Edini slorenski dnevnik -:v Zedinjenih državah. Velja za vse leto... $3.00 Ima 10.000 naročnikov:- GLAS NARODA Q] The only Slovenian daiiy in the United States i list slovenskih delavcev v AmerikL Issued every day except -: Sundays and Holidays:- f[j E30 TELEFON PISARNE: 4687 CORTLANDT. Entered as Second-Class Matter, September 21, 1903, at the Fort Office at New York, N. Y, under the Act of Congress of March 3, 1879. TELEFON PISARNE: 4687 CORTLANDT, NO. 130. — ŠTEV. 130. NEW YORK, THURSDAY, JUNE 3, 1915. — ČETRTEK, 3. JUNIJA, 1915. VOLUME XXTTT. — LETNIK XXTTT. ITALIJANI SO PRIČELI OBSTRELJEVATI TRST TER JE NAMERJEN OGENJ NA PRISTANIŠČE IN NA SKLADIŠČA ZA MUNICIJO. V JUŽNI TIROLSKI. ITALIJANI SO POSTAVILI OBLEGOVALNE TOPOVE NA GRIČIH PRI IZLIVU REKE SOČE TER BODO SKUŠALI ODREZATI ŽELEZNIŠKO ZVEZO MED TRŽIČEM IN TRSTOM. — OBSTRELJEVANJE ŽELEZNICE, KI VODI V BELJAK NA KOROŠKEM. Razmere v Mehiki. Predsednikova nota. V svoji noti je rekel predsednik Wilson, da je potrpežljivost Združenih držav izčrpana. LAKOTA. ITALIJANSKA ARTILERIJA. GLASI SE, DA NADKRILJUJE ITALIJANSKA ARTILERIJA AVSTRIJSKO. — ITALIJANI SO ZASEDLI ČRNI VRH NA DESNEM BREGU SOČE. — IZJALOVLJENI AVSTRIJSKI PROTI- NASKOKI. i - Chiasfto, via I' Trstu in m.st "iz. 2. junija, je bilo dane 1'rv«- italijanska •rraiiat«- s«» pad-jisti. ki je poletel v«"-era j preko u e- poiux'i izpostavljeno iiepr«'stauemu 1 sta t«-r vr«r«-l bombe. l*ri preiskavi Tr n.ulju z ink«- toek«* v bližini izliva r«'k«> Soče. ki leži manj j*.-t milj preko tržaškega zaliva. Italijanska armada j«' do-jub nalivom in slabim terenskim razmeram «lo Tržiča (Monter j«' v stiku z »lavno avstrijsko silo. dasiravno se še ni »ilka. katero se pričakuje že pet dni ter se omejujejo boji njske spopade. <1 zase«i«'iija llradeža in polotoka, na katerem leži to pri-j«' Italijanom omofročeno direktno obstreljevanje Trsta. — io j« teren neugoden za prevoz velikih topov, se je vendar ■no baterijo i/. Terzo in s to se hoče odrezati železniško zve-/ičii v Trst ti*r obenem obstreljevati to mesto. Mesto samo obvarovati vsak«' škod** ter se je namerilo ojrenj na arzena 1. H-ijska skladišča in na ladije. ki se nahajajo v pristanišču. n»'s je dospelo sem poročilo, da so Avstrijci izpraznili Gra-Ak.» j- to poročilo resnično, pomeni to. da so opustili Av-kljtn- k obrambi «•«•!«• črte proti Trstu. Znano je. da so koncili Avstrijci najmanj pet armad n ill zborov na gričevju, na it j»* zgrajeno mesto Graduška in da se je o«lredilo vse po-/ avstrijske strani, da s«* drži te višine. Ako bi zavzeli ltali-vinme, bi postala ntrjena taborišča v Sežani in Divači brez- -hu 'sti .-<■ ( nii ;'a vrha na zapadut-in bregu rek«* Soče st* nahaja Italijanov od včeraj naprej. Avstrijci so se ga skušal: »olastiti s številnimi proti naskok i. a so so Italijani vzdržali v »žirijah. . iM-k<- lat' r-i j.- onstran reke Soče so obstreljevale fort Tol -J Rumunska zavzema sedaj stališ.*«-Ivaiuijst ur. Avstrijci mi krepko odgovarjali na ogni j. | "nemirne nevtralnosti". kafero o trpele. !;e preje zavzemala ItaJija. Glas! la je mobilizirala Rumi!< s];a je izkazalo, da je bil zgrajen v Nemčiji. ~ i Rumunska in Bulgurska. Pariz, Francija. 2. junija. — V r< ročilu iz Bukarešta na "Peti: I'ar-sien so glasi, da sta dosegli Rumunska in Hulgarska popolen sporazum in da je Rumunska pripravljena odstopiti nekaj ozemlja v Dobruši. A' poročilu se pl*";; nadalje. da bosta ol»e državi stoo^i istočasno v vojno in sicer Rumunska proti Avstriji in Bulgarskn. proti Turčiji. Generalna štab.i o-SeV dežel sta na delu. da izgoto-vita dotične načrte. V pogajanjih med Rusijo in Rm-munsko glede mejne črte ob fVu-t it in v Bana tu se je baje že de seplo sporazum. Moč rumunske armade. London, Anglija. 2. junija. vzi so italijansko pozicije m daljo proti severu, v Karnskih avstrijski fort Na I »or jet < Malbor Kobarida in i VIovca v Beljak. tirol*ko-trentski fronti so obstajali boji današnjoga din t spopadov prodnjih straž. Italijani so zasedli Storo in Conditio. Alpah, so obstreljevali Ita-i*5''- «la .1«' mobilizirala Rumu-ska gh. tto . na križišču želez-1svojo armado, broječo do 1.000.- London, 11 v N - \ Italijanska artilerija nadkriljuje avstrijsko? An~] lija. — lz Milana se j«- brzojavilo na 00O mož. iz | Nemško časopisje ž«- kažo vso sc vznemirjenost in "Frankfurter Zeitnng" zahteva naj so da Ru-munski koncosije tor prepreči njo vstop v vojno. Tozadevne zahtevi- so ji- i»- baje stavilo Avstriji. in akt. k stanj :riH je poiiov rejo i p nov« prove "ji. London, A t.- Croee pr< deli najbolj idle izkušen« h j«* vrarlo m prihajajo s fronte, poročajo, da so Avstrijci v i. \ ojni iii k i >«» slabo oblečeni t»-r s«-stra«laui. pa \«-st. da nadkril jitje italijanska artilerija av-|.. mi s,- skušnje, da se trdnjave, kot oiu- v Bel-stavljati težkim oblegovalnim topovom. Domneva avstrijsko topove na utrdbah proti Italiji pred llo v Galicijo in da so raditega oslabljene pozi- Avstri glija. '2. junija. — Posameznosti glede bojev v •lazu v severnih beneških Alpah kažejo, da jo bil dramatičnih spopadov v novi vojni. Petkrat so • avstrijske četo prodirajoče Italijane in petkrat i/..)j. dokb r ni pretno<~- Italijanov zmagala ter so se umakniti. I la I Zavzetje Črnega vrha. Udine, Italija. 2. junija. — Zazvetje Ornega vrha od strani 1 ,ianov kai-'. da hočejo Italijani pritiskati na Avstrijce severno • ori« . . na levem br.'tru r.-ke S«»<"-e t.-r zmanjšati s tem avstrijski pri Gorici sami. Oni vrh je visok kakih sedem tisoč erevljev Svarilo angleškega časopisja. London, Anglija. 2. junija. Londonsko časopisje svari nrebi-valstvo. naj s., n«. pusti premotiti od oficijelnih poročil iz Berlina, ■da je bil napad Zeppeliuov na {London le povraeilo /.a franeoski napad na Ludtvigshafen. Listi pravijo, da se Nomei že lueseee in mesece pripravljajo na napad iih London ter tla je bi! napad v ponedeljek le v prvi vrsti številnih, ki bodo sledili v najkrajšem času. Šest aeroplanov izgubljenih. Kodanj, Dansko. 2. junija. — V neki brzojavki iz Berlina <*la- * ^ I i - - ----... .................. .... ^t . ivanill I iMir CO"V IJ<-V * ll'"M IH/.(IJ«lt I /, J*ei~Ilfl1- (r|JJ ter le/i sev. roiztočno od Kobarida in šest milj severozapadno od si. ro^lo v Berlin, in si poti IZ Aleksandrije v Hull, je bil|cer p^tom državnega departmen včeraj torpedi ran v Severnem ta. da se omo^-i hitro okspediei-morju. Sedem mož posadke je u- j0. Z ?otove strani se je danes toml°' ko w ^ spustilo čoln v Zvečer poročalo, da bo stališče Mi« u p«*vka. siTliaje inišl^ ve'!-j atrijskega parlamenta, je biTod ^ ^ nemške vlade prijaznejše, če se kompromitujočega materijala ' »vstrijskili oblasti obsojen k. Re^enei zatrjujejo bo sledilo nasvetom poslanika \y ri. r i dasiravno je odsoten. Dr da Ul oddal Podmorski coin nobe- Rernstorffa. Iz « lueaga s«- poro«-a. da lineno- j _J V r nega rešilnega signala, predno je Pogovor predsednika na smrt. Brescia, Italija. 2. junija. 2 zapadnih bojišč. Boji pri Neuville. Tako z nemške kot s francoske strani se poroča, da se je odbilo vse naskoke sovražnika. V GOZDU LE PRETRE. Pariz poroča o uspehih Angležev pri Zcnnebecke. Izstreljen angleški aeroplan. Pri Amerika nk i. ki je po ' Dr. Oesare Rattisti. bivši član av f-mrt. dasiravno je odsoten. Dr. Bi.ttisti je stopil v italijansko ar- \ I ?*liel-i \va,u ni <•!,; I "»«">«1 je Siopu V nanjansKO ar- . " ... ----- *-------rogovor preuseuuiaa z nem- vana Izabc la ^ a,le ni znana | n,a«lo ter prosil za «lovoljenje. Is ™tr*hl Pa™ik ^ * Puškini poslanikom je trajal komaj služi kot poizvedovalee planinskih topi1 v 15 lul,,,lt- dvajset minut. Tekam konference ^^ »PO-! ^kHoC t.r" V jMŽni r!" I^ni iz Japonske. dvajset minut. Tekom konference je baje povdarjal poslanik, da bo napel vse sile. da se omogoči po-jasnjenje se zavzela Ca-rency in Ablain. ujela «k! 1. junija naprej :J100 Nemcev in da se je pokopalo mrtvih nemških vojakov. Francoska divizija sama je izgubila skupno :{:>(M) mož, izmed katerih sta bili dve tretini ranjeni. Pozor, pošiljatelji denarja! —o— Denarne pošiljatve v Avstrijo bodemo sprejemali kljub vojni z Italijo, pošta gre nemotljeno preko HOLANDIJE in SKANDINAVIJE. Dogoditi se zna, da avstrijska pošta ne bode delovala ob italijanski meji, to je za Goriško in mali del Primorja, a za notranje dežele kakor Kranjsko, Spodnjo Štajersko itd., pa bode promet o-stal neoviran. Ako se pa pripeti, da v kakem kraju denar ne bode izplačan, ga pošiljatelj dobi povrnjenega. Od tukaj se vojakom ne more denarja pošiljati, ker jih vedno prestavljajo, lahko pa se pošlje sorodnikom ali znancem, ki ga od tam pošljejo vojaku, ako vedo za njegov naslov. Denar nam pošljite po "Dome stic Postal Money Order", ter priložite natančni Vaš naslov in one osebe, kateri se ima izplačati. Cene: K 9 K 1 5 ... .90 120. .«• 19 R 10---- 1.75 130___ 21.4{ 15.... 2 60 140____ 23 11 20.... 3 40 150____ 24 7t 25.... 4 25 160.... 2d 4( 30» • • * 5.0-5 170.... 28 OS 35____ 5 90 180.... 29 7C 40.... 6.70 190.... 31 3« 45.. „ 7.55 200.... 33 0( 50.... 8.25 250___ 41.2= 55.... t».10 3U0.... 49 tV 60.... 9.90 350.... 57 75 65..»» 10.75 400.... 66. OC 70____ 11.55 450.... 74.25 75.... 12 40 500___ 82.5» 80.... 13 20 600.... 99 01 So____ 14 05 700____ ii5.ee 90.... 14.85 800.... 132.C0 100..», 16.50 900____ 148.Be 110 .. 18.15 1000____ 163.01 Ker se cene sedaj j ako spreminjajo, naj rojaki vedno gledajo na naš oglas. TVRDKA FRANK 8AK8KR, 82 CortUndt 81, New York, N. Y. NEMŠKE ZMAGE NA VZHODNEM BOJIŠČU. VROČI BOJI NA POLOTOKU GALIPOLIS. NEMCI POROČAJO, DA SO ZAVZELI ŠE EN FORT V BLIŽINI PRZEMYSLA. — RUSI SO SE ZAČELI UMIKATI PROTI DNJE-STRU. — RUSI SO VJELI POVELJNIKA ARMADE, KI JE ZAVZELA LIBAVO. — V CARIGRAD SO PREPELJALI ZADNJE DNI PREKO 40,000 RANJENIH TURKOV. — NAJBOLJ VROČA BITKA, KAR JIH POMNI ZGODOVINA. — NEMŠKI ZRAKO-PLOVEC NAD VARŠAVO. Položaj na vzhodnem bojišču. Petrograd, Rusija. junija. — Ruski generalni štab je pripoznal v sv«»jem poročilu .da so si priborili Xemei in Avstrijci pri 1'r-zemvslu nekaj uspehov. Vesti, da s<> zavzeli Nemci tri forte preti l'r-zcmvslom. niso resnične. NVmšk«' čete so z naskokom zavzele samo del obrambne »"'rte. toda s tem niso prav ničesar dosegle. Ob reki Sail, severno od Jaro-slava. nadaljujejo Kusi s svojo o-fenzivo. Sovražnik je začel ob Bzu-ri in Ravki prodirati proti Varšavi.. Ta nova ofenziva ima najbrže namen preprečiti, da bi ne mogli več pošiljati nadaljnih čet v (ialieijo. Zaenkrat se še ni bati. Zavzetje Strija. Berlin, Nemčija. '2. junija. — Nekemu tukajšnjemu časopisu je sporočil dopisnik, ki se nahaja na vzhodnem bojišču, nekaj podrobnosti o zavzetju Strija. Del nemške in avstrijske armade se je že dalj «'*asa približeval mestu. Zelo vročo bitka se je bila pri Lisovi-eah. Kusi l>| 1 i skoraj vse ozemlje prepregli z bo«ie«"-imi žicami iu napravili vse mogoče ovire. Videč, da s«' Nemcem ne morejo več u-stavljati. so Lisovice zažgali. Nemci s«» mesto Strij z naskokom zavzeli. Ta zmaga je za nas izvan-redno velikega pomena, ker so Rusi s tem izgubili v onem delu zadnjo svojo postojanko. I/makni- da bi prodrl Nemci ruske čete za- |ti se bodo morali proti Rozvvadovu pad no od Visle. Radoni so Rusi i °t> reki Dnjester. Tam so v«-lika zategadelj zapustili. k«-r so potre-1 močvirja, in je teren zelo nepri-bovali posadko na svoji fronti j praven za bojevanje, pri Jaroslavu. Del ruskega urad- nega poročila se glasi: Na svojem prodiranju proti Varšavi se Nemci poslužujejo strupenih plinov. Ce taka strupena bomba eksplodira, je čutiti plin na razdaljo več milj. Naše čete so kljub strupenim plinom obdržale vse svoje postojanke. Nemški general vjet. Petrograd, Rusija. 2. junija. — Tukajšnje časopisje poroea, da so Kusi vjeli poveljnika nemških čet pri Libavi. generala pi. Plittwitza. General je lahko ranjen. Letalec nad Varšavo. Varšava, Rusko Po!jsk«>. 2. ju-nija. — Danes se je pojavil nad Varšavo neki nemški letalec in je vrgel v mesto več bomb. Ena je zadela kinematografsko gledali-s»*«». v katerem j«' bilo vse polno Situacija na Galipolisu. Berlin, Nemčija. 2. junija. — Turški generalni štab naznanja: Naše čete so včeraj znova navalile pri A vi Burnu na desno krilo zavezniške armade iu pognale na nekaterih mestih sovražnika z velikimi izgubami v beg. Sovražnik se je moral tudi pri Kaba Tepe umakniti. Zavezniško poročilo. Kaira, Egipet. 2. junija. — Vrhovno poveljstvo zavezniških čet na (ialipolisu naznanja: Ob severni fronti pri Dar«laue-lah s«» se včeraj vršili silno vro«"-i boji. Na nekaterih mestih so Turki eksplodirali več min. da bi napravili svoji infaiiteriji prosto pot ilo naših postojank. Infanterija se je pri napadu posluževala ročnih granat, vsled česar se je moralo nekaj naših od- Ijudi. Pet oseb je bilo na mestu'delkov umakniti. furt vili. kukih trideset do št i ride-1 „ .. .... _____:___:i i Turške izgube. ! London, Anglija? 2. junija. — I Atenski- dopisnik neke tukajšnje T j , ... . I brzojavne agenture poro«"a: Juonaon, Anglija. 2. junija. —j n\...i-: i , , • , - - 1'irki branijo svoje utrjene po- Neka brzojavka nazuania da le * • i « i >. 7- « • -- » * ** Stojanke na polotoku Galipolis z rilsk'd llf-isto II «Vj.i» A fl>.jnni.L'lr ..1. . tli izvanredno hrabrostjo, kljub t** set pa ranjenih. Pristanišče Arhangelsk. rusko pristanišče Arhangelsk ob Belem morju zopet odprto za splošen promet. mu so pa zavezniki zavzeli nekaj strelnih jarkov pri Ahi Babi in Kapa Tebe. Angleške, francoske in avstralske čete neprenehoma _ napredujejo. Na svojem prodira- Nemški generalni štab poroča gle- j nju se morajo b«»riti s silnimi zale situacije v srednjem «lelu «Ja- prekalili. Nemške in avstrijske vesti. Berlin, Nemčija. 2. junija. lic i je: Nemške čete. ki so v ponedeljek zavzele tri utrdbe pred Przemv-slom. s«) si včeraj osvojile vse ruske okope j »ri Dunkevvjezki. tri angleške milje severno «»«1 Prze-mvsla. P«» veliki zma^ri j>ri Striju sta začela zaveznika prodirati proti Lvovu. Severno od Przemvsla smo zavzeli včeraj še dva forta. Rti>.l Sf» južno o.l Sana parkrat navalili na nas .toda mi smo 7. lahkoto odbili vse napade. Sovražnik se je začel skoraj na vseh mestih umikati. Položaj na severu. Berlin, Nemčija. 2. junija. — Izjava velikega generalnega štaba se glasi: Pri Neuhausti. tri«lesei angleških milj severovzhodno o«I Li-nausa, so pognali naši vojaki sovražnika v beg. Kusi so bili po-tolčeni tudi pri Shawli iu ob reki Duhie i. \ boju pri Shawli smo vjeli .">00 ruskih vojakov in zaplenili precej vojnega materijala. Ruske izgube. Berlin, Nemčija. 2. junija. — Veliki generalni štab poroča: Me-seea maja smo vjeli na jugovzhodnem bojišču S6:i častnikov in 16S tisoč im»ž: zaplenili smo 2.">1 topov in f>70 strojnih pušk. V bojih se je posebno odlikovala armada generala Maekensena. liitka. ki se bije na polotoku (la-lipolisu. je najstrašnejša, kar jih pomni svetovna zgodovina. Zadnje dni so prepeljali z Galipolisa v Carigrad na«l 40.(MX) ranjencev. \ se bolnišnice s<» prenapolnjene. Dosedaj je i»a«llo že najmanj 1«XJ tisoč Turkov. Moč turške armade. London, Anglija. 2. junija. — Tukajšnjemu "'Tiinesu'* poročajo iz Aten: » Turška armada na Oali]>olisu j« «l«>bila zadnji čas velika ojačenja. Na Galipolisu je baje sedaj 27.1 tisoč turških vojakor. Še potoki krvi bodo iztekli, predno bodo zavezniki v Carigradu. MANIFESTACIJSKI SHOD VELIKI MANIFESTACIJSKI SLOVANSKI SHOD, NA KATEREM BO NASTOPIL ROJAK DR. JOSIP G O R I Č A R KOT GLAVNI GOVORNIK, SE VRŠI JUTRI, V PETEK, V DVORANI T. J. SOKOLA (SOKOL HALL), 420 E. 71. ULICA. ZAČETEK OB OSMIH ZVEČER. — NAVZOČI BODO POROČEVALCI VSEH VEČJIH NEWYOR&KIH LISTOV. ROJAKI PRIDITE POLNO-ŠTEVILNO. '?US NARODA" Ow«d tad pohikhed by Piihlhhinf Ca TftAXK SAKfEK LOVIŠ BENEDIK, PASOf pol let« Moul mestu New York. of the of abort H Cortlaadt Stmt, Boiwk of II %n-biua, New York Qty. W. Y. Co etk> leto vel jo Mot so Ameriko in .H« ... 1.60 ... 4.0D * g* ">e*to New York ... 2.00 ** Fvropo mm m ieto...........4.50 " " " po: let«.............2.65 " " "Četrt leta............ 1.70 tsLAS NARODA" izhaja vsak dan" igvtemii nedelj In praznikov. "GLAS NARODA" ("Voice of the People") a«nad every day except Sunday« Holidays. Subscription yearly $3.00. I To je konflikt za prineipij»\ ka- • tereira se ne more poravnati ka~ j tako. Ena nasprotujočih strank se »ra umakniti ter se podvreči in' države, najmogočnejša ivnejše med nevtralnimi, storiti. A ko bi sto-s tem sprejele doktrino. » v času vojne nevtralni ibatanti u i kakih pravie. morali upoštevati voj-- narodi. Če bi se to . bi padel svet nazaj v eu in e«-la stavbo medna-prava. katero se je srra- Ob belokranjski žeieziici. Leti srreiki gospodje v 13. stoletja pri j St. Jerneju sezidali stolp, ki se }*< |ik> njih imenoval "Gracarjev I Tura ". bil ta rod že (Konee.) i v a- i 1882. zadene cerkev «rro*- _ ^ ^ alvazorja je i- -- j-., i izumrl, na nesreva. \ not-i od 14. do 1».; i i 1 *-»zu«-je so prišii st*ai ! I*unrvtai>ki. ki so ! tri stanovali. Pur^stalei i noči in rast u<»- sloveli zelo hrabri ia močni. Miroslav PurestaJski je baje z eno ro-»jreirj izbruhnil okroe p«'l-!ko strl p-dkev in T o^-b k^r je et-rkt-v na samot i J lia ovojih ramah. Erazt-m junija je vsa pofrorela, le grolo zi dovje je ostalo. Kako je na- stal. m- JsnJi-bra ni zvedeti- najbrž pa po krivdi zidarjev, ki r" sm ravno takrat zidali mrtvašnico. Ker j Jopis! brei podpisa in osobnosti se ne pnobčujejo. Oeoor oo' se blagovoli pošiljati t» — Money Order. ?H spremembi krajo naročnikov prosimo, da se nam tudi prejšnj« Uvaliiče naznani, da hitreje _najdemo naslovnika. Dopisom in poiiljatvam naredite ta naslov: "GLAS NARODA** It Cortiandt St., New York City. Telefon 4687 Cortiandt, New Ycrk, Y. — Vsi je lahki* uiuljiv«». da je gospodari!. kakor je hotel. Vendar pa se je prestrašenim Kloštranoin in Gradeanom posrečilo oteti zakristijo s shrambo za cerkveno obleko in posode. Zgorele so tudi orgije, ki so komaj 5 let pele božjo slavo. Zvonovi so se deloma sto-pili, deloma popadali na tla in se vorski in brooklvnski Slovenci se,razbili- Ko so P^iteli ga- uljndno vabijo na letni izlet, ka-Jslt' Sorel ^ ravno veliki oltar, v terega priredi Slovensko pevsko ' katerem se je nahajala stara soha in dramatično društvo "Domovi- ZaL M- B- Vse okro& nje je bilo na" v nedeljo dne 6. junija 1915 že zgorelo, le soha je se stala na v znanem Henrv Walter's Eme- svojem mestu in tlela. Naposled raid Parku. Myrtle Ave, cor. Mar-ise ta sesuJe ln vellk Jok Je tin Ave., Glendale, L. I. Vstopnina za osebo 15 centov. Otroci do 12. leta so vstopnine prosti. Igra nastal ob tem prizoru. Škode je bilo za več tisoč. Vsa kogar, ki je poznal to svetišče, jo la bode Slovenska godba. Začetek sree zabolelo, ko je slišal o pogo-ob 2. uri popoldne. Na veseliČnem Tako častitljivega svetišča V čem ne moremo popustiti? Ni pa s nosi riik ljen lemškega niornariške-obvestil ameriškega .taba j mika v Berlinu, da je bil ame-parnik "Gulflight" pctop-**v»led pomote". Dva čolna, a vlačilnim ribiškim, sta baje rnljala "Gul flight". Povelj-n em i k e ga podmorskega čolna luitcga niixlil, da ima pred se-anglcško ladijo ter je zapazil ri.ško zastavo šele potem, ko il dal povelje za strel. » kratko poročilo je značilno brezpostavnost in osnovno to minske politike s podmor-li rolni. Dolžnost poveljnika Indije kake vojskujoče dr-je, da ve, kaj dela, predno Mori. On nima nobene pravi-ajprvo potapljati in šele po-prri.sk at L Nemci so razvelja-staro postavo na morju ter t posledice zanje hujše kot pa prostoru poje društvo "Domovina" krasne pesmi v možkem in mešanem zboru. Žrebanje krasne- Marijinega, kamor so se ljudje od vseh strani tako radi zatekali, ni več. Glasen jok se je razlegal ne ga dobitka in kegljanje za cash sam<> to noč, ampak tudi še drugi dobitke. Za mnogobrojni obisk se'dan in po tem. Culi so se glasovi: najvljudneje priporoča Slov. pev. in dram. društvo "Domovina".— Opomba: Bushwick in Myrtle Av. "Nikdar več ne bo na tem kraju svete maše." A glej! Mesec dni pozneje, na velike innše dan, bilo kare ter Ridgewood train vozijo'je že zopet duhovno opravilo v do Ridgewood Depot; tam se vza- pogoreli klošterski cerkvi. Možje, ij« e p dn< u ji me Richmond Hill karo, katera vozi naravnost do parka. Vožnja iz New Yorka ali Brooklyna stane samo 5 centov. Broughton, Pa. — Malokdaj se sliši kaj novega iz naše ne tako majhne naselbine. Pa saj sploh ni nič dobrega poročati. Delavske razmere so tu sila slabe. Delamo komaj toliko, in še ne, da zaslužimo za lirano, na ječmenovec pa sploh ni misliti. Zdaj zaenkrat ne svetujem nobenemu sem hoditi. Ko se bo kaj izboljšalo, bom že sporočil. — Kar se tiče Slovenske Lige, pa tu ni posebnega navdušenja radi slabih delavskih razmer. Jaz ničesar drugega ne re-čem kakor: Slava Slovenski Ligi in trikratna slava možem, kateri vodijo boj za narodni blagor. Živijo pg. F. Sakser, I. Blatnik, M. soseščanje so se namreč takoj ze-dinili, da darujejo, kolikor bo kdo mogel lesa in dr., da se čimpreje napravi streha cerkvi in zvoniku. In res: ta pripelje hrast, oni dva, tretji več desk itd. in najpotrebnejše je bilo skup. Stari Pričel, tesarski mojster, kakor jih je bilo takrat malo, prevzame delo in kmalu je stalo ostrešje na cerkvi. Krupska graščina je darovala toliko opeke. da se je vsa cerkev pokrila. Novomeški kapitelj je daroval dva oltarja, ki sta služila prej v kapiteljski cerkvi kot stranska oltarja. Celo cesar je daroval 300 goldinarjev. Pozneje so oskrbeli tudi tri zvonove pri tvrd-ki Samasa v Ljubljani. Dva je vlil iz prejšnjih poškodovanih in enega novega. Pri ceni je popustil 70 gld., za ona dva pa čakal K«-be in drugi vneti narodnjaki !■ za denar dve leti. Prvi zvon tehta Pozdrav vsem rojakom naročili- 7 stotov in ima letnico 1884 s pokom in naročnicam Glas Naroda!: dobami Žal. M. B. in sv. Jožefa, Poročevalec. Odlomek iz pisma. Žiri, Kranjsko. Draga sestra! Sprejel sem tvoje pismo in me srednji z letnico 1882 tehta 3 stote in zadnji 2 stota. A romanja so od tistega časa vedno bolj ponehavala in sedaj zahajajo tje le še domači in bližnji sosedje. Tudi gabrov več ni. Izruval jih je načrt za belokranjsko železnico, ki teče ravno po sredi tistega mesta, kjer se je to- veseli, da se spoinneš name. Se- likokrat trkalo z blestečimi ko stra M. gotovo ni dobila pisem,' zarci in prepevala narodna pesem » bil *viln preči take pomote ter vsakemu opravičeva-:ivilizirani narodi že pred 'asom Uvedli postave gle-kanja in zaplenjonja. Ta ddoca, da mora povelj-1 sieer bi ti že odpisala. Ni čudno, Tako se sčasoma vse spreminja in -;i/ne bojne ladije ugoto^če se kakšno pismo "izgubi", ker vse gine. Najbrž je utihnil tudi •aj trgovske ladije, kate- je cenzura zelo stroga. Skoraj vsi že oni zvon v dnu Lahinje za cer-resenetil. Ker pa je to časopisi so zaplenjeni. Oni, kate- kvijo, o katerem pravljica to-le lnih slučajih za podmorske^ rih ne zaplenijo, pa ne poročajo pripoveduje: • nemogoče, dovoljuje nem- resnice. Resnico izvemo privatno. Graščak in njegov mlinar v vlada svojim poveljnikom, da Kar si brala o nas v ameriških Gradcu sta naredila stavo: Mli-jajo tjavendan na prijatelje časnikih, je popolnoma resnično. ,nar se je zavezal v eni noči sezi- Še veliko več je res, pa ti ne smem dati slap in malenco. Pokliče pa pisa&i. Kdor si tukaj predrzne le samega zlodeja na pomoč. Ta lii-malo resnice povedati, ima že liiš-jtro nosi kamenje z Gorjancev, za-no preiskavo ali pa zapor. Bog kaj samo do polnoči traja njego-daj, da bi bilo že kmalo boljše! va moč. Ko leti mimo klošterske Draginja je neznosna. Z vseh stra-1cerkve, zadene ob zvon s tako sini pritiska lakota. Vsi bi se radi )o, reškL Koroški vojvoda vlada ojaciti armado m mornarico. Armado se bo ojačilo za 24,000 mož, mornarica bo pa dobila tri nove podmorske čolne in osem tor- • ] uese-i na Purest a lski jf bil jako velike postave in i>grski pubernator. Leta 1-»65 je !»ed;nograškcga vojvodo Janeza Zapolija premagal in o-krog 400 mož potolkel. Sploh so *>e Purgstalci odlikovali s svojim junaštvom, z zmagami in viteškimi igrami. Krištof Purgstalski je priženil z Ano, hterjo Jožefa grofa G reškega, Gradec,, Gracarjev turn in je grb greških gospodov v podobi rtječega vola, z zlatim prstanom o gobcu, s svojim spojil. Leta 1531 je bil deželni glavar Kake pol ure od Gradca, pri Krasincu, je stal nekdaj na pri jaznem griču, sredi rodovitnega polja, gradič, ki ga je sezidal Janez Adam grof Purgstalski. Zdaj se nahaja tam le še navadna hiša s hlevi in skednji. Zraven je bilo lepo, obzidano dvorišče za živino, Sezidano je bilo vse leta 1686. Dvakrat so vse to oropale in po žgale roparske druhali, ki so se v onih časih pogosto potikale po teh krajih. Za Purgstalci so prebivali v Gradcu grofje Turinški. h. 1600 je kupil grad Henrik Verneški od Turinških gospodov, nazadnje je prišel v last gospodov Gušicev, ki so se vsled diplom od 18. julija 1701 imenovali baronje Greški. Iz rodovine Gušicev je bil tudi za avstrijsko državo dokaj zaslužni Seyfrid baron Gušič, c. kr. okrožni glavar v Postojni, poveljnik v Senju in Pri morju ter podpredsednik Temešvarskega banata in konečno predsednik Kranjske. U-mrl je 12. junija 1794 v Ljubljani. star 84 let. Rodil se je v Preseku. Za Valvazorja je imel grad Hans Jurij Gušič, stotnik Tuhinjski. Dne,13. januarja 1785 je v Gradcu umrla Vassandra baro-nessa de (iusitseh in bila pokopana v cerkvi sv. Martina v Podzemlju, 23. marca 1667 pa Adam Maksimilijan R. D. Gusitsch, star 65 let, in tudi tam pokopan. V cerkvi se nahajata namreč dve rakvi: ena je bila za duhovnike, druga za ostalo gospodo, največ za Gradačko. V 18. stoletju so še v lljpj pokopavali, jjotem ne več. Gušiei so imeli v posesti tudi grad Rakovnik. . Blizu Krasinca pri Borštu se je nahajal tudi majhen gradič, ki se je po svojem ustanovitelju Petru Dominiču imenoval Dominič. Leta 1563 ga je še imel, potem pa je prišel - v last Frana, Miroslava G lisica, grofa Otoškega, po njegovi smrti pa v roke njegovih dedičev. Blizo tega gradiča se je nedavno nahajal golobnjak in ribnik, ki sta gospodi služila v zabavo. Sledovi se še poznajo. Zadnji posestnik iz tega rodu pa je bil Jurij Žiga baron Gušie. Bil je baje strog- gospod, a dobrega srca. Nagovarjali so ga tudi priprosti ljudje "Euer Gnaden". Brata pokojnega Vardjana iz Kloštra seje radi tega oprijel celo priimek " Arnon". Umrl je Gušič v Gradcu. Truplo njegovo počiva v kameniti rakvi v nalašč za to na graščinskem vrtu prirejenem mavzoleju, ki se še vidi. Pred mavzolejem sta pokopana baronova najzvestejša .spremljevalca, njegov konj in pes. Drevo, zasajeno na njunem grobu. naj bi bilo njun spomenik. Na tem vrtu se je nahajala za Gušicev majhna cerkvica sv. Križa ; toda zadnji tega imena jo je dal podreti in mesto nje v gradu samem prirediti kapelo v čast sv. Frančišku Ksav., kjer se še vedno opravljajo ustanovljene sv. maše. Zvonove pa je oddal enega cerkvi sv. Marjete v Borštu pri Domini- pednih rušilcev. Vlada je mislila. Filip, kateremu je bil otel kralj Otokai vlado v Koroški, Kranjski, Slovenski marki, umrje leta 1279 v Kremsu na Avstrijskem. V opo- ^i« , •• ' i-i , * roki našteva med drugimi pose- da bo opozicija veliko večja, kar - . - . « , , - se pa ni zgodilo. LISTNICA UREDNIŠTVA. Poročevalec, Broughton, Pa. — Skoraj ne moremo, ker imamo v tamošnji naselbini že dobrega za-[rij Greški, ki se je leta 1462 ude-stopnika. ležil z drugimi Kranjci osvobo- Lost Creek, stvi tudi Gradec, ki ga je pozneje kralj Rudolf, sin nemškega cesarja Albrehta, zase prisvojil. Leta 1372 stanovala sta tu brata Amel-rich in Manicel Greški, potem Ju- ču in enega cerkvi v Kloštru. Grad je bil v srednjem veku dobro obzidan, zdaj je domala že vse obzidje razpadlo. Pri gradu je bil tudi Tabor, kamor so v vojnem času spravljali stare ljudi, nes je le še nekaj malega pri graščini. ki se- tudi čedalje bolj krči. Bilo je pa mnoeo življenja tod >ko!u dokler je še stala na pol-»toku. ki ::a v obliki 8 tvori La-hinja prav blizo grada, tovarna za ie'.~zo. St-zid.ll jo je vitez Fr:*-d»u 1- 1*457. p..minljive b»-sede. ki jih j»- pri tej pri! i ki i sro-voril nek slovenski odpadnik: "Aueh an d»*r aus^rsten Spitze der eivili'.i^rt^n Welt ein St :ck Farme in zemljišča v okolic jako n> Ki deutseher Kultur." V fabriki -j«' h1a[»i!ni motor za 4" konjakih sil za topt-nje. za izlivanje en pilni motor za 15 konjskih sil. Od vseh strani so prihajali delavci. zakaj zaslužek je bil dober.' Mnogo si jih je postavilo tu tudi svoje domove in se za vedno na-J stanilo; zato ima Gradec še dandanes nekaj tujskega značaja. Nekateri so si pri tem zelo opomogli, celo obogateli, toda le bolj tujci. Celo mali otroci so mogli tuintum kaj zaslužiti, bodisi, da so po ce-1 sti pobirali železne odpadke, o- j Stanke žlindre, kosti in dr. in jih ; prodajali, ali tudi s kakim nežna t-1 niin delom. Ko je menda leta 1876 nastal v prostorih za premog požar, je vsakdo, ki je donesel vode, četudi le enkrat, prejel za vsako ' posodo 20 vin.; za vožnjo seveda več. In za to ni bilo treba nobene-' ga daljnega dokaza, le reči je bilo 1 treba: tolikokrat sem prinesel oz. I pripeljal in v taki posodi. Dobri časi, lo žal, da so prebrzo izvršili! Tovarna sama je bila krasna stavba. Blizo nje je lep smrekov j gozd, kjer si je gospoda znala pri-' rediti vsakovrstna zabavišča. Grad in vsa stanovanja okrog njega fco bila prenapolnjena prebivalcev raznih narodnosti. Za delavce je podjetništvo sezidalo še zunaj več hiš. med temi posebno veliko "novo hišo", ki se vidi sedaj iz kolodvora kot stara podrtija. L. 1863 meseca junija je na povabilo fa-briškega vodje Homača prišel pogledat fabriko ljubljanski knezo-škof Jernej Vidmer, ki je ta čas imel vizitacijo in birmo v Podzemlju. Ko ogleduje knezoškof s svojim spremstvom umetne stroje in dr., zasveti se naenkrat v žareči luči raztopljenega železa pozdrav, kakor bi bil privrel iz srede zem-1 je t "Živio Jernej!" Toda, kakor že rečeno, fabriki in vsemu blagostanju ob njej je bila usojena primeroma kratka doba. Slabo gospodarstvo, oddaljenost od železnice in razni drugi znani in neznani vzroki so pospešili konec tega podjetja. Zaslužek je bil čedalje slabši, dela vedno manj, zato so se delavci polagoma porazgubili v druge kraje, ali pa kot domačini bili primo-rani na drugačen način skrbeti za vsakdanji kruh. L. 18S3 meseca julija so celo stavbo porušili in materijal razpredali. Glede lepega, rezanega kamena, ki je služil za temelj, pa je stari Zelan dal cestnemu odboru svet, naj bi ta kamen prevzel in porabil za most, ki ga je baš takrat nameraval postaviti namesto starega lesenega. In tako je bilo. L. 18S5 je bil novi most slovesno blagoslovljen ter prometu izročen. Na mestu, kjer je stala fabrika, pa poganja zdaj visoka trava in ob vodi semtertja še kak od strele vžgan jagnet priča. da je tu okoli nekdaj bilo bujno življenje. "Dol. Nov." Protinemški izgredi v Londonu. I.cndon, Anglija, 1. junija. — Prvemu pojavu nemških Zeppeli-nov nad Londonom so sledili danes ponovni protinemški izgredi, ki so bili slični onim po potopu "Lusitanije". drže je u S"j. je tr v Lesr r-T T k*T: čilo. K .taki. brisaj zemljišča, d kler j lika. Pi>iie na: Wm. Bmnschmid, (20-4 6 čet Jump W — ft Pazite na nič vredne pona-redbe ter zahte vaj te odločni pristni Riehter-jev Pain-Expel ler zAnchorvar-stveno znamko kot je naslikana tukaj. 25 in 50 centov v lekarnah in naravnost od F. AD. RICHTER & CO. 74-nVubttMSL, New T*rk, N.T. Vojska uniči vse, ne uniči pa kakovosti in dobrote vina izdelanega iz pristnega ohijskega grozdja po vinarski tvrdki Louis Knaus 3908-3916 St. Clair Ave. N. E., Cleveland, O. «?iwek slovenska vinska klet in destilacija ki ima v zalogi vina sledečih vrst in cen: Delaware . Katawba.. ......$1.00 galon I Iwes............65—70c. galon ..75—80c. galon | Rudece..........55—60c. galon Navedene cene veljajo za naročila od 25 galon naprej. Pri manjših naročilih je cena vina po dogovoru. Vojni davek na vino je v navedenih cenah že uračunan. Vina so popolnoma naravna za kar tudi jamčim. D R OZ frNKO' in& TROPI NO V^E 8tarokraj8kem naCinu kot Naročila se izvrže samo proti predplačilu. Dobra stvar se sama hvali toraj poskusite takoj. W W IP Zopet boljši so se odprli za naše rojake, ki so si še pravočasno izbrali svojo do-j mačijo vnajrodovitnejšem in naj-, krasnejšem kraju države Wisconsin ter se tam že naselili letošnjo spomlad. Že sedaj so zadovoljni in srečni. — Tudi vsi oni drugi, -ki jih mika iti na farme, si lahko' še ustvarijo boljše čase, ako si po-j iščejo izmed dobrega najboljše, t.! da se naselijo v kraju, ki slovi | po svoji krasoti in rodovitnosti zemlje in ki ima tudi vse druge ngodnosti za uspešno kmetovanje.) otroke in živež, da so jih zavaro- Blagovolite se o tem prepričati na vali pred Turki, ki so bili večkrat i lastne oči! Rojakom ne moremo in tako tudi 1. 1565 tu in odtod .dovolj toplo priporočati, da si o-oropali tudi grad Krupo 23. jun.' gledajo sedaj, ko vse bujno raste Tako tudi Francozi. L. 1809 12. j in je najpripravnejši čas za to.— okt. je bila pri Črnomlju bitka s j Pišite še nam še danes za nadalj-Francozi. Premagani so zbežali na pojasnila in natančnejši popis do Gradca in se tu nastanili. (zemlje z zemljevidom, kar vam W. Va. — Glede ditve cesarja Friderika za dunaj tega je bilo že v našem listu. Po- skega obleganja. Brezdvomno je! Še za Gušicev je spadalo k gra- pošljemo brezplačno, r.ob-oi+o mogoče bo toliko več greških gospodov gospodova- ščini 122 gruntov. Za, njimi so pri- j SLOVENSKA zdrav! i ........■...... - . i L i i V- "»vgo v^ivguiiiju. 1MWUTVU1UU J v. I tJC £.Or UIBKCV ic SlJauaiU Ji. Kia- ru>v.j/uivii v. čakajte malo, ■_ ____^ _________________________________ pošten, da «e bo sam oglasil. Po-( lo v tem gradu, a vesti o njih ni šli razni gospodarji, ki so, pose-1 NASELBINSKA. DKUŽBA, j , Milwaukee, Wi».i -------------------— O----) — • --— ---rf"" — ' o«, fvra«. - | M IWMMM IIH _______ nobene. Toliko je gotovo, da so stva začeli razprodajati. Danda- 198 — Iti Av«, ^________j_______J*.-..........i. PIŠITE PO ILIISTKOVAXI CENIK! "I Z V R S T N O!" Tako se je še vsak izrazil kdor rat»i brivski aparat, kar je pa tudi res, kajti s tem aparatom se zelo hitro in čisto obrijete in glavno je to. da se ne morete raniti. Najbolj v rabi so aparati, kot ga vi-iilite na sliki, stane samo .$1.00 s lastnino. V LTr!. usnjati škutlji je poleg apa-i rata turil e^deui najfinejših klin, ki so izdelam« iz najboljšega jekla. Denar pošljite po Postal Money Orderu ali gotov denar v registri ram-m ]»isiini. Naroča se pri: Alois Adamič & Co., P. O. Box 1581, New York, N. Y. PIčilTE PO I Ll ISTRO V ANI CENIK! l;enar meCete proč! iko ae pjdpirate jvoj^fa rojak« Pri m-:ai e.obite izvrstno demaga vine n pc 75C. ti* Bit odjeoia %ot rot AO £*iou da)«u> past, fc«r s« poBebno priporočam ali7nia olo venski m druS.vam ob priliki kak« rear Uee, tudi onlra za svatba' V calegi imam izrratnc domxh kJoban le viakovrstno grocsrijsko blago, katerega ljubi na§ o»rod. Pošiljam denar os rte strani sveta in parobrodce listke za rec Ftroge. ZAdlopam "Glas Naroda", prodajan n kupujem avstrijski denar. 8 tvrako Frsn) Sakaer son v trgo*aki xvezi. Upravljam vji r notarski posel spad«jofe dela, kar a«y ipto! netnr (Netxrj Fnblic.) FWAM ifi i Mil W 2 trni Sir** JURJOV ti C. Slovenska Društva po vseh Zjedinjenih državah imajo za geslo, da kadar treba naročiti DOHIEMN POCENI društvene tiskovine, se vselej obrnejo na slovensko linijsko tiskarno "Clevelandska Amerika" Mi izdelnjemo vse društvene, trgovske in privatne tiskovine. Naša tiskarna je najbolj moderno opremljena izmed vseh slovenskih tiskaren ▼ Ameriki. Pišite za cene vsake tiskovine nam, predno se obrnete kam drugam. Pri nas dobite lepše, cenejše in boljše tiskovine. CLEVELANDSKA AMERIKA PRVA SLOVENSKA UNUSKA TISKARNA 6119 ST. CLAIR AVE. CLEVELAND, O. S ------ Moč in velikost Rusije je bodočnost Slovanov. Piše dr. JOSIP GORIČAR. (Nadaljevanje.) Avstrija nadalje tudi no pripusti, da bi se Jugoslovani v jezi-kovem oziru združili. Slovenci naj bodo ločeni od Hrvatov, Hrvati od Srbov. Srbi od srbsko govorečih Moliainedaneev. Med njimi naj nastane brezdno. preko katerega ni mogoče priti. — Vlada je šla celo tako daleč, da smatra že hrvaške besede v slovenskem jeziku za največjo nevarnost its zapreko splošne germanizaeije. Da bi se jih še bolj razcepilo in da bi jeziki Jugoslovanov prišli še manj v veljavo, je hotela osnovati Avstrija poseben jugoslovanski jezik. 7 imenom "bosenski književni jezik." Ta podel napad na jugoslovansko idejo se je pa popolnoma ponesrečil. — Slovenski, hrvaški in srbski inteligenti so bili odločno proti temu. Dunajska in bu-dimpeštanska vlada sta se morali z dolgim nosom umakniti ter prepustiti slednjič Bosnakom njihov srbsko-hr vaški književni jezik. Nekaj podobnega je nameravala vlada z ustanovitvijo malo-ruskega književnega jezika, katerega naj bi se posluževalo štiri miljonc Malornsov v Galiciji. Hotela jih je odtrgati od glavnega debla, hotela jih je vzgojti kot poseben narod, ki bi ji bil dobro orožje proti Rusiji. Maloruski politiki, stoječi v avstrijski službi, so mogoče mislili drugače. Jaz sem prepričan, da bi zapretila Slovanom resna nevar-| imst, če bi se še bolj razcepili. — Da so avstrijski Slovani dandanes hlapci Avstrije, je krivo samo to, ker nimajo enotnega književnega jezika. Škoda, da so Slovanom zavladali nemški knezi. Če bi se to ne bilo zgodilo, in bi vsem vladal Slovan, bi vsi Slovani v Avstriji in tudi izven nje, govorili en jezk in pisali v njem. — Podobno je bilo v Nemčiji. — Nemci so pod vlado nemškega vladarja izbrali gotov dialekt za književni jezik, katerega se sedaj vsi. že vsaj v pisavi, poslužujejo. — Med Slovani so se oprijeli enotnega književnega jezika samo Rusi. ki so sprejeli velikoruski dialekt. Malo- in Belorusi govore še vedno dialekte, v pisavi se pa poslužujejo samo velikoruskega. Bilo je sicer nekaj pesnikov, ki so maloruskem dialektu spesnili zelo lepe pesmi. n. pr. Sevčenko, toda podobno se dandanes še celo med Nemci dogaja. Pesnik Rosegger je pisal svoje prve in najboljše pesmi v štajerskem narečju. Enako je bilo s Franzom Mistralom, ki je pisal v provensalskem narečju. — Kljub temu pa ni nikomur padlo v glavo, da bi smatral Roseggera za kaj drugega kot za Nemca in Monstrala za Francoza. Vse drugače bi bilo seveda, če bi hoteli imeti Nemci, Francozi. Italijani. Spanci in Angleži vse svoje dialekte za književne jezike. Potem bi nastal v Evropi še večji Babilon kakor je sedaj. Ruski kot velikoruski jezik, je obvladal dva kontinenta in ima še sedaj jako veliko bodočnost. — Srečni so lahko oni Slovani, ki pripadajo 11-j najmočnejši skupini, ker se lahko poslužujejo v velikanskem okrožju enega in istega jezika. — Z ozironi na sedanje prometne razmere je to izvanredno velike važnosti. Že sedaj je to velikega pomena, veliko večjega bo pa v bodočnosti. Kakšnega pomena bi bilo za Maloruse, ali pa za Beloruse, če bi še za na prej zahtevali, da naj se smatra njihov dialekt, za književni X 'jezik. To bi pomenilo za Ruse veliko nevarnost. Veliko bolj bi se morali bati svojih notranjih in zunanjih sovražnikov. Narodne pesmi v maloruskem jeziku so nekaj nebeško lepega, toda ta jezik je za književni jezik zelo malo pripraven. Kje naj bi bila plemenska meja mod Velko-, Malo- in Belorusi. če že ni med njimi nobene naravne meje. Človeku se zdi. kakor da bi že narava povedala tem ljudem, da je to ozemlje earstvo enega jezika in enega naroda. V Kavkaz, Turkestan. Vzhodno Sibrijo in Zapadno Sibirijo se izseli vsako leto na tisoče Malo- in Belorusov. Kaj bi bilo, če bi se tudi v tujini ne hoteli odpovedati svojemu narečju? — V Rusiji bi polagoma nastali jezikovni otoki, kar bi bilo vsem le v škodo, ne pa v korist. Vedno je torej treba povdarjati. da ruska vlada čisto pravilno dela. ee sili Malo- iu Beloruse, da naj se oprimejo velikoruskega jezika. — To je edina njihova rešitev in velika korist. — Prejali-.slej bodo morali izprevideti, da je tako. Samo peklenski sovražnik Slovanov, ki ima svoj sedež v Avstriji. za m ore Malorusom svetovati, da je najboljše zanje, ee Tea vedno obdrže svoj jezik, in jih š.- eelo sili v to. — Malorusi so s leni zadovoljni in smatrajo dunajske gospode za svoje prijatelje, češ. saj so dobri z nami, ker jim niti naš jezik ni na poti. — Toda gospodje na Dunaju in v Berlinu vedo. da bodo od spora med Slovani imeli le sami dobiček in da so jim Malorusi le orožje, uspešno orožje zoper Rusijo. Avstrija misli sama pri sebi: — /goditi se mora. da se ne boste med seboj več razumeli, in da jih bomo potem tem lažje ponemčili ali pomadžarili. Dunajska in hudimpeštanska vlada pa tudi v resnici ničesar drugega ne nameravata. Stolp enotnosti, ki ga je začela Rusija graditi iz vsega Slo-vanstva naj postane babilonski stolp. — Če hočeš sovražnika premagati, ga najprej razcepi. — Enoten bi ti lahko škodoval, raz cepljenega pa lahko pri vsaki priliki premagaš. Dosedaj je vladal v 1 krajini božji mir. ljudje so se veselili in peli svoje pesmi. — Avstrija pa hoče sedanjo dobo izpreineniti v ono, ko s« divjale po Ukrajini divje tatarske druhali. — Tartarov ne bo klieala s Krima, ker so se že pomirili in so postali pohlevni, pač bo pa poslala sovražnika z za pada. z obrežja Donave in Eabe, la bo mednje Ilune novega veka. Med njimi se bodo utaborili ■i in Madžari in kdor ve. kaj to pravi, je gotovo prepričan, la se Ukrajincem ne bo dobro godilo. Malorusi v Galiciji še ne vedo, kaj so si nakopali s tem. da so i pridobili prijateljstvo Avstrije in Ogrske. — Dandanes imajo se-cda Nemci in Ogri zanje še sladke besede, polni so prilizovanja in »bi jub. Oni Rusin, ki je pa njihov sosed, ki stanuje v obmejni pro-lnci. že ve, da so Nemci najbolj zagrizeni sovražniki Slovanov, da ni na svetu večjega in bolj podlega sovražnika kakor sta Ne-in Madžar. Njihova mržnja j«- že tako napredovala, da obsipajo Slovane ijpodlejšimi psovkami, da jih pri vsaki priliki podcenjujejo in jih sploh n«' smatrajo več za ljudi. To bi najbolj vedeli povedati Slovaki, za katere imajo Madža-ftzen drugih tudi psovko: — tot nem ember — (Slovak ni člo- VSEM TISTIM, KI SE ZANIMAJO ZA "AHASVERJA." -o N ga «ia N< i i označujejo Slovane s sledečimi "čednimi'* priimki: — Slovani, slovanska tatinska druhal, tatovi, ušivei. psi itd. Boj angleških vojakov v zakopih severne Francije in Belgije. Ranjeni, ujeti in mrtvi slovenski vojaki. prokle itd. — Kakšno mnenje imajo od nas, ve oni. ki je videl nemške ilustrirane huMioristične liste. Posebno "Simplieissimus" je v psovanju dosegel svoj Višek. To časopisje si je zadalo nalogo, da poda svojim čitateljem najtemnejšo sliko o Slovanih. — Pri tem se seveda ni vpra-i ivalo oziroma gledalo na to. če je na sliki le malo resnice. Danes so v splošnem Nemci in Madžari z vami še prijazni, toda ta prijaznost je navidezna, lepe besede, jim ne prihajajo iz srca, ampak z jezika. — V porečje Dnjestra bi zategadelj radi. da bi udušili lakoto po tujih deželah, da bi zavladali v vaših mirnih do-I nah. — Oni. katere sedaj smatrate za prijatelje, se bodo izkazali še za slabše, kot so bili svoj čas divji Huni. Vkleniti vas hočejo v nemške in madžarske suženjske okove, kakor so že storili z avstrijskimi Slovani. (Nadaljnje ne). (Iz seznamka izgub št. 173. z dne 6. maja 1915). (Nadaljevanje). Janeič Martin, 25. dom. pešp., 5. stot., iz Št. Lenarta, 1888, v jet v Barnaulu. gub. Tomsk. Jazbec Anton. 87. pešp., 4. st.. ranjen. Jelen Anton, 87. pešp.. 12. stot.. ranjen. Jelen Franc, 87. pešp., 1. stot.. ranjen. Jenko Frane, 4. domobr. pešp., 4. stot.. iz Stare Loke, 1888, v jet v Mariinsku, gub. Tomsk. Jereb Josip, 87. pešp.. 7. stot., ranjen. Jermančik Franc. 2G. domobr. pešp.. 2. stot.. iz Maribora. J891 ranjen in v jet v Kursku. Rusija. Jerinol Alojzij. 1892, vjet v Bjelgorodu, Rusija. Jezovšek Karel, 87. pešp.. 5. st.. ranjen. Jojruii Ivan. 87. pešp., (j. stot., ranjen. J ura c JI. Anton, 87. pešp., 2. stot., ranjen. Kanalec Frand, , mrtev. Lužar Karel, 87. pešp., 1. stot.. iz Dramelj, 188. mrtev. a ček Karel, 87. pešp., 5. stot. ranjen. | Mahorčie Ivan, 87. pešp., 7. st. i ranjen. j Majal Josip. 87. pešp., 4. stot.. I ranjen. Majer Josip, 4. domobr. pešp., j 7. sTot.. ranjen iu vjet v Volskll. gub. Saratov. Malgej Josip, 87. pešp., 7. stot.. mrtev. Malle Matija. 4. domobr. pešp.. 4. stot.. vjet v Lukojauovu, gub. Nižnijnovgorod, Rusija. Maurič Josip, 87. pešp.. 8. stot. ranjen. Markič Frane. 3. dom. p.. 8. st., ranjen. Marolt Matija. 87. pešp., 7. st.. ranjen. « Marsič Peter. 8. lov. bat.. 2. Ft. ranjen. Matko Franc, 87. pešp., 5. stot., ranjen. Matko Alojzj. 87. peš])., 5. st.. ranjen. Mazi Anton. 87. pešp., 1. stot., ranjen. Mazil Rudolf. 87. pešp.. 5. st.. iz Šoštanja. 18Š4. mrtev. Menart Ivan. 87. pešp., 7. stot.. ranjen. Meršnik Ivan, 87. pešp.. 8. stot.. od Sv. Antona na Pohorju. 1887. mrtev. Merzdovnik Franc, 87. pešp., 2. stot., iz Mislinja, 1883, mrtev. Metličar Franc. 87. pešp.. S. st. iz Žužma. 1890. mrtev. Miklavčič Anton. 87. pešp., 3. stot., ranjen. Mikložič Avgust. 87. pešp., pol-kovni štab, ranjen. Mikolič Ivan. S7. pešp., 7. stot., ranjen. Milharčie Karel. 87. pešp., 2. st. ranjen. Milotis Ivan. 87. pešp.. 2. stot.. ranjen. Mirnik Miha. 87. pešp.. 5. stot.. ranjen. Mirt Ivan, S7. pešp., 3. stot.. ranjen. Mosetie Josip, 87. pešp., 4. stot., ranjen. Mozetič Alojzij. 87. pešp.. 4. st. i ranjen. i Mravijak Teodor. 87. pešp., 3. ■ stot., iz Teharjev. 1888. mrtev. ) Mušie Frane, 87. pešp., 7. stot.. 'ranjen. Nabergoj Ivan. 87. pešp., 7. st.. ranjen. Napast Leopold, 3. gor. top. polk, 1. ha vb. bat., iz Št. Vida, nad Ljubljano, mrtev. Novak Franc. 87. pešp., 4. stot., mrtev. Novak Henrik. 87. črnov. peš-polk, 1. stot., od Sv. Heme, 1893, mrtev. Novak Ivan, 87. pešp., 3. stot., ' ranjen. Obrešnik Ivan, 87. pešp., G. st.. i mrtev. I Ocvirk Jakob. 87. pešp.. 3. stot.. iz Grajske vasi, 1880. mrtev. Ogrizek Štefan. 87. pešp., 2. st., ranjen. OIup Franc, 87. pešp., 4. stot., ranjen. Oprešnik Ivan, 87. pešp., 7. st., ranjen. Ornik Franc, 87. pešp., 2. stot.. iz Trnovca, 1888. mrtev. Pajduh Josip, 87. pešp., 8. stot.. ranjen. Panič Frane. 87. pešp., 8. stot., ranjen. Petrovič Ivan, 87. pešp., 1. stot. ranjen. Petrovič Ivan, 87. pešp., 7. st., ranjen. Pifko Miha. 5. ulanski polk. 3. eskr. iz Voravea, 1884. vjet v Nižjem Novgorodu. Rusija. Piki Franc, 87. pešp., 5. stot., iz Nove Štifte pri Gornjem gradu. 1893. mrtev. Pištan Peter. 87. pešp.. 5. stot.. ranjen. Planine Ivan. 87. pešp., 8. stot., ranjen. Planine Ciril, 87. pešp.. 6. stot., ranjen. Planine Leopold. 87. pešp., 6. stot., iz Št. Heromma. 1894, m r- tev. Pliberšek Jakob, 87. pešp., 7. stol., ranjen. Podbršek Ivan. 87. pešp., 4. st. ranjen. Podlesnik II. Fran, 87. pešp., 7. stot.. ranjen. Poglič Rupert, 4. dom. pešp., iz Marije na Žili. 1887, vjet v Barnaulu, guber. Tomsk. Polde Frane, 87. pešp., 6. stot., iz Rajhenburga. 1890. mrtev. Polak Miha. 87. pešp., 7. stot., ranjen. Paulič Ivan. 87. pešp., 3. stot.. iz Buč, 1892, mrtev. Pauln Josip, 87. pešp., 1. stot., ranjen. Persolja Miha, 87. pešp., 8. st., ranjen. Peruei Josip. 87. pešp.. 2. st.. ranjen. Cleveland, O. — Če bi hotel polemizirati z vsemi internacionalnimi " osrečevalci'' slov. delavcev, ki pojejo v Glasilu in Proletar-(eu "requieseat in pace" eirilmetodariji, Slov. Ligi in sploh celemu slov. narodu, bi moral imeti jeklene živce. Opustiti bi moral vsako drugo koristno delo in pozabiti na dolžnosti družinskega očeta. Na io pa še ne mislim. Gospodje ine dobro poznajo, zato se jezijo ker jim nočem se-kundirati — v javnosti in kakor papiga ponavljati za njimi umetno-priučenih fraz o "internacionalnem odrešenju". — Sem ••brezverec" in ne vrjamem ne črni, ne rudeči internacionali. Jaz vrjamem j v edino pravega Boga. in ta je naša slovanska pest — in dlan, katera edina nas bo spasila. — Vso svojo onemoglo jezo so izrigali v t Glasilu S. N. P. J., dne 14. t. m. — Cel list je posvečen izključno Alias ver ju. Poleg družili slabosti, imam tudi to. da rad pišem za javnost. Pričel sem v zgodnji mladosti, v tržaškem humorističiieiii "Brivcu in v goriški "Soči'' za časa političnega razkola na Goriškem. —-Stopil sem odločno na liarodno-napredno stran iu ostal zaupnik stranke do odhoda v Ameriko. Kot priprost delavec sem v tej deželi pričel dopisovati v G. N. že pred 15. leti, potem za G. S., katere sotrudnik sem od pričet ka iu za druge liste. Pišem po svojem prepričanju, po svoji skromni izobrazbi, ki sem si jo poleg trudapolnega dela sam pridobil. Zavzel sem se za vsako idejo, katero sem smatral za koristno našim delavcem in narodu; naravno je torej, da sem se zavzel tudi za Slovensko Ligo. — Mnogo prilike sem imel prepričati se, da je Amerika tudi pribežališče grešnikov. — Stara Europa nam pošilja poleg pridnih in poštenih delavcev, tudi vsakovrstne sleparje. Te vrste ljudje pričnejo navadno tukaj novo življenje po starem — receptu, na račun ne-j vedliih delavcev. Takim ljudem sem navadno posvečeval največ pozornosti. — Delovati za svobodo in kulturni napredek našega naroda. boriti se proti korupciji, nazadnjaštvu in izkoriščevalcem našega proletarijata, si smatram jaz za dolžnost. Ne bojim se v takih slučajih ne notarskih izjav notoričnih krivoprisežnikov, ne "učenega" meketauja gospodov z kozjimi bradami pri Proletarcu. _ Še manj pa divjega tulenja "Zahrbtnik — Indijancu —" v Glasilu S. N. P. J. Ce se sme vrjeti Glasilu, ima gl. in pomožni odbor S. N. p. J., vsak teden sejo radi Ahasverja. ker se je predrznil podrezati v njihovo gnezdo. Neprestano me pozivi jejo. da naj jim pošljem obtožnico in dokaze. Ne pride jim na misel, da bi pobili moje trditve z dokazi in se opravičili pred članstvom, ker bi jim jaz dal zadoščenje, kakor sem obljubil. Da bo enkrat konec teh "pozivov", naj položi gl. odbor S. N. P. J. iz svojega žepa $50.00, na Lake Shore banki. cor. St. Clair Ave. i 55th St.. Cleveland, O., meni za stroške. Jaz hodem jamčil ravno tam z $100.00, da pridem z obtožnico, ki ne bo baš posebno dišala, in z dokazi na konvencijo, katero smatram kot edino kompetentno razsoditeljico v tej zadevi. Končno še eno prav rahlo vprašanje gl. odboru S. N. p. j.. se mu preveč ne zamerim? — Ako smatrate mojo kritiko za ne-osnovano m krivično, zakaj pošiljate urednika in upravnika okro«' na jednotme stroške, da agitira proti Ligi, proti Ahasverju ter tla prosita — zaupnic gl. odboru. — Če ste delovali pravilno, pošteno in pravično, vam bo dalo članstvo zaupnico samo, brez terorizma, iu še več. Zvišali vam bodo plače, ustanovili dnevnik, tiskarno, banko. sifkartaško agenturo in še marsikaj. Sploh tako bodo naredili, tla bodo vsi tisti internacionalni "osrečevalci"' naših delavcev, ki se neprestano krotoviČijo po Glasilu in Proletarcu, vjeli S. N. P. J. v^k za en konec in vlekli tisočake iz nje. kolikor jim'bo sapa dopuščala. Člani, ki garajo za $1.75—$2.00 na dan, bodo pa plačevali — Del avstvo bode — odrešeno. A h a s v e r. Nove postavne določbe* Poroča r. S. Sesula. Avstrijski "občanski zakonik" je bil izdan leta 18s1_ Od tistib dob so se razmere v državi močno spremenile in postavne določbe so se njim morale prilagoditi. Po dvornih dekretih, eesarskih odlokih in postavah (novelah) državnega zbora je že zelo mnogo paragrafov občanskega zakonika vzdignjenih in zatrtih, spremenjenih; mnogokaj je z boljšim nadomeščeno ali novo vpeljano. Takšno veliko spremembo pomen ja nedavno izdan "cesarski odlok z dne 32. oktobra 1914 (D. z. št. 276). izdan na podlagi znanega 5 14. državno-temeljne postave. Odlok sam šteje 73 paragrafov in prinaša mnogo važnih sprememb (osebnopravnih. rodbiu-ko-pravnih. zapuščinsko-pravnili , vendar so v prvi vrsti poklicane nekatere določbe, ki bi jih moralo ljudstvo in vsakdo zvedeti, ker močno posegajo v vsakdanje živijo nje. Omenim: 1. Ženske kot priče. § 3. zgoraj navedenega odloka določa: Ženske morejo biti priče pri izdelovanju pismenih listin in pri oporokah; kot priče se morejo j »odpisati na listinah, ki jih izgotovi sodnija ali e. kr. notar v potrje-nje izjav ali druge namene; ženske morejo v vseh slučajih biti kot prva ali tudi edina priča. Podpis ženske kot priče na zasebnih listinah v manj važnih zemljiškoknjižnih zadevah popolnoma nadomesti moško pričo. S tem je ves pravni promet silno olajšan, zlasti še tudi je zdaj ložje narediti ustmeni testament, ker zadostujejo tudi ženske priče (stare morajo biti vsaj 18 let, neomadeže-vanega življenja in razumeti morajo jezik zapuščinarja. ki dela testament). — Te določbe so tako dalekosežne. da bi v mirnih časih ženske izjavljale svoje veselje nad njim v posebnih shodih in banketih in državni poslanci po celi Avstriji bi njim čestitali češ: "To smo vam dosegli mi!" Zdaj je pa vse lepo tiho dovršil § 14. 2. Druga silno važna nova določba je: Zakonski mož mater, ki je ime- la že prej nezakonskega otroka, more temu otroku tinti svoje ime in pravice, kar doslej ni bilo mogoče: ker le tisti, ki je bil resnično oče nezakonskega otroka, ga je mogel pozakouiti. Vendar je potrebno, da tak zakonski mož svojo Voljo Z uradno sodnijsko ali notariatsko listino naznani deželni vladi, ki potem poskrbi vpis v krstne matice. Tudi je v to potrebno privoljenje matere, če še živi. m otroka, oziroma če je mladoleten. postavnega jerobstva. (§ 8. al. 2. cesar, odloka z dne 12. okt. .1914. 1>. z. št. 27G;. 3. I Joslej je moral nezakoniti oce le stroške ob porodu materi ob porodu povrniti, sedaj pa je taka nezakonska mati opravičena, že pred porodom tirjati od tistega. ki je smatrati za očeta pripravi jajočega se življenja, oskrb-Ijenje in sicer za tri mesce, samo če je uboga in poštenega obnašanja (j 11. kot zgoraj). To bo gotovo veliko pripomoglo, da taki ljudje hitro in že pred porodom otroka v zakon stopijo! 4. Nadalje je odpravljena stara določba, vsled katere taki. ki so bili kedaj zavoljo zločina goljufije' obsojeni, niso mogli biti priče pri testamentih. Zdaj je to dovoljeno (§ 57. kot zgoraj). — Na morju in v krajih, kjer razsaja kuga ali druge nalezljive bolezni, so veljavne priče pri testamentih tudi osebe (moške in ženske), ki so dopolnile 14. leto svoje starosti (§ 58. kot zgoraj). + Takih in enakih velevažnih določb je v novem odloku še vse polno in upati je, da bodo, ko se enkrat vživijo, ljudstvu na veliko korist. Novo razkuževalnico so ustanovili na Dunaju, njen namen je. da bodo a- nji razkužili o-sebe. ki so prišle kakorkoli v do-tiko z pegastim legarjem. Tak človek se pripelje v posebnem vozu v razkuževalnico. tam ga slečejo iu izkopljejo, tačas razkužijo njegovo obleko. Ko je vse to narejeno. ga peljejo iz sobe za okužene v sobe za razkužene, kjer mora počakati, da mu razkužijo ta čas tudi njegovo stanovanje. Ker so uvedli tudi pri vojakih nove načine razkuževanja, pač ni. da bi se bali razširjanja bolezni. \ \LOVCNSKAirCA Kakor v čudežnih sanjah je po- mlajši dve, pa so ga gledali in m« novil Tor če in je verjel Drejčetu potihem zavidali veliko srečo. — IZVBŠETALNI ODBOR: ; predsednik, 82 Cortiandt St., New York. N. X, Tajniki: Kalish. 6119 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio. Budalf Trait, 383 W. Central Park, New York, N. Y. Mb Jaccr. blagajnik. 5241 Upton Ave. So., Minneapolis. Minn. Denar, kolikor ga podružnica ami ne potrebuje, naj blagovolijo poslati Mr. John Jagru. Vsaka vplačana svota bode potrjena po blagajniku in razglašena po slovenskih listih. Poiorl — Tajniki in blagajniki podružnic Slov. Lige! Tem potom so prošeni vsi tajniki podružnic SI. Lige, da nemudoma pošljejo na glavnega tajnika sledeča poročila: število Članov, ime in naslov predsednika, tajnika in blagajnika, kraj podružnice ter dan ustanovitve. Blagajnike podružnic pa prosim, da o poslanem denarju na glavnega blagajnika napravijo dva poročila in pošljejo enega na glavnega blagajnika, enega pa na glav. tajnika, da tem potom lahko vedno izkažemo natančen račun in stanje Slov. Lige. Za vsa nadaljna pojasnila tičoča se Slov. Lige, naj se cenj. rojaki obrnejo na glav. tajnika Slov. Lige. EDWARD KALISH, glavni tajnik. 6119 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio. Vse iztise Pravil Slovenske Lige smo poslali glavnemu tajniku 81ovenske Lige, Mr. Edvardu Kališu, 6119 St. Clair Ave., Cleveland, O. — Oni, ki nimajo Pravil, naj se obrnejo naravnost nanj. — Vse potrebne informacije daje glavni tajnik. Uredništvo G. N. La Salle, 111. — Tem potom uljudno naznanjam, vsem članom, ila se bo vršila prihodnja seja podružnice Slovenske Lige v nedeljo dne G. junija, ob pol 8. uri zvečer, v M. Kompovih prostorih. Na seji se bo razdelilo med člane Pravila Slovenske Lige. Obenem pa tudi apeliram na one, kateri niso še pristopili k Slovenski Ligi, da postanejo čimprej člani naše najpomembnejše organizacije. Z narodnim pozdravom Ivan Jerič, tajnik. Torče Skočir. V. Piše: Marija K m e t. \ — I (Nadaljevanje.) m ti'j delikatesni trgovini sredi mesta, v eni izmed najširših in najlepših ulic. je bil Torče kot vajence ž<* nekaj tednov Mislil je, da pojib" tu vse tako jrladko in bo vse tako lepo. kakor si je prej predstavljal. Pa tudi tu je prišel kmalu ilo spoznanja, da je vsak začetek t.-/.ak. Mislil si je. da bo takoj prodajal in rezal š^nko. kar mu je posebno ugajalo, pr porabili so ga za vse drugo, kakor za to. Pomivati je moral vedno in vedno razne posode in kozarce In ker je bila zima, ga je zeblo v roke. da je kmalu ozebel na vse prste in so se mu naredile veli ke otekline, pekoče in skeleče, d. ga je bolelo, kakor bi mu razbe ljenimi kleščami tr«rali meso s prstov. — Tejra ni bilo pri knjigovezu in tudi v šoli ne. — je Tore« slednjič pomislil in hudo mu je bilo. Pa potrpel je vendar dalj časa kakor pri knjigovezu iu n materi pravil ničesar. Ko pa ga je nekoč vprašala glede ozeblin se ni mogel premagati, da bi ne bil milo zajokal, tako zelo ga j' stiskalo v *rrlu. — Oh ta fant. — je vsa žalostna zavzdihnila mati, ko je vedela in slutila že naprej da ne ostane Torče tudi tu ne. da bi se izučil za prodajalca. — Ta fant. ta fant! Zakaj ni več o-četa. Njega bi bilo treba, drugače bi bilo z njim. tako pa sem sa raa. in fant naredi z menoj, kar hoče. — Nekoč je Torče ubil ko zaree, že tretjega, kar je bil v no vi šoli — in gospodar je vzel pasji bie s stene n ga ošvrknil prekc glave in hrbta. Torče je zardel do ušes in zamahnil z roko. Ko je gospodar to videl, ga je udaril še enkrat z bičem, to pot močneje da je Torčetu lice pordečilo v dolgi progi od nosa do ušesa. Za vpil je. skočil kvišku, odprl vrata, jih zaloputnil in zbežal. Gospodar je divje zaklel, potem grohotaje vrgel bič v kot in dejal proti dru-gim: — Prokleti fant. neroda ničvredna! Celo trgovino bi mi razbil, če bi ne bil strog. — Videl je da mu nihče ne pritrdi, pa se je zbal, da bi no imel sitnosti s so-dnijo in je dejal opravičevaje: — Sicer pa. ko bi bil res strog, pa sem še predober! Le malo sem ga po hrbtu. Ej. kako so mene. ko sem bil v njegovih letih! Ves moder, rdeč in Črn in rumen sem bil po životu, pa še jeknil nisem. Ta falot pa . . . Sicer pa. saj se čutil ni . . . — V jezi človek marsikaj naredi. — je pristavil nekdo. — Pasji bič peče, — je dejal drugi smeje ________ HiiiMiifeiUilMititt — Sodnija je pa sitna, — je pov zel spet prvi in potem sta oba odšla. Gospodar pa je klel. bal se je sodnije in potihem dejal: — Prokleta zalega, falot bera šk i ! In tako se je zgodilo, da je Torče Skočir tudi tu končal svoje u-čenje . . . Toree se je tisti dan bal iti domov, pa se je potikal po mestu in gledal izložbe. Za nekim oglom je dobil svojega bivšega sošolca Drejčeta Močilarja; ves vesel je pristopil k njemu in mu zaklical: — Servus! — O, Torče. servus! — je veselo vzkliknil Drejče in mu segel v roko. Bila sta si zelo dobra, zakaj bila sta skoro ene in iste narave, samo da je bil Drejče veliko bolj razvit in večji prebrisa-nec. — Kam pa? — ga je vprašal Torče. — O takole, ogledujem si še te ceste in jemljem slovo. — Kam pa pojdešf — gra je vprašal ves začuden Torče in ga ves osupel gledal. — V Bosno pojdem. — je dejal ošabno Drejče. — Kam? — Torče ni veroval svojim ušesom. — I kam ? V Bosno! Pa ne glej ine, kakor bi bil od mrtvih vstal. — Pa zakaj, kako? — Le pojili z menoj, Torče, pa ti vse povem. — In Drejček je prijel Torčeta za rokav, ga vlekel s seboj in mu. govoril poln skrivnosti: — V samostan pojdem, veš. za trapista v Bosno, v Banjaluko. — Torče se je začudil in obstal. — Le j ga no. zijalo! — se je šalil Drejče in potem nadaljeval: — V samostan pojdem, da — dobro se imajo tam! — Lažeš! Za norca me imaš! — je dejal grohotaje Torče in ga veselo pogledaL >1 — Naj me precej strela, če la-žem! — je prisegel Drejče. — Resnico govorim! —Torej res? — Res, res. Drugi teden pojdem. Vse je že narejeno. Veš moj brat je tam že šest-let za duhovnika, jaz bom pa za delavea. Pr rabijo jih tam. in brat je rekel, da se jim zelo, zelo dobro godi. Vsak ima svojo posebno sobo. Polno preprog je notri, pa jest;. imajo, kolikor hočejo, pa ne kror pirja ali zelja ali repe — ampa' vsega najboljšega, kar si zažele in kolikokrat zahtevajo. Pečenih pišk je kar na takele kupe. pa puranov, pa tort, piškotov in o-cvrtja . . . ! Vina imajo tako črnega kot tinta in belega kot voda. pa tako sladkega, da se kar ustnice sprijemajo; pa take sode. da morajo po lestvicah plezati, če hočejo do vrh soda. Koliko stvari še imajo, lepih in dobrih, o katerih midva še niti ne sanjava, ker jih ne poznava . * , Tenko in zateglo je zvonil zvon- prav vse, ki je vse tako natančno vedel in je imel brata tam. — Vidiš, takole, dobro mi bo. ček v samostanu trapistov. Poti Zato sem tako vesel in kar hodim homa s ose odpirale celice in čud okrog pa žvižgam. Mati se joka- ne, temne postave so hodile po jo samega veselja in same sreče dolgem hodniku v kapelo. Tupa-in ves dan bi me kar objemali. tam se je ob lučici zasvetila bela — Hm — je dejal Torče; več obleka, spet potemnela, dokler se ni mogel, tako je bil prevzet od ni v temni ni izgubila na ovinku vsega tega. — Ti, — je dejal važno Drejče in postal. — Ti, Torče, veš kaj, saj bi tudi ti lahko šel z menoj: saj jih veliko rabijo in take fante imajo radi. Pojdi z menoj, to bova gosooda! — Kaj bi — bi — lahko? — je v zlati sreči jecljaje dejal Torče in pogledal Drejčeta kakor svojega boga in odrešenika. — Poglej ga — seveda! Samo vse listine moraš imeti, pa je: krstni list. prošnjo in še nekaj. — Kdo bo pa spisal? — I bo že nekdo; magari naš ata. saj so tudi meni spisali vse in že od brata vedo vse. — O lepo te prosim, Drejče — saj veš. prijatelja sva. — E, kaj boš. — je del bahavo Drejče, — saj to ni taka reč. Pa mi boš v samostanu Časih obleko osna/il — Vse, vse, Drejče, kar hočeš, samo da pojdem! — Kje pa si bil zdaj ? — ga je vprašal Drejče. — Eh, tam v delikatesni trgovini — in povedal mu je današnji dogodek. — Mrcina. tožit ga pojdi! — je dejal Drejče v«s ogorčen. — Kar tožit, bo še prav dobro plačala sirovimi ! — Matere se bojim! — je dejal pohlevno Torče. — Bojiš se je? Pa sedaj, ko poj-deš? Vesela bo. da bo imela takega gospoda za sina, veš. Misliš, da je to malo? Še marsikaj sta se pogovorila bodoča trapista, in že pozno na noč je bilo, ko je Toree ves prevzet od velikega veselja prisopihal domov. — Kod si hodil, potepuh pote-peni? — je zavpila vsa razjarena mati in ga udarila pa hrbtu. _ Si ušel, kaj ne, pa si se bal domov? Le čakaj, lenuh! Že vse vera gospodar je bil tu in je vse povedal. Nič več te ne vzame. — Ali res ne? — je ves vesel poskočil Torče. Vidiš ga, zdaj se pa se norčuješ. Ali te pojdem spet prodajat in ponujat? —Ne bo treba, mama, ne! Mama. še veseli me boste — le poslušajte! — In začel je praviti vse, kar mu je govoril Moeilar-jev Drejče. Mati je izpočetka neverjetno zmajevala z glavo n se hudovala. potem pa je jela verne-je poslušati in ob koncu je bila vsa v mislih in ni ničesar odgovorila. Slišala je bila nekoč že c tem, in z Močilarjevimi je bila dobro znana, zato je vedela, da n" vse laž. nekaj resnice je bilo na tem. Takoj drugi dan je odšla k Močilarjevim in vprašala, kako je s to stvarjo. Povedali so ji sko. o tako kot Torče, in so povdarjali, kako dobro se tam godi fantom! m da imajo trapisti tudi sirarno in pivovarno in še lahko kaj domov pošljejo. — Naš, — je dejala Močilarka, — naš je zadnjič nekaj poslal — jn pohvali se, da se mu neki neznansko dobro godi. Zato pa pošljem še Drejčeta, saj nam dela tako samo sitnost in nikjer ne obstane. — Oh. naš fant je tudi tak! _ je zavzdihnila Skočirka. — Nikjer nima miru, od kraja do kraja roma. Fant bo star. pa še pomočnik ne bo. Ničesar ga ne veseli, samo igral bi se pa komedije bi uganjal. Križ je z njim, no, da vam povem. — Zato ga pa pošljete kar z mojim fantom v samostan. — Pa denar? —- Za vožnjo mislite? I seveda, to je že spet sitnost. Pa morda bi vam najstarejša poslala, ki je že preskrbljena ? — Ah, saj res. — je potolažena dejala Skočirka. — In pa tiste spise — je pristavila. — Te bo pa že naš spisal. — Hvala vam lepa! — Vsa potolažena je odšla Skočirka do mov. Pisala je hčeri in ji vse razlo žila. In ker je ta dobro vedela kakšen križ je s Torčetom. ji je poslala denar, četudi si ga je sa ma izposodila. Zdaj je bila Sko čirka vsa srečna. Iz hodnika. Šele dve ponoči je bilo in zvonilo je k jutranjicam. Star redovnik, z dolgo sivo brado in ostrimi potezami na obrazu, je bral prvo jutranjo mašo. Skrivnostno je bilo videti bele halje redovnikov-duhovnikov. ki so glo-1 boko upognjeni klečali pred oltarjem. kapuce potegnjene preko glave. Rožljali so težki rožniven-ei, udarjale platnice debelih ma-šnih bukev, z debelimi medenimi zaponkami. Zadaj za duhovniki so klečali bratje delavci. V temnejših haljah so bili in obrazi so jim bili močnejši in nekako bolj robati. Tudi ti so klečali globoko upognjeni in so imeli kapuce potegnjene preko glave. V zadnji vrsti sta bila novinca Torče in Drejče. En teden sta bila tu, a Torčetu se je zdela cela večnost. Zdaj pri jutranjieah se je vsega domislil in tako hudo mu je bilo. da se je komaj zdržal, da ne bi glasno ihtel. Sunil je Drejčeta in dejal: — Jaz pojdem odtod. Še en teden počakani, pa pojdem! — Drejče je pokimal tako močno, da bi mu kmalu kapuca zlezla z glave in je šepnil: — Tudi jaz pojdem. Kje so bile tiste lepe sobe, vsa tista jedila, vse tiste lepote in dobrote ! Morda so jih imeli v samostanu, a Torčetu in Drejčetu jili niso dali. Lepa soba je bila tista, v katero sta prišla prvo noč, pa ta je bila za tujce. Torče je že takoj hotel nazaj, pa Močilar mu je dal tako zaušnico, da se ni več upal govoriti o tem. Zdržal je en teden. Ob dveh je moral vstajati, jedel je iz lesene sklediee, ki jo je moral pomiti sam v mrzli vodi ležal je v ozki postelji; a to ni bila postelja : bile so zbite robate deske v obliki rakve, in v njej je je bila slama in nobene rjuhe. _ Spati je moral v kuti. s kapuco eez glavo, in nq[d glavo je bil velik križ z napispm "Memento mori!" — Jedli so take čudne stvari da ni mogel ničesar spraviti dalj kot v usta. Samo sir je bil dober in pa pivo je imel rad, pa kaj, ko je dobil obojega tako malo! In govoriti ni smel po cele ure. _ In če je srečal duhovnika, se je moral globoko pripogniti, s pre-križaniina rokama na prsih. Za-smejati se je smel le malokdaj. Hodili so na pokopališče tik samostana in molili za umrle. Če so bili zunaj na polju in so kaj delali, je vedno kdo glasno molil rožni venec. Če se ni pokoril vsem tem zahtevam, je moral stati pol ure sredi hodnika in držati roke kvišku, kar je bilo za Torčeta posebno hudo. Večkrat je jezno p gledal Drejčeta, češ, kaj si nu tako prevaril ? Pa Drejčetu je bilo tako hudo kakor njemu. Samo to sta mislila, kako se vrneta. Ker jima ni bilo mogoče uiti. sta sklenila, da pojdeta do škofa — trapista, ki je bil prijazen in razumen mož — in mu vse povesta in prosita za odhod. Takoj drugi teden sta šla k njemu. Poklekniti sta morala pred njim in mu poljubiti roko. Stra-homa sta pravila, da jima ni mogoče obstati več v samostanu. — yk.®f Je vaJen takih govorov, prijazno se je nasmehnil in dejal: (Konec prihodnjič). Razne zanimivosti, Prostitucija in špijonaža. V praškem "Času" je napisal drv Tichy: Ženska dražest in ženska lepota sta se pogostoma uporabljali tudi v politične namene. Politika ženskega spodnjega krila je znana stvar v vseh časih in vseh deželah. Ženekih vohunov pa vendar v prejšnih letih ni bilo toliko, kakor jih je sedaj. Vohunke - so vedno krasotice, kajti lepota vedno lažje odpira usta poučen-i- cev. Zdi se pa, da so vohunke skoraj vedno prostitutke. To je lahko bina. Japonske prostitutke so danes preplavile že skoraj ves svet. izvzemši zapadno Evropo. Ceni se, da je teh gejš od 50.000 do 60 tisoč. Zdi se pa, da je to veliko razširjenje japonske prostitucije imelo svoj poseben namen. Povsod. kjer so gejše. so tudi Japonci. s katerimi so gejše v najožjih stikih. V rusko-japonski vojni niso bile japonske tolerančne hiše v Mandžurski nič drugega, nego gnezda vohunov. Po nazoru E, pl. Binderja je vsaka japonska gejša vohunka in to tvoje mnenje opira na zadnje dogodke na vzhodni zemeljski poluobli. V mandžur-skih tolerančnih hišah so baje našli skrite telefone in mikrofone, s pomočjo katerih so se lahko dali v večji razdalji poslušati pogovori in izjave opitih ruskih častnikov. Neumann opozarja v "Zeit-schrift fuer Sexual wissensch aft" na to stvar in zahteva, da se je zlasti na Nemškem poizvedovalo o življenju in stikih raznih iz tujine došlih plesalk, artistk itd., od katerih jih je veliko živelo v ozkih stikih s častilištvom. Brigadni general Hasler padel. Iz Londona poročajo, da je brigadni general Hasler padel. Slavni učitelj civilnega prava na praški češki univerzi, dvorni svetnik in član gospodarske zbornice profesor dr. Emil Ott. je slavil te dni svojo sedemdesetletnico. Avstrijski ujetniki kot poljski delavci. Petrogradske "Bidževija Vje-ilomost" poročajo: Avstrijski ujetniki so skoraj vsi zaposleni pri spomladanskih delih na kmetijah. V vsaki guberniji jih je do 10.000. Morajo skrbeti sami zase. ker dobivajo primerno plačo. Nemiri. Enid, Okla., 1. junija. — Guverner Williams je poslal danes a Garfield Countv stotuijo ^nilice Tja je prišlo zadnje dni več sto poljskih delavcev, ker pa niso ta koj dobili službe, so začeli demon strirati. Mestna uprava jim je ži večkrat naročila, tla naj mirno po čakajo, oziroma, da naj se odpra vijo dalje, cesar pa nočejo storiti Milica ima nalogo napraviti mii in red. Vojne ujetnice. Iz Aten poročajo: Grškemu par niku "Adriatikos". ki so ga francoske oblasti hotele prepeljati na Malto, kjer so se na krovu nahajale nemške dame, so po daljših pogajanjih med grško in francosko vlado dovolili po ponovni preiskavi po francoskem konzulu na otoku Krfu nadaljevati pot v Be netke. Nemške dame, ki so jih hoteli in ternirati kot vojne ujetnice, so po preiskavi njihovih prtljag izpustili. Slovenska naselbina. V slovenski farmarski naselbini v Sheldonu, Rusk Co., Wis. je že27 slovenskih familij naseljenih. Prostora imamo še za 1000. Za natančen popis, mape inMUŠTER prsti pišite na: A. H. SKUBIC Sheldon, Win. OGLAS Cenjenim rojakom priporočam svoja lrCENIK KNJIG^ katere ima v zalogi SLOVENIC PUBLISHING CO. S) 82 CORTLANDT ST. NEW YORK, N. T. // MOLITVENIH; Duhovni boj — Evangeljska zakladnica — Gospod usliši mojo molitev z posebno velikimi črkami $1 Ključ nebeških vrat — Jezus in Marija :— Marija Varhinja — Marija Kraljica — Marija Kraljica, elegantno vezana $1 Pot k Bogu, v šagrin vezano .$1 Rajski Glasovi — Rajski Glasovi, elegantno vezano Rajski Glasovi, v slonovo kost vezano $1 Sv. Ura, elegantno vezano $1 Sv. Ura, v slonovo kost vezano $.1 Skrbi za dušo — Skrbi za dušo, elegantno vezano $1 Nebesa naš dom, elegantno vezano $1 Vrtec nebeški — 60 ,50 .00 .50 .40 .60 .60 .20 .20 .50 —.90 20 20 20 60 ,20 ,20 .40 NABAVNA VINA iz najboljšega grozdja. Najboljše staro belo vino Bies-ling 10 gal. $6.50, 27 do 28 gaL $15.50, 50 gal. $27.50. Staro rdeče vino Zinfandel 27 do 28 galon * J "-""V i«uaiuuiAc. i« jc laimu - — ---—— o---- c umljiv pojav, kajti ženska, pozna- galon $25. Lansko belo . vajoč moško dušo, ve dobro, kdaj ■vino 27 28 galon $14, 50 galon ___i- more uporabiti svoja seksualna rdeče vino 27 do 28 galon samostana je dražila. Najbolj je ženska špijo $12.50, 50 galon $22.50. — 100 tudi došel dopis, da je Torče spre- naža razširjena med Japonci, po-]Pr0°f jet in naj prideta z Drejčetom v samostan. Močilar bi ju pa spre mil. ________________________močan tropinjevec 41y£ gal. % sebno zato, ker se tamkaj vohun- 10 gal. pa $25. Pri omenjenih stvo ne smatra za prestopek eti-,cenah je vštet tudi vojni davek ke. temveč se smatra za častno. *a vino. —- Potovalni agent je ro- j ivuntv, oc auiaiia /.a vasiuu. * <-» — Tako je zdaj vse v reda — Prav tako pa tudi prostitucija na jak M. ŽugeL hvala Bogu! — je vesela zavzdih- Japonskem ni nič slabega, poseb- j S spoštovanjem nila Skočirka. Torče je nekam o-:uo kadar se izvaja z namenom, S. JACKSE, Sabpo stopal po sobi, Stanko in da se s pomočjo nje preživlja jrod- Box 2. . —--. ži&vi. JJO^ GLAS NARODA, 3. JUXUA. 1915. EP Jugislovanska B : a Katol. Jedneta a Inkorporirana dne 24. januarja 1901 v državi Minnesota. Sedež v ELY, MINNESOTA. •LAVNI URADNIKI; Predsednik s J. A. GERM, 607 Cherry Way or box iT, Brad- dock, Pa. Podpredsednik: ALOIS BALANT, 112 Sterling Atcl, Bar berton, O. Glavni tajnik: GEO. L. BROZICH, Box 424, Ely, If™« Blagajnik: JOHN GOUŽE, Box 105, Ely, Minn. Zaupnik: LOUIS KASTELIC, Box 583, Salida, Colo, VRHOVNI ZDRAVNIK: Di. MARTIN J. IVEC, 900 N. Chicago St., Joliet, HI. NADZORNIKI: MIKE ZUNICH, 421—7th St., Calumet, Mick. | PETER fiPEHAR, 422 N. 4th St., Kansaa City, Kan*. 1 JOHN VOGRICH, 444—6th St., La Salle, DL JOHN AT SEC, 5427 Homer Avenue, N. E. Cleveland, Ohio JOHN KRŽIŠNIK, Box 133, Burdine, Pa. POROTNIKI: FRAN JUSTIN, 1708 E. 28. St., Lorain, O. JOSEPH PISHLAR, 308—6. St., Rock Spring«, Wyo. G. J. POREXTA, Box 701, Black Diamond, Wash. POMOŽNI ODBOR: J08EPH MERTEL, od druitva rr. Cirila in Metoda, Itv. 1 Ely, Minn. LOUIS CHAMPA, od druitva it. Srca Jezusa, itr. 1, Ely Minn. JOHN QRAHEK, at, od druitva Slovene«, itv. 114, Ely, Uinn Vsi dopisi tikajoči se uradnih zadev kakor tudi denarne poli j at ve naj a« poiiljajo na glavnega tajnika Jednote, vse pritožbe * na predsednika porotnega porotnega odbora. Na osebna ali neuradna piame od strani članov ae ne bode •dralo Društveno glaailo: "OLAfl NARODA". že šteli med mrtve. Že od meseca J Letošnji novomašniki. Letos bo novembra ni bilo ne duha in ne do brali novo sv. mašo sledeči bo-sluha o njem. Te dni pa je prislo'.goslovci: Iz IV. letnika: Arlič na občuio &kofjo vas potrdilo, da Karol iz St. Janža na Vinski gori; je Jožef Eller v ruskem ujetništvu. — Janko Horvat, oženjen Guček Karol iz Dobja pri Planini; Jark Konrad iz Rimskih To-veleposestnik v Cvetkovcih pri plic; Jeraj Jožef iz Rečieej Kosi Veliki Nedelji, od začetka vojne Alojzij iz Ljutomera; Krevk Ma- CLANOM in odbornikom krajevnih dru ŠTEV V NAZNANJE! Vse proteste, incijative, predloge in sploh vse uradne stvari oziroma dopise, ki se tičejo J. S. K. J. JE POŠILJATI GLAVNEMU TAJNIKU. Najprej mora glavni tajnik vse pregledati, ker mi met njegove vednosti ničesar ne natisnemo, kar se tiče Jednote. Vse, kar bo on odobril, bo v našem listu pravočasno priobčeno. Uredništvo G. N. NOVICE IZ STARE DOMOVINE. nJLANJ8KO. J vri stariši! ...Berem v časnikih, Kruh in zabava. Iz Ljubljane. ki*k4na draginja ju doma. Jaz V d.velncii gledališču je nekaka N,m ** tako Privadil na našo lajna, iu skrivnostna družba za- l»™no, da mi iu popolnoma nič za .Via kinematograf "Central", kaJ boljšega. Samo, da imamo (ftedaHftfte s prnuikajočimi se si i- dvakrat na dan kavo, pa sem za-kami. moving pictures). Menda' dovoljen. Kave, pa imamo, hvala /. željo, dati ljudem t'eireens« s" i dovolj. Te dni sem bil po- (igre. zabavo), ljudje pa bolj žele sebno počaščen. Dobil sem hrab-* * panem"' < kruha*. lludomušneži! rostno svetinjo. Naš polkovnik mi pravijo: Magistrat je dal sedaj j® svojt-ročno pripel na prsi. Pri-ljubljanskim ljudem kruha (pa-|Mr,Vl1 P^drav iu poljub! Vaš sin nem i. Jlifrihi odbor pa kinemato- Adolf." Ta vest je tembolj raz-graf (eircenses^ ergo: Ljubljana veseljiva, ker je kmalu po izbru-ima tudi ob vojnem času "panem hu vojne Ivan Krušič iz Meugša. \ mali pro* ftp le skomignejo z ra-j T*1- N% Smtnrški gori je u-meni. če jim pokažeš listke z že j kradel 1. maja 12letni šolski uče-Ijo, naj dajo zanje (in za denar »«>c in pastir pri Gašpirju 233 K seveda moke, ješprejue itd. Bo r><> vin., in sicer 1 stotak, 6 ban-par t a ko nekako tudi povsod. V, kovcev po 20 K. 1 bankovec za 10 Ljubljani so se ljudje sicer z ve- i« 1 bankovec za 2 K ter drobiža liko vnemo lotili delu na poljih; ™ 1 K 56 v. Nato je pobegnil ne-obdelujejo vse. kar se obdelati da,'zn»no kam. Orftžništvo pridno za-v skibeb za bodočnost. slednje mladega tatica. Služil je Sentklavski zvonovi. Dokaz pa- kot pastir komaj 14 dni. pa se je triotične dolžnosti je podal ieut- hiše že tako privadil, da je pri be-klavški farovž v Ljubljani. Poda- dnevu odprl zaklenjeno skri-ril je. izven mrtvaškega, vse svo- »jo ter vzel iz nje dve denarnici je zvonove v prid sedanje zbirke z zfcoraj omenjeno svoto. Mladi kovin. Njih skupna teža znaša' dolgoprstnež je doma iz Naklega. čez 4 kilogramov. Ob tej priliki s«* je izračunalo, da tehtajo vsi zvonovi Kranjske preko 400 fcTAJERSKO. Ranjen na bojišču. Topničar ton, ali toliko, kolikor gre na 40( Leopold Slapnik. doma iz Vran-železniških vozov, vsi zvonovi v skega, piše iz bolnišnice v Koši-celi državi pa toliko, kolikor gre eah na Slovaškem: Koliko smo na 5 železniških vozov. Ta prestali in koliko naših bratov že množina bo zadostovala za obno- spava po krvavih bojih, to ve sa vitev vseh topov in pušk in strel- mo I»og- Največ žrtev so dali pesnega materijala v slučaju, da bi polki št. 87.. 47.. 17. in 7. ter dom. vojna trajala še cela tri leta. Iz pešpolk št. 26, kakor tudi dragon-te strani ne bo torej primanjka- ski polk št. ."» ter naši topničarski nja. l polki, v katerih smo Slovenci in Dva kranjska vojaka umrla. V ( Hrvati. Tudi jaz sem bil 209 dni Celovcu je umrl 40 let stari pešec brez kake strehe na bojišču. Bog črnovojniškega polka št. 27 Fran daj, da bi se še jaz kedaj vrnil v Hribernik iz Polhovega gradca. - svojo slovensko domovino, v mo-V Gradcu je umrl in bil tamkaj jo ljubo vransko faro! Do 10. apr. na Ljubnem; Ivan Razbornik. ka-pokopan infanterist 17. pešpolka sem bil nepoškodovan iu se udele-|p]an v Jarenini; Ivan Vedečnik Jožef Raje. I zeval bojev z Rusi. Pa je prišla' kaplan v Vitanju. Vendar se je oglaail. Adolf ^ ruska kukavica in je zakukala terj Duhovniške spremembe. Pre Franeot. dober znanec tudi celov-(me je pičila v desno roko in levo stavljeni so naslednji kaplani: ških Slovencev izza mirnih časov, nogo. Potem sem pa moral vzeti Jakob Bohak od Sv. Petra pri ki se je udeleževal vseh tamkaj- slovo od ovojih tovarišev. |Radgoni v Gornji grad; Blaž Brd-8iijih veselih prireditev, je pisal, V ruskem ujetništvu. Tz Škofje nik iz Starega trga pri Slov. grad-te dnk z bojišča sta rišem, bivajo- vasi poročajo: Jožefa Eller, voja- eu na Vransko; Jakob Rabuza iz i'im YV^i pri Ljubljani; "Dra-'ka našega domačega golkat smo Gornjega grada s Stari trg. _ » ' ___:_L___"___ ' trdnjavski nadtopničar v Prze-' mvslu, piše 14. aprila iz Orenbur-ga v Rusiji ob Uralu svojemu bratu župniku Frideriku Horvatu v Št. Lovreneu nad Miriboroni: Še vedno na potovanju v ujetništvo. Dnevov še 6, potem se pripeljemo na stalno mesto. Odtod pošljem svoj naslov. Rabil bom nekaj denarja. Pisal bom svoji soprogi, da pošlje denar Tebi, Ti pa meni, najgotoveje po amerikanskem konzulatu v Trstu. Hvala Bogu, da sem zdrav! Tukaj življenje ni slabo, ljudje dobi, z nami lepo občujejo, kraji krasni, liaprimer reka Volga. Pozdrav! Pogrešajo se: Martin Vaj da iz Vogriševcev pri Ljutomeru, pionirski bataljon št. 3, 1. stotnija.— Jožef Vučak z Lipovca, pošta Juršinci pri Ptuju, je 26. oktobra odšel kot novinec iz Celja na severno bojišče iu od tega časa ni več glasu o njem. — Janez Žlik od Sv. Petra niže Maribora, pešec 47. pešpolka. 4. stotnija, »e pogreša že od meseca septembra. — Miha Svetelšek iz Sladke gore, p. Šmarje pri Jelšah, domobr. pešpolk št. 26, 7. stotnija. Odlikovani paznik Benedikt Šerbela, kaznilnični paznik na mariborski okrožni sodniji. se je udeležil kot eetovodja 47. pešpolka. vojne proti Rusom. Bil je težko ranjen. Sedaj zopet opravlja službo v kaznilnici. Te dni je bil obveščen, da je radi hrabrosti odlikovan s srebrno svetinjo 1. vrste. Šerbela je bil pred leti vodja deželne trtniee v Št. Ilju v Slov. goricah. Odlikovani rešitelj. Lanskega leta julija meseca se je poročalo o rešitvi Marije Potočnik v Orehovi vasi iz smrtne nevarnosti. Z najvišjim priznanjem je bil orož-niški stražmojster Anton Planine odlikovan s srebrnim zaslužnim križcem s krono, ker je v družbi s poslancem Pišekom rešil omenjeno Potočnikovo gotove smrti. Slovesnost odlikovanja se je vršila dne 2. maja na Bregu pri Ptuju v navzočnosti mnogobroj-liega občinstva. Po nagovoru okr. glavarja dr. pl. Netoliczka iz Ptuja se je pripel odlikovaueu zaslužni križec. Pri slovesnosti so bili zastopani vsi javni uradi iz Ptuja in okolice ter mnogo zasebnikov, ki so prišli odlikovancu" osebno čestitat. Odlikovane« je bil pri požaru dne 21. julija, ko je rešil omenjeno Potočnikovo gotove smrti v plamenih, tako hudo ranjen in poškodovan, da je postal za službo v orožništvu nesposoben ; sedaj je upokojen in še ni popolnoma ozdravel. Domneva se, da bo tudi poslanec Pišek sprejel za njegovo požrtvovalno rešitev ponesrečenega odlikovanca zasluženo plačilo; Pišek je namreč pozneje rešil stražmojstra Planinca iz goreče plasti. Draginja. Iz Hrastnika pišejo: Pri nas se pozna vojna precej povsod. Največ je seve pri draginji. Rudniški konsum daje bolj poceni živila, plače pa so iste, če ne še skoro slabše. Cas bi bil, da bi se ljudem dale neke poštene draginjske doklade. Župnik umrl. V noči od 4. na 5. maja je umrl Andrej Zdolšek, župnik pri Sv. Štefanu pri Šmarju. Rojen je bil dne 18. novembra 1854 na Ponikvi ob južni železnici. V mašnika je bil posvečen leta 1880. Kot kaplan je služboval v Solčavi, pri Sv. Vidu pri Planini, pri Sv. Petru v Savinski dolini, na Vranskem in v Šmartnu na Paki do leta 1892., katerega leta je bil imenovan za župnika pri Sv. Štefanu. Župnik stopil v pokoj. Jožef Cerjak, župnik v Rajhenburgn, ki je pozidal krasno romarsko cer kev "Marija Lurd" v Rajhenbur-gu, je stopil v pokoj. Radi bolezni že od meseca novembra ni mogel zapustiti svojega istotako nanovo sezidanega župnišča. Župnija je razpisana do 10. junija. Župnijski izpit so napravili naslednji: Anton Bukovsek, kaplan na Prihovi; Mihael Kos, kaplan na Dobrni; Anton Kuhar, kaplan tija iz Trobci j pri Slov. grade u; Reliar Jožef iz Šmartina v Rožni dolini; Salošnik Jakob iz Št. Lovrenca na Dravskem polju; Šlan-der Maksimilijan iz Gomilskega; Vršič Feliks od Sv. Antona v SI. gor.; Žmavc Jožef iz Bočne pri Gor. gradu. Iz III. letnika: Golo-granc Martin, rojen v Šmarju pri Jelšah; Medved Martin iz Artič. KOROŠKO. V ruskem ujetništvu. Dr. Rok Jesenko poroča uredništvu eelov-škega "Mira", da se nahaja kot ruski ujetnik v Skobelevu v Srednji Aziji. Dopisnica, pisana 27. januarja, je dospela na svoje mesto šele 3. maja. Odlikovanje. Srebrno hrabrostim kolajno 1 razreda so dobili pri 4. dom. pešpolku: naredniki Pavel Pongrac, Fran Ilerka in Ar-tur Gunkel; korporal Janez Hoffmann ; pešca Ferdo Feicliter in Jakob Rossmann. Srebrno hrab-rostno kolajno 2. razreda so dobili: narednik Janez Cernošek, korporala Fran Fercher in Janez Ilandl. pešci Valentin Dreier. Ši-men Steiner, Imre Forrev, Ivan Torka r. Ivan Druml, Janez Marko, Urban Letonja in Albert Striedinger. } Prijeta pobegla ujetnika. I)ue 4. maja je straža prijela v Celovcu na Sentvidskem obmestju dva ruska vojaka, ki sta pobegnila iz tabora ujetnikov v Knittelfeldu na Štajerskem. Pri zaslišanju sta izpovedala tolmaču ravnatelju v pokoju Franzu, da sta četovodja Peter Vasiljev Volkov pri 177. polku, v civilu geometerski risar, in Fedor Andrejevič Šlarov, poddesetnik pri. 181. polku, v civilu trgovec. Pobegnila sta 24. aprila.! Poslali so ju nazaj r Knittelfeld. j Smrtna kosa. Iz Šmarjete pri! Velikoveu. Smrt se letos v. naši župniji prav pogosto oglaša. Med. drugimi smo pokopali Janeza Resch, 781etnega očeta sedanjega j župana Jakoba Resch, podomače Breznika na Brankovcu. — Po! dolgoletni bolezni (mrtvoudu) jc umrl Jakob Midler, podomače j stari Morn, nekdanji dolgoletni župan važenberške občine, skrben kot župan in gospodar. Odlikovan je bil od cesarja z zaslužnim križem. — Prav bridko nam je bilo pri sreu, ko smo 2. maja polagali v grob Katarino Kuliling, podomače Havžarco v Štriholčah, mlado zakonsko ženo našega vrlega somišljenika Ivana Kuhling. Se pred par leti se je vneto udeleževala našega društvenega delovanja, goreča za probujo naroda in posebno naše mladine. Bila je' blaga, plemenita žena in mati. j Dolgoletna sušica je storila konec , njenemu mlademu življenju. Novomašnik. Letos bo bral novo sv. mašo bogoslovec Teodat Lendovšek, rojen v Beljaku. Prijeti vlomilci Iz Pliberka poročajo: Dekli Katarini Sedej, ki služi tukaj v neki gostilni, je bilo iz zaprtega kovčka ukradenih 60 kron. K sreči je tat prezrl hranilno knjižico na 700 K. v kateri je bilo v gotovini shranjenih 170 K v bankovcih. V gostilni sta prenočevala dva vandrovea, ki sta jo zjutraj hitro popihnila in se odpeljala proti Mariboru. Zato sta bila na sumu. V Mariboru ju je že čakala brzojavno obveščena po-1 licija in ju izročila oblasti. Tička sta tovariša v Beljaku aretiranega vlomilca Madriana, s katerim sta vlomila pri stotniku Petru Me-štroviču in pri soprogi nekega inženirja v Beljaku ter se imenujeta Janez Hommer in Adolf Lazar, oba natakarja. — Fix Harras, policijski pes redarja Knapa iz Št. Vida. je postal pravi strah za tatove in zločince. Pred nekaj dnevi je bilo zdravniku dr. Mareschu v stari deželni hiralnici v Celovcu .ukradenih 60 K. Fix Harras, umna' živaHca, je izsledil tatu v gostilni "Zur Aim" v osebi nekega Pichlerja, ki je menda tudi v Št. Petru pri Celovcu nekaj izmaknil. Ko je bil aretiran, sc je med potjo izmuznil, pa Fix Harras jc stekel za njim in ga podrl na tla. NAZNANILO. Cenjenim naročnikom v Michi-ganu, "Wisconsinu in Minnesoti sporočamo, da jih bo v kratkem obiskal naš potovalni zastopnik, Mr. OTO PEZDIR, ki je pooblaščen pobirati naročnino in izdajati tozadevna potrdila. Upravništvo "Glas Naroda". Iščem svoje sorodnike in prijatelje po širni Ameriki. — K. Bo-netta, bivši podčastnik avstrijske mornarice, sedaj na naslovu : S2 Cortlandt St., New York City. (2-5—6) NAZNANILO. Cenjenim naročnikom v Penu-svlvaniji sporočamo, da jih bo v kratkem obiskal naš potovalni zastopnik Slovensko samostojno bolniško podporno društvo za Greater New York in okolico. Ink. Upravni odbor: Predsednik: Josip Cvetkovich, 328 Bond St., Brooklyn, N. Y. Todpredseduik: Frank Cerar, 302 E. 2Sth St., New York, N. Y. Tajnik: Vinko Zevnik. ISO« Cornelia St., RidRewood, N. Y. Blagajnik: Ivan MaC-ek. 2S01 Catalpa Ave., Ridgewood, X. Y. Zapisnikar: Ivan Gerjovich, 328 Bond St., Brooklyn, N. Y. Nadzorni odbor: Josip Pogaehnik. 5G Ten Eyek St., Brooklyn. N. Y. John Jurkas, 640 Warren St., Brooklyn, N. Y. Anton Cvetkovich, 440 Union 5>t., Brooklyn. N. Y. Mary Kompare, 32 Stagg St., Brooklyn. N. Y. Ivanka Šubelj, 5D St. Mark s Tlaee, New York, N. Y. PruStveni zdravnik: Dr. Henry U. Robinson, 60 E. 7th St., New York, N. Y. Redne društvene seje se vrše vsako C'ETRTO SOBOTO v mesecu v drn-gtveni dvorani "BEETHOVEN-HALL", 210 E. 5th St. blizu 3. Ave. v New Yorkn. N. Y. in se prično toeno ob S. uri zvečer. Mr. ZV0NK0 JAKSHE, ki je pooblaščen pobirati naročnino in izdajati tozadevna potrdila. Sedaj se mudi v Johnstown, Pa., in okoliei. Upravništvo "Glas Naroda". Izvanredna ponudba za bolne. En mtisec, — od 1. junija do.l. julija — hočemo natančno preiskati vaše telo, kemično analizirati urin ter mikroskopično preiskati kri in izmeček ter izvršiti $10.00 vredno preiskavo z X-ZARKI VSE ZA $2.00. Nobenega ngibanja ali pomot | glede vaše bolezni. X-žarki zrejo [ naravnost skozi vaše telo. To je: zlata prilika in vsem bolnikom se| ■vetuje, naj se je poslužijo. tudi; ako žive 20U milj od tu. Izplačalo s e bo priti. Pridite takoj. — Odlašanje je nevarno. Dr. L. E. SIEGELSTEIN, 308 Perauaeat BMf. 746 Eadld Atcuc. Cleveland, Oki«. KRACKERJEV' BRINJEVEl je najstarejše in od zdravnikov priznano kot najboljše sredstvo proti notranjim boleznim. Cena za "BRIN JE V EC" Je: 6 steklenic ? 8.50 12 steklenic 13.00 V ZALOGI IMAMO tudi Cisti domaČi TROriNJEVEC In SLIVOV-KA kuhana v naši lastni dLstilerijL Naše cene so sledeče: Tropin jevec per ga i. $2.2o, $2.50, S2.75 in $3.00 Slovovitz per gal.................$2.75—$3.00 Troplnjevec zaboj .................... $ 9.00 Sllvovitz zaboj ...................... $13.00 "66" Rye Whiskey 5 let star, zaboj .... $ 11.00 BndeCa Ohio vina per gal. .... 55c., 60c., 65c. Catawba in Delaware per gal.......75c.—80c. Za 5 In 10 gal. posodo računamo $1.00, za 25 gal. $2.00. za veCja naroČila je sod zastonj. Naročilu naj se priloži denar ali Money Order In natančni naslov. Za pristnost pijače jamčimo. The Ohio Brandy Distilling Co. 6102-04 ST. OAIR AVE., CLEVELAND, 0. fHONt 24« Zastopnik "GLAS NARODA" S2 Cortlandt Street. New York. N. Y. Frank Petkovsek Javni Notar (Notary Public) 718-720 MARKET STREET WAUKBQAN. ILI . PRODAJA fina vina, izvrstna raaotka. patentiran«; zdravila. PRODAJA voin« liatk« v teb prekoaeor akih črt. POŠILJA denar v atari kraj zamBlji*" in pošteno. UPRAVLJA m v notarski poael spadajoča delr. Iščem svojega prijatelja F. TRAMPUŽ. V mesecu oktobru lanskega leta sva bila skupaj v Arizoni in od takrat ne vem nie o njem. Prosim cenjene rojake, ee kdo ve, da mi javi, ali saj se sam oglasi. — John Co- : tie, Bok 30, Baltic, Mi eh. 13-5—6). Vrednostna ponudba kadilcem ŽHJISSJIJKl CIGARETTES "Standard Amerike". Hassan kuponov ZASTONJ (IZREŽITE TA KUPON) Najboljša kakovost in največja vrednost sta napravila HASSAN cigarete v Ameriki za najbolj razširjene cigarete po 5 centov, z ustnikom. Fini okusT meliki vonj in prikupna lahkost teh velikih, ovalnih cigaret dajejo popolno zadovoljnost. Par vrednostnih predmetov, katere se dobi za HASSAN kupone: Kuponov Milo za briti.......£6 Čopič, ičetine ao vložene v trd gumi . . 50 Britev, najboljše jeklo ... . SO Jermen, dvojen zm brušenje in elajenje . 50 Ela«ti£ni pas, ki se R-A-Z-T E-G-N-E, mera od 30 do 44 inčev. Prikladen za vsako telo in postavo. Zdravniki ga priporočajo povsod 100 Žepni nožič, biserni ročaj, dve klini ter pila za nohte........125 Aparat za rezanje hrane, s Štirimi nožmi, katerega je lahko pritrditi Potreben v vsakem doma ........ 2°0 Kuponov Ženski ali mežki dežnik, ameriški Taffeta, Mission ročoik...... Kuhinjska oprava — 10 kosov z visečim obeSa-lom. Oprava obstoji iz: Priprave za rezanje mesa s priveskom za drobnejSe sekanje; mesarskega nrža, Emery bruoa, kuhovnice, lopatice. noža za kruh, priorave za odpiranje fikatelj, velikih vilic, noža za rezanje in žage Ura za gospode, pristno temno jeklo Ura za gospode ali gnspe, z odprtim kazalom. 14 karatno zlato, "Waltham kolesje" . 250 300 650 3900 Pošljite kupone na Premium Department, AMERICAN TOBACCO COMPANY Drawer L, 484490 Broome Street New York City, N. Y. Nadaljevanje Prav o!> robu |»e«*in je prort*! ogenj. Krog ognja pa stala v.lika železna kletka, v kateri j«* je l»ilo kakih š<*st ali sedem mož ter tri ži h^k«-. Nekateri so se vrtili krog ognja ter tako oil trenutka do trenutka zapirali lin", k ije padala na vo»lovje. Drugi j>a so sedeli na travi ter strmeli v ogenj. I'ar korakov od t«- skupine ljudi je stal samoten menhir, ki .lili je v saj deloma varoval pred nalivom. Kolian se je v senci tega meidiirja približal skupini ter priee! prisluškovati. Slaba sre«"-a za IViiruach v tej no<"i! — je rekel nekdo. — Preteiiino je tam /miaj. da bi se opazilo naš ogenj. Tako je kot boee st. Lok. je rekla neka stara ženica. — Ako nam ho'-e [m>» .iti sj-i-eo. nam jo bo poslal. liiiluina j«- / i/' •»!«>. Sedaj ,j<- spozna!, v kaki diužhi si* nahaja. Liudje. k;iT. i«- je opa/.oval. >o liili ribi'i i/. Peiiruaeli. kojih zlo- »(s '"•inske navade ni^o mogle iztrebiti niti 8tn^e postave, katere se je bilo izdalo po Revoluciji. Ti ribiei so smatrali vsako Indijo, ki je plula mimo za njili legitimen [»osel. Ta njih sv. Lok. pri katerem se zaklinjali. se vršil neko«'- isti posel. Pred toi'ko. kjer se je bila zbrala ta družba ter netila ogenj, so bile v morju na milje dalee skale, deloma vidne, deloma skrite, ki so prinesle pogin vsaki lauiji. ki je prišla v njih bližino. itohan s«- je obotavljal. Poznal in sovražil je strašno delo teh bitij, .i zavedal se je tudi svoje lastne nevarnosti ter hotel postopati previdno. Sklep je v njem kaj hitro dozorel in takoj ga je tudi izvedel. Lok! Lok! Pošlji nam lad i jo! — je krieala neka druga bahniea. Sv. L«>k je menda gluh! je pikro dostavila. Ne krieite tako. mati! je rekel neki možki. — Dosti glasno je. da hi se /budil mrtvec. Pojdite sem. in pijte! Na zdravje m . Loka in mož iz Penrnach! Stara hahniea je vzela v roko k rože«'o steklenico ter jo «lvigni- Odšli so in udova jc ostala sama. zatopljena v bolestne misli. Sedela je tiho pri ognju ter razmišljala, liila je vitke postave, sivih las in bledega obraza. Polsestra je bila Margarete Maure. ki je poročila ribiča Derval, brata starega korporala. Ker pa j«* ljubila sa-moto t«-r se izogibala družbi, je prišia redkokedaj v stik z družino 'ribiča Dervala. Drugi ljudje so j«> smatrali za nedostopno iti zapeto. \' resniei pa je bilo nji-no srce polno ljubezni do njenega edinega sina. Ko je rekla seržantu. «la ne ve. kje se nahaja Rohan, je govorila resnico. Že par «lni ni videla sina ter je že pričela upati, da se mu j«* posrečilo pobegniti v kak varnejši kraj. Uboga ženica! Ni vedela. vsi poskoeili na noge. Llejte! je /akrieal neki možki. — An oel «1 u ! An u e I «lu ! Zli duh in pokazal j«' z roko na menhir. Prav na vrhu kamena j«* stala velikanska postava, mahajoča z rokami. Obraz j«* bil spačen in oči so se bliskale v grozni luči. Stoje. ;t na karnetui je bila videti strašna in napolnila j«* z grozo srce tudi naj pogumne jšega človeka. Sv. Lok sam je! — je rekel nekdo in skočil proč. v temo. »e I «1 u ! A n oe l du ! — so kričali drugi ter se raz-vctrovc. zatem je bil prostor prazen in Roban je skočil s m»*n-na t a. Na. rt se mu je bil posrečil. Splezal je na vrh menhirja • tam pokazal zločinskim ribičem. *k«M,! je proti železni kletki, jo prijel / vso silo ter vrgel v irkano morje. /a\ trenutek je bila voda rdeča, a takoj nato — A u pršili na vs Minuto hirja na tla t«*r s«- tam i >1< 111!« bila tako popolna. . I j bi pa s oro. ae j. 'kan,j skiis h K nji u le u Stoti tako ila : • bilo končano, zdravniška preiskava se je za vršila romlaix s,> poznali njih usodo. va! je bil spoznan sposobnim na prvi pogle«!. K«*r ei.sii polu žganja in unietn«*ga navdušenja, j«* hodil k resnični veteran. je pa ti: ko. da si t se izpolnile njegov«- srčne ž«'!j<* iu u tudi lloel. Slednji je bil potegnil številko "sedem-f a bila «iva. ki sta potegnila nižje številke, spo-nitn. je bil vpisan kot iiovine«*. Korporal je bil poln ojčka istotako. (loeim se je materi krčilo srce. V «!«»l»ili po/ivniee iu nato odkorakali. • j pričelo zasledovanje uporne številke "Ena!** • v iz St. (iiirlott, katen-mu je načeljeval stari uoe in Sto h Da Se Rt JOt Ud »tati vi i o drugi orožniki lezli v dimnik t«*r zopet drugi br-1 in kotlu, j«* mati Gwenfern o«lgovorila: i • mu vam rekla, da ga ni tukaj! Jaz ne vem. kje j«'! el ladijo ter šel v Anglijo! udičev! — V Anglijo? ržant Pipriac! Hm. to ni tako lahko iu sploh ve on za boljše stvari kot pa želo divjih zveri. Ne. ne. on j«* tukaj! Jaz vem to, — duham pes podgano. Prokleto. da je moral sin mojega prijatelja <»\\enferna postati bojazljive«! ► j«» zardela, tli nikak bojazljive«! se noče boriti. Zlezel je proč in s«- skriva se ne boji. Moj Rohan se ničesar nt I»oj i so ! boji. a on noče nt za reč vai na pa. - Di gled sv« sak • stisnil pest. tukaj, bi ga že naučil litauije! Ko bi si le vzel a dva bratranca (iihlasa in Hoela! To so možje, vam njih stric, korporal. — to bi lahko zadavil vola! In Nato s«- je obrnil proti orožnikom ter zakričal: Pozor! Puške na ramo! Marš! Lisice ni tukaj! Pri vratih se je še enkrat obrnil ter rekel materi 'A I logom, mati, — a zapomnite s"i, da bomo š a krivila, pač pa |»ovelj«> Cesarja. Uhogajtt < «rz par dni bo ž«- prepozno! Sedaj pa — marš! G wen fern: se prišli! To ni me in pregovorit«1 Imam v zalogi prave importirane LUBASOVE & & HARMONIKE kakor tudi KOVČBKE iz Slovenjega Gradca, Štajersko. Posredujem tudi pri prodaji in nakupu starih že rabljenih harmonik. Prodajam tudi or^ljice, okarine, dromlje itd. Alois Skulj9 P. O. Box 1402 New York City, N. ZASTONJ deset (10) HASSAN kuponov (IZREŽITE TA KUPON) Ta POSEBNI KUPON je vreden deset (10) HASSAN CIGARETNIH KUPONOV ako m ga predloži skupno z devetdesetimi (90) ali več rednimi HASSAN CIGARETNIMI KUPONI v kaki na Bih HASSAN PREMIJSKIH POSTAJ ali pri THE AMERICAN TOBACCO CO„ Premium Dept. 490 Broome St.. New York, N. (Ta ponudba ugasne 3L. decembra 1915.) Velika vojna mapa vojskujočih se evropskih držav, Velikosfc je 21 pri 28 palcih. Cena 15 centov. Zadej je natančen popis koliko obsega kaka država, koliko ima vojakov, trdnjav, bojnih ladij i. t. d. V zalogi imamo tudi Novo stensko mapo cele Evrope. Cena ji je $1.50. Pri nas je dobiti tudi velike zemljevide posameznih držav, kakor naprimer od Rusije, Nemčije, Francije, Belgi je in ltulkansbih držav. Vsi so vezani v platno in vsak stane 50 centov. Naročila in denar pošljite nai Slovenk Publishing Company, 82 CortUnit Street Now York, N. Y- Najmodernejša, TISKARNA "GLAS NARODA'* izvršuje vsakovrstne tiskovine po nizkih eeaak* Delo oknsso, _ izvrtflje pnwodt.v Unijsko organizirana« Posebnost ss driitvesa pravila, slonoimos, paaflefi/caririW, HARMON] ?«»nTM« aajsiajlk »ryattB« lM nuMljlTo. V »opr»Td raUtftc ?o«]J«, kar mv '» u« "f W t«k*| ▼ tmm poahi lr ixuj w m-Ima UitBM ioao V poprav«* nuui icrulik* kikor tw ave^er od R. do 18 rOZOR KOJAKIt Najbolj «-epešno ma- /JP*. ziio /.s. žeri- "f «ke ii mor,kt! lase. kakor tudi z a mo: ke brVe in !-r:irif>. Ako se ra!.: to ■ may.ilo. zra- Si? ste jo v 6 te-dnih krasni, posti in '!>>ljri lasje. kakor tudi moškim krasne brk p in brada in nebo-do odpadal: in ne osiveli. Revmatizem. kosti bol ali trjeanje v rokah. nocah in križu v 8 dnfh popolnoma ozdravim, rane. opekline, bule. ture. kraste in (rrinte, potne nope, kurje oči. h rado v ice. ozebline v par dneh popolnoma odstranim. Kdor bi moja zdravila brez uspeha rabil, mu jamc-irn za $5.00. Pižite takoj DO cenik in knjižico. poMjem zastonj. JAKOB VVAHČIČ, 1092 E. 64th St., Cleveland, Ohio. vojskujočih se evropskih (iiža? m pa kolonq-skih posestev vseh velesil Obsega 11 razr.ih ?eiriljevido¥. na 20tih atraneh in vsaka stri^ -e LOi pri 13i palca velika. Cena ssino 25 centov. Manjši vojn! atlas obsega devet raznih zemljevidov mm 8 atraneh, vsaka stran 8 pri 14 paiet-\. Cena samo 15 centov. Val aemljevidi so narejeni v raznih barvah, da se vsak lahko Bpozna. Označena so vsa večja mesta, število prebivalcev držav in posameznih mest. Ravno tako je povsod tudi označen obaeg površine, katero zavzemajo posamezna države. Pošljite 25c, ali pa 15c. v znamkah in natančen naelov In mi vam takoj odpošljemo zaželjeni atlas Pri večjtB * odjemu damo popust. Slovenic Publishing Company, 82 Cortland t Street, New York, N. Y« i NAJBOLJŠA ® ® ® e? SLOVENSKO-ANGLEŠKA SLOVNICA Prirejena za slovenski narod, s sodelovanjem več strokovnjakov, je založila Slovenic Publishing Co., 82 Cortlandt Street, New York, N. Y. Cena ? platno vezani $1.00. Rojaki r Cleveland, 0. dobe isto v podružnici Fr. Sakser, 1604 St. Clair Ave., N. E. Gnmpagnle generale fiansatiaBip (Francoska parobrodna družba.) Olriktna trta do Havra, Pariza, Švice, iDomosta Id Ljubljaoi »AintOVENC« • M