Leto IV., štev. 219 , „ PoJfnlaa imvsaKnma. V Ljubljani, sreda dne 19. septembra 1923 cena i om ihti« ofc • «|utr«|. Stane mesečno 12-50 Din [a Inozemstvo 25-— . neobvezna Oglasi po tarlfu. Uredništvo: Miklošičeva cesta št. 16/L Telefon it 72. Dnevnik za gospodarstvo, prosveto in politiko Rešimo sokolski Tabor f Račun pri poitn. čeka* uvoda štet, 11,842. Ljubljana, 18. septembra. Vprašanje odgovornosti je tavljeno v naši javnosti, Odgovorno-itj za današnje stanje. Zaman se je brani gltfsilo SLS z vso-ni možnimi zavijanji. Zaman skuša -.ozornost obrniti drugam. Stanje je Inbo, slabšo nego kedaj. Pod homoge-ijm radikalskim režimom vlada korup-:ija in nasilje. Uradniki so izgubili večino tega, kar so jim prej demokrati zvojevali. Invalide so reducirali, od laži. SLS je zdaj vsaka laž dobrodošla, da brani radikal-skl režim. Potegnila se je zdaj za one avstrijske orožniške oficirje, ki so v vojnem času služili v Sloveniji. Kar v tem oziru piše »Slovenec«, jc sicer zlagano, res pa jc da Je dr. Žerjav bil zoper to, da se orožniški oficirji, ki so pod Avstrijo kot Nemci aH Poluneinci med vojno služili v Sloveniji, ne sprejmejo, če se pa bi Iz kakih razlogov človeške narave sprejeli, da se jih namesti daleč od Slovenije. To stališče je pravilno in je sramota, da se najde slovenski list, ki take ljudi brani, Iu primerja današnjo redukcijo častnikov s tem vprašanjem. »Slovenec« pa z lažmi gre še dalje. Včeraj prinaša novo bajko, ki Jo kot tako mora vsakdo tako) spoznati. Pravi, da ie vojni minister »visokemu slovenskemu častniku« (ime na dan!) pri »neki- priliki pokazal vlogo deželne vlade od maja 1919: »Molim, da odmah šaljete što veči broj srpskih oficira, pošto su slo-vcnačkl oflcirl nepouzdani«. Prosimo, naj sc kar citira cel akt in zveza, pa bo kmalu vidno, da gre za prosto laž in misti-fikacijo »visokega slovenskega častnika«. Siccr pa je za nas nedvomno, da Je dr. Žerjav vedno postopal tako, kakor Je velel državni interes. Nemčurjev in Nemcev ni nikdar podpiral. Pač pa se je energično zavzel za narodno čuteče olicirle in moštvo. Otvariati debato o obnašanju naših ožjih rojakov meseca maja 1919 pa jc zelo opasno iti bi bolje bilo, ako bi »Slovenec« o tem molčal. Obnašanje mar sikaterega Slovenca mescca maja 1919 ni bilo vzorno. Celo častniki se valu boljševizma niso mogli povsem odtegniti. Večja grupa oficirjev n. pr. je iz Šoštanja ko je sovražnik prodiral iz Koroške grozeč da pride čez Štajersko granlco, obšla vsa službena mesta ter je deželni vladi brzojavno stavila ultlmatum radi svoje namestitve... Ti časi so hvala bogu minuli In tedanja živčna napetost mar sika) oprošča. A stvar se le zgodila v trenotku največjo nevarnosti. Samo nastopu dr. Žerjava se imajo dotični zahvaliti, da je stvar izpadla brez večje nesreče. »Visokega slovenskega častnika«, če sploh ekslstira, poživljamo, da se Javi in da nastopi z odprtim vezirjem. Ce našim častnikom kaj škoduje. Jim more škodovati le dejstvo, da sc zanje »zavzema« zaveznica g. Radiča. + Zbcr slovenačkih radikalov bo 6. oz. 7. oklobia v Ljubljani. Pripravlja se volitev odbora. O. Orassellija so že vrgli ven. Dr. Lukana in Pfeiferja bodo odrinili s sklicevanjem na pragmatiko, ki vladnim uradnikom prepoveduje politično vodstvo. Drja. Zupaniča hočejo narediti za »častnega prezidenta«, da ga po-ložc s tem na hladno. Velika napetost je tudi proti eksponentom »Jadranske«. Nad drjem Ažmanom, ki je nekaj časa nosil maršalsko palico v svojem turnlstru, se zbiraio baje črni oblaki. Za pravega vodjo v šarži vesoljnega ali generalnega taj nika je določen g. Stefanovič... + Pogajanja med Jugoslavijo in Madžarsko. Kakor javljajo iz Budimpešte se bodo po zasedanju Zveze narodov začela direktna pogajanja med Madžarsko in Jugoslavijo, ki sc bodo vršila v Beogradu ali v Zagrebu. Sezona 1928./24. na Šentjakobskem gled. odru. Kot otvoritvena predstava se uprizori drama pred kratkem umrlega hrvatskega dramatika UI. Donadinija »Igrača viharja«. Drama se ponovi v nedoljo dne 23. septembra. Celjsko mestno gledališče. V nedeljo, dno 1«. septembra se je uprizorila kot večerna predstava izven alionmana burka »Charlejeva tetka«, l;i pa jo bila le srednje dobro obiskana. Režiser gosp. Zoleznik je igro prav lepo insceniral ter jo spravil s potrebnim temperamentom večino igralcev do zelo zadovoljivega efekta. Poleg glavne vloge, ki jo je igral sam z dobro pogodeno masko in z veliko rutino so prišli do posebno veljavo gdč, Vorhachova (Annv), g. Pfeifor CSir Francis Chesney), g. Strašek (Char-ley Wykeham) in g. Novak (sluga Bras-sett). Ostalim je šo primanjkovalo gotove sigurnosti in živahnosti na odru, ki jo zahteva burka. Vsekakor se pa žo opazuje uspeli dramatično šole. Občinstvo je ob koncu posameznih dejanj igralce burno aklamiralo. Sporf LlublJ. nogom. podsavez. — Seja kazenskega odbora danes, 19. t. ni. ob 20. v sobi Športne zveze. K seji se poziva g. Sinoljan (SK. Slavija). Pričctck seje poslovnega odbora ob pol 21. — Tajnik. Službene objave LLAP. Danes dne 19. t. m. sestanek jurtie mitinga prvenstva Slovenije ob 20. uri v kavarni Evropa. Prosi se, da pridejo sledeči gospodje: gg. Bar, Bcttcto, Sancin D., dr. Zupane, dr. Vučina, Vodišck V., Boštjančlč, Vončina D., Zadnek, Pclan in ŠvigelJ Zd. — Tajnik II. S. K. Ilirija. Sestanek in trening lah-koatlctov S. K. Ilirije se vrši danes ob 18. uri na igrišču. Pridite polnoštevilno. Važno! Stanje nogometnega prvenstva v Beogradu koncem sezone 1922i23. — V I. a razredu Je na prvem mestu Jugoslavija z 11 točkami lil razmerjem golov 25 : 4, na II. mestu Vardar (5 — 7 : 13). Bcogr. SK., ki stoji na 3. mestu (3 — 11 : 8), jc izgubil 4 točke kazenskim potom; zadnje mesto zavzema Konkordia. — V L b razredu sta bila le dva kluba: Soko, ki je bil uvrščen koncem sezone v I. a razred In Srpski Mač; tudi I. b razred se ie zvišal na pet klubov s tem, da so napredovali Iz II. razreda Srbija, Jadran, Brdjanln, Dušanovac. II. razred tvori nadaljnih šest klubov in III. razred nadaljni 4 klubi; v prvenstveni konkurenci Je udeleženih torej v celem 20 klubov. X Večerni Komercljalm retajl: t% bančno in splošno trgovsko knjigo* od-stvo v prostorih Glasbene Matice otvorl prof. F. Sič, dne 1. oktobra. Prijave iu informacije: Prof. F. Sič, Gradaška ulica, »t. 18, I. nadstr. od 15. septembra da|j9 od 1. do 3. ure popoldne. X Splošnega ženskega društva seja-, v sredo dno 19. septembra ob 5. uri p,*, poldne. Odbomieo pridite zanesljivo! X Važno za trgovce I Industrialce. Ako želite lačnu i brzu otpremu Vaše rol.q preko Bakra, izvolite se obratiti na ot. premničku tvrdku »Velocitas«, Bakar X Christolovo oblastveno dovoljeno' najstarejše in znano najliolje obiskov?! no učilišče za stenografijo in strojepisio v Ljubljani vpisuje le šo 10 dni na Do. inobranski cesti 7. Vpisniua 10 Din, me. sečna šolnina 75 Din, v večernem teSaiu 100 Din. Začetek šolskega leta dne t, oktobra. X Opozorilo onim, 1:1 žele v Argtntt, nijo. Polmesečnik »Jadran«, ki izhaja, v Buenos Airasu v Južni Ameriki, prina. ša v svoji številki od 16. julija članek pod naslovom »Kot slepo muho«, v ka-terem veli, da so so začeli \aši ljudje pod vplivom neko propagando izseljen, ti v vedno večjih množinah v republiko \rgontinijo. Večina nima zagotovljenega zaslužka, jo brez priporočil in brez sred-sto v, in ko pridejo tjakaj, so v veliki stiski, članek pravi nadalje, da ni res, da bi se v Argontiniji lahko našlo delo, Posebno težko ga dobe oni, ki .ie govore španski. Zaradi tega se opozarjajo naši izseljenci, ki nameravajo iti r Ar-geutinijo, da ne potujejo tjakaj, doklei si niso zagotovili dela, X Izgubila, oziroma pozabila se je \> soboto v električni železnici ali v vlaku, ki odhaja ob sedmih zvečer iz Ljub-Ijano do Kranja, majhna kkatlja, v ka, teri je bila večja vsota denarja in vložita knjižica, glasoča se na ime M. K. Po. šten najditelj se uljudno prosi, naj se usmili uboge vdove, ki ima prehranjevati sama več otrok in naj vrne najdeno proti primerni nagradi v upravo »Jutm, Prešernova ulica 54. Po svetli — Avstrijski kancelar v Varšavi. V Varšavo je prispel v pondeljek avstrijski zvezni kancelar dr. Seipel z zunanjim ministrom dr. Griinbergerjeni. Po svečanem sprejemu sta posedla vodilne poljske državniko, s katerimi se vršijo razgovori, da se razčistijo nekatera vpra šanja, važna za. trgovinske odnošaje med Avstrijo in Poljsko. Na svečanem banketu so bilo med poljskim min. predsednikom Witoscm in kancclarjcm Seiplom izmenjane jako prisrčne napitnice. — Cuno v Newyorku. Bivši nemški državni kancelar Cuno je dospel v New-york. Zastopnikom časopisja jo izjavil, da se ni pripeljal niti zaradi dolarskega posojila, niti v interesu Hamburg-Ameri-ka linije, niti zaradi Harrirnanovih paro-plovbenih družb. Pripeljal eo je toroj, kot so vidi, v Ameriko samo za zabavo. Prosvela Ruski Hamlet — Elskl. Gostovanje ruskega umetnika Elskoga, ki jo igral po raznih važnih ruskih odrih zelo mnogo Hamleta, se vrši v tukajšnjem dramskem gledališču v sredo dno 19. septembra ob 20. uri. Uprizori so Shakespearejeva tragedija »Hamlet« v. gospodom Eiskim v naslovni vlogi. Ostala zasedba jo nespremenjena. «Igrača viharja« pri Šcntjakobčnnlli. V soboto dno 22. senteinbra se otvori Porota MARIBORSKA POROTA. Maribor, 18. septembra. V nedeljo 15. julija, je bil Janez Si-monič iz Brezovca s svojim bratom Antonom in sorodniki v vinotoču Cirila Fi-jana in se Je na potu domov ustavil še pred vinotočem Ivane Erlihove v Pre-radu, kjer so se nahajali bratje Ivan, Josip, Peter in Filip Horvat. Tamkaj se je Simonič sporekel z gostilničarko, ki je bila nasprotna ljubavneniu razmeriu Simoniča z njeno deklo. Simonič je nato začel groziti Erlihovi, da jo na mestu zadrgne, bratje Horvat pa so se zanjo zavzeli. V prepiru je Simonič zgrabil za lovski nož in zamahnil najprej ž njim proti Filipu Horvatu, nato pa proti bratu Ivanu, ki se je kmalu zgrudil mrtev na tla. V nadaljnem pretepu jc Simonič še zabodel Josipa Horvata v spodnjo lehtnico In pretepel njegovega brata Petra tako, da je dobil več telesnih poškodb. Porotniki so soglasno potrdili vprašanje glede uboja, nakar je bil Simonič obsojen na 4 leta težke ječe. Težka telesna poškodba. Dne 9. januarja zvečer je prišel iz Vu-hreda mimo Mravljakove pristave Ferdinand Zvikart s svojimi tovarišič Bili so vsi dobre volje. Pozno zvečer so našli Ferdinanda Zvikarta z razbito glavo na tleli. Napada je bil osumljen Leopold Golob iz Hudega kota, vendar pa so si navedbe obeli strank močno nasprotovale. Nastalo je zanimivo vprašanje, kako je prišel Zvikart do te poškodbe. Golob J c izjavil, da Je poškodovanca radi nekega spora sunil od sebe, nakar je padel ta na kamenita tla in obležal, ne da bi ga on udaril s kako stvarjo. Nasprotno pa Je Zvikart naglašal, da ga jc Golob med sekanjem drv udari! v prepiru tako močno po glavi, da jo omedlel in to brez vsakega pravega vzroka. Porotniki so zanikali vprašanje glede težke telesne poškodbe in potrdili vpra šanjc glede silobrana, nakar Je bil Golob oproščen. Objave X Jezdni odsek Sokol Ljubljana obvešča prijavljene'brate, da se vrši izlet v nedeljo dno 23. septembra v Domžale. Zbirališče ob 6.30 v Nušakovi maneži. V skrajno neugodnem vremenu se izlet ne vrši. Obenem se bratje poživljajo, da se v polnem številu udeleže dno 30. septembra 60-letnice »Sokola Ljubljana«. Prijaviti so je takoj pri bratu Franketu, kateri dit glede nastopa vsa navodila,— Zdravol X Državna trgovska akademija v Ljubljani, abitnrljentskl tečaj. V ablturi-jenteki tečaj se vpisuje do dne 2. oktobra. Pričetek predavani dne 3. oktobra ob 8. uri. Kronika mariborske nedelSe Maribor, 16. septembra, Postaja pestrejša, sezonska. Uvaja se s simptomi jeseni: zaenkrat dolgočasni oblaki, deževje. In vendar ni letnega dolgočasja. Pregnala ga ie mladina ln godba. V soboto zvečer je že zopet zasvira. la v Grajski kleti, kamor se vračajo omizja, družbe, debate, rendevujl, kupčije. In celo predavateljska sezona Je žc tu. Pričel Jo je Franio Pire z Japonskim potresom v Kosovskem hotelu. Začeli smo toraj aktualno. Bit' če dana. Nedeljsko jutro so Javile trompete kolesarjev, ki so obkrožili celo Pohorje. Pa da ne segam v delokrog kolega šport nega referenta, — glejte njegovo rubriko, Mi ostanimo zgolj pri kulturnem življenju. Ce bi se ne bal očitka ponavljanji, bi naslikal oživljeno vrvenje v Ljudski knjižnici, kamor so se vrnile poleg študirajoče mladine tudi mestne ietoviščar-ke. Gnetle in gnetli so se cel dopoldne in se čudili počitniškemu narastku po omarah. Več kot dovolj nove hrane za zimo. Prihodnjo soboto in nedeljo pa ima knjižnica celo nabiralni dan. In zopet bo denarja za nove, še lepše knjige. Prijetni bodo zimski večeri. Tako; konec kulture. Moti jo politika, še bolj draginja, stotere rodbine obupen boj za stanovanje. Politiko smo kmalu absolvirali. Vitez Zagorski, v civilu agent za trganje posestev, je v Oambrinovi dvorani hudo pogledal svojih 20 nemirnih poslušalcev, zaključil shod pred otvo rltvijo in povabil za drugič. Njegov složni proletarijat Je tužno zapel: «Zagorskl zvonovi prav milo pojo...» Resnejše besede so padle v Gotzov dvorani: Shod najemnikov. V dneh, kt nima nihče denarja, noben trgovec ii industrijalec, ko celo naša mariborski Jadranska banka milo prosi cštirko Mci crseidlovo, da ji posodi za tri dni vsa 400.000 kronic, — v dneh takšne suš' pač tudi tisočeri mariborski najemnik z grozo sprejemajo glasove o horend nih poviških najemnine, novem najemni škem davku, in še bolj odstranitvi stane vanjsklh omejitev, ki jih vedno glasne! zahtevajo hišni posestniki. Ni čuda, da i bila dvorana polna onih, ki morajo ž sedaj, sredi meseca z vso verziranostj gospodinjske strategije obračati razti gane kronce, da ne strmoglavilo. E težko postaja življenje, v zraku pa san novi davki, vedno težja bremena rad kalile. Človek zamahne iu gre... Zunaj e; leže. Kajti skozi oblake prodirajo žar in vabijo v jesen, v svetlejšo, ki vsta za mestom. Čudni smo, ali pa — vedi enaki. Tu tlsočev obupancev, v pati pa trebaš komolccv, da se urineš min vojaške godbe na promenado razposai nih, rdečih smejočih lic, slikovitih loal bogatih In skromnih, morda onih ist ki sc bijejo za košček strehe, ki b trepetajo pred poviškom vsega. Kapelnik Herzog pa dirigira, valčki marši zvene pod kostanje ln se sloz mešajo s klasično muzlko. Mi, ki nisi tako razvajeni kot blejski kritik, si prav zadovoljni in promenlramo. Med tem drve naši kolesarji krog t horja, baje se je eden krepko prekot nil, blato Je brizgalo na vse strani vendar, ljudje so sc zahavall, ter se ' poldne zmagoslavno vračali v mesto, zopet godba skozi mesto, kot bi ne ' nikjer nobenih skrbi in ne pomanjka denaria. ves PRED PETNAJST LETI. f 9. s e p t e m b r a 19 0 8. Mrzlično razpoloženje po mestu. Na oglih oglas mestnega župana Hribarja: Svarim najrevnejše pred ponavljanjem tacih dejanj, kakeršua so razburjala naše mesto minolo noč. Apel na meščansko krepost, trezen razum, miruo kri. Grožnja: proti vsakomur, ki bi kalil mir ali kakorkoli kršil red, sc bo postopalo kar najstrožjo v smislu zakonov. Mod-torn baron Sclwarz pripravlja od Hribarja naznanjene najstrožje mere. Po poldnevu prikorakajo v mesto oddelki .Kanarčkov« in zasedejo glavno ulice, posebno okrog Kazine. Razganjajo prebivalstvo, predvsem mladino, kar pa Ie izzove na ulico še večje množice, Id demonstrirajo z žvižganjem. Vedno več je vojaških kordonov in patrulj v bojni opremi, pred opero kampira oddelek dragoncev. Zvečer so polne vso ulico. Voudar se slovenske množice ne dajo izzvati niti z aroganeo urinskih oficirjev in vojakov, niti s provokaci-jami uemškularjev. V ozračju pa visi skrajna napetost predvečera usodno nedelje, 20. septembra. • * Odhod maršala d' Espereya. Fran-eoiki maršal Frauchet d' F.sperey je včeraj odpotoval iz Beograda v Pariz. * Domišlja vojnega ministra? Vpon-deljek je kralj sprejel vojnega ministra generala Pešiča. Govori se, da jo la avdijcuca v zvezi s predstoječo dc-misijo ministra. General Pesi« se že dalj časa ne počuti dobro v sedanjem kabinetu ter je opetovano izrazil željo, da se umakne. V slučaju svojjga odstopa bi so general Pcšič zopet vrnil na mesto šefa generalnega štaba. Kot njegov naslednik v ministrstvu stoji v ospredju zopet bivši vojni minister general Zečevič. * Stoletnica kneza Mihajla. V pon-deljek so v Beogradu obhajali stoletnico smrti kneza Mihajla, ki ga zgodovina našega naroda smelo prišteva nied ustanovitelje nove srbske, danes jugoslovenske države. Pod njim so morali Turki zapustiti srbska mesta. Beograjska občina jo na knezov spomenik pred Hipotekarno banko položila krasen venec. * Nove oficirske in uradniške plače. Na seji ministrskega sveta dne 17. septembra je vojni minister naznanil, da je z upokojitvenimi ukazi in premeščo-nji novo kategoriziranje častnikov končano, nakar jo vlada sklenila, da t>c izplačujejo oficirjem plače po novem zakonu o ustrojstvu vojske od 1. oktobra. V isti seii se je razpravljalo o novih uradniških plačah. Vlada jc ugotovila, da zadeva še ni aktualna. Novi uradniški zakon jo stopil v veljavo 2. septembra. V smislu predpisa čl. 224. mora biti v roku od največ 4 uin-secev t. j. od 2. januarja 3024 izvršena redukcija, v smislu člena 225. mora vlada izdati uredbo o razporeditvi uradništva na grupe in kategorije na podlagi čl. 11. v roku dveh mesecev, t. j. do 2. novembra, v toku nadaljnjih treh mescev t. j. do 2. februarja 1921 pn mora biti razporeditev izvršena. Vlada se namerava poslužiti teh skrajnih rokov in je torej tormin za dejansko nakazilo novih plač civilnim državnim nameščencem februar 10 2 4. Nadaljni predpogoj je po členu 249. še, da morajo biti plače v proračunu uzakonjene. Dosedaj pit vlada proračuna niti ni predložila, Edina tolažba za državne nameščence jc, da teče pravo na nove plače od 1. oktobra t. 1., kar znači, da se bodo pozneje izplačevale diference za nazaj. V ostalem predpostavlja vlada, da se morajo z uvedbo novih plač regulirati t. j. reducirati draginjske doklade, v katero svrho je treba še posebne uredbe o dragi lijakih dokladah. Vse dosedanje delo vlade po sprejetju uradniškega zakona je obstojalo v partizanskem nesistematičnem reduciranju državnih nameščencev. * Nastop slovanskega učiteljskega tbora v Trstu prepovedan. Včeraj dopoldne bi se bil moral vršiti nastop pevskega zbora Zveze slovanskih učiteljskih društev Julijske Krajine v gledališču Feuice v Trstu. Prireditev bi se bila vršila samo za povabljene in ie bila naznanjena v vseh tržaških listih, tudi v »Popolu«. Policijska oblast Pa je, očividno pod fašistovskim ;iri-liskom — »Popolo« objavlja istočasno te!« napad na slovansko učiteljstvo — prireditev prepovedala v zadnjem hipu. Zbor s solistoma go. L o v š e t o-vo In gosp. Rijavcem, je po nastopu imel oditi na turnejo v razna italijanska mesta. Ali bo ta turneja se-'laj še mogoča, ni še ugotovljeno. * Iz avstrijskih ječ in taborov. Sinoči se je vršilo v dvorani Mestnega doma predavanje gosp. dr. Iv. Laha o mučeništvu Cehoslovakov in Jugoslovanov med vojno po avstrijskih taborih in ječah v Gollersdorfu. Raschali, Thalerhofu, Mlttergrabenu, Litzendorfu jn drugje. Predavanje je očividno ljubljansko občinstvo izvanredno zanimalo; že mnogo pred začetkom je bila Jvorana polna in vsi sodeži tesno zasedeni. Prcdseduik ljubljanske Ceske °bce je pozdravil publiko, nakar jo g. Prof. H a v e I k a iz Prage podal kratek "vod k predavanju samemu. G. prof. dr. 'v. Lah jc nato na temelju okoli 200 s'ik, razglednic, risb, noviu, rokopisov ln, fotografij opisal življenje in trplje-nie ežkoslovaŠkili mož. že.n in otrok po avstrijskih ječah in taboriščih. Videli smo nedolžne žrtve vseh poklicev, starosti in spolov, državnike, novinarje, pisatelje, umetnike, trgovce, učiteljice ter kmete in starke, mlado žene, deklice, a tudi cele trume otrok. Med njimi jo bilo tudi mnogo Jugoslovanov, Rusov, Židov, Italijanov i. dr. Iz Bovca in Loga na Goriškem, iz Ljubljane, Dalmacijo in Srbija smo videli vrsto znancev iu znank, ki so pretrpeli med vojno najhujša preganjanja. Marsikdo j« bil pognan v smrt in grobišča ustreljcncev, obešencev ali za raznimi nalezljivimi boleznimi umrlih žrtev so tvorila poleg strašnih justifikacij pretresljiv dokaz, kako težko so :-i Čilio-slovaki in Jugoslovani tudi v takozva-nem zaledju kupili današnjo državno svobodo in ujediujenje. Ljubljana so jo na tem predavanju hkratu prav resno spominjala žrtev 20. septembra 1908.-— Lundra in Adamiča. * Jubilej kmetijske šole na Grmu. Danes se vrši nu kmetijski šoli na Grmu interna proslava SOlotnice njenega obstoja. Kmetijska šola na Grmu spada med najzaslužnejšo naše prosvetne zavode. Iz njo so izšle generacijo izvrstnih kmetovalcev, njej gre v prvi vrsti zasluga za lepo povzdigo našega poljedelskega napredka. Mi sc na pomembno obletnico še povrnemo. * cllradni lisl> pokrajinske uprave za Slovenijo št. 88. z dne 18. t. m. prinaša med drugim pravilnik o dajanju podpor in posojil poljedelcem, prizadetim po toči leta 1923., naredbo o deklnsifikaciji domačih vin v lokalnem promelu in ob izvozu. pravilnik za desinfektorsko šolo v Ljubljani in pojasnilo carinarnicam o pobiranju loinine. * OstaTko na državno službo so podali Avgust Berlot, carinik IV. razreda carinarnice v Ljubljani, Rudolf Eudllcher, carinik IV. razreda carinarnice v Dravogradu in Martin Trojner, davčni praktikant pri davčnem uradu v Mariboru. * Ilimrn. V Ptuju sla se poročila gospod Evgen Poniž, kr. asislent državno uprave južnih železnic iu gdč. Mara Primožič, kr. poštarica, oba iz Ptuja. * Likvidacija pokrajinskih uprav. Beograjski •.-Preporod.) poroča, da jo pri pokrajinski upravi v Sarajevu izvršena likvidacija poljedelskegn oddelka, kakor tudi ostalih oddelkov uprave, katerih lunkcija je prešla deloma na velike župane, deloma na centralno vlado. V kratkem bo dovršena tudi likvidacija pokrajinske uprave v Zagrebu. * Izpili ufileljev tujih narodnosti. V ponedeljek so se v Beogradu formirale komisije, ki imajo nalogo izprašati vse one učitelje, ki so dovršili madžarske in nemške šole, v našem jeziku. K izpitom se je prijavilo 1200 učiteljev, a določenih je pet komisij. Vsaka komisija izpraša dnevno 20 kandidatov. * Otvoritev telefonske centrale Limbnš. Pri pošli Limbuš je bila dne 1. septembra otvorjena telefonska centrala z javno govorilnico. Cenlrala opravlja tudi brzojavno službo. * Celjsko učiteljsko društvo zboruje jutri, dne 20. I. m. ob 9. dopoldne v mestni osnovni šoli v Celju. Na dnevnem redu je poleg običajnih tekočih zadev predavanje g. profesorja dr. Ljud. Pivka iz Maribora o »Materinski ljubezni v Cankarjevih romanih >. Pri zborovanju izroči tudi g. vladni svetnik dr. Zužck zaslužnemu okr. šolskemu nadzorniku gospodu Ljud. Černeju red sv. Save. * Gospodinjska šola v Celju. Po zad jih časnikarskih poročilih bi se morala radi pomanjkanja prostorov ukiniti pre-potrebna gospodinjska šola v Celju. Se daj pa se nam poroča, da so ji dosedanji učni prostori v poslopju meščanske šole zagotovljeni. Pričakuje se le še imenovanje dveh slrokovnih učiteljic za šivanje in kuhanje, na kar se bo šola takoj otvorila. * Enotna uniforma za policijsko uradnike. Iz Beograda nam poročajo: Minister za notranje zadeve je izdal naredbo, da morajo policijski uradniki v službi vedno nositi enolno slaro uniformo ter se bodo prestopki te naredbe slrogo kaznovali. — Katera uniforma je to n. pr. pri nas? In kaj razume minister pod »po-licljskimb uradniki? Tudi politične? * Jadranska banka in »Jutranje Novo-slu. Predlanskim se je g. Pesku posrečilo kratkovidne zagrizence okoli »Jadranska bankam ujeti na to, da so mu dali za tiskarno v WoIfovi ulici, ki so jo strokovnjaki sploh cenili na 5 milijonov K, celih 17 milijonov. Na naše poročilo, da »Jutranje Novostb prenehajo, jo ta list odgovoril tako, kakor pred 2 letoma pokojna -'Jugoslavija*. Ni res, ni reo, pravi. Mi vzdržujemo svojo informacijo, ki prihaja od povsem verodostojne strani, v polni meri. Tako bo, kakor je bilo z revolversko »Jugoslavijo^. * Statistika izseljoTanja v mesecu juliju V mesecu juliju se je izselilo iz naše države 384 oseb, in sicer 240 moških in 140 ženskih. Po profesiji je bilo kvalificiranih delavcev 71, nekvalificiranih 123, poljedelcev 108 in 82 olrok. Izselilo so jih je v Zedlnjcne ameriške države 175, v Kanado 49, v Argentinijo 146, v Brazi lijo B in v ostale dežele Ameriko 10, Skupno število izseljenikov oi 1. januai ja do 31. julija 1. 1. znaša 2312. * Vojni ujetniki v Rusiji. V Rusij živi še danes nad 15.000 vojnih ujetnikov izza svetovno vojne, ki se radi nezadost nili sredstev ne morejo vrnili v svojo do movino. Nnsledstvene države so sedaj z mednarodnim Rdečini križem podvzcle akcijo, da sn leni Hudem omoeočl novra tek v domovino. Mea ujetniki se nahaja tudi precej Jugoslovanov. * Izlet Jezdnega oddelka telovadnega društva Sokol v Ljubljani so vrši v nedeljo dne 28. t. m. v Domžale. Z izletom je vezan nastop in se poživljajo Sokoli, da se izleta udoleže v čim večjem številu. * Peto povišanje železniških taril. Dne 15. I. m. je stopilo v veljavo ponovno povišanje železniških tarif, ki je peto po rodu od prevrata do danes. Prvič so bile železniške tarifo povišano leta 1019., drugič v avgustu leta 1920., tretjič, ko jo finančni minister obremenil železniški promet z državnim davkom, četrtič v juliju 1922. in končno pelo sedaj. Najnovejše povišanje variira od 20 do 100 odstot., kar pa je povsem nezakonito, ker je v zakonu n dvanajstinah dala narodna skup-ščiua pooblastilo samo za 50 odslot. po-višanjo. Duuaj brez filma. Posestniki kinematografov na Dunaju so izprli svoje nameščence radi novih mezdnih zahtev. * Smrtna obsodba v Zagrebu. Pred zagrebškim sodnim dvorom so je vršila te dni glavna razprava proti Nikoli Erdeljcu iz Gornjih Slatina pri Karlovcu, ki je vrgel v reko Dobro svojega Štiriletnega polubrata Josipa Erdeljca in petletnega Mirka Erdeljca. Obtoženec jo svojo dejanje priznal in izjavil, da je to storil iz bojazni, da bi ga oče ne izdedinil in vso premoženje zapustil sinu iz drugega zakona, malemu Josipu. Nikola Erdeljc je bil radi hudodelstva umora obsojen v smrt na vesalih. To je bila prva smrtna obsodba, ki je bila letos izrečena v Za- rebu. * NoTomeško norice. Janez Mcžuarc, poseslnik iz Stavče vasi pri Žužemberku, je šel dno 17. t. m. po vino za Jožeta Knafelca iz Jame. Prišedši v Kandijo, je na vozu omahnil in umrl. Zadel ga je mrtvoud. — V vasi Draga nad Suhorjeni pri Metliki se je v noči 14. septembra ob 8. zvečer vnel požar. Pogorel jo ves zgornji del vasi. Osmim posestnikom su gospodarska poslopja uničena. Vzrok požara je še neznan. Ponesrečenci se nahajajo v obupnem položaju, ker jim je po gorela tudi letošnja lelina, dočim Je zava rovalnina le majhna. Gospodarstvo TTTTITTTTTTTTTlTTi;! I!I! !IiI TIIIITTTTTTyryr^|^ »Jutrov« novi senzacionalni roman „LUCIFER" prične izhajati sredi prihodnjega tedna. IHIHHlHHIHIUililHllUllHlHlIIinHIIIlB 1 Osnutek zakona o učiteljiščih. Udru-ženjc učiteljev je poslalo prosvetnemu ministrstvu spomenico, v kaleri zahteva, da so osnuje komisija strokovnjakov iz vseh krajev naše države, ki naj bi izdala osnutek zakona o učiteljiščih. ' Nenavadna smrt. Beograjski lisli po ročajo, da so bile preteklo nedeljo pri izdaji vozilih listkov za Beograd v Zabežju v gneči zadušeno tri osebe. Ker izdaja vozne listke samo en uradnik in se blagajna odpre malo pred odhodom parnika, je zlasti ob nedeljah ia praznikih pri blagajni velika gneča, tako, da se ni čuditi, da se pripetijo tudi večje nesreče. ' Velika železniška nesreča bi sc bila lahko zgodila dne 11. avgusta na železniški progi med Šmarjem pri Jelšah ln Meslinjami. 151etni delavec Avgust Sraml in njegov ISIetni brat, šolar Alojzij Srnini sla položila iz hudobije na tračnice nov hrastov prag, se nato odstranila ter od-daleč opazovala približajoči se vlak. K sreči je opazil strojevodja pravočasno preko proge ležeči hlod ter ustavil vlak. Fantiča se izgovarjata, da sta hotela ustaviti vlak ter se peljati v Mestlnje, kjer Je baje delal oče. Poizvedbe pa so dognale, da je storil starejši brat dejanje iz gole hudobije ter zapeljal še mlajšega brata. Pri okrožnem sodišču v Celju je bil obsojen Avgust Sraml na tri tedne poostrenega zapora, njegov brat je bil oproščen. * Zasledovanje morilca policijskega konlrolorja Galovife. Policiji so kljub vsestranskim poizvedbam dosedaj še ni posrečilo aretirati morilca policijskega kontrolorja Galoviča. Smatra se, da se morilec Režek nahaja v Zagrebu ali okolici, kjer je skrit pri svojih prijateljih. Policija je prepričana, da bo kmalu v njenih rokah. " Oblak so je utrgal. Dno 15. t. m. so je utrgal oblak in vsled velikega naliva je bila železniška proga med Sarajevom in Mostnrjem v dolžini 120 m pokvarjena. Promet je bil ustavljen iu šele včeraj so mogli progo popravili. * Ia Banačko moko in emajlirano posodo po znižanih cenali zamorete dobiti edino le pri Ivrdki »Fortunar, Bizjak in drug, Ljubljana, Krekov trg 7—8, poleg Mestnega doma. 1409 * Higijenična česalnica za dame. O. FeHicli-Frankhcim, Ljubljana, Kongresni trg 19. Negovanje las. Ondulaclja. Barvanje z L'OreaI Henne. El. masaža lica. Mauikura. Izvršujo vsa lasna dela. Kupuje odpadene in odrezano lase po najvišji dnevni ceni. Parfumerija. * Za vse, ki prihajajo v Ljubljano po zdravila, je najpriročnejša nova lekarna Ramor, na Miklošičevi cesli v neposredni bližini glavnega kolodvora. 1319 * Zahtevajte po Tseh hotelih, kavarnah in restavracijah specijalna vina v steklenicah slovile tvrdke Gjuro Vnljak, Grajska klet v Mariboru. 166 * Vsak kadilec, kaleri dnevno uporablja »Ito»-pasto zn čiščenje zob, je sigurno oproščen močnega duha iz ust. — Dobiva se povsod. 157 «VELESEJMSKI MACEK». Pod gornjim naslovom prinaša zugreb-kl »Der Morgen« Interesanten pamflct na ljubljanski velesejem «izpod pcrcs.i zagrebškega trgovca«. Ta gospod zagreli ški trgovce navaja, da je nedavni velesejem podal uprav tipičen vzgled prirediteljem Zagrebškega Zbora, kako so take stvari nc smejo prirejati. Ne oporeka, da je ljubljanski velesejem 4 vagoni 562.5 — 565, «2« 510, »5» 1 vagon 450. Tcndenca čvrsta. Zagrebška blagovna borza (IS. t. m.) Pšenica: baška, Iranko postaja, no-vac 345, podravska 76 — 77 kg, blago 340, slavonska 78 — 79 kg, 3-15. Koruza: baška, postaja, blago 272, zdrava, franko Mitrovica, blago 280,.S — 10 odst defektna, Milrovica, blago 270, 12 — 15 odst. defektna, Mitrovica. blago 260, 40 — 50 odst. defektna, Mitrovica, blago 180. Otrobi: pšenični franko postaja Slavonija, blago 155. Tcndcnca ncizprcmc-lijena. Domač« borze 18. septembra: ZAGREB. Na efektnem tržišču j« bilo precej živahno poslovanje. Večjih tečajnih razlik ni bilo. Na deviznem tržišču promet ni bil velik, tečaji so sf gibali ua včerajšnji bazi. Devize: Dunaj 0.13075—0.13175, Berlin O.OOOiViO, liu-dimpeštii 0.51—0.65, Bukarešta 41, Italija izplačilo -110—112, čok 400 — 408/), London izplačilo 122—42-1, ček 422—123, Newyork kabel 93.5, ček 92.75-93, Pariz 632.5—537.5, Praga 279—281, Švica 1650—1657.5, Varšava 0.03.V-0.0!. Valute: dolar 91.25—92, avstrijske krono 0.1815—0.1325, češkoslovaške krono 27E —278, napoleor.dori 330, lire 403—106. Efekti: Hipotekama. 145—149, Ljub. kreditna 225—230, Fraštediona 1172.5—-1185,, Sla venska banka 109. BEOGRAD. Na borzi jo bila danes tendenca nestalna. Blaga ie bilo dovolj. Narodna banka je intervenirala. D o v i -z e: Amsterdam 3050—3700, Dunaj 0.1307 —0.1305, Berlin 0.000065—0.000070, Budimpešta 0.50—0.51, Bukarešta -12.-75— -13, Italija 409—411, London 424.5—425, Ncwyork 93—93.25, Pariz 538—510, Praga 278—278.5, Sofija 83-S9, Solun 160— 165, fivica 1650—1655. Valute: avstrijsko krone 0.1340—0.1370, bolgarski levi Sli—88, romunski leji ponudba 44.50, če-škoslovaško krono ponudba 276.50. Tisk Delniške tiskarne, d. d. v Llubllanl, Lastnik In Izdajatelj Konzorcij »Jutra«, Odgovorni urednik Fr. Brozovlč. INSERIRAJTE : : V «JUTRU»! ing. Hit i iru Ljubljana Bohoričeva ulica 24, 40 POZORI Cenjeno damo in gospodje, ki žalijo imeti res po meri naro-jono obleko po naj-lnodornejši modi in po konburcnčui coni, naj se obrnejo na tvrdko igo Bratu Brunsfcols, Ljubljana Židovska ulica it. 5. Podpisana preklicujcm vse žaljive obdol-žitve, katere sem govorila o Jožefu Arliu, lovskem čuvaju na Boh. Češnjici h. št. 71, ter se mu zahvaljujem, daje odstopil od nadaljnje tožbe. Koprlvnlk, dne 9. septembra 1923. 4935 Fani Jeklar, Klemenova. Nc&i^očstjte in širita unn zvon mesečnik za kulturo in prosveto, ki prinaša povesti, pesmi in članke naših najboljših pesnikov in pisateljev. Zadnja številka tega letnika je izšla v lepi opremi z najrazno-vrstnojšo vsebino. Naročnina znaša 90 Din. Naroča se pri Tiskovni zadrugi v Ljubljani Prešernova ulica it. 54. Veliki inkvizitor Ljubezenski roman iz nalsramotnel-še dobe človeške zgodovine. Vse roke so se začele gibati, da odkrijejo tajnost: častniki s svojimi meči, vojaki z bajoneti so poizkušali dvigniti ploščo. Drugi so bili s kopiti svojih pušk ob tla, da jih razbijejo. Svečeniki pa so javkali, da jim onečaščamo sveto hišo. Nenadoma je pritisnil eden izmed vojakov s svojo puško na neko pero, in plošča se je dvignila. Inkvizi-torji so smrtno prebledeli in so se tresli do vsem telesu. Gledali smo okoli usodne marmornate plošče, ki se je nekoliko dvignila, in glej, tu so bile stopnice! Stopil sem k mizi in sem vzel iz svečnika veliko prižgano svečo, da pojdemo raziskovat. Tedaj pa me jo neki inkvizitor narahlo potegnil nazaj, položil je svojo roko na mojo in je dejal pobožno: «Sin moj, s svojimi krvavimi rokami <