Številka 163. Trst v četrtek 15. junija 1905. Tečaj XXX. Izhaja vsaki dan. lota ob nerjfi tn m umrnirih ob 5. ari. ob ponedeljkih ob i. un ziutraj. 'Nui^if štfTUkf -e proaajajo po 3 novč. (6 Btotink\ • »tinfin toh^akmrnan t Tr*tu in okolici. Ljubliani, Gorici, Oalji. Krmn u. Mariboru. Celovcu, idnji, ?t- Petru, Sežani. .Vtbrviini. Novemmestu itd. 1e c«r«..be porejema uprava lista _Edinost", niiea •ilervl® Galatti it. IS. — Vradae ure so o« 2. pop. 4« i. ne^er. — Cene octanom 16 at da vrsto peti t; poslanice, mrauee. javne za&v&le in domaći oeiasi po pogodbi. -— ---- TELEFON itev. 11*7. Edinost Glasila političnega društva „Edinost" za Primorsko. F edinosti je moč t Naročnina znaia za vse leto 24 K. poi leta 12 K. 3 mesece 6 K. — N«-aaročbe brez doposlane naročnine se uprava ne ozira. Vsi dopisi naj se pošiljaj o na uredništvo lista. Nefrankovana pisma se ne sprejemajo in rokopisi se ne vračajo. Naročnino, ogiase in reklamacije je pošiljati na upravo iista UREDNIŠTVO: nI. Gior*io Galatti 18. fNarodni dom.) Izdajatelj in odgovorni urednik ŠTEFAN GODINA. Lastnik konsorcij lista „Edinost". — Natisnila tiskarna konsorcija lista „Edinost** v Trstu, ulica Giorgio Galatti it. iS. PoStno-hranil nični račun št. 652.811. Mo-j Brzojavne vesti). Pogreznjeni angleški parnik San Kilda. LONDON 14. Neka brzojavka dospela »Lkyd»u« iz Singapore poroča : Govori se, ia je tovor angležkega parnika San Kilda, Ki jen je dne 5. t. m. pogresnil ruski pomožni kr.tar »Dajepr«, obstojal z jote, riža n pavole. Enajst Evropejcev, med temi ka-p tan San Kilde m en kitajski komprador ter zap.sak tovora se nahajajo na »Dnppru«. Ruska pomožna križarka »Kuban«. SAIGON 14. Ruski pomožni križar »Kuhan« je dane« zjutraj dospel k predgorju St. Jac oea. kjer se je vsidral. Na ukaz Guvernerja Kokmkine je odšla ena francoska vojna ladija, da uveljavi ministerjelne predpise. 2ts ladij s premogom je cdplulo is S a; gona, drugih trideset se jib odpravlja na pot- Parnik Carlisle ostane tukaj za varstvo. »Kostroma« izpuščena na svobodo. NAGASAKI 14. »Kostroma«, ena izmed cbeh ruskih ;azaretnih ladij, ki so jih ujeli Japonci ter odvedli v Saseho, ker e a bili na eumu, da sta se strategiČno udeležil pomorske bitke pri Teuiimi, je bila ispu-eHna na svobodo in je cdplula v Šangaj. Stvar druge ladije »Orel« pride pred plembeno so-A šče v Saeehu. Akcija o miru. PETHOGKAD 14. Ie raznih virov so se v zadnjem Času pojavile govorice o kraju, k er da se snidejo ruski in japonski pooblaščenci. Kmalo se je imenovalo Tokio, Haag, in Pariš. Ker se dosedaj še ni raspravljalo o araju, kjer naj bi se vršila pogajanja, eo vsa tozadevna poročila le kombinacije. PETROGRAD 14. (Petr. brz. agent.) Mmisterstvo vnaajih ecvari priobčuje : Kar ee tiče eventuelnega sestanka ruskih in japonskih pooblaščencev, ki bi imeli nalog pretresavali, do katere točke bi bilo obema državama mczno izdelati m'rovne pogoje, v tem slučaju ne bi carska vlada v principu :mela ničesar ugovarjat, ako Japonska t) želi. Z mandžurskega bojišča. PETROGRAD 14. General Linevi 6 poroča cd 12. t. m.: Ćete japonske sprednje armsde so nas dne t. m. napadle. Ena kolona, obstoječa ic pehote, konjeništva in goiekega topništva s strojnimi puškami, je prodirala po mandarinski cesti ; druga kolona obstoječa is pehote iu topništva, je pro- dirala po dolini, vstočno od mandarinske ceste ter je zasedla višine na desnem bregu reke Hunho, na seveiu vasi Liaohunčen in Kandaoho. TOKIO 14. Uradno po:oSajo : Mešan Oddelek ruskih čtt je v nedeljo napal Japonce bliso Jin^ošengu, Eršiipu in Sut'ing taja, toda bil je odbit. Izgub ni bilo šs mcžao konetatovati. PO D L ISTEK. •J3U Prokletstvo. Scoioviaaki roman Avgaita Ssaoa. — Nadaljeval ia dovrtil X. K. Tomi 6. Prevel M. O—A. Pristopil je bližje, snel kapo in rekel: —- Posdravljam te v imenu Boga in svetega Marka, slavnega zaščitnika beneške občine, veleučeni in glasoviti medikus svobodnega tega mesta in rojak moj ! Ugaja mojemu srcu, da te nahajam v dobrem sdravju in veeelju in da ti morem na svoja usta prijaviti vse lepe in skromne posdrave od tvojih prijateljev v Benetkah. Cavagnoli je bil nekako osupnen sbcg tega preko navade prijateljskega pozdrava, ker mu ni bilo nikakor znano, kako da bi bil saslužil tolike sdravniške slave in kateri prijatelji v Benetkah da ga pozdravljajo. Z druge strani pa mu je dobro delo to laskanje od Človeka povsem ptaiega, ki je bil vsa k ako po govoru Benečan. Zato je razširil < "avagnoli svoj debeli obraz v jako aecumen Dogodki v Rusiji. PARIZ 2 4. »Eclair« je prejel iz Petro-grada poročilo, da se je včeraj vre, da prečastni gospodi na vašem kapitelju trebajo polno avilene rol»9 sa stolno cerkev, in ker jim je blagajna polna zlata, ne bi bila to zame slaba kupčija. Zato sem tudi prebrodil morje. Nu, ne poznavam pa tu ne kraja, ne ljudij, ni navade, ni trgovine. Povpraševal sem pri trgovcih, ki hodijo v Zagrab na Kraljevski in Markovski somenj, s oni ao mi omenjali tvoje ime, šor Cavagnoli. Ti da si Benečan, pak da mi morei biti v pomoč. Osobito mi je to omenjal in te posdravlja šor Antonio Micbieli — ptujec js tu neha) govoriti in uprl svojs oči živo v sdravnika, ki je hkratu prebledtl, a tudi s:gnora Lukrecija je nekako klonila in sačela gristi si bujni ustnici. En hip so molčali vsi trije, sdravnik in sestra mu od zadrege, ptujec pa od neke tajne slasti, ker se je njegov rojak, glasoviti medikus, toliko prestrsšil. — Lukrecija! Lukreoija! je iztisnil zdravnik, namignivši sestri, idi v hišo in pripravi dobro večerjo po našem beneškem običaju. Naš mili gost je gotovo lačen in Žejen. Tu si moreva pod vedrim nebom, pod tem jabolkom krepiti telo in govoriti o tvojih trgovskih poslih, šer Badoer. Je li prav tako? — Je, šor Cavagnoli, je potrdil trgovec na kratko. — Idi, idi, draga Lukrecija! Prosim te, je nadaljeval sdravnik tresočim glasom. Lukrec ja se je dvignila oslovoljena in ae je nekako obotavljala. Ali strela iz Ba-doerovega očeaa kakor da jej je povspešila korak. Povešene glave je stopala v hišo in sačela nekako ugibat;, po čem da ta trgovee s Rialta posnava njeno ime. Ptujeo js gledal sa njo, in opazivii, da je odišla v hišo, as js obrnil hitro do zdravnika,'ošinil ga s očesom ia rsksl hitro: — Giecomo? — Kaj je? — Ti posatš Anten ja Michiela, zlatarja? Zdravnik se je stresel in omahnil za trenotek. — Ti poznaš Michiela, govori ! je za-povedal trgovec ostro. — Poznam, je zajecljal zdravnik v pol glasu. — Ben ! Ti si poznaval tudi starejega mu brata Pavla, novčarja kraj cerkvice San Giacomo eul Rialto. Je-li ? — Sem ! je odgovoril Giacomo in drhtel. — Ben ! A še bolje je poznavala pokojnega Btarca Lukrecija, tvoja namišljena sestra. — Je, je dahnil Giacomo. — Benes^imo! Ti poznaš tudi lekarniškega pomočnika Giacoma Rustelli. — Da. — Kaj je sedaj ? A ? — Molčiš ? Saj menda ves! 1 — Zdravnik. Tako. Benesaimo. Kako mu je sedaj ime ? — Giacomo Cavagnoli, je odgovoril sdravnik in toliko da je dihal o tem. (Pride še.) odp r proti . nemstvu v obrambo skupne nam domovine. Omogočijo pa da to spo-razumljenje e tem, da pripoznajo izključno italijanski značaj tržaškega ozemlja. Divna logika to: ta nam je skupna domovina, Italijan; in Slovani naj jo skupno branijo pred nemškim sovražnikom, a da bi možno to, naj Slovani pripoznajc, da nimajo tu nikakih nacijonalnib in kulturnih potreb, da to torej prav za prav — ni njihova domovina!! Kar nam pripoveduje italijanski »patri-jotc o nevarnosti po pangermanizmu, to pripovedujemo ravno mi že dolgo dolgo — gi.uk m italijanskim ušesom in slepim italijanskim glavam. Ali vsprič.i vse te nevarno-eti ne mislimo mi na to, da bi abdicirali tam, kjer smo in kjer koreninimo se svojim starim pravom ! Ne abdiciramo niti sa obećano italijansko pomoč v — Ljubljani in na Balkanu !! O tem prihodnjič. Rusko-japonska vojna. Trst, dne 14. junija 1905. Včaraj smo bili zibslež li na tem mestu g as, da je generakssimus L nevič prcti sklepu miru in to principijelno in z ozirom na sedanje stanje armade v Mandžuriji. Danes mo-rem) v tem pogledu priobčiti klasičen dokument, ki govori več, nego-1; vsa modrovanja angiežkih in nemških židovskih listov. Dne 9. junija se je — kakor posnemamo ic svetjvnih listov, — po inicijativi generala LneviSa sestal v Gašinlinu vojni svet man-džurake armade. Posvetovanje je trajalo dve ur:, na kar so generali : generaliseimus Li-nevič, poveljniki armad Kuropatkin, Kaul-bars, Batjanov, načelnik generalnega št tba Saharo v, generali Reonenkarnpf, Zarubajev, Bmdtr.ing, Lx)\vy Šansonov, Danilov, Korv itd. jeinoglasno odposlali carju nastopro brzc-javko : »< arako Veličanstvo! Doznavši o dobrh ualugah predsednika Roosevelta in o Vašem privoljenja, da se pričnejo pogajanja ca mir, eklicai sem takoj vojni svet, sestavljen iz vseh pove jnikov čet v tem momentu prisotnih v glavač m ta borju. Potem, ko smo ee posvetovali o mirovnih željah in o pozicijah obeh narodnosti, čast mi je obrniti pozornost Vašega Veličanstva na to, da se vsi moji tovariši iz jaz izjavili enoglasno in energično za nadaljevanje vojne do dne, ko Veemr.gočni ovenča z vspebom naše hrabre čete. M čas sedaj, da bi govorili o miru po bitki pri Mukienu in Tsušima. Sovražnik, omamljen po svojih vspehih, Lo gotovo rahteval pogojev, nasprotjih časti naše domovine ; ali nobenega vzraka ni, da bi privolili v take pogoje, ker mi nismo dotirani do take .-krajBO?t:. Poraz na morju je gotovo žalosten dogodek, toda isti ne stoji v nobeni zvezi z našo hrabro vojsko, katera ee nahaja v izvrstnem stan;a, in goif od želje, da bi se maščevala nad sotražmkom, doaegši vspeh, ki, kakor se nadejam, ni daleč. Poz cije nsš h čet bo menitno utrjene. Deževno vreme nam ie eabranje\a'o do sedaj prehod v oteneivo. Ali sedaj, ko so naše izirube pri Mukdenu Popolnoma nadomeščene, in ko s) naše čete ojačene po novih zborih iz Evrope, ee čutim zmožnega za vepešno cd-b an e sovražnih naporov. Nadejam se, da Itom tekom tega meseca t stanju, da prestopim v ofenzivo, ki spremeni popolnoma položaj. Ponavljam se enkrat: Vaše veličanstvo lahko zaupa moči in sili naših čet. Naš položaj nima kritičnega značaja, ki bi zahteval sklepanje za nas nepovoljnega miru«. (Slede podpisi gori navedenih generalov). Sedaj je dokazano, da mi niermo brez veljavnega razloga priporočali čitateljem, naj a največo opreznostjo vsprejemajo vse vesti o bližnjem sklepu miru. To smo storili s tem veČo opravičenostjo, ker so se po vsaki bitki pojavljale enake govorice o nesposobnosti Rusije za nadaljevanje vojne in o bližnjem sklepu miru. Za danes naglašamo še, da do sedaj je ni nikake oficijelne note o akc ji za mir in da vse vesti dohajajo iz privatnih, večinoma Rusiji neprijateljskih virov. S tem nočemo trditi, da je možaost miru izključena ; ravno nasprotno: Resja je gc t ovo v principu pripravljena v pogajanja za sklep miru, kakor izhaja to iz komunikeja grofa Lamsdorfđ. (Glej današnje brzojavke). Ali ca tem ni dvomiti, da je Rus j a pripravljena privoliti le v tak m r, ki bo zanjo čaBten in ki ne bo nikakor imel zaačhja kapitulacije. To je jedioa realna točka v vsem tem kaosu. Vse drugo so le kombinacije listov in diplomatov, ki za kulis&mi zasledujejo svoje cilje. * * Kraj za mirovna pogajanja. Milanski dopisnik »Cjrriere della Sera« je brzojavil iz Tokija, da bi Japonska hotela imeti za mirovna pogajaDja kako meBto v j Mandžuriji, ker bi bilo isto radi zvez s Petro-gradom in Tokijem najpripravneje. Premirje med Japonsko in Rusijo. Londonski »Standard« je izvedel in Washingtona, da se med Rusijo in Japonsko sklene šesttedensko premirje, * katerega se bo smatralo, kakor da je molče že stopil v moč. Iz Petrograda pa so sporočili v Pariz, da utegne vsak hip pričeti v Mandžuriji velika bitka, tako, da se zopet poskusi vojno srečo, preden bodo imenovani pooblaščenci za mirovno pogajanje. Avstrijska državna zbornica. Dunaj 14. Danes je bila zopet otvor-jena državna zbornica. Minister za finance je predložil provizorični proračun za drugo polletje 1905, s katerim ae istočasno poobla šča vlade, da izda obligacij v znesku 14,474.000 kron ter jih izroči finančnemu ministru. Potem je bila predložena predloga glede spremembe zakona o hišnem davku ter zakonski načrt o pristojbinskem ekvivalentu pridobninskih družb. — Min st-r za uk in bog< častje, Hartel, je odgovoril na več interpelacij. Vlada je predložila zbornici več gospodarskih predlog in trgovinsko pogodbo z Nemčijo. Slovenci (dr. Ferjančič in Pogačnik) in vsensmei (dr. Schalk) so uložili interpelacijo glede dogodkov v Domžalah, mladočehi radi prepovedi češke Bokolske slavnosti na Dunaju, socijalni demokratje radi ek^ploz je v bozruškem tunelu. Dr. Fer jančič je interpeliral radi gradnje železnice Kranj—Tržič. Na to je zbornica prešla na dnevni red, to je vršilo se je prvo čitanje predloge o kongrui. Minister za uk in bogo-častje je potem priporočal, naj se predloga izroči odseku ter je nsgltšal, da vsi govorniki soglašajo z vlado v tem, da je treba zboljšati gmotni položaj n/.je duhovšSine, kar ZaodovinsJre črtice nekaterih notranjskih in dolenjskiii triov. < Po raznih virih L Cerknica. Pcglejmo zdaj, kaj (nam sloveči kronist Valvasor pripoveduje o Cerknici. Sii^a nam ktžj cersev s taborjem in nekaj čednih hiš in hišic okoli nje. O velikem turškem napadu ]. 1559. in 1560. pravi, da je turška četa štela takrat 16000 mož Trg je bii že za Valvazorja precej velik in je imel še dokaj stanovalcev : kajti bila je tukaj živzhna kupčija s soljo ki eo jo Ciči in Kraševci prinašali od morja sem. Tu eo pa čakali že drugi tovorniki, ki eo jo prenašali dalje. Z i Valvazorja je spadal trg pod Haa-berško grašino. Iz cerkvene poveattice cerkniške nam pripoveduje slavni kronist, da je bila fara podložna bistriškemu kartuzijanskemu samostani. Obširno govori o bratovščini 87. rož-cega venca, ki je štela veliko udov in je imela slovesne obhode s podobo Matere bežje, b zastavami itd. Farna cerkev je bila posvečena Materi božji, kraljic; angeljev in je imela takrat še 29 podružnic. Med prvimi se imenuje cerkev sv. Roka, sazidana 1.1644. ob času kuge. O takratnem župniku Gre-goriju Cer viču pripoveduje naš zgodovinar, da je bil čudodelnik, t. j. da je z velikim vspebom idravil ljudi in da je ljudstvo od Jaleč hodilo k njemu iskat pomoči.*) Proti koncu IV. veka je bila kaj razširjena vera v »čarovnice« ali capernice, in še sam Valvasor se ni upal otresti takratnih nazorov. Zato so pa tuii okoli Cerknice, oko'i jezera in fzlasti po slivniških hribih slutili vse polno copernic.**) Ie 19. stoletja, in sicer iz irancoske d( 1)9 na Kranjskem, bi se ša dala povedati pa ni možno brez državne pomoči. Vlada je šla tako daleč, kolikor je bilo v okvirju državnih financ možno. Na to je bila eeja prekinjena. Prihodnja seja jutri. Kriza na Ogrskem se bliža zaključku, ki ne bo zaključek, ampak le odložitev zaključka. Prerokovanje je dandanes sila nehvaležen posel, izlasti v politiki, in še posebno ozirom na dogodke na Ogrskem. To se nam kaže ravnokar. Ves svet je bil uverjen, da je kombinacija Fejervarv definitivno odpravljena, da jo je vehemenca v napadih opozicijonalnib madjarskih listov razbila popolnoma. Ko je bil ves svet tega trdnega uverjenja, se je povrnil sedaj stari general z Dunaja v Budimpešto kakor . . . predsednik novega ministarstva ! Seveda bo to le prehodno mini-steretvo, ki naj bo skrbelo le za to, da bo mogla državna mašina opravljati najnujneje vsakdanje tekoče poale. Tudi imena druzih členov kabineta ee že imenujejo. Najbolj zanima nas kakor Jugoslovane oseba bodočega ministra za Hrvatsko. Za to čast je določen glasoviti madjaron in najglavneji reprezen-tant politike izdajstva na narodu hrvatskem — Kovacsevics-ur ! ! Fakt, da je Fejervarv, ki velja kakor reprezentant »avetrijanatva« na Ogrskem, vrgel svoje oko ravno na Ko-vaeseviesa, je značilen v toliko, da med Madjari ni razlike, kar sa tiče Btališča nasproti Hrvatski. Za takozvano »narodno stranko« izhaja iz tega dejstva jako udobsn položaj. Ker med madjarskimi strankami ni nikake razlike v razpoloženju nasproti narodu hrvatskemu, morejo z isto dobro, ali, bolje rečeno, slabo vestjo podpirati vsako ogrsko ministsratvo, pa naj mu že načeluje Fejervarv, ali pa kakov Barabas. O nalogi in značaju svojega kabineta se je izjavil baron Fejervai v v nekem razgovoru tako-le: Dokler ne bo rešen konfl kt med krono in večino zbornice, bo vlada reševala le tekoče posle in z zakonitimi in konstitu-cijonalnimi sredstvi. Svoje ministarstvo smatra le začasnim, ki bo siečno, čim se bo moglo umakniti vladi, vzeti iz večine parlamenta. Nu, gotovo je že danes, da Fejervaryju vse njegovo korektno konstitucijonelno vede* nje ne izpolnuje milosti pred opozicijo. Gotovo je, da mu ista ne dovoli niti najkrajši raspiro. Saj že grome topovi iz predalov opozicijonalnib liBtov. Novo ministeretvo se predstavi zbornici prihod jji torek. S tem črnom se prične gotovo v političnem življenju Ogrske nova vrsta dramatsko vzburjenih dni. Politični svet bo zopet z napeto pozornostjo obračal svoje oči v Budimpešto, kjer bodo prihodnji dnevi pisali morda znamenito poglavje v zgodovini evolucije monarhije Avstro Ogrske. t Teodor Delyannis. Grški ministerski predsednik Teodor Delyannis je pal kakor žrtev atentata. V torek ga je pred zbornico v Atenah z nožem v sprednji del telesa za bol neki Gherakoris, igralec po poklicu. Ko je Delyannis stopil iz kočije, ga je napadalec poidravil t9r mu poljubil roko. Istočasno je pa potegnil iz žepa nož ter ga Delvannisu zasadil v trebuh. Napadalec je bil aretovac. Razjarjena množ ca bi ga bila linčala, da ga ni šč tla policija. Kakor poročajo iz Aten, je preiskava dokazala, cla je Gherakoris pred leti ubil svojo ženo ter bil zato obsojen na 18 let. Izjavil ta zanimiva dogodka, da so se oddelki avstrijskih čet in Francozi, ko bo se 1. 1813. umikali s kranjskega, spoprijeli tudi še pri Cerknici. Bilo je še precej ravsa in kavsa, pa naposled so se Francozi morali umakniti in so šli proti Postojni. Francozi po bili izgubili kacih 400 mož, naši le 100 ***) Cerknica je imela že pred 200 leti učitelja. Za šjIo je dal svojo hišo graščak Bistriški, g. Galt'. Grb cerkniškega trga je cerkev v štiri -voglatem polji. L. 1880. je štela Cerknica 255 hiš in 1477 prebivalcev.****) ") Ta župnik je imel celo naslov ?kofa (in partibua>, župnik cerkniški Ni k. Mrav pa je postal celo pravi ^-kof (v Dalmaciji). **» Na tem hribu je bila jama. napolnjena a I čarovnicami- V vasi pod Stebergom so jih bili za | Valvazorja već sežgali. Celo cerkniški duhovniki so j jih morali -panati" in so hodili blagoslovtjat ono jamo. ' ***) Učitelj Čopec je v tej bitki pokazal avstrijskim vojakom skrivno pot do ležišča francoskega sovražnika. ***•) Jezero, čudovito prikazen, so že verkrat opisovali pisatelji. Ako veliko let ne usahne, namnoži se ribe v njem kaj mnogoštevilno. Tako je bilo posebno 1. 1714. ko jezero že 7 let ni bilo usahnilo, toliko rib, da niso vedeli kam ž njimi. Tri dežele so jih baje jedle ves post. je, da se je hotel maščevati nad Delvanni som radi tega, ker je isti ukazal zapreti igralnice. Kralj biva na dežali, a ko je zvedel za atentat, se je povrnil v Atene. Teodor Delyannis je bil eden iz-med najuglednejih grških politikov novejega časa. Rodil Be je leta 1826. v Kavriti na Pelopo-nezu. Učil se je prava v Atenah, leta 1843. je stDpil v državno službo, kjer se je v kratkem času povapel do najviših služb. Od leta 18G2. je bil večkrat voljen v zbornico, pozneje je bil grški odpcs^nec v Parizu, udeležil se je leta 1878. kakor zastopnik Grške berolinskcga kcngrtsa. Dalvannis je bil večkrat minister unanjih stvari, tinanc in bogočastja. I^ata 1885. je po zmagi opozicije seBtavil proti Trikupisu novo ministerstvo, a že !eta 1886. je demisijoniral. Štiri leta pozneje je prišel zopet na krmilo, a moral je kmalo zopet odstopiti. Meseca junija 1895. je postal zopet ministerski predsednik ter je ob enem prevzel tudi vodstvo financ. Pod pritiskom javnega mnenja je Dalvannis leta 1895. piiSel vojno s Turčijo, ki se je, kakor znano za Grško nesrečno zvršila. — Vsled tega je bil Dalvannis meseca maja 1897. prisiljen, da je z vsem kabinetom odstopil. Sedaj je bil ministerski predsednik od 29. decembra 1904. Reforme v Rusiji. Dogodki ca Ruskem ne dopuščajo nika-kega dvoma, da se bližamo tamkaj uvedenju reprezentativnega zistema. Saj smo javili te dni, da se tudi liberalni listi odločno proti-vijo sklepu miru, ker kočejo, da tudi ob tem vprašanju oklepajo zastopniki naroda. Kakove bodo oblike tega reprezentativnega zistema in kakove bodo kompetance bodočega parlamentarnega zastopstva, to je pa še neznano. Ali neka druga zelo važna vest prihaja ravnokar iz Petrograda. Senzacijonelna je ta vest, ker se tiče ravno njih, ki širom po v.sem svetu kriče po uvedenju konstitucije v Rusiji. Rečena veet se tiče političnih pravic — Zi-dqv v bodoči reformirani Rusiji. List »Novosti« javlja namreč, da načrt za ustanovitev bodočega narodnega zastopstva izključuje Žide od vsake udeležbe na tem zastopstvu, češ, da ne bi bilo v soglasju z zakoni, ako bi se jim dovolila pasivna volilna pravica, ko obstoje zakoni, hi jim omejujejo pravice. Sedaj smo pa res radovedn', kakovo bo vedenje Židov nasproti Rusiji, ki ima konstitucijo, a izključuje iz iste — Žide. Radovedni smo, da-li se bodo Židje tudi po tem toliko navduševali za konstitucijo v Rusiji, tudi potem, ko jim ta konstitucija ne bo dajala prilike, da bi zastrupljali parlamentarno življenje in izmozgovali državo, kakor jim jo daje* po druzih konatitucijonelnih državah ! Res, radovedni smo. (Je res pride tako, da bodo Židje izključeni iz parlamentarnega življenja na Ruskem, bo vid.l svet, kakovo sleparstvo je tiralo židovsko novinstvo s svojim krikom po konstituciji in svobodi v Rusiji. Videl bo svet, da židovstvo v resnici ni nikdar mislilo na osvobojenje ruskega naroda, ampak le na tisto svobodo, ki bi mu dovoljevala piti kri i-t gi naroda. Domače vesti. Himen. Včeraj se je tukaj poročil gosp. Peter Kompare z gospico Tončko Vodnik. Bilo srečno ! Promocija. V avli graške univerze bo promoviran jutri v petek g. S i m o d Dolar doktorjem filozofije. Čestitamo ! Premeščeiije t politični službi. C. kr. namestnik je premestil namestoištvenega koncipista dra. Egona Pongratziz Pazina v Pulo.- Odlikovanje. Tukajšnji listi javljajo, da je papež podelil namestniškemu svetovalcu grefti Frideriku M a r e n z i - j u, red sv. Gregorija. Zaslug, ki so donesle gospodu grefu to odlikovanje, mi ne poznamo. Tudi tega nt vemo, kdo je goBpodu grofu največ pripomogel do tega odlikovanja za — zasluge cerkvi v prid. To pa vemo, da je referat o ric-manjski aferi poverjen temu namestniškemu uradniku in da je lep del »zasluge« pripisovati njemu in njegovemu osornemu vedenju, da je to vprašanje tako temeljito zavoženo. Tako temeljito, msrečno in nespretno, da bodo morali že priti drugi, da store konec temu javnemu pohujšanju. Novo društvo. C. kr. namestništvo v Trstu je vzelo na znanje pravila novega političnega društva »Svojeljub« v Cresu. Draira plat zvona o položaju t Ko-1 lastnem narodu?! Vzgajati in vsposobljati ] o 11 j I- — Iz Kolonje smo prejeli : Pred moramo ljudstvo za odpor in je ue-ti, da ne^aj dnevi nas je neki »bribolazec« prav posamičnik nima le pravic, ampak tudi dolž poleno izdelal! Očital nam je popolno za- nosti do skupnosti. V to pa moramo nasto spanost v narodnem oziru, kar ni ravno pati za socijalno enakost v lastnem narodu, malenkost. Mi Kolonjčani nočemo trdit', da Ta loj za 'enakost se vrši v vseh kul bi bili mi med najbolj zavednimi v narodnem turnih narodih v obliki mednarodne skupno- pogledu, a da bi bili ravno tako »črni«, sti. Ali se more to zamerjati delavcem ? Ne! zakor nas je naslikal oma njeni dopisnik, (ki Povdarjati treba posebno, da mednarodnost pa je lojalno priznal, da ne pozna nadih ni še breznaro in ost. Da narodnost ni kul- razmer) — tudi ni res. turna sila, tega ne more trditi nikdo. Ali Res je, da se pri nas, iz neke neumne narodnosti ne žive v zraku, one so naverane navade ljudje pozdravljajo ** tuiem jeziku — ena na diugo. V VBeh narodnostih obstoje kar re§ ni vredna posebne pohvale. Tudi to iste skupnosti in ista nasprotstva. 1'metnosti je res. da je med otroci čuti mnogo lašSine. Toda pomisliti morata, da so temu največ krivi tu naseljen: tujci, med katerimi je mnogo Lahov. S tem pa ni rečeno, da smo mi vsi taki ! Imamo tudi mi se družin, ki so skozi skozi narodne in ki se ne potujčijo, do- ib kler bo pri nas narednih mož koranih je dane? se mnogo. Celo na bolje se je začelo pri nas. Kakor je že prejšnji n. pr. ne ustvarja posamični narod le za-se. Vaaka narodnost dela za veeh in zbira od vseh. Še bolj so narodi navezani eden na druzega na gospodarskem polju. Tu je govornik pojasnjeval z izgledi, kako toliko bogataš kolikor Biromak rabita izdelke od vseh možnih narodov za svoje vsakdanje ka- življenske potrebe. Organizovani mednarodni kap tal je iz-obračati tudi zval mednarodno organizacijo delavstva. Se dopisnik ome veda pa :mn tudi ideja mednarodnosti svoje Čitalniški pevski zbor pri sv. Jakobu. Podpisani uljudno vabi vse' bivše in nove gg, pevce in pevke >Ćitalniškega pevskega zbora pri sv. Jakobu« na razgovor, v soboto dne 17. t. m., ki bo v društvenih prostorih, (Via del Pozzo št. 8, pritličje) ob 8. uri zvečer. ODBOR »Čitalnice pri sv. Jakobu v Trstu«. in žeEa, :mn nil, se v tem delu zida v^a polno h š in grde izrastke. Takov izrastek je n. pr. tako-iii-.c. Xs- vrli Stanko Godina je kupil tu n. zvani kosmcpolitizem, ki ni druzega, nego mlač-pr. sveta za ve5 hiš. Eno hišo je dal že se- nost do interesa svoje narodnosti. Medna z dati za se, druga zemljišča pa je prodal rodnost in narodnost pa si ne naFprotujeta navučem. S tem dobimo celo vrBto naših in posledica principa mednarodnosti je »oseetaikov in žnjimi (vsaj upamo to) tudi narodna avtonomija. nar »dn h družin. Imenovani je že odprl v V cerkvi ne prihaja naš jezik v poštev, sv ,ji b š. lepo trgovino z jestvinami in dru cerkev ne upošteva mednarodnosti. Istotako 2 m. potrebščinami — česar smo mi narodni je ne upoštevajo krogi visoke finance, ban-domačini krvavo potrebovali. kirji. Rotschildi ao n. pr. v Parizu Francozi, Imeli smo sicer tudi do sedaj aekaj pc- ■ v Barolinu Nemci, na Dunaju avstrijski Razne vesti. Orkan v Carigradu. — Iz Carigrada javljajo, da je bila v ponedeljek v Carigradu velik vihar. — Pod vodo je bilo središče mesta in več predmestj. Zrušilo se je mnogo hiš in potopilo več ladij. Število mrtvih in ranjenih še ni znano. Ognjenik Mont Pelle. Iz New-Yorka javljajo, da je te dni zopet pričel bruhati Mont Pellć na otoku Martinfque. Nad 800 metrov visoko le je dvigal dim. V soboto je šv'gal iz gore visok plamen. V dolino se je valilo mnego lave. Sedaj ognjenik miruje. Dota nemške prestolonaslednice. Nemški list »Rheiniech AVeatphalische Zeitung« pišda je izvedel iz dobrega vira, da ima nemška prestolo^aslednica C:cilija i>0 milijonov mark dote. Ta cgromni imetak da je dobila največ od njenih — ruskih rojakov. Amerikanski duel. V Požunn sa je dne 10. t. m. uBtrelil s kreglo iz revolverja 20-letni pravnik Ladislav Melainczky. Iz pisma, ki ga je napisal pred smrt o, se da posneti, da je bil žrtev amerikanskoga dvoboja. bilo zelo pose v rokah dobnega \ trgovini, ali to je manjkljivo in zraven tega tujea. Mi smo od srca hvaležni g. Godini, da nam je preskrbe! dobro urejeno trgovino in nadejamo se, da se bo sedaj vse naše ljudstvo ravnalo po geslu: 8voji k svojim. Ako ctirimo vsi svojo dolžnost, nam ne bo treba več slišati očitanj o naši narodni ailačncsii. P. S. Omeniti moramo še, da smo m mnogo trudili, da bi ustanovili pevsko društvo na narodni podlagi, toda izpodletelo nam je, ker nismo mrgli dobiti — pevovedje. Mestni rodoljubi se tudi premalo brigajo za nas — vsaj. Tako je nsše mnenje. Pripomba uredništva. Slično očitaaje smo mi že ališali, toda mestni rodo* ljubje tudi ne morejo vkljub svoji dobri volji poslati pevovodje v ta aii drugi kraj — aso ga ni, oziroma, ako gg. pevovodji te morejo ali nočejo hoditi po grdi poti v hrib. Nemc:. Slično je z v'adarskimi hišami. Ko-buržanl ao Belgijci, Nemci in B Jjrari. Hohen-zollernci so Nemci in Romuni. Ako delujejo delavci združeni e tovariši druge narodnosti za kulturo, delajo za svojo narodnost. Kdor tega ne umeje, ali ne priznava, tega ne priznavamo kakor na čelnika, ampak kakor nasprotnika delavcev radi sroje lastne koristi. (Z vrše tek.) Ženica prvikrat na železnici. Neka Btara ženica iz Št. Petra pri Maribora se je te dni prvikrat vozila po železnici na božjo pot k Mariji Novi Štifti. Pred postajo, na kateri je imela izstopiti, jej je rekla neka ženska, da mora takoj izstopiti. Zsniea, ki Književnost in umetnost. Broj 120. »Tršćanskog LIoyda«, lista za narodno gosp;darstvo izlazečag svake subote u Trstu, donosi dne 10. lipnja t. g. bogati i zanimivi sadi ž »j. i »Tr£k*anski Ll< yd«, preporuča se sam po sebi. Oj donosi članke u svim Btrukama narodnog gospodarstva. S tega nijedan otmjeniji trgovao, indusirijalae, obrtnik, posjednik, pomorac, ne bi Bmjeo biti bez njega. I svrati-šta, kavane, gostione, č.taonios, občine, Štedionice, banke, obrtne i vjeresijske zadruge, jednom rieči, svi bi morali držati »Trčcanski Lloyd«, kojemu je zadača, da ore i radi na onom polju nase budućnosti, našeg dobrosta-nja, koje je jedino sredstvo našeg uskrsnuća. se nikdar ni vozila z železnico, je umela to dobesedno in je mislila, da lahko izstjpi tudi A t0 je polje . narodno gospodarstvo z vlaka, ki je ša v teku. Z.naka je kar skočila z vlaka in obležala nevarno ranjena na tiru. Oddaja tobakarne. Tobakarna v ulici S. Giaoomo št. Iz mesta se je p"skusi;o že vse možno, a vkijiib temu se stvar ni posrečila. Bi Ji ne konkurence. Pomene ponudbe je uložiti do bilo možno, da bi si pridobili za pevovodjo j JuniJa cb uri predpoludne na finanč-dem čina gospoda B. ? nem inspektoratu v Trt tu (Via del Sale št. 1. II. nadstropje). Predavanja prof. dra. Lončarja. V neieljo predpoludne je predaval gospod pre f. j dr. L)ačir c »narodnosti, mednarodnosti in delavstvu«. Vse kaj druzega je asimilacija. Ta se ne vrš. iz sebičnih razlogov in ne samovoljno. Narodi se bore med seboj za obstanek Kulturno siabeji se mora umikati in m čriej: ga asimilira. Tu treba posebno povdariti, da jezik ni izključni sestavni del : narodnosti. To settavijsjo se drugi fiktoiji, ki izvirajo iz kulturnih in gospodarskih I razmtr. Vse to skupaj daja narodnosti svoj pečat. Ob asimilaciji §e spreminja vse naše notranje. Sprememba jezika samega ni še asimilacija. Ce srno spremenili tudi vse svoje m>i *n e ia čutstvovanje, to je še le sklepčni ud v asimilacijskcs razvoju. Katere narodnosti »e asmilirajo? Moralno šibkeje, tiste, k n msjo dovoljno zaupanje do seba in svoje m či. Ce hočemo torej, da se ne as m ^.ra drugi narodnosti, moramo gleiat', da ne bo mjralno slabsja. Morda poreče kdo: Kaj pa telesca moč? Ali bi ce mogli braniti s to svoj narodni obstanek ? Ne ! Ta bi t.rala le v prvotno podivjanost, iz katere 6n:o -e k.maj reš li s tolikimi in tolikimi boji in žrrrami ter se povzdignili na sedanjo višino kulture. Vrhu tega treba pomisliti, da Predplata na »Trič naki L < vdc iznosi na gedinu K 12, a na pol godine K 7 u cieloj monarkiji austro-ugarakoj. Izvan Austro-Ugerake, gdje godj bilo, godišnja predplata 4 v Trsta sa odda potom javne iBnotji 20 franaka u zlatu. Novci i pisma šalju se vlastniku i glavnom uredniku »Tršćanskog Ll< vda«, g. F r. K u č i n i č u, Trst, Via Fabio Savero, br. P. 104, T. 246 (vla- stita ki. o s). Tam se dobivajo tudi potrebne icijrmacije. Zabava tržaške mularije. 13 letni Albert Furlan, etanuječi z roditelji na Pončani štev. 550, je b i včeraj popoludne, idoči iz _ šole, zadet v ncB cd kamna, ki mu ga je j zalučal neki paglavec. Mati je A berta spre-j mila na zdravniško postajo, kjer je zdravnik | konstatoval, da je Albertu z trobljena noana kost in mu podelil najnujnejo pomoč. Prijavljena tatvina Gospa Helena Venturini, stanujoča v ulici del Farneto št. 12, je prijavila včeraj na policiji, da jej je Paola N. ukradla 1 stek, na katerega je bila ona zastavila pri »Bacea popolare« dva lista Bodenkredit. Paola N. da je šla se zastavnim liste m v omenjeno banko in ca ona dva lista ša 40 kron. Ukradli so osla. Horacij de Rotta, s.anujoČi v Rocolu št. »539, je prijavil včeraj nar ^ naša Pre^Pf^U(^a0 na policijskem komiearijatu v ul ci Luigi R cci, da so mu predminolo toč neznani tatovi iz hleva ukradli osla, vrednega (>0 kron. Ker ni tatov videl, j h ni mogel niti opisati, da bi se jih na podlagi opiea morda našlo ; opisa1 je pa ukradenega osla. 117.25—117.£0, nemSki bankovci F----- a vatri jaka ednotna renta K 100 40 100.70 ogrska kronska renta K 97 to 98.—, Italijanska roam —.— —.— kreditne akcije K — — — državne železnice K 665.---f67—. Lomba-' 87.— S8.50, Llojdova nkcip 677.-- 637 8 r e C k e: Tisa K 338 50 -34-2 50 Kredit K 482 50 do 49-2 50 Bodenkredit 1**0 ii 313 — * • - denkredit 1889 K 3U6 75 313 75 Tnrfike b. 142,— do 144.- Srbske —.— du —.—. Dunajska borza ob 2. url pop. včeraj danes Državni dolg v papirju lol 1»:, 101-05 „ „ srebru 101.05 1"1 05 Avstrijska renta v zlatu 119.90 119*75 „ „ kronah 4°/0 100.50 10.-5.) Avst. investicijska renta 3'/,°/, 93.05 93 05 Ogrska renta v zlatu 4% 118.— 117-3 » „ „ kronah 497 75 9W:> „ 3V, Akcije nacijonalne banke 1646.— lblo — ! Kreditne akcije 664.FO 664 — : London, 10 Lstr. 240.27»/, 240.27", ' 100 državnih mark 117.30 117.27*/, 20 mark 25.48 23.4H 20 frankov 19.13 19.11 100 ital. lir 95.45 95.51 > Cesarski cekini 11.31 13-31 Parižka in londonska borza. Pariz. (Sklep.) — Francozka renta f9.72, italijanska renta 106.60, španski esterieur 91 -25, akcije otomanske banke 609 —. Menjice na London 251.70. Pariz. (SHep.) a vb tri jake država« žel«- ■ e 722.— Lombardi 90 — unificirana tcrSka renu 89.— avBtrii. zlata rt..' 1C0 90, ogrska 4'/, ziau. ranta 100 90 Lftnderbau- 484— turSke areOt« —.— parižka banka 14 07, italijanske mpridi-jonalne akcije 775.—, akcl e Tinto 15.46. Triloi. London. (Sklep1 Konsolidiran dom 90.15 14 Lombardi 3.3;4 srebro S6,5'ia Spaaaka renta 90.3, t lijanska renta 106.—, tržai aiskont, 2— msuj—j Dunaja —.— dohodki banke —.— izplačila ba*»-r* —.—. Trdna. Tržna poroftila 14. junija. BndimpeSta. PSenica za *kt. K 15.S2 ^o K 1514; rž za okt. K 12.92 do K 12 94 ; ovec r.* okt-od K 11.06 do 11 03; koruza za julij K 14.92 do K 14 H4. PSenica: ponudbe sređuje, povpraševanje pičlo, tendenca slabot a Prodaja lž.UOo met. stot. — Rž 15n koruza za 5 stotink znižanja. Druga žita mirno, i Vreme: oblačno. Ha vre. (Sklep.) Kav« ^antos good -raare za tek. meaec po 50 kg 42.— frk, za s?pt 42.»/, New-York. fOtvor- •-1 Kava Rlo «» l^-'« dobave. Nepr iilno, nespremenjeno, do 5 st. znižanja. 4C00 vrtč. 31 lec za 5 stotiuk zvišanja H am O u r g. |Sd> b.uv» g o ^ averago za september 35V4 r% dec. 363/,, za marec 36.Vj za .raj 36"/1 — Vzd žano. — Kavi» Klu nrvadn- loco 38—40, navadna reeln* 41—42 navadna doti*. 43—45. Hamburg. (Sk'eM Sladkor ra junij 23.75 za julij 23.95 ia avgust 24.10, za septenber 2ž.y0 za oktober 20.55, za nove nber 2 >lr. Mlačno. Vreme: oblačno. London. Sladkor iz repe surov II7/« • Mlačno. 8 1 a d k o r tozemaki Oentrifni?»' nit-, rmr"- K 74.50 do 75.50, za maj-p.vgu9t K 7LE0 do 75.50 Conca^/ >» Me"« prompeao K 75.50, za maj-avgu«t K 75.50 do 76.—. Pariz. RŽ za tekoči raeeeo 16.—, rt t» 1 julij 1"».90. za julij avgust 15 25, za september de-l cember 15.15 (mirno.) — Plenica za f»koč» me ' aec 24.05, za julij '24 0"> za julij - avgust I 23.S0 za sept-december 21 fO (mino). Moka za te koči mesec 31.10, za julij 30.90 z« ju ij-avgm; 30.85, za s?pt. - december 3?9 40 (mlačo ji. ReoiČ^ olje za tekoči mesec 50 25, zi julij .v>.50 za julij - avgust 50.76 za septejabe'- december 51 7^ (mirno. Špirit za tekoči mesec 56— r.a julij 55 — z* julij-avguat 54.25 ra september - december 45.>15 (trdno;. Sladkor surov 884 uao nov 33—30\'4 (mirno bel za tekoči ine*nc 34— za julij-avgust obtober-januvar 31*',,, za januvar-opril 313/4, (cnirno rahoirai fc8--681/i« Vreme: vročina Zadnje brzojavne vesti. Rusko-japonska vojna. Akcija za sklep miru. TOKIO 14. (R*uterjev biro) Danea je dospelo semkaj porodilo Takahirr, japonskega odposlanca 7 Waahingt >nu, v katerem prijavlja, da je ruska vlada svojim poobla šSencem sa priSet9k mirovnih pogajanj imenovala svojega poslanika v Par /a ter da je predlagala Pari«, kjer naj ee siideta oba pcoblašSeoci. Japonska vlada ne dovoli, da se nje poobleš*enec Bnide t. ruskim v Parizu, tam vzela i Je FariE prestolnica dižave, za j veznice Rusije in drugič radi velike daljave, ker bi se vsled tega pogsjanja zakasnila. Pričakovati je, da predlož. Japonska kraj, ki je blizo bojišča Jjpomki pooblaščenec še določen. m Društvene vesti in zabave. Meščanska straža t St. Križu na ne -4&mo jaz urlr.hal b telesno silo po dru-j Vipavskem priredi svojo prvo veselico s ^eoa am; ak bi tudi on po meni. petjem, godbo in ple?om dne 2o. t. m. ob Ša vse, ampak in pol uri na grajskem dvorišču v pevska ibsra ki nastopita nost je eden prvih pogojev. To velja se so- skupno in posamezno v mešanem in moškem k ino za male narode. Za te je socijalna aboru. Program pride. enakopravnost ž.vljenakega pomena. V ta ] Akad. tehn. društvo »Tabor« v namen treba krspčati posamične sloje. Zato (iradcu ptireli dne 17. t. m. I. izrelen ae ememo gledat, le na to, v kakih ritme- občni zbor sa letni tečsi 1904/5, z običajnim rah «>313 do druzih narodnosti, ampak vaino vsporedom. Lokal : »Hotel Katser Krone«, je, aake razmere ima vsaki eloj v evojtm Farbergasae. bi tudi on Jez.kovna narodnost n; ša vse, ampak '6. in pol uri }op. na tre -a tudi samostojne kulture. Toda ta mora Sv. Križu. 8odelovala bodeta biti last vsega naroda. Socijalna enakoprav- iz Sv. Križa in Dobravelj, Španska zbornica. MADRID 14. V zbornici je ministerski predsednik Villaverde i/javil, da je splošni položaj žilo ugoden. Miaiste:ski predsednik je rekel, da so že št r,e proračuni zaporedoma bil* zaključeni b prebitki ter da predloži zbcin.-i proračun za 1. l'J06. (Mej klici na raznih s:raneti I Villaverde je omenil tudi načrt gUdf prtosnove brodovja ki bo zahteval svou> milijonov, ki se razdele >a šest Ift. F. Fertot urar TRST - ul. Poste nuove Št. g priporoča veliki izbor ur: Ornega, Schaffhause, Longines. Tavanes itd. kakor tudi zlate, srebrne in kovinske ure za gospe. Izbor ur za birmo. Sprejema popravljanja po nizkih cenah. — — I Sprejemajo se vsakovrstna dela in po posebnih načrtih. . mr Jinsimaii cenit DrezplaCno in franfco. * Tovarpa pohištva = RAFAEL ITflLIfl = Velikansko skladišče in razstava S pohištva in tapetarij TRST ulica Malcanton štev. 1 po zelo nizhih cenah. *Uraaa paradll* 4ae 14. junija Tržaška borza.. Napoleoni K 19 10— 19.14—, angleike lire K —.— do —.—, London zratet termin K 240 20—240.70 Francija K 96.40-95 60 Italija K 95 40 -95 6U italijanski bankovci K —.— —.—. Nemčija K -lOHOliOiiOiiOii OliOllOliOnOliOi O \ MT Tovarna pohištva Aleksander £evi jMinzi ulica Tesa štv. 52. R (lastna hiša). ZALOGA: PlAZZn ROSARIO (šolsko poslopje). Cene, da se ni bati noberve konkurence. Sprejemajo se vsakovrstna dela tudi po posebnih načrtih. • „^.ccccc; II ua t rovan oenlk brezplačno ln franko lOiiOMOiiOiiOMOMOliOiiOMOHOi larlpnir kDJ ^,Vtt!"tva z v,"IoTm> IflldUOIIIt praks,., zm-.žen slovenske-a, italijanske^, hrvatskega jezika v govoru in pi.-avi ter deloma tudi nem^ke^a išee služIle. K 'entuvelno tudi samo |x»l dneva. Ponudbe uostc na upravo »Edinosti«. priredjo fantje iz Dan pri Sežani dne ^.julija t. 1. Javni ples Pridna služkinja l lino št. 41.'5. dobi s1užIk> takoj v ulici S. C'i- M Cif Ifv*l7ll Pr' Sežani priredi mladina W 1X1 javni ples dne 18. jun. t. 1. Javni ljudski ples -tilni Trost« v Škorklji (na desno rojanske <-erkve navzgor). Svirala bo 15 mož močna ^odba na pihala. Plesalo se bo v to nalašč napravljenem j>odu. Vsak komad 10 st. (5 nč.). Krasna lega, svež zrak, senrnati vrt. ff Toplice =3 na Dolenjskem, železn. postaja Straža-Toplice Akratotherme 38° C, pitno in kopalno zdravljenje. Posebno zdravilno pri trganju, rheumi, is oh i as, nevralgiji, kožnih in ženskih boleznih. — Veliki kopalni prostor, jx*samezue kopalne sobe in močvirnate koj>elji. Udobno opremljene sobe za ptujce, igranje in družbe. Zdravo podnebje. Dobra n cenena restavracija. Sezija ud 1. maja dO 1. oktobra. Prosj>ekti in pojasnila brezplačna ' pri kopališčni upravi. ———— Št. 1358/05. Dražbeni oklic. V svrho oddaje lova krajne obeine Dekani za šestletno dol>o o"2. — Lov se od'la onemu, ki bo zanj največ ponudil, in le skupno. Vsak }>onudnik mora ]>oložiti, predno kakšno ponudao, v roke g, c. kr. komisarja voditelja dražbe, vadij 10°/0 izklicne cene. Drutre draži »ene in najemne pogoje j>o-zvedćti jć na c»*s. kr. okrajnem glavarstvu v Kopru. Županstvo ▼ Dekani, 8. junija 1905. Zupan: Plcisa 1. r. Lepa redka prilika! Mlin, žaga in gostilniška obrt z jako lepim posestvom, obstoječim iz njiv, travnikov in gozda, vse skupaj okoli 30 oralov, gozd v jako bogatini kraju, blizo mesta na Dolenjskem se odda s 1. julijem t. 1. v najem oziroma proda. — Več pove pismeno Josip Tavčar, posestnik v Jm. Jerneju na Dolenjskem. Glej I! Podpisani naznanjam slavnemu občinstvu, da -em prevzel vse suho snoje in sladeice, katere so se nahajale v Trgovini g. Kalaseh. v ulioi Barriera vecchia št. 8 in se prodajajo za naprej pri meni po ravno istih cenah. — Priporočam se za nadaljevalni obisk udani Josip Gregorič Trst - ulica Barriera vecchia štev. 4 - Trst. Zaloga izvozno-marčne (Ejport-Marzen) in viežane (Lager) = piva = v M>dčekih in v boteljkah, kakor tudi iz tovarne Bratov Reininghaai Steinfeld pri Qradcu. zaioea JKattonijm Qiesshnbler vedno sveže kisle vode F® pn ANTONU DEJAK junior TRST Via degli Artisti štev. 10. najboljše sredstvo za čistiti vsako fino rumeno ali črno obuvalo Najbolj ae priporoča za Boxcalis,OBcaria, Chevreaux in lakirane čevlje. D U NAJ, XIII: A. Visintiiii Jurožni kolek je vdobiti pri upravi „edinost" totarna pohištva l&nac kron TRST, ULICA CASSA 01 RISPARMI0 5 MEBL07ANJE PO NAJMODERNEJŠIH ZAHTEVAH KATALOGI BREZPLAČNO. naznanjata cenjenemu občinstvu, da sta prevzela na lasten račun trgovino in avtorizovano krojačnico Alla Citta di Trieste v ul. Torrente st. 40 (nasproti gledišču Goldoni). Tam se vdobiva velika zaloga izgotovljenih oblek za odrastle in dečke. Delavske hlače prve vrste kakor tudi blago vseh vrst in najposlednejše . novosti. ------ - \ JKanifakturna tvrdka BERTOLI & SBUELZ Piazza Barriera vecchia 2 in ul. Nuova 3N (naspr. palače Salem) je nakupila ogromno množino bombažnega blaga, vsled česar ponuja -=zn=nz=zz po jako nizkih cenah z=^=z- > > > > po po KOTENINA, bela 7«; cm j > » n ,, bela za rjuhe 156 cm po 4.S IS nov KOTENINA, navadna, 6»> cm 78 „ 96 „ „ za ijuhe loti „ Velikanska zaloga (erkala, satena, prtov, prticev brisalk, rut vse po tovarniških cenah. wm- Filijalka ul. Nuova št. 38 Razstava Ulica Chiozza (dvorana Tersicore). in prodaja pohištva izdelanega od najboljših delavcev se otvori v kratkem. Obiskati se jo zamore vsaki dan. Ugodne cene. trgovina z manufakturnim blagom ANTON SANZIN pok. Frana - Barriera vecchia M. Velik dohod ML tenu, perkala. batiata. pik »j a In cefirja. — Blago za ženske obleke, pletene spodnje srajce, moderci. drobnarije. — Bele in barvane srajce za moike, ovratniki, zapestniki; kravate in potrebftčina za delavoe. - Vse po najnižjih cenah, da se ni bati konkurence.-- Tržaška posojilnica in hranilnica ==— --_ registrovana zadruga z omejenim poroštvom. Piazza Caserma štev. 2, J. n. — TRST — V lastni hiši. Telefon št. 952. tm~ Vhod po glavnih stopnicah. Hranilne uloge sprejema od vsakega, če tudi ni ud zadruge in jih obrestuje po 4°/0. Rentni davek od hranilnih vlog plačuje zavod sam. Vlaga se lahko po 1 krono. Posojila daja samo zadružnikom in sicer na uknjižbo po 5*/» 7«» na menjice po 6°'0, na zastave po 51/,0/0. Uradne ure: od 9.—12. dopoludne in od 3.-4. popoludne. Izplačuje vsaki dan ob uradnih urah. — Ob nedeljah in praznikih je urad zaprt. Ima najmodernije urejeno varnostno '■clico za shrambo vrednostnih papirjev, listin itd. Poitno hra^ n,4ni radon 816.004. - 3 i i Sf m i m m rrTTTTTrm"! i m i ■ 11 m i i i i i i i i i i t Za birmo! *** priporoča Dragotin VeHiet na Corsu st. 47 vsakovrstne Mm, sretirnine in žepne nre. Ca ktti Ai*n A Odlikovaše v Rim« • zlato kolajso in — zaslužnim križcem — Odlikovana tovarna za čopiče in ščetke Odlikovana na Dunaju s zlato kolajno in — častno diplomo — IVAN ANGELI nlioa Vincenze Bel lini (nasproti cerkve sv. Antona novega 1. Edini specijalist za izdelovanje zidarskih in slikarskih čopiče v; lastna specijaliteta čopičev za barvanje s pokostjo. ------ Pleteni naslanjači francozkega sestava in nedosežne kakovosti. Se ne boji nikake konknrenoe glede zmernih een kakor tudi izvrstnega izdelka. Čuvati se je dobro, da se ne zamesja moja tvrdka s konkurenti jednakoga imena. ANTON SKERL mehanik, zapriseženi zvedenec. Trst - Carlo Goldonijev trg it. - Trst. Zastopnik tovarne loto in motofcoles „Pncli". ■V Napeljava in zaloga električnih zvorčkov Izključna prodaja gramofonov, zonofonov in fonografov. Zaloga priprav za točiti pivo. Lastna mehanična delavnica zi popravljanje Šivalnih strojev, koles, motokoles itd. Velika zaloga prlp&dkov po tovarniških cenah. TELEFON štev. 1734. Za birmo! Leon Fano ulJR*l zlatar in draguljar 4 -2 prodaja, kupuje in zamenjuje zlatanino, sre-brnino in dragulje; sprejema poprave po< najzmernejših cenah ter prodaja na mesečne obroke proti solidnemu jamstvu. C. kr. priv. Riunione Adriatica di Sicurta Glavnica in rezer7ni zakladi društva glasom bilance 31. decembra 1902. Zadružna glavnica (od kojih vplačano K 3/200.000)....... K 8,000.000 Rezervni zakladi dobitkov .... „ 7.133.580 „ zaklad proti v padanj u vrednostij javnih efektov ... „ 3.700.580 Rezervni zaklad premij za zavarovanja ............ r 71,255.752 Zavarovanja na življenje v veljavi „ 254.966.140 Izplačane Škode v vseh oddelkih od ustanovitve druStva [1838—1902] „ 498,919.050 Društvo sprejema po jako ugodnih pogojih zavarovanja proti požaru, streli, škodi valed rnzstrelb. ulomu kakor tudi prevozov po suhem in mirju; sklepa pogodbe za zavarovanje življenja po raznovrstnih kombinacijah, za glavnice, rente plačne do smrti ali po smrti zavarovanca, doto otrokom itd. CESARE ALPRON komisije in zastopstva RS T ulica Acquedotto 65. I. FILJALKA c. kr. privat. avstr. kreditnega zavoda za trgovino in obrt v Trstu sprejema: IZPLAČILA T KRONAH rta blagajniške nakaze na naslovljena Izplačilna prinoscu pisma ,, • oi- o, ' proti 4 dnevni odpovedi 2 V, proti 4 dnevni odpovedi 21/* /o » s > » 2V/C » 30 » > 37« > 38 » » 38,c v z atih napoljouih na izplačilna pisma proti 30 dnevni odpovedi 2°'„ „ 3 mes. n 2*/47o £ Oi ' o■ i O rt ^ * ju Na blagajniške nakaze in izplačilna pisma stopi nova obrestna mera v veljavo l.,5. odnosno 27. februvarja bodočega leta in sicer po dotičnej odp jvedi. Itaneogiro v kronah z 21/,70 takoj v kolikor na razpolago Krone in zlati napol5oni na tekoči račun po dogovorjenih pogojih, koji se stavijo od časa do časa in sicer po loka odpovedi Izdaja nakaznice za Dunaj, Budimpešto, Brno, Karlove vari. Keko, Lvov, Prago, Reichenberg, Opavo kakor tudi Zagreb, Arad, Belice, Gablonz, Gradec, Hermanstadt. Inomost Celovec, Ljubljano, Line, Olomuc, Saaz, šjoluograd prosto stroškov. Se bavi s kupovanjem in prodajo deviz, drobiža in vrednostij. Sprejema iztirjevanje taljandov, dvignenih vrednosti, kakor tudi vseb drugih iztirjevanj. Daja predujme na Warrante in vrednosti po jako zmernih pogojib. Krediti na karikacijske listine Be otvorijo v Londonu, Parizu, Berlinu in drugih mestih po ugodnih cenah. Kreditna pisma se izdajajo v katerosikoli mesto. Hranila. Sprejema se v pohrano vrednostne listine, zlat i a srebrni denar in bančni listki. Pogoje daja blagajna zavoda. Menične nakaznice. Pri blagajni zavoda se izplačujejo menične nakaznice „Banca d' ItaliaJ v italijanskih lirah ali v kronah »cccccccoc: po dnevnem kurzu. r SLAVIJ A" sprejema zavarovanja človeškega Življenja po naj razno vrstnejših kombinacijah pod tako ugodnimi pogoji, ko nobena druga zavarovalnica. Zlaoti je ugodno zavarovanje na doživetje in smrt z zmanj &ujočimi se vplačili. Vsak član ima po preteku petih let pravico do dividende. „S I a v i j a ti vzajemna zavarovalna laika t Prati. — Rezervni Mil 31,865.38660 K, izplačane odškodnine: 82,737.159-57 E. Po velikosti drug* vzajemna zavarovalnica naše države z vseskozi slovansko-narodno upravo. ▼m mlmiut taj«: Generalni zasttp v Ljubljani, čegar pisarne so v lastni bančni hiši v Gospodskih ulicah 12 Zavaruje poslopja in premičnine proti požarnim škodam po najnižjih cenab. £kode cenjuje takoj in najakutneje. Uživa najboljši sloves, koder posluje. Dovoljuje iz čistega dobička izdatne podpore v narodne in občnok jristne Dam ene.