Ameriška Domovi ima
/%■ nm' e »?■<?/* m— no jvi f
AMCSUCAN, IM SPIRIT
mmm m lahguag« ©wif
NO. 145
National and International Circulation CLEVELAND OHIO, MONDAY MORNING, AUGUST 2, 1965
SLOVENIAN
MORNING N€WSPAP€R
ŠTEV. LXIII — VOL. LXHI
Združene države so ¥ vprašanju razgovorov o Vie(namu popnsHfe
Da bi odprla vrata do razgovorov o končanju vojne v Vietnamu je vlada Združenih držav popustila v treh važnih točkah.
ZDRUŽENI NARODI, N.Y.— Predsednik Johnson je v svojem znanem govoru v Baltimoru izjavil, da so se Združene države pripravljene vsesti za konferenčno mizo in se pogovarjati o končanju vojne v Vietnamu, kadar bo nasprotna stran za to pripravljena. Ti brezpogojni razgovori so imeli kljub temu nekatere pogoje. Tako je sam predsednik izjavil, da se bodo Združene države razgovarjale le s predstavniki odgovornih vlad. S tem je zavrnil razgovore -s predstavniki J u ž novietnamske osvobodilne fronte, ki so jo nekatere satelitske države in Kambodža priznale kot dejansko vlado Južnega Vietnama.
Pretekli teden je predsednik Johnson svoje stališče v treh točkah spremenil, da bi Združe nim narodom olajšal posredovanje za mir. V pismu glavnemu tajniku ZN U Tantu naj bi bil pristal na razgovore o združitvi obeh Vietnamov na temelju leta 1954 v Ženevi sklenjenega dogovora, pa četudi bi s tem u-tegnil Južni Vietnam priti pod komunistično oblast. Združene, države so dalje sporočile Tantu, da so pripravljene sprejeti v dnevni red “štiri točke”, ki jih je za razgovore predložil Hanoi. Med njimi je tudi zahteva po a-meriškem umiku iz Južnega Vienama. Prav tako so sedaj Združene države voljne pristati na nekako vključitev predstavnikov Južnovietnamske osvobodilne fronte v zastopstvo rdečih za konferenčno mizo.
Popustitev Združenih držav v teh treh osnovnih točkah je vzbudila pri Tantu zadovoljstvo in upanje, da bo sedaj le mogoče pripraviti Hanoi in Peiping do pogajanj o mirnem končanju Vojne v Vietnamu.
Ameriško popuščanje naj bi pokazalo ameriško dobro voljo do skrajnih možnosti. Če bodo rdeči kljub temu poskus končanja vojne zavrnili, potem bodo Združene države uporabile svoje sile in udarile trdo, da dosežejo z vojaško silo, kar ni mogoče doseči mirnim potom. U-Pajo, da bodo v tem slučaju lah-ko računale na podporo dobrega dela nevtralnega sveta, ko so žle v svojem popuščanju do no-ve skrajnosti.
Novi grobovi
Mary Markovič
V soboto zjutraj je na domu svoje hčere umrla Mrs. Mary Markovič s 23580 Colburne Rd., Euclid, O. Družina je poprej živela na 6912 Peck Ave. Pokojna je bila stara 87 let in rojena v fari Žužemberk (vas Muskuc), od koder je prišla pred 61 leti. Umrli so ji mož Frank, sin Frank, hči Daniella, sestre Jennie Trsiner, Rose Kosmač, brata Joseph in John Travnik. Tukaj zapušča sina Johna, hčeri Mary Kleindienst in Ann Kostansek, brata Antona Travnik, v Kanadi brata Martina Travnik, v starem kraju pa brata Franka Travnik. Bila je članica Društva sv. Ana št. 4 SDZ. Pogreb bo jutri zjutraj ob 8.30 iz Zakrajškovega pogreb, zavoda v cerkev sv. Vida ob devetih, nato na pokopališče Kalvarija.
Sylvester Rolih
Pa dolgi bolezni je umrl na svojem domu na 18132 Marcella Road 70 let stari Sylvester Rolih, mož Marian, roj. Morel, oče Mary lannicca in Williama, 4-krat stari oče, 5-krat praoče, brat Antona, ki je živel preje v Clevelandu, pa se je vrnil v Jugoslavijo. Do upokojitve je delal 40 let pri Morrison Products. Bil je član Društva Blejsko jezero št. 27 SDZ. Pokojnik je bil doma v Narinu pri Št. Petru na Krasu, od koder je prišel v Ameriko leta 1911. Pogreb bo iz Želeto-vega pogrebnega zavoda na E. 152 St. v sredo zjutraj. Čas še ni določen.
Frank Urankar
Po daljši bolezni je umrl na svojem domu na 15008 Saranac Rd. 71 let stari Frank Urankar, rojen v Lazah v fari Tuhinj, od koder je prišel v to deželo pred 53 leti. Žena Kristina mu je umrla pred 11 leti, zapustil pa je hčer Kristino Rollins, sinove Franka, Stanleyja in Williama, brata Antona in Maksa ter 15 vnukov in vnukinj. Pokojnik je bil član podr. št. 3 SMZ. Pogreb bo v sredo ob 8.30 iz Grdinovepa pogrebnega zavoda na Lake Sh. Blvd. v cerkev Marije Vnebo-vzete ob devetih, nato na Kalvarijo. Oskrba pogreba je v rokah Ferfolita pogreb, zavoda.
Anna Mukavetz
V petek je umrla v Euclid Glenville bolnišnici Anna Mukavetz z 19203 Pawnee Avenue, rojena v Selcah pri Špeharjih, od koder je prišla 1. 1926. Zapustila je moža Johna, sina Johna, hčerki Mary Martinac in Helen
Johnson, 11 Vnukov in vnukinj ter sestro Katie Savoska v Kansas City, Kan. Pokojna je bila članica Comrades Lodge No. 566 SNPJ in Podr. št. 14 SŽZ. Pogreb bo iz Grdinovega pogreb, zavoda na Lake Shore Blvd. v ponedeljek ob 8.15 v cerkev sv. Kristine, kjer bo ob devetih pogrebna sv. maša, nato na AH Souls pokopališče.
Adam M. Zimmer
V Woman's Hospital je ponoči od četrtka na petek umrl 53 let stari Adam M. Zimmer s 1435 E. 175 St., rojen v Clevelandu in zaposlen pri Thompson Ramo Wooldridge Co., mož Fay, roj. Smolič, oče Richarda in Ronalda. Za njim žalujejo tudi štiri sestre in dva brata. Pogreb bo iz Grdinovega pogrebnega zavoda na Lake Shore Blvd. v ponedeljek ob 1.30 pop. na Lakeview pokopališče.
■----o-------
¥ Ohiu homo giaseiali § višjem prodajnem davku
COLUMBUS, O. — Ohijski svet za vzgojo in Ohijska vzgojna zveza sta zbrali blizu 113,000 podpisov volivcev s prošnjo, da se predloži volivcem v novembru v odločitev povišanje prodajnega davka od 3 na 4 odstotke. To naj bi letno prineslo 116 milijonov v državno blagajno in bilo porabljeno za potrebe šolstva.	^
Obe organizaciji trdita, da je povišanje davka in preskrba posebnih sredstev na ta način nujna, ker se guverner Rhodes in njegov kabinet nista potrudila najti kak drug način zadostnega financiranja javnih šol v državi.
Peiping očita Moskvi izdajstvo Sev. Vietnama
HONG KONG. — Kitajsko časopisje je do sedaj očitalo ruskim tovarišem le hinavščino;
besedami podpirajo vietnamske komuniste, v resnici pa ne. Začetkom preteklega tedna je napravilo še korak naprej; očita Moskvi, da na ljubo “ameriškemu imperijalizmu” izdaja interese Severnega Vietnama.
Ravno iste dni pa poroča vladna agencija Severnega Vietnama, da je vlada sklenila obsežne pogodbe o podpiranju s prijateljskimi državami, med njimi tudi s Sovjetsko zvezo.
Tu nekaj ni v redu. Ali drži eno ali drugo. Podobnih slučajev je bilo že par. Če nič druge-
Harrimamrn razgovori s Tilom in šasSrijem
BEOGRAD, SFRJ. — šele sedaj je postalo popolnoma jasno, zakaj je Harriman tako nepričakovano šel v Jugoslavijo. Ni ga zanimalo samo, kaj je Kardelj zvedel v Bukarešti, še bolj je bil zainteresiran na pogovoru z indijskim ministrskim predsednikom šastrijem, ki se je mudil pretekli teden štiri dni v Jugoslaviji, največ na Brijo-nih. Tito je govoril z obema preteklo sredo, tako trdi časopisje, toda z vsakim posebej. Tito in Šastri sta šla potem na Brijone, Harriman • pa v Dubrovnik na oddih, ki je pa trajal le par dni, kajti preteklo soboto je šel tudi on na Titovo povabilo na Brijone.
Harriman je s Titom in Šastrijem govoril o Titovem predlogu, naj bi za razgovore o Vietnamu posredoval v Peipingu in Hanoiu egiptovski Naser, ki ima s Peipingom kar prijateljske stike.
Ako gledamo Harrimanov o-bisk v Jugoslaviji v tej luči, ni težko priti do zaključka, da išče Johnson boljših odnosov v Šastrijem. Pred mesecem ga je po nepotrebnem odbil od sebe, ker je preklical že dogovorjen Ša-strijev obisk v Washingtonu, kar se je mnogim diplomatom zdelo “nerazumljivo”. Sedaj je treba to popraviti in delo naj o-pravi vsaj deloma tudi Harriman s svojim obiskom. Ker Tito in Šastri nujno potrebujeta dolarjev, jih bo skr.r.jv dobiti Tito s sklicevanjem, da je tudi on pripomogel k boljšim odnosom med Ameriko in Indijo, šastri pa z obljubo, da je na slučaj s povabilom sedaj že pozabil. Radovedni smo, koliko nas bo Harrimanov obisk veljal v dolarjih.
SPOPADI V AMERICUSU ZARADI CIVILNIH PRAVIC
V mestecu Americas v državi Georgia, kjer je prišlo v zadnjih dveh tednih ponovno do rasnih izgredov, je prišlo preteklo soboto do hudega spopada med belci, nasprotniki integracije, in njenimi črnimi zagovorniki. Črni so poskusili včeraj “integrirati” dve beli protestantovski cerkvi, pa sc bili zavrnjeni.
AMERICUS, Ga; — V soboto je bil pogreb 21 let starega belega fanta Andrewa A. Whatleyja, ki je bil v sredo pozno zvečer ustreljen, ko je s skupino svojih belih tovarišev stal na nekem cestnem oglu. Umora sta bila obdolžena dva črnca. Ta smrt ni ustavila boja za civilne pravice v mestu. Pristaši boja za civilne pravice so piketirali neko trgovino, ki da ne zaposluje črncev. Belci, ki so se vrnili s pogreba žrtve napetosti in sovraštva zaradi boja za civilne pravice, so pikete napadli. Prišlo je do splošnega pretepa, v katerem je bilo nekaj črncev ranjenih, eden od njih težje. Poskusi pomiriti javnost s prekinitvijo demonstracij in piketiranja niso uspeli. Včeraj so vodniki kampanje za enakopravnost črncev poskusili integrirati dve beli cerkvi v mestu, pa so bili zavrnjeni pred cerkvenim vhodom. je skupina črncev
Zob za zob
LONDON, Vel. Brit. — Angleška vlada je sporočila tajniku sovjetskega poslaništva Vi-taliju Bojarovu, da mora takoj zapustiti Veliko Britanijo. Ta zahteva je bila sporočena Rusu 24 ur potem, ko je vlada Sovjetske zveze pognala iz Moskve drugega tajnika tamkajšnjega angleškega poslaništva Antho-nyja Bishopa češ, da je imel zveze z nedavno zaradi vohunstva obsojenim angleškim študentom Brookom v Moskvi.
ga, dokazujejo vsaj to, da med kitajsko in severno-vietnamsko vlado ne vladajo pravi stiki vsaj na področju propagande.
V soboto pela in v zboru deklamirala svoje zahteve po integraciji pred neko veletrgovino v sredi mesta. Črnci so skušali iti v trgovino, pa jih je belo uslužbenstvo zadržalo pri vratih, nakar so te zaprli. Nekdo iz skupine belcev, ki so se zbrali v bližini, je potegnil iz žepa revolver in z njim udaril po glavi bližnjega zamorca, nekega 21 let starega Denny-ja LeNow-a, študenta z Midland College-a v državi Wisconsin. Ta .je pjiše.l v Americas z neko skupino borcev za civilne pravice z namenom, da delujejo za vpis črnih volivnib upravičencev v vo-livne imenike. Fant je bil precej ranjen in so ga odpeljali v bolnišnico. Mestna in državna policija, ki je patrolirala po mestu, je splošen pretep med črnimi in belimi, do katerega je v trenutku prišlo, ustavila in demonstrante razgnala.
Črnci zavrnjeni pred cerkvijo
Včeraj sta dve skupini pristašev civilnih pravic skušali iti k službi božji v “beli” cerkvi. Prva skupina je šla v “prvo bapti-stovsko cerkev.” Poveljnik gasilcev, ki je diakon pri tej cerkvi, je rekel črnim demonstrantom: “Povem vam resno, če ste prišli sem za to, da bi vršili nasilje, ga boste imeli; če ste prišli sem za prelivanje krvi, ga boste dobili!” Črnci so nato odšli, ne da bi prišlo do kakih izgredov.
Pred “prvo metodistovsko cerkvijo” je bil mestni župan T.
Nekaj podatkov iz zakona o bolniškem zavarovanju
Walker Griffin s skupino 12 belih mož. Na vrhu stopnic pred vhodom v cerkev so tega zapirali črni skupini, ki je prišla tja pod vodstvom Willie Boldena. Ta je dejal: “Mi smo prišli samo molit!” Nekdo od belih je odgovoril: “Mi nimamo prostora za vas.” Ko je Bolden dejal, da je metodist, je dobil odgovor od belca: “Me prav nič ne briga, kake vere si!”
Kasneje je skupina 230 demonstrantov korakala proti mestni hiši in med pot] o pozivala črnce, naj se jim pridružijo v boju za enakopravnost.
Unija jeklarskega delavstva obvestila jeklarne o možnosti štraika
PITTSBURGH, Pa. — Unija jeklarskega delavstva je v petek razpravljala o novi kolektivni pogodbi in poslala jeklarnam v smislu zadnjega dogovora preteklo spomlad svarilo, da utegne oklicati 1. septembra splošen štrajk, če ne bo dotlej prišlo do sklenitve nove kolektivne delovne pogodbe.
Unija zahteva poleg nekaterih obrobnih koristi 18 centov poviška pri urnih plačah. Jeklarne nudijo za sedaj le 9 centov.
Zastopnik unije je označil stališče jeklarn za “nestvarno in stiskaško”, zastopnik jeklarn Cooper pa je odgovoril, da mora obžalovati, da se unija znova poslužuje zastarele taktike “metanja odgovornosti na nas”.
Državna zakonodaja si vzela teden počitnic
COLUMBUS, O. — Državna Zakonodaja je v petek opustila Svoj načrt, da bi zaključila svo-delo. Odložila je zasedanje za eri teden. Ponovno se bo sešla k Razpravi o zadnjih štirih važnih Zakonskih načrtih prihodnji ponedeljek, 9. avgusta.

Vremenski
prerok
pravi:
■^elno oblačno z malimi toplot-nimi spremembami. — Naj višja eniperatura 74.	,
WASHINGTON, D.C. — Pretekli teden je predsednik Johnson odletel na obisk k bivšemu predsedniku Trumanu in v njegovi navzočnosti podpisal zakon o bolniškem zavarovanju. Hotel je s tem počastiti Trumanovo dalekovidnost; Truman je namreč hotel imeti podoben zakon že pred kakimi 20 leti, pa mu je Kongres prekrižal vse račune.
Nekaj splošnih podatkov iz vsebine bo gotovo zanimalo večino naših bralcev, zato jih navajamo tu v splošnih obrisih.
Ves zakon ne bo stopil v veljavo na enkrat, ampak postopoma. Vsi njegovi predpisi bodo v veljavi šele z julijem prihodnjega leta. Takrat bo imelo korist od zakona 17 milijonov tistih, ki so zavarovani pri Social Security in pri podobnem železniškem zavarovanju, povrhu pa še 2 milijona takih, ki so stari nad 65 let in ne zavaro-
vani pri Social Security. Brezplačno bo samo bolniško zavarovanje, seveda le v široko določenih mejah. Za zdravniško zavarovanje bo pa treba plačevati po $3 na mesec, z njim bodo deloma kriti tudi izdatki za zdravila.
Vsak zavarovani bolnik bo lahko v bolnici do 90 dni. Za prvih 60 dni 'bo plačal skupen znesek $40, za ostalih 30 dni ali manj pa po $10 na dan.
Ako bo bolnik šel iz bolnice v okrevališče, bo tam lahko 20 dni brezplačno, za 80 dni, iki sledijo, bo pa moral plačevati po $5 na dan. Tisti pa, ki bodo šli iz bolnic domov, bodo imeli celo vrsto olajšav in podpor. V umobolnicah bo pa mogel biti brezplačno vsak bolnik samo 190 dni v svojem življenju..
Zakon posebej obravnava zdravljenje bolnikov, ki ne gredo v bolnice. Dobrote te vrste zavarovanja gredo v podrobno-
sti, ki jih bodo tolmačili dodatni upravni predpisi.
V starostnem zavarovanju bodo pa vse pokojnine v Social Security povišane za 7%, najmanj pa za $4 na mesec. To velja že od preteklega 1. januarja in bodo ta povišanja izplačana tekom leta.
Dovoljen zaslužek za upokojence ne bo $1,200 na leto, ampak $1,500. Kdor bo zaslužil več, mu bo odbito nekaj na pokojnini na podlagi nove lestvice in ne sedanje.
S 1. septembrom bodo pa vdove lahko dobivale pokojnine po možu že z 60. letom in ne s 62. letom, kar je veljalo dosedaj.
Invalidi bodo upravičeni do invalidnine že po 12 mesecih invalidnega stanja.
Otroci, Iki študirajo, bodo deležni pokojninskih prejemkov do 22. leta in ne do 18., kot do sedaj.
Na novo je urejena tudi ude-
ležba federacije pri podpiranju po občinah, okrajih in državah tistih, ki so navezani na javno pomoč. Udeležba bo v nekaterih slučajih povišana za 100%.
Ostareli podpiranci (torej ne z a v a r ovanci Social Security) bodo pa imeli pravico, da lahko zaslužijo mesečno do $50, ne da bi zgubili pravico do podpor. Do sedaj so smeli zaslužiti samo $30. Seveda pa morajo novo mejo odobriti posamezne države za svoja področja.
Premije za zavarovanje bodo znašale s 1. januarjem 4.2% za prvih $6,600 letnega zaslužka, pri tistih, ki se zavarujejo, pa 6.15%. Premija se deli med podjetjem in zavarovancem na dosedanji način, to je 50:50.
Federalna uprava obeta, da bo podrobna pojasnila in dodatne upravne predpise objavila takoj po počitnicah. , i
Sprememba koledarja
WASHINGTON, D.C. — Ko je bil uveden v naši deželi sedanji koledar v sredo, 2. septembra 1752, je bil naslednji dan — četrtek, 14. septembra.
Zadnje vesti
JOHNSON CITY, Tex. — Predsednik Johnson, ki je prišel sem za konec tedna na kratek oddih, je v nedeljo naročil obrambnemu tajniku McNamari, naj skrajno varčuje z moštvom, da ga bo dovolj na razpolago za potrebe vojne v Vietnamu.
SAIGON, J. Viet. — Komunistični gverilci so napadli včeraj skupno 15 raznih vladnih postojank v okolici Saigona, med njimi dve pokrajinski glavni mesti. Prav tako so rdeči napadli iz zasede marinsko pa-trolo kake 3 milje južno od ameriškega oporišča Danang. Letala so napadala rdeče v raznih predelih Južnega Vietnama, pa tudi vojaške cilje v Severnem Vietnamu.
/z Clevelanda in okolice
Iz bolnišnice—
Jennie Hrvatin z 19819 Kil-deer Avenue se je vrnila iz bolnišnice in se zahvaljuje za obiske, darila in pozdrave.
V stari kraj—
Prihodnji teden odpotuje na obisk v stari kraj Frank (Lisjak) Fox z 905 E. 209 St., tel. 481-0502. Želimo mu srečno pot in zdrav povratek!
Pozdravi iz Evrope—
Mr. in Mrs. J. Vatovec pošiljata svojim prijateljem pozdrave iz Ljubljane, kjer sta že dalj časa na obisku.
G. Miha Peršolja in g. F. Sterle pošiljata pozdrave iz Trsta, kjer sta se mudila tekom svojega obiska v Sloveniji.
G. Janez Prezelj in gdč. Zu-lich ter drugi udeleženci znanega romanja v Fatimo, Rim, Asi-si in na Višarje pošiljajo pozdrave iz Rima. Pišejo, da jih je v Fatimi “prevzelo”, da je Portugalska krasna dežela in da so imeli ves čas vedro, sončno vreme.
50 1st naročnik AD—
Med najbolj zveste in stalne naročnike šteje Ameriška Domovina Franka in Frances Majer s 6732 Edna Ave. V avgustu leta 1915 sta naročila slovenski list, še danes ga rada bereta in jima je dolgčas, če kak dan izostane. Hvala Bogu, 'stale vedno” dobrega zdravja in veselega srca, čeprav bo letos 17. novembra Frank že praznoval 80-let-nico življenja in je gospa Frances le dve leti mlajša. Frank je 48 let delal pri mestni cestni železnici, od leta 1954 je pa v pokoju. Leta 1959 sta praznovala zlato poroko. Bog ju ohrani zdrava in zadovoljna še mnogo let!
Trije mrtvi v prometnih	*
nesrečah—
Včeraj so bili trije Cleveland-čani mrtvi v različnih prometnih nesrečah. Nobeden od njih ni Slovenec. Skupno je bilo v prometnih nesrečah letos v našem mestu doslej mrtvih že 41.
Štirje mrtvi v letalski nesreči—
Ko so se včeraj Mr. in Mrs. David L. Raymond iz Lyndhur-sta ter Mr. in Mrs. Henry Hein iz Chardona v malem enomotor-nem letalu vračali domov z obiska v Iowi, se je letalo v bližini Sandusky j a v zraku razletelo in vsi štirje so bili mrtvi.
Potniki v zračnem prometu, pozor!
CLEVELAND, O. — Kot smo poročali, je Federalna agencija za zračni promet dovolila letalskim družbam, da dajo svojim potnikom možnost, da lahko vzamejo seboj večjo dovoljeno težo prtljage. Ne bo več merodajna teža, ampak obseg prtljage.
To pooblastilo velja že od prihodnje nedelje. Nesreča pa je v tem, da ga vsaka letalska družba izrablja na svoj način. Zato od nedelje naprej ne velja več pravilo, da je dovoljena teža o-mejena na 40 funtov na potnika, vsaka letalska družba ima svoje predpise. Kdor noče imeti sitnosti na letališču, naj rajše preje vpraša tam, kjer je kupil vozni listek, kako je s prtljago.
Seveda je sedanja zmešnjava samo začasna. Letalske družbe bodo že po značaju svojega posla prisiljene, da se bodo sporazumele na skupen postopek s prtljago.	, I
W-
fimtmsm Pasmam,

6117 St. Clair Ave. — HKnderson 1-0628 — Cleveland, Ohio 44103
National and International Circulation
Published daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of July
Manager and Editor: Mary Debevec
NAROČNINA:
£a Združene države:
$14.00 na leto; $8.00 za pol leta; $4.50 za 3 mesece Za Kanado in dežele izven Združenih držav:
$16,00 na leto; $9.00 za pol leta; $5.00 za 3 mesece Petkova izdaja $4.00 na leto
SUBSCRIPTION RATES:
United States:
$14-00 per year; $8.00 for 6 months; $4.50 for 3 months Canada and Foreign Countries:
$16.00 per year; $9.00 for 6 months; $5.00 for 3 months Friday edition $4.00 for one year
Second Class postage paid at Cleveland, Ohio
No. 145 Mon., Aug. 2,	1965
Vojskovanje v Vietnamu
Ko se je federalni tajnik McNamara vrnil iz Vietnama, se je Johnson 10 dni posvetoval s svojimi zaupniki, strokovnjaki in politiki, kam naj usmeri vojskovanje v Vietnamu. Naravno, da javnost ni mogla zvedeti o teh posvetovanjih prav ničesar, zato so jo pa časnikarji tolažili, da bo Johnson dal po končanih posvetovanjih obširno izjavo o ciljih svoje vietnamske politike. Preteklo sredo je Johnson res govoril na tiskpvni konferenci o Vietnamu, toda ni povedal ničesar novega razen par tehničnih sklepov. Pa tudi ni mogel. Ali naj komunistom kar javno pove, kaj misli o bodočnosti vojskovanja v Vietnamu?
Javnost je bila razočarana in skušala napraviti iz par objavljenih sklepov kar fantastične zaključke. Da se dežela mora pripraviti na “veliko vojno”, da je vse skupaj samo začetek težav in žrtev, da bo vsakdo osebno prizadet itd. Taki zaključki so vsi pretirani, toda zmeda v ameriških glavah je ostala. Zato je treba zopet ponoviti par znanih stvarnosti, ki vladajo nad položajem v Vietnamu, pa naj Amerika planira, kar hoče, in komunisti priprav Ijajo, kar se jim ljubi.
Amerika je danes vojaško najmočnejša država na svetu. toda ne zmeraj in povsod. Na morju in v zraku lahko dobi udarce, toda premagati jo ne more nihče in tega tudi dolgo ne bo mogel. Na suhem je stvarnost drugačna. Pro štor med Varšavo in Peipingom je nepremagljiv tudi za ameriške divizije z vsem njihovim modernim orožjem od medcelinskih raket in atomskih bomb navzdol. Ostal je nepremagljiv, kot je bil za Napoleona, za Viljema II., za Hitlerja, za Evropo v krimski vojni, za Japonsko v drugi svetovni vojni, za Anglijo v njenih spopadih s Kitajsko itd.
Amerika se torej ne more spuščati v noben konflikt z gornjim prostorom. Dobivala bi zmago za zmago in drla pri tem v končno pogubo. Tega mnenja so vsi ameriški generali, ki so kaj pomenili v prvi in drugi svetovni vojni. Johnson je preveč stvaren politik, da ne bi vpošteval teh naukov.
Kogar hoče Amerika podpirati na tem prostoru, mu lahko nudi pomoč na morju in v zraku, na suhem pa mora omejiti svojo pomoč samo na obrežna operacijska področje, ki nimajo težav z zvezami z morjem, dočim je pomoč v orožju lahko gibčna in skoraj neomejena. Ne sme pa sodelovati na frontah v notranjosti prostora, ki ležijo daleč od morja in se raztezajo na tispče milj daleč od morskih obal.
Ta načela diktirajo za naše vojskovanje v Vietnamu sledečo taktiko:
V Vietnamu se vojskujeta ali bi se vsaj morala vojskovati severni in južni del dežele. Amerika je južnemu delu obljubila, da ga bo podprla v boju proti severnemu, komunističnemu. Ako je obljubila podporo, pomeni to, da mora ali bi moral nositi glavno težo vojskovanja južni del dežele. Amerika ni dolžna, da sama prevzame odgovornost za vojskovanje na vsem vietnamskem področju. Ako bi prevzela dolžnosfi, ki jih mora izpolnjevati saigonska vlada v imenu Južnega Vietnama.
Kaj pa, ako saigonska vlada ne vrši svojih obvez? Ta slučaj je sedaj nastopil. Večji del Južnega Vietnama je že pod kontrolo partizanov, ki jih vodijo komunisti iz Severnega Vietnama. Javna uprava saigonske vlade se dejansko omejuje na par mest. Dežela jo ne pozna in velikokrat tudi ne prizna. Se prosto ne briga zanjo. Živi, kot da bi saigonske vlade sploh ne bilo. Armada saigonske vlade je v razsulu. Nastopilo je v njej tako stanje, da že dezertira toliko vojakov na komunistično stran, s polno opremo, da se nekateri ameriški strokovnjaki sprašujejo, ali se sploh še splača oboroževati saigonske čete. ako večina orožja preide z dezerterji vred k partizanom?
Kaj naj v takem slučaju stori naša federalna administracija? Omeji naj se na obveze, ki jih je dala in ki jih ji narekuje stvarnost. Zasede naj in drži pod kontrolo vso južnovietnamsko obalo, posebno pa pristanišča, skrbi naj za zvezo med njimi, nudi naj tam zatočišče vsem, ki se bojijo komunističnega maščevanja, saigonski vladi pa naj jasno pove:
Ameriške oborožene sile bodo varovale obalo in strateške točke na njej. Varovale bodo tudi prometne zveze na obali, v notranjost Južnega Vietnama pa ne bodo šle. Ako saigonska vlada želi, da pridejo kraji v notranjosti pod njena oblast, naj jih sama osvobodi od partizanske strahovlade, Amerika ji bo pomagala, toda vojskovanja samega pa ne bo prevzela. Končno se je Amerika obvezala samo na podpiranje vladnih čet, ne pa na aktivno sodelovanje v bojih s partizani.
Tako stališče bi saigonsko vlado postavilo pred razpotje: Ali se res hoče boriti za oblast v notranjosti dežele in tvegati vojskovanje z gverilci ali pa hoče sedeti v Saigo-nu in politizirati. Ako se‘hoče omejiti na politiziranje v
Saigonu, potem nastane za Ameriko nov položaj in bo njena dolžnost, da mu prilagodi svojo politiko. Ni obvezana, da bi podpirala politični samomor saigonske vlade. Dobila bo pravico, da išče nova pota do miru.
Kot smo rekli: tak razvoj vietnamske politike na dolgo roko narekuje stvarnost. Niso pa že vse ameriške politične sile spoznale doslednost te stvarnosti. Zato jo Johnson še ne more izjavati, kot bi jo morda rad. Mora čakati, da “položaj dozori”, kot pravijo politiki. Zato se izogiba vsakemu prerokovanju tudi glede bodočnosti političnih odnosov do Južnega Vietnama.
Politika, ki jo narekuje stvarnost, ima za Ameriko neprecenljivo korist: obvaruje našo deželo nevarnosti tretje svetovne vojne. Ako bi se Amerika dala zapeljati in siliti v notranjost Azije-, kdo more jamčiti, da bo ostala Kitajska pri miru?
Kdor zasleduje sedanjo našo .vietnamsko politiko v vseh njenih dobah, naj ne pozabi na stvarnost, kot je naslikana v gornjih izvajanjih. Vojskovanje v Vietnamu bo doživelo še mnogo nihanj v ameriško korist in škodo, bo doživelo še mnogo odklonov od stvarnosti, toda končno bo vojskovanje vendarle prišlo pod vpliv stvarnosti na srečo Amerike. Mnogi seveda nočejo tega priznati, vse preveč špekulirajo z vsemi možnostmi, ki jih nudijo dnevne peripetije v sodobni mednarodni politiki. Stvarnosti in njenega vpliva na vojskovanje v Vietnamu pa s tem ne bodo ubili.
Pennsylvanski prepihi
(Poroča Majk)
iluililuiiiiiiiiiiilililuniiiiliulimmiiniimiiinmmimnmillauuiiimiimmiiimiimiimimimiiiiniummmmniiimiiiiim
Naše mesto nost in pred oči zveznih oblasti,
Pittsburgh, Pa.
“večnega dima”, kakor so ga prejšnja leta imenovali, pa “vetrovno mesto” Chicago, sta menda dva mesta, ki sta znana vse križem sveta. Naš Pittsburgh radi jekla in železa, Chicago radi nekdanjih klavnic in njenih številnih industrijskih in trgovskih tvrdk. Oba mesta, vsak s svojo zastavo, stojita in slavita svoje uspehe.
Oba mesta pa imata menda tudi največ srboritih raketirjev vseh raznih vrst. Imena raketir-skih prvakov, s katerimi imajo mestne, državne in zvezne oblasti neprestane pravde, so večinoma laškega izvora. Menda za
ki so o teh dogodkih čule, niso pa dobile nikakih prijav za dohodninski davek za te “dohodke”. In tu se je začelo. Računski izvedenci, ki gledajo, da prihaja kaj v blagajno Strica Sama od dohodkov, so začeli premišljevati, češ, toliko in toliko “solate in zelenega listja” je rodilo to polje, kalko da mi nismo nič dobili od tega? In tako so začeli klicati na veliko spoved policijskega nadzornika Maloneyja, “kmetijskega direktorja” Grosso in pri temeljitem izpraševanju so prišli na sled vsemu temu, namreč, s čim gnojijo njive “raketirske farme”, da tako le-
take vrste businessa ni nihče :P° rodijo za nekatere njihove bolj pripraven in prikladen, ka-| doktorje in pomočnike.
kor so potomci Sicilijancev. No, vsakemu “čast” in “slava” za “vrline” in sposobnosti, za katere ima zasluge. Raketirji imajo svoje “zasluge”. Žal le, da naš dobri Stric Sam nima bolj trde palice za take “viteze”!
Znani Anthony Grosso, ki je znan med raketirji kot “Little King” (mali kralj) in ki je bil spoznan krivim pred Allegheny okrajnim sodiščem, da je plačeval p o m Oiž n e m u nadzorniku mestne policije Maloneyju $12,000 na leto, da ga je ta pro-težiral, ali če hočete, da je mižal in ni nič videl, kadar je Grosso obdelaval njegovo rake-tirsko polje v in okrog našega mesta. Maloney je bil suspendiran kot policijski nadzornik radi tega, kakor pravijo poročila.
Grosso, kakor pripovedujejo in o njem objavljajo, je baje imel dobro nosno “raketirsko kmetijo”, to so posebne vrste “kmetije” za take tiče. Donaša-la mu je nekako okrog 13 milijonov dolarjev letno. To večinoma loterijska stavljanja in druge take igre, ki so po zakonih prepovedane v ZD. A to, kar je prepovedano, nekaterim najbolj diši. Grosso je baje izdajal, tiskal take knjige ali zvezke s srečkami, na katere stavljajo in včasih tu in tam kaka taka muha”, ki rada seda in stavlja na take reči kak dolar, včasih stotak dobi, na tisoče drugih, ki stavljajo na take srečke, pa zgubi. Povprečno pravijo, da tak hazardni business ne stane niti 10%, kar doprinaša. Okrog 90% vedno požanjejo raketirji. Tako trdijo tisti, ki ta raketir-ski business bolj poznajo, kakor poročevalec tega poročila.
In na podlagi teh pojasnil pravijo, kakor je o tem poročal tukajšnji “PPG”, da je raketir-ski kralj Grosso dajal Maloneyju od $5,000 do $7,000 za primarne in splošne volitve. Po $1,000 mu je dajal za počitnice in $1,000 za božično darila in $500 na teden, pa da so igralnice s kockami ostale odprte.
To pač ni slab pridelek na tej “raketirski kmetiji”.
Vse to ih druge okoliščine so dokazale, da so krivi mnogi v teh slučajih. Suspendirani Maloney je baje obtožen, da je prikril nekako nad $230,000 dohodkov, od katerih bi imel plačati okrog $111,000 dohodnin skega davka.
Do danes, ko to pišem, ni še nič znanega, kako bo ta slučaj izpadel. Vse je v rokah državne in zvezne justice. Ta “teta”, to je državna in zvezna justica je včasih stroga, včasih bolj včasih manj. Kadar ji je dovolj, zna pograbiti trdo palico in z njo zna dobro primazati po sedalih onih, ki proti njej grešijo. Včasih pa tudi bolj mehko postopa. Kako bo v tem slučaju, bomo vi deli.
* KAKO BO S SLOVENCI V AMERIKI, ko se bo pisalo leto 2,000? Tako vprašanje mi je stavil rojak na družinskem pikniku gori v Ambridge, kamor sva bila povabljena z mojo Kato na Praznik neodvisnosti, 4. julija.
Zanimivo vprašanje, sem dejal. Veš, dragi Jim, če bom jaz še živ tedaj, pa ti bom prišel povedat, kako bo. Zasmejali smo se malo vsi. Jim pa je razlagal in trdil, da bo leta 2,000 še precej sloveskega življenja. Ne bo morda _ toliko tiste močne slovenske narodne zavednosti, kakor jo je bilo vse doslej v tem stoletju, ampak sledovi slovenske dejavnosti in požrtvovalnosti pa bodo ostali vidni še dolgo, dolgo. Močna društva, močne jednote, slovenske župnije, vse^ to, kar je ustvarila slovenska močna volja in ljubezen do slovenstva, so spomeniki, ki bodo še dolgo glasno govorili, kdo je
Jim in jaz sva ugovarjala, da na svetu je lahko še vse mogoče. Toda vse kar tako, kakor povedo kake stare pravljice, se življenje narodov ne bo končalo. Dokler smo živi, moramo gledati, da podaljšujemo svoje, kakor tudi življenje svojega naroda, katerega udje smo. Jaz sem celo prorokoval, da bo slovenskega življenja v Ameriki še celih sto let in več. Seveda bo vse jadralo po tokih novih časov, ki se kaj hitro spreminjajo in se bodo še bolj. Slovenska kri je močna in v njej je močan čut do slovenstva. Ne bomo še izginili in umrli, ne! Nato smo zapeli še par slovenskih zdravičk. In mladi, tu rojeni, so peli z nami. Lepo smo proslavili Dan neodvisnosti. Ambridgenom sem hvaležen za res lep dan!
*	RAZNIH “POŠTENJAKO-VIČEV” TUDI PRI NAS nikdar ne zmanjka. Smatram, da vsak, ki to čita, razume, kake “pošte-njakoviče” imam v mislih. Zato jih označim z ušesci (“ ”), kar pomeni nasprotno od prave besede poštenjakovič. Pred par tedni so taki “poštenjakoviči” pri belem pomladnem dnevu nekako okrog 9. ure zjutraj obiskali znano Mellon National Bank and Trust Co. doli v glavnem delu mesta. Banka se nahaja komaj en blok od policijske postaje. Torej tik pred in pod nosom policijske postaje tamkaj. Poročilo pove, da so vstopili, zahtevali, seveda vljudno, da ne bo nihče ranjen, če bodo “vljudni” na banki do njih. Zahteva je bila, gotovino v naše vreče, tiho bodite in delajte tako, kakor vam zapovedujemo. In tako je šlo. Ti, od nikogar povabljeni “bančni pregledniki in nadzorniki” so pograbili v vreče nekako $19,750, kakor pravi poročilo, in jo odkurili v svet. Kam? To bi rada vedela policija in še mnogi drugi. Pa “poštenjakoviči” niso pustili, ali so “pozabili’ ’pustiti za seboj kak naslov, kam so odrajžali v svet s tistimi malo manj kakor $20,000.
Prav to banko, pravi poročilo, so pred kakimi 19 dnevi tudi o-ropali prav taki ptiči, ali pa morda ravno isti.
*	“VRTNARSTVO” S PRIDELOVANJEM “ZELENIH LISTOV” se tudi pri nas priljub-Ija nekaterim. To sem pobral s poročila, ki pravi, da Paul T. Usehr, zastopnik zveznega urada tajne službe za to okrožje, je po preiskavah in zasledovanjih odkril, da so zadnji mesec v tem mestu krožili ponarejeni zvezni bankovci po $10 in $20. Ponarejene bankovce te vrste so vnov-čevali ponarejevalci tudi v La-trobe in v vsem Westmoreland okraju. Ponarejevalce zasledujejo in kadar se bodo srečali z njimi, jim bodo govorili v posebnem jeziku in narečju, to če jih bodo došli in ustavili ter jih pregovorili, da naj malo sedejo doli, da se z njimi pogovore o vsem tem njihovem “kšeftu”, kako se prideluje “zeleno listje” in “zeleni metulji”, katere ima vse rado in so vsem tako priljubljeni.
Tako, vidite, nekaj novic je le tudi pri nas in tod. Morda bo prihodnjič kaj boljšega. Pozdrav vsem!	Stari Majk
¥ESTI
Gospodarske reforme bodo prinesle brezposelnost
Režim je objavil 25. julija obsežne gospodarske reforme, med katerimi je tudi nov tečaj dinarja. Ta je v enem mesecu padel
značilen stolpič, ob njem pa napis Anton’s Restaurant and Lounge.
Na tem mestu je pred par desetletji začel naš ljubeznjivi Notranjec Anton Mihelič svojo kmetijo in vinogradništvo. Sedaj pa je ob novi veliki cesti u-stvaril letoviško in gostinsko podjetje, ki je kar gotovo eno naj lepših, naj udobnejših in najmodernejših v severnem delu Ohia.
Primerno odmaknjena od ceste je moderna zgradba z napisom Anton’s Restaurant and Lounge. V spodnji dvorani — party room — je prostora za 250 gostov pri mizah, v glavni obed-nici za 135 ljudi, v lounge pa za kakih 50. Vsi prostori so seveda opremljeni z najmodernejšimi napravami za ogrevanje, hlajenje in zračenje. Kuhinja oskrbuje poleg najboljših ameriških običajnih jedil in pijač, še vse slovenske in evropske posebnosti, ki si jih gost poželi. Tone sam je vinogradnik in strokovnjak in s posebno pozornostjo skrbi, da so njegove kleti založene z najboljšo kapljico. Gospa Karolina, izkušena kuharica in gospodinja, daje kuhinji vso svojo skrbnost, da je vse, kar pride pred goste, ne le pravilno pripravljeno, ampak tudi prijetno in okusno ter lično po zunanjosti. Vsak posameznik in vsaka skupina gostov uživa posebno pozornost gospodarja in gospodinje, da je gotovo zadoščeno vsaki želji in okusu.
Poleg omenjenih velikih prostorov so na razpoplago še manjši za zaključene družbe. V 50 čevljev visokem stolpu, ki. je bil poprej farmarski silos, je n. pr. elegantna soba z razgledom po vsej okolici.
Razgled pove, da je zadaj, nekaj korakov od restavracije celo umetno jezero, ki nudi prekrasno priložnost za počivanje ob vodi in ribarjenje. Umetno jezero ima namreč zagrajeno, svežo, tekočo vodo, v katero je g. Mihelič položil 3000 do 4000: namenjene tujcem, Italijanom,
od 750 dinarjev za dolar na 1250 dinarjev za dolar, za torej 66.66 odstotkov svoje uradne vrednosti. Z novim letom bodo zamenjali dosedanje bankovce z novimi in uvedli novi dinar, ki bo vreden 100 sedanjih. Radi bi u-stvarili “trdi” dinar, to je tak dinar, ki bi imel svojo veljavo tudi v tujini.
V reforme je vkjučena podražitev vsega blaga za povprečno 24 odstotkov. Oblasti so svetovale podjetjem, 'naj nekako v isti meri dvignejo plače in zaslužke delavstva in uradništva. Pri tem napovedujejo, da bodo uvedli stvarnejše gospodarstvo. Podjetja naj bi ohranila le tiste ljudi in toliko, kot jih dejansko potrebujejo, vse ostalo pa odpustila. V zvezi s tem napovedujejo, da utegne imeti Jugoslavija več sto tisoč brezposelnih. Napovedali so tudi omejitev javnih gradenj in vseh javnih del do skrajne nujnosti. Tako brezposelni tudi tu ne bodo mogli dobiti zaposlitve. Režim sam svetuje ljudem, naj gledajo za delom v tujini.
Pokojnine in otroške doklade so s 1. avgustom povišali za povprečno 23%.
Nove cene naj ne bi več določale oblasti, ampak naj bi jih tvorila ponudba in povpraševanje, kot je to običaj v deželah svobodnega gospodarstva. Na ta način naj bi se cene nekako izenačile s cenami drugod po svetu. Tako naj bi znižanje carin od 23.29% sedaj na 10.75% v bodoče ne bilo prehud udarec za jugoslovansko gospodarstvo. — (O ozadju reform in njihovem izgledu na uspeh berite uvodnik v jutrišnji AD!)
igralnice naj pomagajo do deviz
Igralnice so postale v Jugoslaviji velik posel. Prva je bila odprta v Opatiji, sedaj obstoje že tudi na Bledu, v Portorožu, Dubrovniku in na posebni ladji, zasidrani ob istrski obali pred Umagom. To je prva ladja te vrste menda na celem svetu. Na krovu so igralnice z ruletami, pod krovom pa nastopajo na posebnih prostorih mlada dekleta z najrazličnejšimi sporedi, petjem, plesi in seveda slačenjem do golega. Vse te privlačnosti so
kosov ribjega zaroda in ga smo-terno goji, da bo v njegovem jezeru, ki meri 15 akrov površine, mrgolelo rib.
Poleg jezera po drugi strani pa se po površini 27 akrov razprostirajo Miheličevi vinogradi, ki tudi nudijo svojevrstno priložnost za sprehode in uživanje lepe božje narave.
Ni treba posebej povdarjati, da je lastnik poskrbel tudi za vso drugo najmodernejšo opremo, ki jo je ustvarila tehnika za udobno bivanje in uživanje. Vsi prostori so stalno hlajeni ali pa ogrevani, prezračevani in prijetno razsvetljeni po želji gostov. Lastna hladilna naprava in ledenica napravi 500 funtov
Avstrijcem in Nemcem, ki naj bi prinašali v Jugoslavijo čim več deviz, ki jih ji strahovito manjka. Domačinom je vstop v te igralnice in k zabavam v njih prepovedan.
Zastoj v gradnji stanovanj V začetku preteklega meseca so v Mariboru na seji Socialistične zveze delovnega ljudstva, kot imenujejo v Sloveniji množično politično organizacijo KP, razpravljali o tem, kaj storiti, da bo pospešena gradnja stanovanj v Mariboru, ki da je v zadnjem letu precej padla. Po načrtu bi morali letos zgraditi v Mariboru 614 novih stanovanj, toda nihče ne ve, če bo to mogoče, ker še ni jasno, ali bodo
Hesfanraitt mi
L«ge ¥ Seneki pri Sisfikufe
Cleveland, O. — Človek je vselej vesel, če vidi, da je slovenska pridnost in iznajdljivost
ledu vsak dan. V veliki spodnji:na razpolago potrebna finančna dvorani so postavljene električ-1 sredstva ali ne.
rodila značilen uspeh. Po slo-vse to ustanovil in kdo je za vse'venskih naselbinah v Ameriki
Vsa stvar je prišla pred jaV- tam ob Kolpi.
to žrtvoval.
Moja Kata ter njena znanka Žosi, ki sta obe iz ene vasi doma in obe pid enem in istem kamnu krščeni, sta pa izrazili mnenje, da letnica 2,000 se ne bo nikdar pisala. Če bo šlo tako naprej, kakor gre po svetu, se bodo ljudje sami pobili in nobenega sploh več ne bo. Morda bo še sodni dan preje. Tako, da so pripovedovali njihovi pradedje
je kar precej vidnih znamenj, da so naši ljudje krepko prispevali k splošnemu napredku te “zlate” dežele.
ne orgle za prijetno muziko gostom poleg radijskih in televizijskih programov.
Ni čuda, da je Anton’s Restaurant že zaslovela po vsej o-kolici in zlasti gostje iz Clevelanda vedno bolj prirejajo svo-
V občini imajo sicer še okoli 140 neprodanih stanovanj, ki so bila sezidana, pa jih sedaj ne more nihče kupiti, ker so bili vsi krediti v te namene ukinje' ni. Maribor bi se po sodbi strokovnjakov izkopal iz svoje se-
je večerje in družabne priredit-,danje velike stanovanjske stiske ve “pri Antonu”. Tam je vse v v 30 letih, če bi zgradili vsako enem: izvrstna hrana in pijača, Teto vsaj 1,000 novih stanovanj; elegantni moderni prostori, lju-!kot so jih leta 1963. beznjiva domača postrežba, ve-j Potreba po novih likomestna zabava, ali pa ribi-1	strokovnjakih
ski mir ob jezerski vodi in uži-' V Višji gospodinjski šoli v
V zadnjem času je zrastel tak tek podeželja med vinogradi in j Grobljah pri Domžalah poleg spomenik pridnosti in napredno- polji.	ene v Zemunu edine v vsej Ju'
sti našega človeka pred vrati j še telefonsko številko naj za- goslavije preudarjajo o izo'bra' Clevelanda, ob robu Geneve,
Ohio. Po Route 90 vozimo proti
pišem: Geneva, Ohio 1-446-4638. zevanju novih strokovnjakov z3 Mr. in Mrs. Anton Miheliču! prehrano v velikih restavrad' Genevi, izstopimo pri Geneva | naše iskrene čestitke in želje za;jah, hotelih in bolnišnicah, prav Interchange in ko pripeljemo najboljši uspeh v novem vzor-Tako bi radi vzgojili tudi noV°
na Rt. 534, obrnemo, na levo čez most, pa že vidimo na desni
nem gostinskem podjetju. i vrsto strokovnjalkov za nadzira' Miha Krek’ nje strežnega osobja v hotelih-
Po Hirsehevi - J. M.:
V ¥€§i@¥lll
graščmskega jezera
“Vera se je čutila tako srečna pri nas.”
“Samomor je menda tudi izključen,” je nadaljeval uradnik.
“Molčite, molčite!” je vzkliknila Vida.
“A neki vzrok, milostljiva gospa, mora vendoar biti, da je gospodična izginila,” je rekel nadzornik. ‘ V nesrečo tudi nočete verjeti?”
“Moja svakinja je poznala kraj zelo dobro in je bila zmerom zelo previdna,” je povzel Košutnik besedo, “in vendar naposled skoro ni misliti na kaj drugega kakor na nesrečo. Vera je rada nabirala cvetje okoli opuščenega ribnika, ki mu ljudje zaradi razsežnosti in znatne globine pravijo jezero . . .”
Zadnje besede je govoril Košutnik tiho in skoro le uradniku v uho, vendar jih je slišala tudi žena. Z glasnim vzklikom je planila pokoncu: “Alfonz, ti nekaj veš, ti . . .”
Obesila se je na moža, ki se je je z nestrpnostjo, katero je le težavno premagoval, otresel in ji očitajoč odvrnil: “Draga Vida, če bi vedel, kje je ostala tvoja sestra, bi je ne iskal vsepovsod in bi bil obla-stvu že vse obrazložil.”
“Sicer pa ni treba takoj misliti na najhujše,” je pripomnil nadzornik. “Mlade dame imajo včasih svoje muhe. Morda se vsa reč izkaže za' prav veselo zgodbico. Ali veste zanesljivo, da gospodična ni vzela nobene obleke s seboj?”
“Samo tisto, ki jo je imela na sebi. Videla sem jo, ko je šla. V roki je držala samo solnčnik,” je odločno izpovedala Vida. “Ti si jo tudi videl Alfonz.” ■
Košutnik je zmajal z glavo, in njegova žTena je hitro pripomnila: ‘‘Ah, saj res, ti si bil že prej šel v Oklešnico.”
‘‘Kdaj je gospodična zapustila gradič?” je vprašal nadzornik.
Gospa Košutnikova je položila roko na čelo in začela misliti. “Tako okoli šestnajste ure. Po kosilu sem bila šla spat in sem se malo prej zbudila, preden se je Vera odpravila na sprehod. Z balkona sem ji še rekla, naj nikdar ne hodi predaleč. Tedaj pač še nisem mislila, da se ne bo več vrnila.” Vida je planila v jok in sedla na stol.
Nadzornik je premišljevaje zrl predse. Zakonski par mu je povedal dozdevno vse, kar je vedel. Vendar se ni mogel otresti občutka, da sta mu nekaj zamolčala. Opažal je nam-več, kako se je mož držal žene in je ni pustil izpred oči, da ne bi bila izpovedala kakšne i'eči, ki bi mu ne bila všeč. Da bi bil pogovor še podaljšal je nadzornik Mihom vprašal: “Ali niste na povratku iz Ok-lešnice morda srečali gospodične, gospod ravnatelj?”
“Ne,” je odgovoril vprašani kratko in rezko, toda v naslednjem trenutku je že obžaloval trd odgovor, zato je ljubeznivo dostavil: “Pojdimo zdaj v jedilnico. Menda je zajtrk že pripravljen. Gotovo ste potrebni okrepčila. Tudi jaz mo-nam priznati, da narava terja svojo pravico. Od včerajšnjega jutra še nisem nič počival.”
“Alfonz, pojdi spat! Kaj naj počnem, če zboliš?” je vzkliknila Vida in se plašno zazrla v zares bledi obraz svojega moža.
Ta se je zaničljivo zasmeh-Ijal. “Brez skrbi, draga Vida, star vojak sem in me takšna malenkost pač še ne zlomi. Izvolite, gospod nadzornik,” se je obrnil k policijskemu uradniku in napravil korak proti vratom.
“Takoj, takoj, samo bi rad še prej govoril s služinčadjo.”
‘ Mnogo ne boste izvedeli od nje, a sklical vam jo bom. Prosim, pojdite zdaj,” je vljudno dejal 'Košutnik.
Nadzornik ni ničesar več pripomnil. Trdno je bil prepričan, da obstoje reči, ki mu jih ne zaupajo, zato je tudi sklenil, da jih bo dognal. Vendar za enkrat ne sme siliti zakonskega para v pogovor, da se mu njegov načrt ne pokvari.
Košutnik je odprl vrata sobe in pustil, da je nadzornik korakal naprej. Za njim je stopal gospodar in tiho nekaj govoril ženi.
V, jedilnici so dobili sobarico, zaposljeno s pripravljanjem mize.
“Kaj pa delate tukaj?” jo je nahrulil Košutnik. “Od kdaj pa nam vi strežete pri mizi?”
“Oprostite, milostljivi gospod, strežnik še išče gospodično,” je začela deklica, ki je komaj premagovala solze. Pri zadnji besedi pa se je glasno zajokala in menila: “Saj gospodična tako že leži na dnu jezera!”
“Kako morete govoriti take neumnosti!” se je razjezil gospodar in z zapovedljivim gibom roke pokazal proti vratom. Toda nadzornik je takoj vstal in rekel, da bo govoril z mladenko.
“Kako ste prišli na misel, da je gospodična Ogorelčeva padla v vodo?” je vprašal.
Dekle je gledalo v tla in se ni upalo odgovoriti.
“Govorite,” je zapovedal nadzornik in strogo pripomnil, ker je še zmerom molčala in plašno pogledovala gospoda Košutnika in gospo: ‘‘Zahtevam odgovor v imenu zakona. Zadela vas bo občutna kazen, če ne boste izpovedali, kar veste. Odkod ste izvedeli, da je gospodična Ogorelčeva padla v vodo?”
“Saj ni padla,” je odvrnila sobarica.
“Ali ste hoteli s tem reči, da jo je kdo sunil vanjo?” je vprašal nadzornik.
Mladenka je odkimala, in Košutnik je zagodrnjal.
“Ali je torej sama skočila v vodo?” se je glasilo naslednje vprašanje.
Zdaj je sobarica prikimala. Vida je zakričala, a Košutnik je prijel služabnico za roko in jo nahrulil:	“Kako morete
čenčati tak nesmisel!”
“Dovolite, gospod ravnatelj,” je dejal nadzornik Mi-hon z mirno vljudnostjo, prijel dekle za roko in ga povedel v salon, katerega vrata je zaprl za seboj.
“Sedite,” je rekel tresoči se deklici pokazavši na stol, “in povejte mi, kaj vas je dovedlo do domneve, da je gospodična izvršila samomor.”
“Ah, bila je tako nesrečna! Prizadevala si je, da bi svoje nesreče ne bila kazala na zunaj, zato je hodila okoli, kakor bi se ne bilo zgodilo nič posebnega. Kdor pa jo je natančneje pogledal, je videl, kako je bilo z njo. Vsak dan, kadar je šla na sprehod, sem si mislila, da je ne bo več nazaj. No, zdaj pa se je zgodilo.
Oborožena sile IM. boi® imam za iiOJOl mož
WASHINGTON, D.C. — Vlada ima v načrtu postopno povečanje števila oboroženih sil za okoli 330,000 mož na skupno preko 3 milijone. Na letošnjega 1. julija je bilo v oboroženih silah naše dežele skupno 2,633,861 ljudi, deset let preje pa jih je bilo 2,935,000, 11 let preje pa celo 3,302,000. Tedaj je bilo ravno sklenjeno premirje v Koreji.
Povečanje oboroženih sil bo doseženo delno s povečanim vpoklicem vojaških obveznikov, delno pa z močnejšo kampanjo za prostovoljce, število vsak mesec vpoklicanih vojaških novincev po povečano od sedanjih 17,000 na 35,000. V slučaju potrebe bodo tudi podaljšali vojaško službo vojnih obveznikov, ki so že v oboroženih silah. Predsednik se je zadnjič temu izognil, da ne bi preveč razburil javnosti, kot naj bi bil največ iz tega namena tudi opustil vpoklic rezerv.
V Pentagonu se pritožujejo, da so oborožene sile premalo o-skrbljene z vsem potrebnim o-rožjem, posebno težkim, in z letali, pa tudi s strelivom. Vpoklic rezerv v takem položaju ne bi pomenil dosti. Treba je najprej poskrbeti za potrebne količine orožja im vojne opreme. Napovedujejo, da bo predsednik v krakem predložil Kongresu o-
dobritev od 1 do 2 bilijonov do- vojno nevarnost. Povod za to larjev posebnih sredstev za potrebe vojne v Vietnamu.
Priprave za povečanje števila oboroženih sil so v polnem teku, izvajane pa bodo postopno, da ne bi javnosti preveč vznemirjale. Nekateri v Pentagonu se boje, da utegne biti to poveča-vanje prepočasno in spraviti deželo v precej tvegan vojaški položaj. Vojaki bi radi kot vedno imeli takoj vse na razpolago.
Vlada se pri izpolnjevanju njihovih zahtev ozira z enim očesom stalno na razpoloženje domače javnosti in na vpliv takih korakov na vlade in javno mnenje drugih držav, prijateljskih in nasprotnih.
PENTAGON ZAČEL ¥MW FRONTO Z JOHNSONOM
WASHINGTON, D.C. — Tu-di v letih naj večjega miru v mednarodni politiki smo imeli vsako leto svojo “vojno nevarnost”. Začela se je v januarju z debato o novem federalnem proračunu. Takrat je zagovornike velikih izdatkov za narodno o-brambo redno začela skrbeti “vojna nevarnost”, ki je običajno trajala do dneva, ko je predsednik podpisal federalni proračun.
Letos smo res v Vietnamu v vojni, zato mislijo zagovorniki velikih vojnih izdatkov, da lahko že sedaj privlečejo na dan
jim je dala zadnja predsednikova tiskovna konferenca, ki je vojaškim krogom in njihovim zagovornikom in pokroviteljem razodela, da Johnson ne namerava hiteti z večjimi izdatki za vojaške potrebe preko' vsake meje. Takoj nato so se oglasili prijatelji Pentagona in že sedaj na dolgo in široko dokazujejo, kako naša narodna obramba šepa na vseh koncih in krajih.
Naši javnosti niso s tem napravili prav nobene usluge. Že tako je dosti zmede v glavah tistih Amerikancev, ki se brigajo za vietnamsko vojno. Ako bodo sedaj še “viri” iz Pentagona začeli ustvarjati paniko, potem si lahko mislimo, da utegne zavladati v naši javnosti preveč razburjanja. Razburjanje je pa glavni sovražnik trezne misli in s tem tudi zaveznik komunistov, na kar tisti, ki kritizirajo sedanjo višino izdatkov, žal mislijo zelo malo.
kona. Veto pravica Predstavniškega doma je bila črtana, pač pa mora McNamara obvestiti Kongres o vsakem varčevanju in čakati 120 dni na morebitne ugovore; ako jih ni, lahko izvaja načrte za varčevanje.
-----o------
Priznanje Pasternaku
MOSKVA, ZSSR. — Te dni je izšla zbirka pesmi pokojnega Borisa Pasternaka, ki si je s svojim delom “Dr. Živago” nakopal nevoljo PIruščeva in tedanje sovjetske vlade, ko je ta njegov roman dobil Noblovo nagrado za literaturo. B. Pasternak je leta 1960 umrl.
V uvodu k njegovi zbirki pesmi je sedaj zapisal pokojnikov prijatelj Kornej Čukovski, da je bil “Pasternak predani bojevnik za stvarno resnico”.
Ženske dobijo delo
DELO ZA ŽENO
Iščemo strojno, šiviljo Izkušena
M.I. HUEBSCHMAN CO. 1239 W. 9 St.
(147)
POKRIVALO IZ ZASTAVE? — Izgleda na prvi pogled, kot bi fantič imel na glavi pokrivalo izdelano iz zastave’, dejansko pa le drži zastavo tako, da mu zakriva glavo.
Makarios pripravlja novo krizo na Cipru
LONDON, Ang. — Grški nadškof in predsednik republike Makarios upa, da je ravno sedaj prišel čas, da lahko ustvari novo krizo na Cipru. Vidi, kako zelo je Amerika zaposlena v Vietnamu, kako slabo je podkovana angleška vlada in koliko nujnih poslov imajo komunisti v Kremlju. Zato je kar na tihem začel rušiti ciprsko ustavo iz 1, 1960, ki zanjo jamčijo tudi tuje velesile. Po tej ustavi pripade Grkom 35 poslancev in predsednik republike, turški manjšini pa 15 poslancev in podpredsednik’.
Makarios je sedaj razpisal take volitve, da turška manjšina sploh ne pride do veljave. Radi tega se razburja ne samo manj šina, ampak tudi Turčija, ki je že opozorila ostale velesile, ki so zainteresirane na miru na Cipru, da lega kratkomalo ne bo trpela. V Londonu se bojijo nove krize in so zato takoj posredovali v ciprski prestolici Nikoziji pri Makariosu, seveda brez uspeha.
McNamara deloma zma gal v boju za varčevanje
WASHINGTON, D.C. — Kot smo poročali, sta se predstavniški dom in McNamara hudo spopadla glede varčevanja v narod' ni obrambi. McNamara je namreč hotel zapreti celo vrsto nepotrebnih vojaških bolnic, Predstavniški dom se je uprl in vnesel zase v zakon o financiranju vojaških stavb veto pravico.
McNamara ne bi smel omejevati podobnih stroškov brez pristanka Predstavniškega doma. Senat pa ni bil tako bojevit. Zato je Predstavniški dom zgubil bitko v kongresni komisiji, ki je odrejala končno besedilo za-
iiifiliSIliiilPiiiilll
PRIJETNI GOSTITELJICI — V paviljonu nacionalne Kitajske na razstavi v New Yorku sprejemata goste sestri Van, ki ju kaže slika.
Alžir in Pariz podpisala novo pogodbo o olju v Sahari
ALŽIR, Al. — Zunanji minister Bouteflika in francoski minister za Alžirijo Broglie sta podpisala pretekli teden dolgoletni dogovor o izkoriščanju petrolejskih in plinskih ležišč v Sahari. V pogodbo je vključen tudi dogovor o 400 milijonih dolarjev pomoči za gospodarski razvoj Alžirije.
Dogovor je na splošno za Alžirijo zelo ugoden, alžirski zu nanji minister ga je označil naravnost za “revolucionarnega”, med tem ko je zastopnik neke petrolejske družbe, ki je soudeležena pri izkoriščanju olja v Sahari, dejal, da je pri tej pogodbi De Gaulle “odstopil hišo, rešil pa je pohištvo v njej”.
Iščemo
Kuharico za zajtrk, ure od 7. zj. do 2. pop.
SORN’S RESTAURANT 6036 St. Clair Ave.
EN 1-5214
(x)
Nekatere bolezni izginjajo, med njimi malarija
Po uradnih podatkih, objavljenih v Ženevi, je zaznamovala Svetovna zdravstvena organizacija (mednarodna kratica: WHO) v lanskem letu lepe u-spehe pri zatiranju hudih bolezni v mnogih delih sveta. Njena poglavitna naloga je bil boj proti malariji v Aziji in Afriki. V Indiji so zatrli žarišča malarije na področjih, kjer živi približno 75 odstotkov vsega prebivalstva, na Cejlonu pa so zdaj zatiralne akcije v polnem razmahu.
Program WHO za boj proti malariji uresničujejo zdravstveni strokovnjaki v 24 deželah, izmed katerih jih je šest na afriški celini. To bolezen bodo v kratkem popolnoma zatrli v Izraelu, Libanonu, Jordaniji in Siriji.
Druga na seznamu bolezni, ki jim je WHO napovedala boj v svetovnem obsegu, je tuberkuloza, za katero umre približno tri milijone ljudi na leto. Otipljivih podatkov o uspehih pri zdravljenju in preprečevanju tuberkuloze še ni v letošnjem poročilu, znano pa je, da strokovnjaki WHO pomagajo dejansko in z nasveti pri zdravljenju tuberkuloznih bolnikov, ki jih je po svetu okoli 15 milijonov.
Svetovna zdravstvena organizacija je pokroviteljica sedmih mednarodnih inštitutov in 58 drugih znanstvenih ustanov za proučevanje in zdravljenje raka. Še posebej podpira raziskave in poskuse z živalmi, ker lahko labor atorijske ugotovitve znatno pripomorejo k novim odkritjem in spoznanjem v zvezi z možnostmi za zdravljenje ljudi.
Čeprav si WHO zelo prizadeva, v svetovnem merilu ni zaznamovala odločilne zmage pri preprečevanju otroške paralize. Ta bolehen se še vedno pojavlja v večini dežel, razmeroma zelo malo novih primerov pa je povsod tam, kjer so izvedli množično zaščitno cepljenje s Sal-kovim in zlasti še s Sabinovim cepivom.
Letošnji proračun WHO, ki ima zdaj 124 članic, znaša nad 38 milijonov dolarjev.
Delo dobi
Žena ali dekle, ki razume slovensko in angleško, dobi delo v pisarni. Katero zanima, naj piše na: Box 123, Ameriška Domovina, 6117 St. Clair Aev. Cleveland, Ohio 44103. ________________________ (x)
MALI OGLASI
Išče stanovanje
Iščem v najem stanovanje, 4 ali 5 sob pritličje. Kličite 431-0108. —(145)
Hiše po nizki ceni
E. 60. cesta, bungalow s štirimi spalnicami, v prav lepem stanju; tri garaže.
Myron Ave. šest prostornih sob v najboljšem stanju; garaža. Cena samo $10,900.
E. 147 St.
šest lepih sob, jako čisto znotraj in zunaj, garaža. Cena samo $13,900.
Kadar kupujete ali prodajate hišo, lot ali farmo, pokličite nas. Boste zadovoljno postreženi.
eiFfO REALTY
IV 1-SS80	820 E. 185 St.
(Aug. 2)
V najem
5 sob in kopalnico oddamo. Poizve se v Somovi restavraciji, 6036 St. Clair Ave. EN 1.-5214.	(X)
Hiša naprodaj
Colonial hiša, 3 velike spalnice, razvedrilna soba. Proda se zaradi bolezni za hitro prodajo. 20301 Ball Ave. IV 1-9305.	(146)
Hiša naprodaj
Na 1075 E. 67 St., je naprodaj dvostanovanjska hiša, 5-4, z 2 garažama za $14,000. Prodaja lastnik. Zglasite se na 1084 E. 67 St. zgoraj.
___________________ —(148)
V najem
E. 58 in St. Clair Ave., 4-sobno stanovanje v zidanem poslopju. $45. Kličite 881-7138.	(148)
V najem
Za veliko družino oddamo 7-sobno hišo, 4 sobe spodaj, 3 zgoraj, na novo dekorirano, idealno za starše in mladi par, 2 kuhinji, garaža za 2 kare, blizu Marije Vnebovzete v Collinwoodu. Oddamo ali prodamo za malo naplačilo.
BARAGA REALTY 944-6640 ali 944-4287
(30 jul, 2 avg)
Naprodaj
East Cleveland - Naprodaj je 4-stanovanjsko poslopje s trgovino. Kličite 351-3630.
(28,30, 2,4,6 avg)
zike.
Švica ima štiri uradne je-
V najem
5 sob, zgoraj, na novo de-korirane, najraje odraslim; na 6030 St. Clair Ave. Kličite IV 6-0573.	(149)
PrfjjaigFs Fharmasi'
IZDAJAMO TUDI ZDRAVILA ZA RAČUN POMOČI DRŽAVE OHIO ZA OSTARELE
AID FOR AGED PP.ESCRIPHONc Ave. K- fiStb St.. EN 1-<f" "
IZDELUJEMO in popravljamo strehe, žlebove, dimnike, ve-rsndne zastore, furneze, itd.
FRANK KURE
R.F.D. J, Rt. 44, Newbury, Ohio tel. JOrdan 4-55*3
0<I>0(}<CI>00<ri>00<^^
H. RIDER HAGGARD:
Jutranja zvezda
o<z^o<cr^o<cz^o<cz^o<ci^o<ci>o
Potuj mirno po dnevi in spi mirno po noči, bodi prepričana, da te ne bodo prevarili. A če bi te oni ali kdo drugi spravil v zadrego, tedaj sezi v harfo in zakliči ime, ki ga poznaš, kakor si zaklicala v hiši blaznega Janeesa, in mislim, da ti bo nekdo prihitel na pomoč. Gospodarji puščave, ki sem poznal vaše pradede in ki živite po moji modrosti, ta božanska gospa je v vašem varstvu. čuvajte jo, kakor je vaša dolžnost, in ko bo va‘ša pot končana, se vrnite i n poročajte. Zbogom!”
Nato je Kefer dvignil palico in odšel brez besede Tui ali Asti od njih, korakajoč skozi vrste puščavcev, ki so ukazali kamelam, naj pokleknejo in ga pozdravijo, ko je šel mimo. Kmalu nato so ga videli, kako stoji sam na nekem slemenu in se ozira nazaj. Nato pa je nenadoma izginil.
‘‘Kdo je ta mož, o kapitan, na čigar povelje se izpolnjuje usoda rodov v puščavi in kraljev?” je vprašala Asti, ko je videla, da je odšel.
“Gospa,” je odgovoril, “tega ti ne morem povedati, toda on je bil od vsega početka gospodar puščave in tistih, ki v njej prebivajo. Na njegovo besedo se dviga veter, kakor je besnel včeraj, da prikrije naš prihod, na njegovo besedo se odpirajo studenci in rodovi rastejo in propadajo. Mi mislimo, da je to duh in da izvršuje povelja neba. Daši ga vidijo le poredkoma, se mu vsi prebivalci puščave pokoravajo, kakor se mu pokoravamo mi, in gorje tistim prebivalcem mest, kakor si videla, ki ne poznajo moči, skrite pod njegovo raztrgano obleko.”
CHICAGO, ILL.
MALE HELP
Mold Makers
To maintain and repair injection molds. Also need apprentice mold makers. Steady, overtime, top pay. All company benefits,
CONTAINER CORPORATION OF AMERICA 570 E. North Water 467-6940 Ext. 285
(147)
BUSINESS OPPORTUNITY
CASSIDAY’S GOLDEN RIBS
LIP SMACKIN’ GOOD Take Out
BAR-B-QUE
Everybody’s Favorite
Will supply everything including site selection, Building plans, training, equipment and experience. Enough to expect exceptionally high income for owner-operator or for the absentee owner-invester.
Representatives wanted
Oassiday’s Golden Ribs
INC.
Write — Wire — Phone 517-753-6177
P.O. Box 1371, Saginaw, Mich.
(145)
“Hvala ti,” je odgovorila Asti. “Tudi jaz mislim, da je ta popotnik duh, velik duh, tako velik, da nočem imenovati njegovega imena. Kapitani, moja gospa je pripravljena, da odide proti Zlatemu mestu, kamor boste naju peljali.”
Dan za dnem, teden za tednom, mesec za mesecem so korakali proti jugu in zahodu skozi puščavo in sredi med četo sta jahali na kamelah zagrnjeni Tua in Asti. Nekoč so jih napadli prebivalci gorovja v soteski med divjimi pečinami, toda oni so jih odbili in nekoč so izvojevali veliko bitko z drugimi rodovi puščave, ki so bili slišali, da imajo popotniki boginjo pri sebi in so jo hoteli upleniti zase. Tudi te rodove so premagali in pobili, zakaj ko se je bitka odločevala, je Tua sama vodila napad svojih jezdecev in sovražniki so ob pogledu na njeno belo obleko presenečeni zbežali. Nekoč so tudi šotorili dva meseca v oazi in čakali, da pade dež, zakaj dežela je bila brez vode.
Naposled je dež le prišel in oni so se napotili dalje, dalje preko brezkončne pokrajine, dokler niso nekega večera postavili šotorov na nekem griču.
Ob prvem jutranjem svitu sta Tua in Asti stopili ven in sta spodaj, blizu obrežja velike reke, v kateri sta spoznali Nil, zagledali piramide in templje zlate Napate, južnega Amenovega mesta. Zahvalili sta bogove, ki so ju varno semkaj pripeljali.
Ko sta še gledali to veličastno pokrajino v rdečih žarkih vzhajajočega solnca, je pristopil poveljnik puščavcev in se jima poklonil.
“Božanska gospa,” je rekel, “naj si že ženska ali boginja, mi smo izpolnili ukaz, ki nam ga je bil dal Kefer, stari kralj puščave. Pod teboj leži Na-pata, kamor smo dopotovali po tolikih težkih mesecih, toda bližje ne gremo k njenemu obzidju, ker so že naši davni rodovi bili prisegli, da ne stopijo v nobeno mesto razen v vojski. Gospa, naša naloga je končana in naši možje mrmrajo, naj jih popeljemo nazaj v njih selišča, kjer jih čakajo žene in otroci; prebivalci Napate bi utegnili misliti, da smo sovražniki in udrli bi iz mesta proti nam.”
“Prav,” je odgovorila Tua. “Hvala vam in bogovi naj vas poplačajo. Zapustite nas in pojdite na svoj dom, a preden odidete, sprejmite dar od mene.”
Nato je poslala po zlato, ki si ga je bila nabrala s trgovanjem v mestu Tatu, in jim ga dala, da si razdelijo, velik in dragocen zaklad. Zase je ohranila le bisere in nekaj zlata. Načelniki so jo torej pozdravili in so se izgubili v jutranji megli s svojo črno četo ter izginili v oblaku prahu.
Tua in Asti sta jih gledali s hrbta kamel, kako so izginjali, nočni sanji podobni. Nato sta se brez besede, zakaj ustnice so jima bile zapečatene z upanjem in pričakovanjem, zavili v svoje temne plašče in odjahali navzdol do nasipa na obrežju Nila, ki je vodil do obzidja Napate. Pomešali sta se med potnike, šli preko poljane piramid, prispeli do lepih severnih vrat, ki so bila pokrita z zlatom, in tamkaj počakali, ker vrata še niso bila odprta. Ženska, ki je vodila tri osle, obtovorjene z ječmenom in zelenjavo, da jo proda na trgu, je začela z njima razgovor, vprašujoč ji, odkod prihajata.
Asti je odgovorila, da sta dopotovali iz mesta Meroe, ter pristavila, da sta pevki in prodajalki biserov.
“Po tem takem sta prišli na pravi kraj,” je odgovorila ženska, “zakaj biseri so redki v Napati, ki je tako daleč od morja; pravijo tudi, da mladi kralj ljubi petie, če je to dobro.”
“Mladi kralj?” je vprašala Asti. “Kako mu je ime in kje je stari kralj?”
‘‘Nista se mogli dolgo muditi v Meroi, popotnici,” je odgovorila ženska nezaupno. “Drugače bi vedeli, da stari kralj prebiva pri Osirisu pod tistole piramido, kamor ga je general egipčanskega faraona, ki vlada sedaj tukaj, pokopal po veliki bitki. O, to je čudna zgodba in jaz jo ne poznam prav dobro, ker prodajam svoje blago in se malo menim za druge reči. Toda pred zadnjo poplavo Nila je prišel ta general s tritisoč egipčanskimi vojaki in s truplom princa iz Keša, ki ga je menda sam bil umoril, pravijo, da zato, ker sta se obadva potegovala za ljubezen egipčanske kraljice. Kakor pripovedujejo, je ta kraljica ukazala, da se mora podvreči kralju v Napati in se dati soditi za svoj zločin. To je storil in kralj je v svojem srdu ukazal, naj ga obesijo na jambor svete Amenove ladje. General je odgovoril, da se je pripravljen dati obesiti, če kralj to zmore. Nato je nastala vojska med ljudstvom Napate in Egipčani, ki so jih
UMETNIŠKI NAVDIH. — Pri gradnji nekega poslopja i> Iranu je izginila navadna delavska čelada. Kasneje so jo odkrili na bazarju z vsemi okrasi, ki jih kaže na sliki.
mnogi mestni vojaki podpirali, ker so sovražili svojega gospodarja in se upirali njegovi krvoločni vladi. Končalo se je tako, da so zmagali Egipčani in uporniki, in ko je kralj padel v boju, so namesto njega kronali egipčanskega generala. Njegovo ime — o, pozabila sem ga, toliko imen ima. Prav zal človek je in vsi ga ljubijo, čeprav je čudak. Glej, vrata so se vendarle odprla. Zbogom!” Kmetica je potegnila svoje osle za povodec, se pomešala med množico in izginila.
Tudi Tua in Asti sta se pomešali med množico in odjahali po široki cesti, po kateri sta prispeli do trga, obsajene-ga naokrog z drevesi; na eni strani trga je stala krasna palača. Tamkaj sta kameli ustavili, ker nista vedeli, kam naj se obrneta, in ko sta tako neodločeni čakali, so se vrata palače odprla in skoz nje je prišla četa konjenikov v vojni opremi.
“Poglej napise na njih ščitih,” je zašepetala Asti.
(Dalje prihodnjič)
—------,0------
m
AVGUST
'm
fitr

m
mm
»ilG
mm
?M20l
Mm U
KOLEDAR
društvenih
prireditev
AVGUST
8.—Društvo Najsv. Imena fare
sv. Vida priredi piknik na Slovenski pristavi.
8.—Slovenski dom na Holmes
Ave. priredi piknik v parku sv. Jožefa.
11.	—Slov. upokojencu v Euclidu
priredijo piknik na SNPJ farmi.
12.	—Gospodinjski klub na Jutro-
vem priredi piknik na SNPJ farmi.
15.—Slov. telovadna zveza ima
svoj nastop in piknik na Slovenski pristavi.
22.—DSPB ima piknik na Slov.
pristavi.
26.-27.-28.-29.—Katol. vojni veterani fare sv. Vida priredijo svoj letni karneval in bazar na šolskem dvorišču.
29.—Slovenski farmarji v Gene-vi, Ohio, imajo piknik na Slovenski pristavi.
SEPTEMBER
12.—Štajerski klub priredi piknik na Slovenski pristavi.
19.—Oltarno društvo sv. Vida bo v farni dvorani serviralo od opoldne do treh pop. kosilo. 26.—Klub Ljubljana priredi ob 35-letnici obstoja večerjo v SDD na Recher Avenue.
26.—Vinska trgatev na Slovenski pristavi.
26.—Društvo sv. Vida štev. 25 KSKJ priredi banket ob 70-
letnici obstoja v šentviškem avditoriju.
26.—Klub Ljubljana obhaja 35-
letnico obstoja z večerjo in plesom v SDD na Recher Ave. Začetek ob petih.
OKTOBER
9.—Proslava 45-letnice ustanovitve Slov. društvenega doma na Recher Avenue.
9.	—DSPB “Tabor” priredi svojo
jesensko družabno prireditev v Slov. domu na Holmes Ave
10.	—Marijin dvor št. 1640 Kato liških borštnarjev praznuje v Slov. domu na Holmes Ave. 50-letnico obstoja.
17.—Združene podružnice Slov. ženske zveze iz Ohia prirode večerjo proslave Slovenskega dne od 3. pop. dalje v Slov. društvenem domu na Recher Avenue.
24.—Društvo sv. Rešnjega Telesa pri Sv. Lovrencu proslavi 50-letnico obstoja s slavnostnim kosilom v dvorani pod cerkvijo sv. Lovrenca. Začetek ob 11.30.
24.—Praznovanje 40-letnice delovanja organista Martina Rakarja pri fari Marije Vnebo-vzete.
30.—Slov. narodni dom na St. Clair Ave. priredi “Noč v Sloveniji.”
30.—Oltarno društvo pri Mariji
Vnebovzeti priredi kartno zabavo pri pogrnjenih mizah v
šolski dvorani.
31.-—Pevsko društvo Planina poda v SND na Maple Heights koncert. Začetek ob štirih.
NOVEMBER
7.—Glasbena Matica poda v SND
na St. Clair Avenue Jesenski koncert.
13.—Podr. št. 8 SMZ praznuje
25-letnico obstoja z zabavo in plesom. Igral bo E. Rabatov orkester.
3.—Štajerski klub priredi MARTINOVANJE v Slovenskem domu na Holmes Avenue.
21.—Pevsko društvo JADRAN
poda koncert v SDD na Waterloo Rd. Začetek ob 3.30 popoldne.
24.	—Slovenski dom na Holmes Ave. priredi ples pred Zahvalnim dnevom.
25.	—WXEN-FM, Tony Petkov-
šek Jr., priredi “Thanksgiving Day Polka Party” v SND na St. Clair Ave.
DECEMBER
5.—Pevski zbor SLOVAN poda
v SDD na Recher Avenue svoj jesenski koncert.
JANUAR 1966
30.—Dramatsko društvo “Naša zvezda” igra v SDD na Recher Ave.
FEBRUAR
20.—Klub slov. upokojencev v
Euclidu bo slavil 5-letnico svojega obstoja s prireditvijo v SDD na Recher Ave.
MAREC 1968
20.—Šesti letni banket Federacije slov. narod, domov v Slovenskem domu na Holmes Av. 27.—Glasb. Matica poda v SND na St. Clair Ave. pomladni koncert. Začetek ob 3.30 pop.
PLESKANJE - BARVANJE
HIŠ IN PROSTOROV, ZUNAJ IN ZNOTRAJ
opravimo točno po Vaši želji za zmerne cene.
TONY KRIST AVNIK
PAINTING & DECORATING 1171 E. 61 St.	HE 1 -0965

RUDY KR1STAVN1K COMPANY
5903 Bonna Avenue
Telefon zvečer HE 1-1108, podnevi pa HE 1-09S5
Popravljamo in obnavljamo domove, stanovanja, poslovne prostore. Delamo nove stavbe. • Vsa dela zavarovana. • Proračuni brezplačni.
S3

tii
I
iS
c :
l
''
S
fe
h
¥ tog r$mm
OB PETNAJSTI OBLETNICI SMRTI PREDRAGEGA SOPROGA IN OČETA
Anton
Chandek
ki je preminul 2. avgusta 1950
Petnajst let je že minilo	Truplo Tvoje zdaj počiva,
odkar si Ti zapustil nas	v hladni zemlji mirno spi,
svež spomin pa nate vedno	duša pa naj raj uživa,
hranimo kot prvi čas.	se pri Bogu veseli.
TVOJA ŽALUJOČA DRUŽINA Cleveland, Ohio, 2. avgusta 1965.
■■■■■BBsaHBian&HianHBHHai
iUEEHBnaSSHMEBBEHEHEHQiaSIHiESfflffiZHHKQMaHtrsliffii&nEHHHSEfflffiaiHiaaKaaaaiESllSHeaHSHEiEUESaai
RAZPRODAJA
2©% popusta
ANZLOVAR'S DEPT. STORE
6214 St. Clair Avenue
Od ponedeljka, I. avg, do soboše, iC avgusta
20%
popust«!
Vse cene znižane za najmanj 2091 — Kupite sedaj •“ vsa oblačila za šolo in prihranite!!! •»
■ HHHaHESnHHBBIBlHaKISBlBHKBBIMISHEiEHEHHaEEffiEHaEiS
• • • •
ŽENSKE OBLEKE, KRILA, BLUZE MOŠKE SRAJCE, HLAČE, JOPIČI VSE OSEBNO PERILO
Vsa zaloga gre v razprodajo po zelo znižanih cenah. Pridite! Poglejte si vse blago v trgovini. Dobrodošli v vsakem slučaju, pa če izberete kaj ali pa ne — brez vsake obveznosti.
DOBRODOŠLI! Dvojne zelene EAGLE ZNAMKE ob torkih.
BBflBEHBEEBilSBBBaaRi&eilSglHBBlBBflaHnESISfiiiSSHnBBSiaflBieiKBESZnSEHISRBBBIBIIB!
V VSEM RAZKOŠJU — Slika bi lahko kazala kako imenitno restavracijo v Parizu, Rimu ali Londonu, dejansko pa je le del družabnih prostorov v Houston Astrodomu, pokritem športnem stadionu v Houstonu v državi Teksas.