, Mauro Di Francesco, 3. del) 22.30 Variete: Televiggiu 23.30 Športna rubrika: Grand Prix 0.40 Barzellettieri dTtalia 0.50 Glasbeni oddaji: Be Bop a Lula, 1.50 DJ Te-levision ODEON_______________ 10.30 Nadaljevanki: Signore e padrone, 11.30 Mar-cia nuziale 12.00 Nanizanka 13.00 Variete: Sugarcup 15.00 Nad.: Anche i ricchi piangono, 16.00 Pasio-nes, 17.00 Cuore di pi-etra, 18.00 Gli amori di Napoleone 19.30 Risanke 20.00 Nanizanka: Mister Ed 20.30 Nanizanka: Ouinta di-mensione 22.30 Film: Basta con la guerra... facciamo l'a-more (kom., It. 1974, r. Andrea Bianchi, i. Jac-gues Dufilho) TMC_________________ 8.30 Dokumentarec o naravi 9.00 Nanizanka: Get Smart 9.30 Nadaljevanka: Adamo contro Eva 10T5 Nanizanka: Il giudice 10.45 Nad.: Terre sconfinate 11.30 TV donna mattino 12.30 Nadaljevanka: QB VII - Delitto di guerra 13.30 Vesti in šport 14.30 Glasba in risanke: Clip clip 15.30 Kviz: Girogiromondo 16.00 Film: Le verghe d oro (pust., Kan. 1977, r. Harvey Hard, i. Tony Lo Bianco) 18.00 Aktualno: TV donna 19.15 Aktualno: Ogledalo življenja 20.00 Vesti: TMC News 20.30 Film: Border Crossing (krim., ZDA 1979, r. Christopher Leitch, i. Telly Savalas, Eddie Albert) 22.15 Glasbena oddaja: Montreaux Jazz Festival '89 22.50 Vesti in šport 24.00 Film: Hello - goodbye (kom., ZDA 1970, r. Jean Negulesco, i. Michael Cravvford, Curd Jiirgens) TELEFRIULI__________ 11.30 Nanizanka: Chopper One 12.00 Rubrika: Il salotto di Franca 12.30 Morski športi 13.00 Dnevnik 13.30 Rubrika o zdravju 15.00 Musič box 17.15 Nad.: Liszt, 18.00 Cris-tal 19.00 Dnevnik 19.30 Rubrika: Dan za dnem 20.00 Rubrika o zdravstvu 20.30 Nad.: Lapiovra 22.00 Nanizanka: Gente di Hollywood 23.00 Rubrika o kolesarstvu 24.00 Dnevnik 0.30 Dražba 1.00 Vesti: News TELE 4______________ | II 1 • SLOVENSKE MREŽE RTV Ljubljana 1________________ 10.00 Video strani 10.10 Mozaik. Šolska TV: Slovar arhitekture (5. oddaja) 10.35 Naselbinska kultura na Slovenskem (5. oddaja) 11.35 Stiki: Govor in glas 12.05 Video strani 16.20 Video strani 16.30 Dnevnik 16.45 Poslovne informacije 16.50 Mozaik. Šolska TV: Slovar arhitekture, 17.20 Naselbinska kultura na Slovenskem 18.20 Video strani 18.15 Spored za otroke in mlade: Pravljičar (5. del) 18.50 Risanka 19.15 TV Okno 19.20 Dobro je vedeti 19.30 Dnevnik 19.55 Vreme 20.05 Nadaljevanka: Ellis Island (7. in zadnji del) 21.00 Tednik 21.50 Dnevnik in vreme 22.05 Retrospektiva drame 23.35 Video strani RTV Koper_____________________ 13.30 TVD Novice 13.40 Golden Juke Box 15.15 Rubrika: Pillole 15.30 Športna oddaja: Juke Box (pon.) 16.00 Bezbol 17.30 Rubrika: Pillole 17.45 Športna oddaja: Juke Box (pon.) 18.00 Rubrika: Pillole 18.15 VVrestling 18.50 TVD Novice 19.00 Odprta meja, 19.30 TVD Stičišče 20.00 Športna oddaja: Juke Box 20.30 Rubrika: Mon-gol-fiera 22.00 TVD Novice 22.10 Rubrika o tenisu 0.30 Rubrika: Sportime Magazine RTV Ljubljana 2________________ 18.00 Regionalni programi TV Ljubljana - Studio Ljubljana 19.00 Izobr. oddaja: Kaj so čustva 19.30 Dnevnik, 20.05 Žarišče 20.35 Mali koncert 20.45 Oči kritike 21.15 Mostovi 21.45 Izbor iz JRT 2 ■ RADIO ■ RADIO ■ RADIO RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 8.00, 10.00, 14.00, 17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše; 8.00 Deželna kronika; 8.10 Literarne podobe; 8.40 Revival; 9.00 Južnoameriška folklora; 9.25 Beležka; 9.30 Zvočne kulise; 10.00 Pregled tiska; 10.10 Koncert; 11.30 Protestne pesmi; 12.00 Po sledovih Inkov; 12.25 Melodije; 12.40 Corovivo 88; 13.20 V žarišču 13.30 Glasba po željah, 14.00 Deželna kronika, 14.10 Dvignjena zavesa; 15.00 Glasbena medigra; 15.10 Četrtkova srečanja; 15.40 Lahka glasba; 16.00 Mi in glasba; 17.10 Roman: Pod svobodnim soncem; 17.25 Mladi val - radio za vas, vi in radio. Made in Italy, Dijaška tribuna, Revival, Tema tedna, Noben človek ni otok; 19.20 Zaključek. LJUBLJANA 5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 19.00, 21.00, 22.00, 23.00 Poročila; 8.05 Znanja široka cesta; 8.35 Mladina poje; 9.05 Glasba; 11.05 Naš gost; 11.30 Izbrali smo; 12.10 Pojemo in godemo; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Domača glasba; 13.30 Do štirinajstih; 14.02 Govorimo angleško; 14.25 Glasba jug. narodov in narodnosti; 14.40 Radijski Merkurček; 15.15 Radio danes, radio jutri; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Melodije; 17.00 V studiu; 18.05 Big band RTV Ljubljana; 18.30 Zbori; 19.35 Lahko noč, otroci; 19.45 Z zabavnimi ansambli; 20.00 Domače pesmi; 21.05 Literarni večer; 21.45 Melodije; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Podoknica; 23.05 Literarni nokturno. RADIO KOPER (slovenski program) 13.30, 14.30, 16.30 19.00 Poročila; 6.00 Glasba za dobro jutro; 6.05 Na današnji dan; 6.10 Vremenska napoved in prometni servis; 6.30 Jutranjik in kronika; 7.30 Pregled tiska; 8.00 Val 202; 13.00 Od enih do treh; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 17.00 Črno na belem; 17.30 Primorski dnevnik, Aktualna tema; 18.00 Mladim poslušalcem; 19.00 Prenos Radia Lj. RADIO KOPER (italijanski program) 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.00 Glasba; 6.05 Almanah; 6.30 Zgodovinski utrinki; 6.50 Simfonija zvezd; 7.40 Dobro jutro, otroci; 7.50 Razglednica; 8.00 Pripovedujejo...; 8.25 Pesem tedna; 8.35 Mi in vi; 9.32 Dragi Luciano; 10.00 Pregled tiska; 10.05 Disco scoop; 10.35 Družina; 11.00 Pismo iz; 11.15 O italijanščini; 11.30 Turizem; 12.00 Glasba po željah; , 13.00 Neposredno; 14.00 Portoroška riviera; 14.45 Edig Galletti; 15.00 Glasbeno popoldne; 15.45 Koncert; 16.00 Dopust v YU; 17.33 Show business; 18.00 Prijatelj DJ; 18.33 Mi in vi; 19.00 Glasba; 20.00 Nočni spored. RADIO OPČINE 7.30, 13.30, 17.30 Poročila; 10.00 Matineja; 12.00 Glasba za vse okuse; 15.00 C est la vie; 16.30 Metalmanija; 19.00 V svetu knjige; 21.00 Radijski bazar, nato Nočna glasba. FILMI NA MALEM EKRANU 1 IGRALSKI OBRAZ Dustin kot Cambronne Shakespeare v Angliji nekaterim ne prinaša sreče. Britanska gledališča se mučijo, ker na trgu ni vreč na razpolago lobanj in okostnjakov za uprizarjanje njegovih del, ameriški gledališki in filmski zvezdnik Dustin Hoffmann pa je v teh dneh izzval jezo britanskih televizijskih gledalcev, ker je Shakespearove besede »prepesnil« v sodobni in ne preveč spodobni žargon. Hoffmann, ki že nekaj mesecev v nekem londonskem gledališču podaja lik Žida Shylocka v postavitvi Beneškega trgovca, je bil povabljen na televizijsko oddajo London VVeekend Television. Gledalcem se je predstavil z likom Žida, njegovo izrazoslovje pa posodobil za elektronski medij. In tako namesto Shylockove trditve »Nisem rojen za ljubezen« je Dustin po domače lepo povedal »Jebenti, kako ga sovražim«. Prirejeni Shakespearov lik je šel kljub temu v oddajo, saj je bivši ravnatelj britanskega National Theatre ocenil Hoffmanno-vo interpretacijo kot izredno in tudi nadzorno televizijsko telo ni imelo pripomb. Gledalci pa so bili očitno drugačnega mnenja, saj se je nad odgovorne za televizijske sporede dobesedno usul plaz telefonskih in pismenih protestov. Občutljiva britanska ušesa očitno niso prenesla vulga-rizacije Shakespearea, še bolj pa jih je razjarilo dejstvo, da je ameriški zvezdnik končal svojo »performance« z ugovitvijo, da je »nastopal v tem d...«. In tudi znamenite Cambronnove besede Hofmann ni zakril v težko razumljivo momljanje. WAR GAMES - Giochi di guerra - War Games - Vojne igre, ZDA 1983 V četrtek, 5. oktobra, ob 20.30 na RAI 1. Dramatični film. Ameriški najstnik David (Mathevv Broderick) se z veliko strastjo igračka z domačim računalnikom, s katerim reši vsakovrstne igrice, domače naloge in probleme. Nekega dne pa se po naključju poveže z neznanim računalnikom Joshua, ki mu predlaga posebno privlačno igro s simulacijo termo-nuklearne vojne. Domiselni poba se znajde v tem daljinskem elektronskem dvoboju, vseskozi vztraja, dokler ne izve, da je Joshua v resnici super-računalnik ameriške vojske, ki nadzoruje ves državni obrambni sistem. Toda takrat je prepozno, kajti tako fanatični generali kot politiki so prepričani, da ne gre za simulirano »vojno igro« med otrokom in kompjuterjem, pač pa za pravcati sovjetski napad, ki naznanja začetek Tretje svetovne vojne in terja takojšen protinapad... C 'N VIDEO NOTES Oddaja: _________—L,__ Postaja: _.______.. :■. L :/'■ WmM ITALIJANSKE TV MREŽE • RAI 1__________________________| 7.00 Aktualno: Uno mattina 9.40 Nanizanka: Santa Barbara 10.30 Jutranji dnevnik 10.40 Zabavna oddaja: Laurel & Hardy 11.55 Vreme in dnevnik 12.05 Nanizanki: Cuori senza eta, 12.30 La signora in giallo 13.30 Dnevnik in Srečno poletje! 14.10 Aktualno: Oddaja o umetnosti 15.00 Dok. oddaja: Giuseppe Mazzini 16.00 Nanizanka: Pippi Calzelunghe 16.30 Risanka: I Gummi 17.00 Nan.: Anna dai capelli rossi 17.55 Iz parlamenta, 18.00 dnevnik 18.05 Nanizanka: Santa Barbara 19.10 Nanizanka: E' proibito ballare 19.40 Almanah, vreme in dnevnik 20.30 Film: Superfantagenio (pust., It. 1986, r. Bruno Corbucci, i. Bud Spencer, Luca Valentini) 22.05 Hitchcock presenta in dnevnik 23.00 Glas. odd.: Nočni rock - Prince 23.15 Dok. oddaja: Una vita sbagliata... una morte sbagliata 24.00 Nočni dnevnik 0.15 Dok.: Mezzanotte e dintorni 0.35 Dok.: Speciale Scuola Aperta RAI 2_________________________ 7.00 Risanke 8.00 Film: Due lacrime (dram., It. 1954, r. Giuseppe Vari) 9.30 Izobraževalna oddaja: Angleščina in francoščina za otroke 10.30 Aspettando mezzogiorno 13.00 Dnevnik in gospodarstvo 13.45 Aktualno: Mezzogiorno e... 14.15 Capitol in Tutti frutti 15.45 Nanizanka: Lassie 16.10 Iz parlamenta, 16.15 dnevnik 16.20 Film: Fantomas contro Scotland Yard (kom., Fr. 1967, r. Andre Hunebelle, i. Louis De Funes) 18.30 Športne vesti 18.45 Nanizanka: Perry Mason 19.30 Horoskop, vreme, dnevnik, šport 20.30 Nad.: Modi - Vita di Amedeo Modigliani (3. in zadnji del) 21.55 Dnevnik - nocoj 22.05 Zabavna oddaja: Si fa per ridere 22.55 Dok. oddaja: Cento anni di in-dustria in Italia 23.50 Dnevnik in vreme 0.05 Film: I mastini del Dallas (dram., ZDA 1979, r. Ted Kotcheff, i. Nick Nolte, Mac Davis) RAI 3__________________________ 12.00 Gledališka predstava: Al calar del sipario (Noel Coward, režija Marcello Sartarelli) 14.00 Deželne vesti 14.30 Aktualno: La lampada di Aladi-no 15.30 Kolesarstvo (iz S. Giorgia a Liri) 16.10 Variete: Videobox 16.35 Variete: Black and blue 16.55 Aktualno: Spaziolibero 17.15 Nanizanki: I mostri, 17.45 Vita da strega 18.15 Dokumentarna oddaja: Geo 18.45 Športna rubrika: Derby (ured. Aldo Biscardi) 19.00 Vreme in dnevnik 19.30 Deželne vesti 19.45 Drobci - risanka 20.30 Aktualno: Telefone giallo 22.00 Dnevnik - nocoj, nato Telefono giallo (2. del) 23.05 Film: Hammett - Indagine a Chinatown (dram., ZDA 1983, r. Wim VVenders, i. Frederic For-rest, Peter Boyle) 23.55 Nočni dnevnik, nato film (2. del) 0.45 Aktualno: TG 3 - pregled tiska Rumeni telefon bo spet brnel Ljubiteljem pravih kriminalk, zagonetk, ki jih uradni viri še niso pojasnili, je oddaja Telefono giallo gotovo prav dobro znana. Rumeni telefon bo nocoj po RAI 3 zabrnel ob 20.30. Corrado Augias (na sliki) bo tokrat raziskal primer Giacoma D'Acquariche, 71-letne-ga mizarja iz Galatine, ki so ga ubili 14. maja 1982. Ob preiskavah je prišlo na dan, da se je D'Acquarica ukvarjal tudi z magijo. Če vam je znano, kdo je umoril čarovnika, telefonirajte na številko 0769/7399. ZASEBNE TV POSTAJE ■ CANALE5_____________ 7.00 Nanizanki: Fantasi-landia, 8.00 Hotel 9.00 Aktualni oddaji: Agenzia matrimonia-le, 9.30 Cerco e offro 10.00 Nanizanka: I cingue del 5. piano 10.30 Kvizi: Časa mia, 12.00 Bis, 12.45 II pranzo e servito, 13.30 Čari ge-nitori, 14.15 II gioco delle coppie 15.00 Aktualni oddaji: Agenzia matrimonia-le, 15.30 Cerco e offro 16.00 Nanizanka: Love Boat 17.00 Kvizi: Doppio slalom, 17.30 Babilonia, 18.00 O.K. il prezzo e giusto, 19.00 II gioco dei 9, 19.45 Tra moglie e ma-rito 20.30 Variete: Finalmente venerdi 23.00 Variete: Maurizio Cos-tanzo Show 0.30 Variete: Sogni d'oro 0.40 Nanizanke: Petrocelli, 1.30 Lou Grant, 2.20 Bonanza RETE 4______________ 8.30 Nanizanka: La grande vallata 10.30 Aspettando domani, 11.20 Cosi gira il mon-do 12.15 Nanizanka: La piccola grande Neli 12.40 Otroška oddaja: Ciao ciao, vmes risanke 13.40 Nad.: Sentieri 14.40 Nanizanka: California 15.40 Nadaljevanka: La val-le dei pini 16.30 Nanizanka: General Hospital 17.30 Nadaljevanka: Febbre d'amore 18.30 Kviz: Telecomando 19.00 Aktualno: Cera varno tanto amati 19.30 Nanizanka: Quincy 20.30 TV film: La vita legen-daria di Ernest He-mingway (biog., 2.del) 22.40 Rubrika o filmu: Ciak 23.30 Film: Una coppia per-fetta (kom., ZDA 1979, r. Robert Altman, i. Paul Dooley, Marta Heflin) 1.40 Nanizanki: Ironside, 2.40 Adam 12 ITALIA 1_____________ 7.00 Risanke 8.30 Nanizanke: Cannon, 9.30 Operazione lad-ro, 10.30 Agenzia Rock-ford, 11.30 Simon & Simon 12.30 Variete: Barzellettieri dltalia 12.35 Nanizanki: T.J. Hoo-ker, 13.30 Magnum P.I. 14.30 Variete: Smile 14.35 Deejay Television 15.25 Variete: Barzelletteri dltalia 15.30 Aktualno: So to Speak 16.00 Otroška oddaja: Bim bum bam 18.00 Nanizanka: Arnold 18.30 Variete: Barzellettieri dltalia 18.35 Nanizanke: A-Team, 19.30 I Robinson, 20.00 Cristina, 20.30 Classe di ferro, 22.15 Valentina 22.30 Variete: Televiggiu 23.30 Rubrika: Calciomania 0.30 Variete: Barzellettieri dltalia 0.40 Nanizanki: Luomo da sei milioni di dollari 1.40 Deejay Television (pon.) ODEON_______________ 10.30 Nadaljevanki: Signore e padrone, 11.30 Mar-cia nuziale 12.00 Nanizanka 13.00 Variete: Sugar cup 15.00 Nad.: Anche i ricchi piangono, 16.00 Pasio-nes, 17.00 Cuore di pi-etra, 18.00 Gli amori di Napoleone 19.30 Risanke 20.00 Nanizanka: Mister Ed 20.30 Film: La sguadra speciale delTispettore Swenney (krim., VB 1977, r. David Wickes, i. JohnThaw) 22.25 Športna rubrika: Forza Italia 23.30 Rubrika o motorjih TMC_________________ 8.30 Dok. o naravi 9.00 Nanizanka: Get Smart 9.30 Nadaljevanka: Adamo contro Eva 10.15 Nanizanka: Il giudice 10.45 Nad.: Terre sconfinate 11.30 TV donna mattino 12.30 Nad.: QB VII - Delitto di guerra 13.30 Vesti in šport 14.30 Glasba in risanke: Clip clip 15.30 Kviz: Girogiromondo 16.00 TV film: La guinta sta- gione (dram., VB 1980, r. Gordon Vorster, i. Martin Dreyer, Louise Roux) 18.00 Aktualno: TV donna 19.15 Ogledalo življenja 20.00 Vesti: TMC News 20.30 Nanizanka: Matlock 21.30 Rubrika o nogometu 22.50 Vesti in šport 24.00 Šport: tenis - polfinale mednarodnega turnirja v Stuttgartu TELEFRIULI 11.30 12.00 12.30 13.00 13.30 14.30 15.30 17.15 19.00 19.30 20.00 20.30 22.00 22.30 23.00 23.30 0.30 1.00 Nanizanka: Chopper One Il salotto di Franca Nanizanka: Condo Dnevnik Nanizanka: Gente di FIollywood Dražba Glasbena oddaja: Musič box Nadaljevanki: Liszt, 18.00 Cristal Dnevnik Rubrika: Dan za dnem Rubrika: Zelena dežela Nadaljevanka: La pi-ovra Nanizanka: Il grande teatro del VVest Tednik: Tigi 7 Rubrika o motorjih Dnevnik, nato dražba Il salotto di Franca Vesti: News TELE 4_____________ ■ SLOVENSKE MREŽE RTV Ljubljana 1________________| 10.00 Video strani 10.10 Mozaik. Tednik, 11.00 Mostovi, 11.30 nadaljevanka Ellis Island (5. del) 12.20 Video strani 16.20 Video strani 16.30 Dnevnik 16.50 Mozaik. Tednik (pon.) 18.15 Spored za otroke in mlade: Prgišče priljubljenih pravljic - Zlata ribica, 18.35 nanizanka Pika Nogavička (3. del) 19.05 Risanka 19.12 TV Okno 19.17 Naše akcije 19.30 Dnevnik in vreme 20.05 Dokumentarna oddaja: Na obali posušenega oceana 21.00 Nanizanka: Kriminalna zgodba (ZDA, r. Abel Ferrara, 17. del) 21.50 Dnevnik in vreme 22.10 Pogledi: pohištvo 23.25 Film: Amor na tleh (Fr. 1984, r. Jacgues Rivette, i. Geraldine Chaplin, Jane Birkin, Jean-Pier-re Kalfon) 1.25 Video strani RTV Koper_____________________ 13.30 TVD Novice 13.40 Rubrika o mednarodnem nogometu: Mon-gol-fiera 14.45 Golf: evropski turnirji (pon.) 15.30 Športna oddaja: Juke Box 16.00 TVD Novice 16.10 Rubrika o tenisu 18.15 Wrestling 18.50 TVD Novice 19.00 Odprta meja, 19.30 TVD Stičišče 20.00 Športna oddaja: Juke Box 20.30 Nogomet: tekma iz tujih prvenstev 21.45 Rubrika: Sottocanestro 23.00 TVD Novice, 23.10 Nočni boks 24.00 Football: tekma prvenstva NFL RTV Ljubljana 2_________________ 17.00 Poskusni satelitski programi 19.00 Videomeh (ponovitev) 19.30 Dnevnik, 19.55 Premor 20.05 Žarišče 20.35 Koncert komornega orkestra Slovenicum 22.35 Skupščinska kronika 22.55 Poskusni satelitski programi RADIO ■ RADIO ■ RADIO RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 8.00, 10.00, 14.00, 17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše, koledarček; 8.00 Deželna kronika; 8.10 Ekologija; 8.25 Orkestralna glasba; 9.00 Folklora jug. narodov; 9.25 Beležka; 9.30 Revival; 10.00 Tisk; 10.10 Koncertni repertoar; 11.30 Blues; 12.00 Iz filmskega sveta; 12.25 Melodije; 12.40 Corovivo 88; 13.20 V žarišču; 13.30 Glasba po željah; 14.40 Otroški kotiček: črno na belem; 14.30 Od Milj do Devina; 15.00 Glasbena medigra; 15.10 Kulturni dogodki; 15.40 Jazzovski utrip; 16.00 Mi in glasba; 17.10 Roman: Pod svobodnim soncem; 17.25 Mladi val - radio za vas: Nove plošče, domača delavnica, Pesem vetra, zadnja novica; 19.20 Zaključek sporedov. LJUBLJANA 5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 19.00, 21.00, 22.00, 23.00 Poročila; 6.50 Dobro jutro, otroci; 8.05 Znanja široka cesta; 8.35 Pesmice na potepu; 9.05 Glasbena matineja; 11.05 Petkovo srečanje; 12.10 Pojemo in godemo; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Domača glasba; 13.30 Do štirinajstih; 14.02 Gremo v kino; 14.40 Radijski Merkurček; 15.15 Radio danes, radio jutri; 15.30 Dogodki in odmevi; 15.55 Zabavna glasba; 16.00 Melodije; 17.00 V studiu ob 17.00; 18.05 Vodomet melodij; 19.35 Lahko noč, otroci; 19.45 Z zabavnimi ansambli; 20.00 Oddaja za pomorščake; 20.30 Slovencem po svetu; 22.00 Zrcalo dneva; 23.05 Literarni nokturno in Nočni program. RADIO KOPER (slovenski program) 13.30, 14.30, 16.30, 19.00 Poročila; 6.00 Za dobro jutro; 6.05 Na današnji dan; 6.10 Vreme in promet; 6.30 Jutranjik; 6.45 Cestne informacije; 7.00 Kronika; 7.30 Tisk; 8.00 Prenos Radia Lj; 13.00 Mladi val; 14.35 Pesem tedna; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00 O glasbi... ob glasbi; 18.30 Glasbene želje; 19.00 Prenos Radia Ljubljana. RADIO KOPER (italijanski program) 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.05 Almanah; 6.30 Zgodovinski utrinki; 6.45 Koledarček; 6.50 Simfonija zvezd; 7.40 Dobro jutro otroci; 7.50 Razglednica; 8.00 Pripovedujejo; 8.25 Pesem; 8.35 Mi in vi; 9.15 Edig Galletti; 9.32 Dragi Luciano; 10.00 Pregled tiska; 10.05 Najlepših 7; 10.35 Družina; 11.00 Notranja politika; 11.30 Turizem; 12.00 Glasba po željah; 13.00 Neposredno; 14.00 Glasba; 14.40 Pesem tedna; 15.00 Popoldne; 15.45 Koncert; 16.00 Puzzle; 16.33 Tednik; 17.00 Bubbling; 17.33 Show business; 18.00 Prijatelj DJ; 18.33 Mi in vi; 19.00 Spomini; 20.00 Nočni program. RADIO OPČINE 7.30, 13.30, 17.30 Poročila; 10.00 Zmenek s psihologom; 11.00 Matineja; 12.00 Glasba; 17.45 Okno na Benečijo; 20.00 Glasbena oddaja: Mix Time; 21.00 Nočni val. FILMI NA MALEM EKRANU AMOR NA TLEH -L'amour par terre, Francija 1984 V petek, 6. oktobra, ob 23.15 na RTV-LJ 1 Filmska komedija. Jacgues Rivette, eden od vodilnih avtorjev francoskega »novega vala«, je v svojem delu Celine in Julie na svojevrsten način obravnaval svet filma skozi oči dveh mladih protagonistk. V tem filmu pa - prav tako osebno - uprizori svoj pogled na gledališče in na odnos do resničnosti. Dogajanje je tokrat preneseno v nenavadno stanovanje, ki je opremljeno s čudaškim turškim dekorjem. Njegov lastnik (Andre Dussolier) povabi igralki, članici svobodnega gledališča, naj bi nastopili v njegovi nedokončani igri; predstava naj bi se odvijala kar v njegovem čudaškem domu. Sloki Geraldine Chaplin in Jane Birkin se usodno zapleteta v igro čustev in razmerij s hišnim gospodarjem in njegovim prijateljem, jasnovidcem Paulom (Jean-Pierre Kalfon). I NOVE PLOŠČE I I l Rolling Stones STEEL WHEELS Ko odpreš ovitek novega compact disc ansambla Rolling Stones in zagledaš sliko bobnarja Charlija Wattsa, se ti naježijo lasje: tako je potlačen in mršav, kot če bi ga hkrati pičilo kakih 300 komarjev. Še najlepše zgledata Mick Jagger in Ke-ith Richards, ki sta med drugim avtorja vseh dvanajstih pesmi. Naj takoj povem, da so si Rolling Sto-nesi s tem albumom nekoliko zasenčili svojo sicer veliko slavo. Pred nekaj leti je ansambel začel s pravimi inovacijskimi prijemi, s tem albumom pa se je vrnil za dobrih 20 let nazaj in ne nudi poslušalcu prav nič novega, razen platnice. Take in podobne pesmi smo slišali že stokrat, čeprav ni dvoma, da je izvajanje Rolling Stonesov med najboljšimi na tržišču. Tistim, ki ljubijo in dobro poznajo skupino Rolling Stones, bo novi album Steel Wheels čisto odveč, čeravno spada še vedno v diskografsko kolekcijo enega naj večjih rock ansamblov vseh časov. Pesmi v albumu so: Sad Sad Sad, Mi-xed Emotions, Terrifyng, Hold On To Your Hat, Hearst For Šale, Blinded My Love, Rock And Hard Plače, Can t Be Seen, Almost Hear You Sigh, Continental Drift, Break The Speli, Slipping Away. Z \ VIDEO NOTES Oddaja:_______________ Postaja:_____________ 27. oktobra bo v ogromni dvorani Budokan v Tokiju (kjer je Dylan posnel album v živo At Budokan) na vrsti 20. izvedba svetovnega festivala popevke VVorld Popular Song Festival. Gre za najvažnejšo tovrstno pobudo na svetu, ki letos prvič ne bo imela tekmovalnega značaja. Ves dobiček je namreč namenjan organizaciji Unicef, ki ga bo porabila za cepljenje otrok v deželah v razvoju. V Tokiju bodo prisotni številni bivši zmagovalci festivala, ob njih pa še mnogi drugi umetniki. Zvezda bo vsekakor Stevie VVonder (na sliki), ki bo med drugim predstavil svojo novo LP ploščo Parents Of The VVorld. Njegova prisotnost seveda ne bo naključna, saj spada VVonder med najbolj angažirane glasbenike. Izkazal se je že leta 1985 s pobudo USA For Africa, s katero je bilo zbranih več milijonov dolarjev za boj proti lakoti v Afriki« Za »himno« letošnje prireditve so izbrali pesem Children Of The World (Otroci sveta) južnoafriške skupine And Friends. Gre za trojico komaj petnajstletnih izredno nadarjenih najstnikov, ki so že zelo znani v domovini in se počasi uveljavljajo tudi na mednarodni ravni. Pri tem jim bo gotovo pomagalo tudi sodelovanje na festivalu, ki je bil v preteklosti že nekajkrat proglašen za tisto prireditev, v okviru katere je bilo največ storjeno za mir in prijateljstvo med narodi. Ureja: Nadja Kriščak Sodeluje: Andrej Šik Filmi: Kinoatelje Šport: Aleksander Koren Glasba: Boris Devetak in Andrej Šik Foto: Križmančič, AGI in AP Uredništvo ne odgovarja za morebitne spremembe tv sporedov. Sicer pravočasna obvestila upoštevamo pri sprotni objavi sporedov.