SLOVENEC
Političen list za slovenski narod.
jeden
Po pošti prejeman velja: Za celo leto predplačau 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., ta
mesec 1 gld. 40 kr.
V administraciji prejeman velja:
Za celo leto 12 gld., ta pol leta 6 gld., za četrt leta 3 gld., za jeden mesec 1 gld.
V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gld. 20 br. več na leto. Posamne Številke po 7 kr.
Naročnino in oznanila (inserate) vsprejema upravniStvo in ekspedloija |v ,,Katol. Tiskarni", Vodnikove ulice St. 2.
Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma ne ^sprejemajo.
Vredništvo je v SemenlBklh ulicah It. 2, I., 17.
Izhaja vsak dan, izviemfii nedelje in praznike, ob pol 6 uri popoldne.
Štev. O.
V Ljubljani, v torek 8. januvarija 1895.
Letnik XXIII
Kranjski deželni zbor.
(II. seja dn<š 8. jan. 1895.)
Deželni glavar D e t e 1 a otvori sejo ob pol 11. uri. Eo je bil prečitan zapisnik zadnje seje, prečita predsednik dopis deželne vlade, ki poživlja, da deželni zbor izvoli štiri člane in štiri namestnike v deželno komisijo, ki bode letos pregledala zemljiško - davčni kataster, in predlaga, da se ta zadeva izroči gospodarskemu odseku v poročanje.
Več prošenj za primerno prenaredbo lovskega zakona se izroči gospodarskemu odseku.
Poslanec Povše in tovariši stavijo naslednji samostalni predlog: Visoki deželni zbor naj sklene:
I. Deželnemu odboru se naroča:
a)	Da sestavi poljudno spisano knjižico o reviziji zemljiško-davčnega katastra, ki se bode letos vršila, v kateri naj se županstva pouče o načinu, po katerem se bode revizija izvršila in kako imajo zemljiški posestniki pravico do pritožb oziroma do zahtev, da se vsaj najhujše krivice o cenitvi odpravijo;
b)	Da poizveduje potom županstev o previsokih, krivičnih vcenitvah, na podlagi, kalerih so vcenitveni tarifi previsoko določeni;
c)	Da poizveduje, koliko se je pašnikov po pomoti ali vedoma, ker je na njih tu in tam stalo kako drevo ali grmovje, vpisalo za gojzd, da se po § 13. revizijskega zakona take parcele zopet vpišejo v prejšno kulturo ;
d)	Da se te poizvedbe z vsemi natančnimi podatki izroče v porabo deželni komisiji za revizijo katastra.
Predlog se je izročil gospodarskemu odseku. Poslanec dr. Tavčar in tovariši stavijo samostalni predlog glede premembe volitvene pravice. O tem
predlogu izpregovorimo obširneje o prvi priliki. Predlog se je izročil upravnemu odseku.
Poslanec K lun v imenu finančnega odseka poroča o računskem sklepu normalno-šolskega zaklada za 1. 1893. Dohodkov je bilo manj za 505 gld. 67 7» kr., kakor je bilo proračunjeno. Glavni odpadek se kaže pri deželni dokladi na davke, kar kaže, da so bili nižji državni davki in ž njimi deželna naklada ali pa da je bilo vsled uim, trtne uši, itd. več davka odpisanega. Obe te prikazni nalagata dež. zboru dolžnost, da je jako previden pri gospodarstvu in da se varuje vseh nepotrebnih izdatkov, ako pri tej točki ni bilo primanjkljeja, pride od tod, ker so bili n. pr. pri zapuščinah dohodki za 1965 gld. 72 kr. višji od proračuna. Vsa potrebščina je znesla 151.825 gld. 60 l/» kr. Premoženje je koncem I. 1893 zneslo 91.600 gld.
Posl. K lun dalje poroča o kranjskem učiteljskem pokojninskem zakladu za 1. 1893. Potrebščina je znašala 28.032 gld., dohodki pa le 10.673 gld. 4 kr., moral deželni zaklad doplačati vsega je skupaj 16.450 gld. Konečno imetje je zneslo 32.215 gld. 60 kr., in sicer skoraj vse v državnih obveznicah.
Posl. K 1 u n poroča o proračunu zaklada učiteljskih pokojnin zal. 1895 in o nekaterih prošujah. Umirovljeni učitelj Janez Debelak v Tržiču prosi, da bi se mu njegova 1. 1890 na letnih 660 gld. povikšana pokojnina podaljšala. Na predlog fin. odseka se prosilcu, ki je že 80 let star, podaljša pokojnina do njegove smrti.
Upokojeni učitelj Plorijan Kalinger, ki je služboval 41 let, a definitivno le 33 let, prosi, da se mu na 517 gld. 50 kr. odmerjena pokojnina zviša na 600 gld. Predlog obvelja
Učiteljevi vdovi Mariji Ferlan se dovoli miloščina letnih 100 gld. pričenši s 1. aprilom 1894
do konca I. 1897. Eer pa je dobila 130 gld. odpravnine, toraj se mora ta svota vračuuati in pride na račun 1. 1895 še 45 gld.
Učiteljevi soprogi Frančiški Kalin se podaljša miloščina letnih 150 gid. za tri leta.
Učiteljevi vdovi Ani Juh se miloščina letnih 50 gld. podaljša za tri leta.
Učiteljeva vdova Jožefa Lavrenčič, sedaj omožena Ferjančič na Slapu, prosi za dva otroka iz prvega zakona milostne odgojnine, ker je vsled omo-žitve zgubila pokojnino. Predlog fin. odseka, da se učiteljevima sirotama Mariji in Alojziju Lavrenčič dovoli s 1. januvarjem t. 1. do postavno določene starosti milostna odgojnina po 30 gld. za vsaeega na leto, obvelja brez ugovora. Tako znaša letošnja potrebščina učiteljskega pokojninskega zaklada skupaj 30.986 gld., to je za 1086 gld. več, kakor za 1. 1894. Skupno pokritje znaša 10.706 gld., torej se kaže primankljeja 20.280 gld., kateri znesek je treba pokriti iz deželnega zaklads. — Obvelja.
Poslanec Klun poroča v imenu finančnega odseka o računskem sklepu ustanovnih zakladov za leto 1893 iu o proračunu za leto 1895. Prihodki in troški leta 1895 se kažejo skoraj pri vseh zakladih v jednakem razmerju, kakor prejšnja leta. Premoženje nekaterih zakladov, zlasti dijaškega ustanovnega zaklada, sirotinskega, Glavarjevega, Flodnigo-vega, Wolfovega in Holdheimovega se je izdatno pomnožilo; skupna pomnožitev znaša 38.319 gld. 84V» kr., to pa v prvi vrsti vsled ugodnega kon-vertovanja glavnic. Cista imovina vseh 21 ustanovnih zakladov je leta 1893 znašala 1,964.355 gld. 90'/i kr.
Računski sklepi se odobri, izkaz imovine se vzame na znanje.
LISTEK
V zabavo in pouk.
Dne 29. dec. prejelo je naše vredništvo od gospoda J. Lebana neko pojasnilo, glede kritike o njegovih spisih v letošnjih knjigah družbe sv. Mohorja. Ta popravek zdel se nam je pa tako nenavaden in čuden, da smo menili najlepše varovati čast g. Lebana, ako vržemo v koš dotično dopisnico. Toda g. Leban je druzih mislij, on nas zopet v posebni priporočeni dopisnici slovesno poživlja naj popravimo krivico, tudi obrok nam napove do kedaj, sicer — gorje !
V razvedrilo svojih čitateljev navedemo doslovno, kaj nam piše g. Janko Leban:
»Slavno vredništvo! Ker v Vašem cenjenem listu ni odziva na moj „p oprave k" z dne 29ega dec. m. I., pošiljam Vam ga znova zahtevajoč, da ga natisnete. Ako ga do 8. t. m. ne prinesete, poprimem se drugih sredstev! — Popravek. Veleč. g. vrednik ! Danes sem dobil pred oči zadnje liste „Slovenčeve" ter v njih čital oceno o knjigah družbe sv. Mohorja za 1. 1895. Na podlagi postave in sklicujoč se na Vaše pravicoljubje , prosim Vas, da priobčite sledeče vrstice: Ni res, kakor trdi Vaš g. listkar, da sem jaz »stesal" besedo „s t a n o-valo"; res pa je, da nahajamo to lepo besedo že pri škofu Ravnikarju, katerega po pravici ime-
nujemo »očeta slovenske proze". (Glej: »Slovensko slovnico" Antona Janežiča, 4. natisek, stran 161, § 296. sub a: „Temna ječa mu je bilo prijetno stanovalo. Ravn." V Begunjah nad Cerknico, dne 29. dec. 1. 1894. Janko Leban. Pravičnost zabteva od vsakogar, da popravi krivico, katero je storil vedoma ali nevedoma bližnjiku svojemu. Toliko bolj smemo zahtevati to od katoliških duhovnikov, naslednikov Jezusa Kristusa !" — Menimo, da k temu nam ni treba dostavljati ničesar.
Ako je bilo to čitateljem v zabavo, naj jim bo naslednje v pouk. Sinočni .Narod" govori o »kleri-kalni berači ji", objavljajoč neko pismo, s katerim se priporoča »Primorski list". »Liberalno beračijo" bi po tem vzgledu smeli imenovati nastopno pismo: Častiti gospod !
Zadnji četrtek dne 29. novembra 1894 vršil se je v Ljubljani slovesno I. shod zaupnih mož v ta namen, da se posvetuje o sedanjem položaju in sklepa o tem, kako je v bližnji bodočnosti postopati slovenskim zastopnikom pri eni ali drugi priliki in kako se ima organitovati »narodna stranka", katera je sklicala ta shod, da postane močpn in vpliven faktor v deželi. Shoda udeležilo se je 456 odličnih slovenskih mož, ki zastopajo razne stanove, in sprejele so se na tem shodu resolucije, ki morajo ugajati vsakemu pravemu rodoljubu, ki ljubi svoj narod in je veren katoličan. — Tudi v gospodarskem oziru
naredili so se lep: sklepi, dal Bog, da bi jih mogli tudi srečno izvršiti!
Vse to daje brez dvoma poroštvo, da stranka, ki ima tak program, mora vspevati, ako se je tesno oklenejo vsi rodoljubi po deželi, katerim je napredek in blagostanje slovenskega naroda pri srcu in ki imajo tudi pogum, vedno in povsod zastopati iste težnje, katere smo sprejeli v svoj slovenski program, ki prav za prav vže toliko časa obstoji, kolikor časa se čutimo in gibljemo kot Slovenci.
Da pa ne moramo ostati samo pri programu in sklepih, se ob sebi razume, in treba je tudi dejanja, v prvi vrsti dobre organizacije.
V ta namen volil se je na tem shodu izvršilni odbor 15 članov v Ljubljani stanujočih, katerega prva naloga je ta, da pridobi okrajne in krajne zaupne može vsaeega sodnega okraja na Kranjskem.
Naša ljubljanska okolica imela naj bi 7 do 11 takih zaupnih mož (pravo število določil bode še le dotični štatut organizacije), ki bi bili za-se skupaj okrajni odbor zaupnih mož ljubljanske okolice; načelnik temu odboru skliceval bi po potrebi vse te zaupne može k sejam in zaupno poročal o vseh zadevah njih posvetovanja in sklepanja izvršilnemu odboru. To bi bila tajna organizacija in imena dotičnih zaupnih mož ostanejo tudi tajoa — po vzgledu naših bratov Cehov, ki so velike vspehe dosegli pri taki organizaciji. Poleg tajne organizacije treba je pa tudi javne, katera se kaže po shodib, društvih itd
Pri proračunu ustanovnih zakladov za 1. 1895 se dovoli vodstvu trirazredne dekliške šole v Lichten-thurnovi sirotišnici 50 gld. za nakup učil.
Proračun vseh zakladov obvelja po predlogu finančnega odseka.	(Konec sledi.)
Politični pregled.
V Ljubljani, 8. januvarja.
Deželnozborake volitve v Karlinu. V karlinskem volilnem okraju na Češkem je bila v soboto dopolnilua volitev, ker je dr. Julij Gregr odložil svoj mandat. Ta volilni okraj je največji na Češkem in plačuje največ davka. Zato je izvolitev v tem okraju nekako odlikovanje. Prejšnje čase so naj-odličnejši možje češkega naroda ta okraj zastopali. V soboto je došlo k volitvi 430 volilnih mož. Mladočeh dr. Herold je dobil 412 glasov, živkovski župan Staročeh Blaha 11, drugi glasovi so se razcepili. Blaha pa prav za prav ni kandidoval, temveč so mu nekateri volilni možje le zaradi tega dali glasove, da za Ilerolda ne marajo. Ko bi staročeška stranka bila postavila svojega kandidata, ni nobene dvojbe, da bi bil njen kandidat dobil precej glasov, seveda zmagala bi ne bila.
Dekliška šola v Inomostu. Proti sklepu mestuega zbora v Inomostu, da se odkloni prošuja uršuliuk, da se jim prepusti zastonj prostor za zgra-jenje šole, in da mesto samo osnuje svojo dekliško šolo, je ugovarjalo 530 volilcev, torej blizu tretjina. Deželnemu odboru se je zdelo zatorej potrebno, mestni zbor pozvati, da utemelji svoj sklep, ob jed-nem je deželni odbor mestni zbor opozoril, da s svojim sklepom oškoduje občino za mnogo tisoč goldinarjev. Mestni zbor je odgovarjajoč se skliceval na avtonomijo občine, da ne more privoliti, da bi ženska odgoja, to jeden del občinskih pravic, prešla v roke uršuliuk, in konečno je pa naglašal, da ima mesto že toliko sredstev, da bode brez novih dolgov napravilo šolo. Seveda liberalni gospodje ne pomislijo, da bi bilo bolje, ko bi ta denar za kaj druzega porabili.
Kriza na Ogerskem. Wekerle je bil naravnost prisiljen dati demisijo. Kakor poroča neki budimpeštanski list, je cesar mu iz beležnice prečital celo vrsto dogodkov, zakaj da vanj nima več zaupanja. Posebno se je \Vekerle vladarju zameril, ker je vselej poprej raztrobil mej liberalno stranko, o čem misli se posvetovati z vladarjem in kaj bode zahteval. Iz vsega je \Vekerle moral spoznati, da on nima potrebnih lastnostij za ogerskega minister-skega predsednika. Ko je bil Wekerle poslednji pot' na Dunaju, ga je knez AVindischgratz jako preziral. Ministra grof Kalnoki in pl. Kallaj sta tudi nasprotna Wekerlu, posebno še prvi, ker je ministerski predsednik dopuščal razne napade po vladnih gla-silil proti vnanji upravi.
Stambolov. Nakrat se je v Bolgariji začelo govoriti, da je najbrž Stambolov sam najel umor ministra Belčeva, da bi tako dokazal knezu, kako da je v nevarnosti njegova oseba iu dobil dovoljenje
Pa o tem prihodnjič, za danes imam le izvršiti častno nalogo, katero sem dobil od izvršilnega odbora, da naj namreč jaz nasvetujem temu odboru zaupne može ljubljanske okolice in v tej lastnosti dovoljujem si obračati se do Vas z uljudnim vprašanjem, če bi bili Vi, čestiti gospod, pripravljeni vstopiti kot zaupen mož v odbor zaupnih mož ljubljanske okolice in s prošnjo, da mi o tem prav v kratkem času naznaniti blagovolite svoje mnenje. — Jako hvaležen bi Vam tudi bil, ako bi mi hoteli pri tej priliki tudi imenovati druge može, katero bi bilo po Vašem mnenju pozvati v ustop v imenovani odbor in mi morebiti tudi dati kak praktičen nasvet v tej zadevi.
Z odličnim spoštovanjem!
Vam udani
Ivan Gogola m. p. c. kr. notar.
V Ljubljani dne 5. grudna 1894.
Op. vredništva: Pozor, somišljeniki!
Moje ječe.
(Po pisateljevi smrti izdana poglavja.)
VI.
Zadnja leta svoje ječe bila mi je jedna največjih tolažb, da sem imel s svojim spovednikom velezaslužnega duhovnika. Vroče sem si želel, dobiti v Turinu njemu enakega in dobil sem ga.
za ostrejše politične naredbe, Posebno verojetue te govorice niso, ker Stambolov bi bil gotovo tudi na manj nevaren način lahko vprizoril kak navidezni atentat na svojo osebo. Pri sedanjih velikih strankarskih nasprotjih v Sredcu se pa takim govoricam ni čuditi. Ko bi bolgarski vladni pristaši ne imeli nekoliko ozira na javno mnenje v Evropi, gotovo bi obsodili Stambolova. Celo francoski listi naglašajo, da se proti Stambolovu sme postopati samo, ako ima vlada zares zanesljive dokaze za njegovo krivdo.
Belgija. Sedaj se vrš^ pogajanja, da bi si Belgija prisvojila kongiško državo. Mnogi belgijski parlamentarci pa imajo proti temu osnovane porni-slike. Belgija nima dovolj vojne sile, da bi lahko mogla ob Kongu vzdrževati red. Tudi bode njena nevtralnost v Evropi v večji nevarnosti, ker baš zaradi kongiške države lahko pride v kako nasprotje s kako evropsko državo. Ve se pa tudi ne, če bode kongiška država res kaj donašala. Ondu bode treba še graditi razne železnice, urejevati reke, predno bode moč izkoriščati bogastvo dežele. Taki stroški bodo občutni za malo Belgijo. Zaradi tega ne bode vlada dobila lahko v zbornici večine za zjedinjenje kongiške države z Belgijo.
Srednja Amerika. Republika Guatemala ima neki mejni konflikt z Mehiko. Guatemalo podpirajo pa druge srednjeameriške republike proti Mehiki. Govori se, da bodo majhne srednjeameriške državice sklenile nekako državno zvezo. O taki zvezi se je že večkrat govorilo, a dosedaj se je stvar vselej tako zasukala, da je potem v kratkem prišlo do kake vojne. Tudi sedaj bode težko drugače. Mej prebivalstvom srednjeameriških držav ni tistega skupnega duha, kateri je mej Severnimi Američaui. Tukaj tudi vso politiko vodijo le generali, kateri pa imajo svoje iuterese pri tem, da ni miru.
Dnevne novice.
V Ljubljani, 8. januvarja.
(Deželni predsednik baron Hein) se je včeraj povrnil z Dunaja.
(Katoliško delavsko društvo za Prevalje in okolico.) S Koroškega: Veselo novico vam morem sporočiti danes. C. kr. deželna vlada je že potrdila pravila katoliškega delavskega društva za Prevalje in okolico. Kmalu se ima vršiti ustanovni zbor in potem prične novo društvo svoje delovanje, ki bode gotovo prav vspešno za stvar sv. kat. cerkve in koristi slov. delavcev ! Organizacij slovenskega delavskega stanu je s tem zopet storila lep korak naprej! Imenitna naloga čaka novega društva, pa upamo, da se bode po trudu požrtovalnih rodoljubov prav čvrsto vršila! Bog blagoslovi prvo katoliško delavsko društvo na Koroškem !
(Usmiljeni bratje v Kandiji pri Novem Mestu) so lansko leto v svojo bolnišnico sprejeli 485 bolnikov, od katerih je 343 ozdravelo, 88 poboljšalo, 8 nezboljšanih odpustilo, 16 umrlo.
Bil je tako častitljiv osemdesetletni starček Jordan, duhovnik v moji župniji, mož učen in pobožen. Tabor duhovnega očeta je za katoličana največje važnosti: in kar se tiče mene, ne bi vedel povedati vsega dobrega, katero dobiva moja duša od pravega prijatelja božjega, ki govori z mano o Bogu z vglednostjo, ljubeznijo, brez pedanterije.
Ko sem bil svetemu temu starčku polagoma povedal vse natanko, kar sem bil pretrpel v ječah milanskih, beneških in spielberških, svetoval mi je, naj to popišem in objavim.
Začetkoma nisem bil . njegovih mislij. Zdelo se mi je, da je na Laškem še preveč vročekrvnih duhov in po celej Evropi preveč političnih strastij, še vedno preveč občnega poželenja, obrekovati drug druzega. Moj namen se bo sodil slabo, dejal sem; stvari, katere bom pravil s skrupulozno natančnostjo, razlagali bodo moji nasprotniki kot gola pretiravanja in miru za me ne bo več.
»Mir je dvojen*, odgovoril mi je častiti duhovnik; mir močnih src in mir omahljivih src; ta poslednji ni vreden vas in ni vreden kristijana. V knjigi, katero sem Vam svetoval pisati, pričali bote o neizmernej ljubezni Gospodovej do nesrečnih, ki ga prosijo milosti, pokazali bote, kako ne moreta dejizem in fiiozofija ničesar opraviti v primeri z vero katoliško. Mnogi mladeniči bodo prebravši Vašo knjigo otresli jarem nevere ali pa bodo vsaj bolj razpoloženi, spoštovati vero in jo
(Osebna vest.) Veleučeni bivši ruski profesor g. dr. Ivan Baudouin de Courtenay je po svoji 20-letni službi na vseučiliščih v Peterburgu, Kazanu in Derptu stopil v pokoj ter od avstrijske vlade napro-šen prevzel službo na vseučilišču v Kčakovem, kjer predava na akademiji o slovanskih jezikih od 1. oktobra pret. leta. Ob jednem sestavlja tudi etimolo-gično pojasnilo za slovar poljskega jezika, ki se pripravlja za izdajo v Varšavi. Tudi bode kmalu dovršil veliko knjigo „Materialien zur siidslavischen Dialektologie und Steuographie", ki izhaja na troške petrograjske akademije znanostij. Omenjeni gospod profesor je čitateljem „Slovenca" in „Dom in Sveta" že znan, njegova slika se nahaja v 3. številki „Dom in Sveta" leta 1893. Častitamo gospodu profesorju kakor tudi Poljakom, kateri so dobili tako izvrstno moč na krakovsko vseučilišče.
(Iz krško leskovškega okraja.) Dela se na to, da bi leskovška župnija imela svoje lastno županstvo, kar je popolnoma opravičeuo. Sedaj namreč spada nekaj te župnije pod županstvo v Krškem, nekaj pa pod županstvo v Crkljah. — Poročenih je bilo tu 30, rojenih 162 in umrlo 147. Izmed je teh še ne dolgo jeden umrl nagle smrti. Vračajoč se od pogreba z drugimi pogrebci iz istega kraja, kjer so žganje pili, opešal je na potu proti domu. Ker ga navzoči pogrebci niso mogli nesti, so šli po voz. Ko so ga peljali na vozu domu, je umrl. — V Bo-štanju bodo imeli sv, misijon, ki se prične 20. t. m. in konča 27. — Z novim letom dobili smo tudi obilno novega snega.
(V Skofji Loki) bilo je v preteklem letu poročenih parov 18, rojenih je bilo 150, umrlo jih je 171, med temi 36 na davici — difteritis.
(Iz Celovca,) dne 7. t. m.: Nemški katoliški dnevnik „Kiirntner Zeituug" izhaja od novega leta sem v povekšani, spopolnjeni obliki. — Protestan-tovski nemško-nacijoualui (v Scbonererjevem duhu vrejevani) „Oberkiirntner Wochenblattu v Špitalu je z novim letom zamrl, zato izhaja v istem smislu v Celovcu „Karutuer Wochenblatt".
(Za šolsko petje in pouk.) Miuisterstvo za uk in bogočastje je odredilo v preteklem šolskem letu, da se imajo pri pouku petja v šoli rabiti normalno uglašeni iustrumeuti in glasbila (vilice, gosli, harmoniji in glasovirji), in sedaj zahteva tudi poročila o uspehih teh ukrepov. Čudno je le to, da mini-sterstvo ne pove, pri kateri firmi naj šolska vodi-teljstva te oblastveno določene iu normalno uglašene vilice in pripomočke dobč, ko deželni šolski svet že tako silno pritiska na izpolnitev minist. ukazov. — Kakšna logika je to?
(Za slovensko šolo v Velikovcu) sta darovala profesor Anton Zupančič v Ljubljani 6 kron, g. Matej O s e n j a k , kaplan v Žalcu, 2 kroni. Bog plačuj stotero!
(Cerkveni rop.) Se vč zopet na Koroškem! V frančiškanski cerkvi v Beljaku je dne 2. t. m. proti večeru tat šiloma razdrl pušico, ki je bila pri jaslicah in odnesel nabrani denar.
proučevati. In kaj je na tem, ako bo kedo izmed Vaših neprijateljev natolceval Vaše namene, med tem, ko bote vi zamogli storiti nekaj dobrega?
Dobri don Giordano imel je na sebi nekaj moškega in bil je duhovite zgovornosti, ki je zelo vplivala na moj duh. »Mir mlačnih ne velja nič!« ponavljal mi je pogostoma. »Dobro premislite, ako je Vam dal Bog, da ste si pridobili glas v književnosti, storil je to, kar je Vas hotel navdušiti, da pišete kako knjigo, ki bo koristila Vašemu bližnjemu ?
Ti razlogi me še niso bili privedli do tega, da bi bil naravnost obljubil ubogati in prosil sem odloga, da si premislim, pa vselej, kadar sem srečal dobrega starčka, stisnil mi je roko, kakor bi hotel vcepiti v me svojo odločnost; potem dvignil je dva prsta ponavljaje; »dve vrsti miru sti: izberite si!«
Govoril sem o tej nameri z materjo. »Jaz vidim tu neko nevarnost«, dejala mi je, radi tega se bojim. Molitev naj naju razsvetli!«
Nekaj dnij potem vprašala me je, sem li molil Boga s tem namenom.
»Da«, odgovoril sem jej, »jaz mislim, da bi utegnila taka knjiga koristiti in da jo smem spisati«.
»Poskusi torej!« odgovorila mi je; »i jaz sem molila in sedaj se čutim mirno.«
(Dalje sledi.)
i
(K katoliški veri je prestopil) od lutrovske vere dne 3. t. m. v Volšberku na Koroškem trgovski sin P. A. Mechau iz Cvikav-a v Sleziji. Malo dnij prej je v Volšberku neki drug luteranec vstopil v katoliško cerkev.
(Postaja Št. Mohor) na ziljski železoici se bode vsled odloka c. kr. deželne vlade koroške priredila kot postaja za na- iu izkladanje goveje živine in prašičev.
(Letošnji glavni nabor v Ljubljani) bo za mesto Ljubljano v drugi polovici meseca marca; dotični dan prijavimo o svoiem času.
(Sneg, burja iu zameti.) Sv. treh Kraljev dan iu včeraj došla so od vseh strauii poročila o množici padlega snega, o razgrajajoči burji po Krasu in Notranjskem, ter zaviranem prometu na železnicah in cestah. Današnji zjutrajšuji dunajski vlaki pa so prišli že z več kot četrturno, a še z večjo zamudo tržaški vlaki v Ljubljano. Notranjska in kočevska stran stran ste že nad 2 črevlja na visoko s snegom pokriti, od Logatca do Divače so na železnici in po cestah nad meter visoki zameti, in gorje mu, kdor nima oblačila, drv in uastila! Sedaj bodo ugodni dnevi za divjačino in zajce, ne pa tako za kmetovalca! — Stanje barometrovo še ne kaže ugodnejših dnij.
(Ameriške novice.) Na Sveti dan je bila blagoslovljena cerkev Lurdske Matere božje na Virgi-niji v navzočnosti velč. gen. vik. J. P. Buha. —
V	Moutainu Iron. Minn. so Slovenci ustanovili slovensko podporno društvo sv. Roka. Predsednikom je voljen g. Jos. Mantel. — Blizu mesta Cochiti v Novi Mehiki so zasledili zlato rudo. Lani na svete Tri kralje dau so tudi bili zasledili rudo v tej deželi. Kakor je videti, ima Nova Mehika dosto zlata.
(Prvi Slovenec v Ameriki — obsojen na vešala.j
V	Scratonu v Pennsilvanyji v Ameriki obsodili so na smrt Franca Jeršina iz Rakitne pri Kamniku, kateri je bil vojak, potem nekaj časa v norišnici v svoji domovini. Nedavno je prišel v Ameriko in je tukaj ustrelil Slovenko Marijo Kršič, ker ga ni hotela vzeti. Doma sta namreč imela nekoliko znanja. Kršič je bila prišla v Ameriko, da se poroči z Antonom Beršnakom. Jeršin je bil skočil po izvršenem umoru v vodo, da se odtegne kazni, a so ga polici jsti potegnili na suho iu prišel je pred sodišče. Pri sodišču se je skliceval zagovornik ua njegovo slaboumnost, a porotniki se na to niso ozirali iu odmerilo mu je sodišče postavno kazen — smrt.
Društva,
(Bralno društvo v Mokronogu.) Vabilo k veselicam ..bralnega 'društva" v Mokronogu v predpustu" 1895: 1. Dne 13. januvarija : Zabavni večer. 2. Dne 20. januvaiija : Veselica z igro, petjem in plesom. 3. Dne 17. februvarija : Ples v kostumih. 4. Dne 24. februvarija: Zabavni večer. Vstopnina za ude: oseba 10 kr., obitelj 20 kr. Za neude: oseba 40 kr., obitelj 80 kr. Začetek vselej ob polu osmi uri zvečer. Vstop je dovoljen le vabljeucem.
Narodno gospodarstvo.
Razmere glede pašnikov v Bohinju.
(Konec.)
Tako je družba zaklinčavala leta in leta neki prostor, zasajevala z drevesci a dasiravno ni nikdar prestopila one blažene frate (prostora) kaka domača žival, vendar gospoda ui biia toliko srečna, da bi bila učakala le sled kakega gozdnega naraščaja. Slednjič se je naveličala ali pozabila zakliučavati oni prostor ter ga blagodušuo prepustila lačni živini, in glej, sedaj se ondi družbi na korist vzdiguje bogati gozd z ravnimi smrekami. Zopet je drugi prostor na Mesnovcu že petnajst let v isti usodi; leto za letom ga zasajajo, a še nimajo in ne bodo imeli kaj pokazati.
To je res čudno. Kmet iu bogatin imata jed-nake postave. Ista postava ima varovati kmeta, kakor bogatina — kmetu pašo. družbi grozd, pa kolika razlika se kaže v resuici! Gosp6da nič ue vpraša, aii je živinorejcu všeč ali ne, ona zaklinči prostor kjerkoli se ji zdi, bolj ko kmet proso s strašili vrabcem. Pri tem samovoljnem ravnanju gospodi ni potreba ne kakega sporazumljenja, ne komisije, uič, prav nič, kakor onih belih strašil in svet je zaklin-čan. Basta. Sedaj pa Bok varuj, le prestopi naj kaka
domača živalica križarski svet, precej jej je za petami gozdni čuvaj Bborštnar", da hitro ovadi gospodarja zaradi prestopka paše. Kmeta pa čaka daljna pot v Radovljico, da povrne ondi guspodi mnogokrat nestorjeno škodo.
Ni še dolgo tega, ko je stopal pošten gospodar počasuo ob večernem mraku proti domači vasi. Videlo se je možu trud in žalost na hoji in obrazu. Prihajal je iz Radovljice, kamor je bil klican zaradi prestopka paše. Revež je zagnal ua domači srenjski pašnik svoje živalice, a po uesreči uidejo mu v za-klinčani družbeni svet. Takoj jih uvoha „borštnar" in dasi žival ui bila pol ure na prepovedanem svetu, je posledica ovadba, potem daljna pot v Radovljico, povrnitev škode (katere pa v istiui ni prav nič) v denarjih, zgubljen dan iu povrh koliko truda in stranskih nepotrebnih troškov. Komaj je minolo dobra dva meseca, ko je bilo klicanih iz Srednja Vasi 27 gospodarjev k glavarstvu zaradi prestopka paše; seveda le, da povrnejo družbi škodo, katero naj bi bila njih žival vsled ovadbe škodoželjnih borštnarjev storila na zaklinčanem svetu. Ugovarjati ali opravičevati se ne pomaga nič, le poskusi naj kmet, zato ga za nameček zadene še druga denarna kazen ali zapor.
Minolo leto je bilo priznane kazni okrog 290 gld. gospodarjem dveh vasij v Stari Fužini in Studoru zaradi prestopka paše na treh planinah, namreč na Vodeničnem Vrhu, Jezeru in Ovčariji. Le vsled ponižne prošnje bilo jim je nekaj na dveh planinah odpuščenega. Nič ne pretiravam, če trdim, da ni toliko nekaznovanih živinorejcev v Bohinju, kakor je bilo pravičnih v Sodomi in Gomori. Uboga živina, sedaj jemlješ kmetu še poštenje, da nima niti pri gosposki veljave, le gozdnim čuvajem se verjame bolj, ko angeljcem z nebes I
Pošteno bi ravnala družba, da bi se vselej, predno zapre ali zaklinči kako frato, sporazumela z zastopniki kmetovalcev, potem bi ne bilo toliko nepotrebnih tožba, odškodninskih in kazenskih glob. Dokler pa bo družba kar samovoljno zaklinčavala in prepovedovala pašo, toliko časa krati živinorejcu po stavno pravico do paše.
Zdi se nam skoraj, da išče družba ravno v tem zaklinčevauju dobička za-se na čuden način. Drugače si ne moremo razlagati, da ravno na takih krajih najbolj in največkrat zaklinčava pašo, kjer se živinorejec skoraj ne more ogniti prestopka. Na planini Klane je družba takoj za kmečkimi stajami zaprla pašo, kakor nalašč, da lovi živino ali prav za prav kmeta. Srednja Vas ima na družbiuem prostoru, ki meri kakih 800 oralov, pravico pasti, pa čujte, paša na tem prostoru bila je na osmih krajih prepovedana — zaklinčana. Vprašam, ali se ne pravi na ta način zanjke nastavljati živini — oziroma nje lastniku v denarno kazen? Prav to je spoznal minulo poletje v državni službi službujoč gospod, ko je videl ta mnogobrojna strašila po planinah, da je javno rekel: „Ti ljudje res prav tam zaklinčavajo gojzd, kjer je kmetu — živinorejcu najbolj na potu".
Cešnjica je preživela na Mesnovcu in v Rudni-dolini od 1200 do 1300 goveje živine, po vravnavi sme se 150 glav milostno pasti. Kje je razmerje? Pa tu so navedeni le nekateri vzgledi. — Vidi se toraj, da se je že pri vravnavi paše postopalo preveč površno, seveda v zdatno škodo kmetu živinorejcu.
Ker je blagostanje celega Bohinja zavisno od vspešne živinoreje, oziroma od paše, zato Bohinjci prosimo, naj deželni zbor deluje z vsemi močmi na to:
1.	Da se pašniki po planinah vnovič pravilneje
cenijo;
2.	Da obrtna družba ne bo smela samovoljno in brezobzirne zaklinčavati paše, temveč le v spora-zumljenju z dotično sosesko, koje posestniki imajo starodavno postavno pravico do paše;
3.	Da se bo škoda, v slučaju, da jo je provzro-čila živiua pri paši v resnici cenila po izvedencih, ne pa samovoljno po naznanilih nezanesljivih gojzdnih čuvajev;
4.	Da bi se nekateri prostori družDeni, ki so jej vpisani med gojzd, a v istiui niso, postavno prepisali v pašnike.
Telegrami.
Dunaj, 8. januvarija. Neimenovana dama iz najvišjih krogov je podarila Juliju Payerju 10.000 gld. za nameravano polarno ekspe-dicijo.
Dunaj, 8. januvarija. Podraaršal Julij Buttenveck je umirovljen s čakarino. Pod-maršal vitez Samonigg je imenovan generalnim nadzornikom vojaških šol, generalni major Gustav Uher je imenovan poveljnikom tehniških vojaških tečajev. — S posebno na-redbo se dovoljuje častnikom in vojaškim uradnikom, obisknjočim civilne visoke šole, ali praktikujočim pri tehniških zavodih, železnicah in brzojavih, do ta čas smejo nositi civilno obleko.
Dunaj, 8. januvarja. Dvainpetdeset letno Jožefo Ledner so danes našli umorjeno v njenem stanovanju. Morilec jej je prerezal vrat, vzel 10 gld. denarja, brošo, uhane in nekaj perila.
Opava, 8. januvarja. Tatovi vlomili so v tukajšno okrajno bolniško blagajnico, ukrali 280 gld. denarja in hranilno knjižico za 1650 gld.
Praga, 8. januvarija. Deželni odbor je odklonil v prvem branju Vašatyjev predlog, da bi za volitev načelnika okrajnemu zastopu ne bilo treba cesarjevega potrjenja. Za predlog so glasovali samo Mladočehi. Schlesinger in Bareuther sta stavila predlog, da se upe-ljejo za deželni zbor neposrednje volitve v kmetskih občinah.
Fodjebrad, 7. januvarija. »Politični klub" je bil včeraj sklical shod volilcev, na katerem je poročal poslanec Rašin. Shod se je pa razpustil zaradi govorniških izgredov imenovanega poslanca.
Budimpešta, 7. januvarja. Tukaj in v provincijalnih mestih je bilo več shodov za občno volilno pravico, društveno in zboro-valno svobodo. V Budimpešti je bilo deset shodov. Shodi so se vršili največ mirno, le jeden se je razpustil.
Budimpešta, 8. januvarija. Govori se, da je ban Khuen Hedervary danes prevzel sestavo nove vlade. Včeiaj zvečer se je dolgo posvetoval z Wekerlom in Banffyjem.
Antwerpen, 8. januvarija. Začela se je obravnava proti gospej Joniaui, katero dolže, da je otrovala več sorodnikov.
Stuttgart, 8. januvarija. Soproga vojvode Albrehta Virtemberškega je zjutraj porodila princa.
Geestemiinde, 8. januvarja. Kapitana Barski in Mottler sta se dvoborila. Poslednji je ubit.
Citayecchia, 7. januvarija. Hud vihar je poškodoval novo pristanišče. Nove zidove je razrušilo 200 metrov na dolgo.
Toronto, (Kanada) 6. januvarija. Velik požar je uničil cel oddelek mesta. Škode je nad milijon dolarjev.
Pariz, 8. januvarija. Ernest Carnot, sin umrlega predsednika republike, je v Beaunu voljen za poslanca.
Pariz, 8. januvarja. V parlamentarnih krogih se govori, da vlada Geraulda, ki je bil včeraj voljen, ne misli izpustiti iz ječe. Ako se zbornica za to izreče, da se ima izpustiti, bode vlada odstopila.
Bayonne, 8. januvarja. Zaradi snega prihajajo vlaki iz Španije v velikimi zamudami. Zveza z Madridom je pretrgana.
Washington, 8. januvarija. Francija in Nemčija ugovarjata temu, da je Amerika poslala posebne zdravstvene nadzornike v Evropo, ki pregledujejo ladije, namenjene v Ameriko.
Peking, 7. januvarija. Japonci nočejo premirja. Tukajšnji ameriški poslanik misli, da sedanja pogajanja za mir ne bodo imela vspeha. Japonci bodo mir še le sklepali, ko bodo v Pekingu
VVieii,
I. Bezirk, Karntnestrasse
Nr. 20, I. Stock.
Najbolj« priporočena	Menialiiica bančnega zavoda
za preskrbljenje vseh	<-»
v kurznem listu
zaznamovanih
menic in vrednostij
Schelhammer & Schattera
Poslano.
			
Priporočen od mediciničnih (621) velmož (30-6) olajšuje kaše1], razkraja sllz, ojadnje; nepogrešljiv za prebolele.		Dobiva se v vseh boljših (623) lekarnah. (15-5) Glavna zaloga pri lekarnarju los. Mayerju v Ljubljani.	
Umrli so:
6. januvarija. Viljem Gvaiz, tesarski mojster, 2o let, Trnovski pristan 14, jetika. — Janez Greben«, agentov sin, 3 leta. Rimska cesta 15, laryngitis oroup. — Alojzij Koreneič, kajžarjev sin, 3 leta, Ilovca 47, laryngitis crouposa. — Marija Janežič, delavčeva žena, 25 let, Vegove ulice št. 12, morbus Brigthii cbron.
V bolnišnici:
5. januvarija. Marija Nemini, gostija, 66 let, emphysema pulm.
Tujci.
b. januvarija.
Pri Slonu: Schoch, Saus z Dunaja. — Pulzer iz Budimpešte. — Spitz iz Pečuha. — Leder iz Gradca.
Pri Maliču: Blau, Herzeg, Bolgeri, Sohiitz z Dunaja.
6 januvarija.
Pri Slonu: Stuparich iz Trsta. — Rieger iz Tržiča. — Winkler iz Mirne. - • Kanusch iz Lipice. — Schadinger iz Kočevja, — Fischer iz Budimpešte. — Werne, Vinter, Sueti z Dunaja.
Pri Maliču: Baron Schwegel, Setz, Paschka, Handl, Landau, Goldberger z Dunaja. — Maly iz Trsta. Višnikar iz Ribnice. — pl. Langer iz Bršlina. — dr. Treo iz Postojine — Braun iz Celovca.
Pri Južnem kolodvoru: Spitz iz Pečuha. — Povše iz Mokronoga. — Kocjančie iz Litije.
Vremensko sporočilo.
Cas
Stanje
i zriikoiaera
opazovanja j lr"T mm*
toplomera
po Celziju
Veter
Vreme
7. n. zjut. 3. u pop. 9. i. zveč.
720-6
721-9 724 8
—4 8" —2-8 -5-0
Srednja temperatura —4-2
si. vzh. oblačno sneg oblačno| za 1-4° pod normalom.
S g
S
■i?<s> S
a <8 rt
2 00 sneg
32 1
Potrtim srcfm naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem pretužno vest, da je Vsemogočnemu dopadlo našo srčno ljubljeno soprogo, oziroma mater, sestro in svakinjo, gospo
Marijo Šest rojeno Andolšek,
umlrovljeno učiteljico,
po dolgi in mtični bolezni, prevideno s sv. zakramenti za umirajoče, v 37. letu. danes ob l/,8. uii zvečer poklicati k sebi v boljše življenje.
Truplo nepozabne pokojnice prepeljalo se bode iz šolskega poslopja v sredo, dnč 9. t. m., ob 9. uri zjutraj k sv. Roku, kjer se bode položilo k večnemu počitku.
Sv. maše zadušnice brale se bodo v farni cerkvi v Metliki.
Draga rajnca se priporoča v blag spomin in molitev.
Metlika, dne 6, januvarija 1895.
Andrej Šest, šolski vodia, soprog. — Anka in Josip, otroka. — Terezina Andolšek, Emilija Vassich, Adela Jenčič, Karolina Luschin, sestre. — Franc Andolšek, c. kr.
okr. sodnik, brat. — Berta Andolšek rojena Roblek, svakinja. — Albin Vassich, ravnatelj hranilnice; Alojzij Jenčič, c. kr. deželnega sodišča svčtnik : Karol Luschin, e. in kr. stotnik v pok., svaki.
J. N. Potočnik
krojač v Ljubljani, Dunajska cesta st. 18
javlja cenjenim svojim naročnikom osobito prečast. duhovščini, da je radi kasnejše
mr preselitve ^
opustil v LJubljani za tri mesece svoj obrt ter da deluje ta čas na domu v Domžalah.
Zahvaljujoč se za dotedanje obilno zaupanje prosi prav uljudno, da bi blagovolili prečastiti in spoštovani naročniki obračati se pismeno neposredno na Domžale Velespoštovanjem
33 1-1
J. N. Potočnik.
Samo	kr. stane
1 liter izvrstnega vina. in
samo 34: ki*, stane
Hiter dobrega močnega vina,
belega ali črnega, dalje specijalna vina kakor dolenjski cvet-zelenika, teranee, sladki prosekar itd. prav po ceni, samo v prenovljeni in z večno kurjavo urejeni
Kranjski vinarni v Ljubljani
Slonove nlice St. 52. Za pristnost se jamči s 1000 gld
Podrobni ceniki na razpolago. 635 6-
Podpisani priporoča velečastiti duhovščini, cerkv. oskrbništvom ter slavnemu občinstvu
■oooooooooooooooo o
0 Odlikovan s srebrno svetinjo na obrtni razstavi
Q	v Gorici 1^1894.^
0
Q	pristno garantovane
o čebelno-voščene sveče
voščene zvitke, sveče nižjih vrst za stransko razsvetljavo cerkvi in pogrebe. Kadilo lagrima, stenje in stekla za večno luč.
Za pristnost sveč, katere nosijo protokol, tvorniško znamko, jamčim s »100 gld. ali 200 kronami«.
Nadejaje se obilnih naročil zagotavljam točno postrežbo po mogoče nizki ceni. 656 12—2	Z odličnim spoštovanjem
J. Kopač, svečar v Gorici.
Voščarna: Solkanska cesta štev. 9. 1'rodajalntca s Gosposke nlice.
Odlikovan 8 srebrno svetinjo v Gorici 1891.
■oooooooooooooooooi
\
o o o o o o o o o
Lekarna Trnk6ozy, DnnaJ, V.
Medicinalno
olje iz kitoYih jeter.
CJBllbje olje.>
Priznano najbolje učinkujoče in pristne vrste, vedno sveže v zalogi. Steklenica z navodilom o porabi 60 kr.. dvojna steklenica 1 gld., 12 malih steklenic 5 gld. 50 kr, 12 velikih steklenio 10 gld.
Dobiva se pri	563 11
Ubaldu pl. Trnkoezy-ju
lekarnarju v Ljubljani.
Pošilja se z obratno pošto.
Lekarna Trnk6ozy v Gradou.
s
lzborno svojo zalogo
raznovrstnih voz
kritih in nekritih
g*«g

kakor tudi raznovrstnih
W sani j (Schlitten)
lično in trpežno izdelanih priporoča prečast. duhovščini in si. občinstvu tvrdka
Fr. Šiške dediči
Marije Terezije cesta št. 6 v Ljubljani.
F~ Naročila izvršujejo se točno po nizki ceni. "•B 28 3-3
Stanarinske knjižice
za stranke z uradno potrjenimi določbami hišnega reda v slovenskem in nemškem jeziku , z razpredelbo za vplačevanje stanarine, vodovodne in mestne doklade, dobš se komad po 15 kr., 10 komadov vkup I gld. v
Katol. TIskarni
v Ljubljani.
Uradne in trgovske
s firmo priporoča
KAT. TISKARNA!
v Ljubljani.
Štev. 934./M. š. sv.	657 3-3
Razpis ponudbinske razprave.
Podpisani c. kr. mestni šolski svet razpisuje pismeno ponudbinsko razpravo za oddajo
mizarskega in ključaničarskega dela
pri gradnji nove dvorazredne mestne ljudske šole na Ljubljanskem barji na
12. dan meseca januvarija 1805. leta
ob 11. uri dopoldne.
Dotični načrti, proračuni mer, pogoji in drugi pripadajoči pripomočki so razgmeni v pisarni mestnega stavbinskega urada za navadnih uradnih ur vsakemu na vpogled.
V ponudbah, glasečih se na skupno prevzetje dotičnih razpisanih del in dobav, nastavi ponudnik s številkami in besedo jednotne cene in na njih podstavi preračunjene skupne zneske ter oddaj te ponudbe zapečatene ter opremljene s 5°/0 vadijem v gotovini ali v vrednostnih papirjih do določenega roka pri podpisanem c. kr. mestnem šolskem svetu.
Na ponudbe, ki bi došle prekasno, in na take, katere bi se ne skladale popolnem z navedenimi določili, se ne bode oziralo.
C. kr. mestni šolski svet v Ljubljani
dnč 27. decembra 1894.
Predsednik : Grasselli s. r.
Dunajska borza.


Dn6 8. januvarija.
Skupni državni dolg v notah .... Skupni državni dolg v srebru ....
Avstrijska zlata renta 4%.....
Avstrijska kronska renta 4%, 200 kron
Ogerska zlata renta 4%......
Ogerska kronska renta 4%, 200 kron . Avstro-ogerske bančne delnice, 600 gld. Kreditne delnice, 160 gld. . . . London vista..........
20 mark......
20 frankov (napoleondor) Italijanski bankovci . . C. kr. cekini .....
. 100 gld.		55 kr.
		55 „
. 125		25 „
. 100		25 „
. 123		90 n
. 98		95 „
. 1048		
. 411		75 „
. 124		10 „
j. 60		80 „
. 12		lf> n
		87 „
		22'/,,
6	n	81 „
Dnč 7. januvarija.
4% državne srečke 1. 1854, 250 gld. . . 5% državne srečke 1. 1860, 100 gld. . .
Državne srečke 1. 1864, 100 gld.....
4 % zadolžnice Rudolfove želez, po 200 kron
Tišine srečke 4%, 100 gld.......
Dunavske vravnavne srečke b% ... . Dunavsko vranavno posojilo 1. 1878 . .
Posojilo goriškega mesta.......
4% kranjsko deželno posojilo.....
Zastavna pisma av. osr zem.-kred.banke4% Prijoritetne obveznice državne železnice . . „	„ južne železnice 3% .
„	„ južne železnice b% .
„	„ dolenjskih železnic 4%
148 gld. 50	kr.
163 „ 25	
197 „ 50	
99 „ -	r
143 „ 50	n
131 „ 50	
107 „ -	
111 „ 25	
67 „ -	rt
98 „ 80	
223 „ -	
169 „ 25	
130 „ 50	
98 „ 50	n
Kreditne srečke, 100 gld........197	gld.	—	kr.
4% srečke dunav. parobr. družbe, 100 gld.	149	„	—	„
Avstrijskega rudečega križa srečke, 10 gld.	18	„	—	„
Rudolfove srečke, 10 gld.......23	„	—	„
Salmove srečke, 40 gld................70	„	50	„
St. Genois srečke, 40 gld.......72	„	50	„
Waldsteinove srečke, 20 gld......52	„	—	„
Ljubljanske srečke.........26	„	25	„
Akcije anglo-avstrijske banke, 200 gld. .	180	„	—	„
Akcije Ferdinandovesev. železn., lOOOgl. st.v.	3480	„	—	„
Akcije tržaškega Lloyda. 500 gld. . . .	532	„	—	„
Akcije južne železnice, 200 gld. sr. . . .	106	„	—	,
Dunajskih lokal, železnic delniška družba .	89	„	—	„
Montanska družba avstr. plan.....97	„	60	„
Trboveljska premogarska družba, 70 gld. .	178	„	—	„
Papirnih rubljev 100 ................133	n	121/«,,
Nakup ln prodaja
vsakovrstnih driavnlh papirjev, srečk, denarjev itd. Zavarovanje za zgube pri irebanjlh, pri izžrebanju najmanjšega dobitka. K u I a n t n a izvršitev narodll na borzi.
Menjarnična delniška družba
E B C II R"
Vfollzeile it. 10 DnnaJ, MariahilferstrassB 74 B.
4UT Pojaanlla ■£]& v vseh gospodarskih in finančnih stvareh,
potem o kursnih vrednostih vseh špekulaoijskih vrednostnih papirjev in vestni svili za dosego kolikor je mogoče visocega obrestovanja pri popolni varnoBti nr naloženih glavnic.
Izdajatelj : 0r, Ivan taneilt.
Odgovorni vrndnik: Andrej Kalan.
Tiak .Katoliške Tiskarne" v Ljubljani.