322. številka. Trst, v nedeljo 20. novembra 1904. Tečai XXIX. mm~ Izhaja vsaki dan. Tudi ob nedeljah in praznikih ob 5. uri. ob ponedeljkih ob 'J. uri zjutraj. Popamiene številke te prodajajo po 3 nove. (6 stotink) ▼ mnopih tobakarnah v Trstu in okolici, Ljubljani, Gorici, Celji, Kranju. Mariboru. Celovcu. Idriji, Petru, Sežani, Nabrežini, Novemmeatu itd. Orlase in aaroebe sprejema uprava lista „Edinost", ulica fJiorirm <«aJatti St. I4*. — t radne ure so od 2. pop. do zvečer. — Cene osrla'om 16 st. na vrsto petit; poslanice, osmrtnice, javne zahvale in domaći oglasi po pogodbi. »cococ^is^ TELEFOK štev. 1157. Glasilo političnega društva „Edinost" za Primorsko. V edinosti je moč ! Naročnina znaša za vse leto 24 K. pol leta 12 K. o mesece 6 K. — Na naročbe brez doposlane naročnine se uprava ne ozira. Vsi dopisi naj se pošiljajo na uredništvo lista. Nefrankovana pisma se ne sprejemajo in rokopisi se ne vračajo. Naročnino, oglase in reklamacije je pošiljati na upravo lista UREDNIŠTVO: ul. Giorgio Galatti IS. (Narodni dom.> Izdajatelj in odgovorni urednik ŠTEFAN GODINA. Lastnik konsorcij lista „Edinost". — Natisnila tiskarna konsorcija lista „Edinost" v Trstu, ulica Giorgio Galatti št. 18. Ptošno-hraniluični račun S41.6ol (Brzojavne vesti.) PORT AR TUR. PARTZ 19. Daneeoji »Matin« je priobči pori čilo svojega dopisnika iz C fu od 18 t. m., ki je govor i z vojcitn dopisnikom »Novosti« in »Norega Kraja«, ki je doBpel s »Ra^ioropnijem c i z Fort Arturja. Isti zstr-juje, da so Japonci cd početfca obleganja do danes male napredovali. Posadka je v vsem izgub la 1"» < H>0 mcž. Mn gi vojaki, ki so bili ranjeni, so ?e žs vrn l> k svojim oddelkom. S^da; je ž vil v obilici in dovolj streliva. Dop'snikje izjavil, da se zamore Port Artur držati do meseca marce. Morje f red Port Aiturjem je tedaj po» po'noma zamrznilo. Poročilo generala Steselja. PETROGRAD 1VL (Uradno). Brzojavka gecerala Steselja od 2. t. m. poroča : Srečen sem javiti Vašemu Veličanstvu, da so moje hrabre čete cd 25. oktobra do 2. novembra odbile vse isponske napade. Najs:lneji napad e bil dne 30. oktobra, toda tudi tega dne je bil sovražnik na vseh točkah odbit. Istega dne niso Japcnc več ponov li napada. Veliko mrličev je ostalo na bojišču nepokopanib. Naslednjega dne je sovražnik dvakrat peno-v i i napad, t'da oba napada »ta bila z bajoneti in ročnimi granatam odbita. Nadporoč-nik Jelš n je bil ranjen na rokah in nogah. Razpo'oženje čet je izvrstno. Težk^ je zj tj ti najhrabrejše, vsi se bojujejo kakor junaki. Japonske izgube. LONDON 19. Iz Ćifd poročajo, da so Japonc pred Pcrt Arturjem irgubili nad 70 000 mož. Sovražne čete so si sedaj zelo blizo. ČIFU It'. (Agenee Havas). M žtvo ru «ke ud eevalke torpedov »Rastoropnij« je I ežalo na neko kitajsko Erižarko, ker so po ▼eljniki japonskih torpedovk, ki so priplule v pristanišč« pretili, da je vjamejo. Uničevalka torpedov »Rastoropnij t. LONDON 19. »Standardu« eo sporočil včeraj z Tokija: Tukaj se smatra slučaj t rpedovke »Rastoropnij« v zalivu Ć fa ka kor kršenje kitajske nevtralnosti, ker ni »Rastor. pnijc pr sel tja radi slabega vre mena ampak le v izrecni namen, da prinese tja depeša. Nekater tukajšnji listi poziv jajo vlado,w naj postopa z veo stregostjo, ako bi se druge ruske ladije hotel« prit. v Ć fu. Baltiška eskadra. FAK KEBIER' i 1H. Ru-ka eekadra, ki je včeraj na južai strani ctuka ukrcala pra m g. je dants zjutraj v spremstvu denske topmčarke »Guldhorgsurd « in torpedovke »S ebjrernen« odplula proti severu. Poročila ruskih listov z bojišča. PETROGRAD 19. Ruski novinar Ncšin je dospel iz Port Arturja v C.fj. Bnojavil je »Novo-tim« dne 17. t. m. ter potrdil, da no bili vsi japonski napadi odbiti. Zaslugo, 'ia se trdnjava tako vspešno brani pripisuje Nobin poveljniku Smirnovu in njega pomoč nikom ter admrolom Wirenu, Ličinskemu in < »rgoreviču tsr generalom Kontradenku in Heliju. Da je Noš;n tendeneijozno zamolčal zasiugc generala S:tselja, prihaja od tod, ker je Steseij prepovedal Nošinu piseti v »Novi Kraj«. PETROGRAD 19. Moskovskim Ihtom po brzojavili dne 15. in 10. t. m.: Japonci prepeljujejo svoje zal ge iz L;aojaoga v Jen taj, kamor odpošiljajo tudi sveže čete, ki prihajajo iz Inkavs. Kazein tega utrjujejo Japonci črto Taitsiho. PETROGRAD 19. Dopisnik moskovske »NjvoBti Dnja« je imel razgovor z admira-1 rn Bezobrazovom, ki je potrdil, da je »Gromoboj« labko poškodovan. Z cžirom na baltiško esfeadro je admiral Bezobrazov izrazil bojazen radi vožnje po indijskem Oceanu, kjer bodo japonske torpedovke zasledovale iuske ladije. Na vprašan:e, ee bo li zamogel držati Port Artur do prihoda balt ške eskadre, ni dal Beiobrazov nobenega odgovora. Halska afera. K< LONJA 19. >Koln. Zeitung« poroča z Berolina : Angležko ruska pogajanja da se imenuje razsodiščna komisija, kateri bi se izroč la preiskava hulske afere, napredujejo gladfeo. Pričakovati je, da pr.čne komisija takoj svoje delovanje, ko se pogodba ped-piše. — Avstrijska zbornica. DUNAJ 19. Početkom seje je podpredsednik Kaiser naknadno posl. Pernerstorferja radi njegovih včerajšnjih napadov na dinastijo pozval na red. Na govor po-1. Pernerstoiferja je reagiral tudi ministerski predsednik dr. Korher. Potem ko so bile prečita ne dešle vloge se je nadcLevala debata o vladni izjavi. Po-J. Deme! je govoril o ustanovitvi i slovanskih vsporednic v Sleziji ter je vladi očital, da s'av:zira in polonizira to pokrajino. Posl. Prade je vskliknil: Ako se hočete osvoboditi, storite kakor Nemci v Inomostu. Na to je govoril pesi. Tambosi o dogodkih v Inomostu. Med govorom mu je večkrat segel v besedo posl. dr. Erler. Posl. Perneratorfdr je na to govoril proti temu, da ga je predsednik pozval na red in proti z rajanjem ministerskega predsednika ter je izjavil, da je isti njegove besede napačno tolmačil ter da imajo poslacci pravo kritikovati tudi člene cesarske rodbine. Ko sta še govorila pesi. L ndner in Sternberg je bila seja zaključena. Nemiri v Arabiji. CARIGRAD 19. O nemirih, ki so na-s-fcl: v Medini (Arabija) manjkajo podrobnesti. Iz Sirije je bilo bčja odposlanih t a nekoliko batalijonov. Italijanski dijaki t Trenta. TRENT 19. Včeraj popoludns je do spelo semkaj 14 dijakov, ki so bili spuščeni na svobodo. Na kolodvoru jih je pričakovala velika množica naroda. Brzojavne vesti. Iz ogrskih parlamentarnih krogov. BUDIMPEŠTA 19. Posl. Julij Vlassics, bivši naučni minister in Ignacij Daranyi} bivši minister za poljedelstvo, sta izstopila iz stranke. Svoj izotop sta opravičila z dogodki na včeraišaji seji. Ogrska magnatska zbornica. BUDIMPEŠTA 19. Magnatska zbornica je imela danes pod predsedstvom grofa Czakvja se;o, katere so 83 udelež li vsi členi vlade. Grtf Zel v je omenil dogodke v po slanski zborn'ci ter izjavil, da utegnejo imeti sti rerne ustavne posledice. — Grif Fran Tigvizo je prosil predsednika, naj pazi, da Be bodo vrš le ustavne f.rn.e. Nato je bil prečitan kraljev n skript, da se zaključi za sedanje, nakar je bila zaključena seja. Indijski podkralj. LONDON 19. Lord Curzon je zopet imenovan indijskim podkraljrm. Ker odpotuje v Indijo, ga je kralj včeraj vsprejel v avdijenc:. Pcrtugižka kraljevska dvojica. LONDON 19. Portugalska kraljevska dvojica zapusti, kakor je sedaj znano, London dne 10. decembra ter se poda preko Portsmoutha in Cherbourga v Pariz, k er se bo mudila nekoliko dni. Iz Pariza te vrne kraljevska dvojica naravnost v Lizbono. Makedonija. CARIGRAD 19. Še ostali trije avstro-rgreki (rožn ški častniki despejo v ponedeljek v Skoplje. Dinamit In puške v Solonu. BELIGRAD 19. Kakor poročajo >Beogradske Novine«, je bilo v četrtek najdeno v go'uaskem zalivu IS zabojev dinamita in ^00 pušk, ne ve se od kod je ta podiljatev dospela. Velika eksplozija plina. OHICAGO 19. Kakor je dosedaj konstatirano je eksplodiralo v tukajšnji plinarni is reservoarjev plina. — Pcnearečdo je 40 oseb. Osem mrličev bo že našli. Iščejo še 10 oeeb, ki eo najbrž tudi prišle ob življenje. Romunska zbornica. BUKAREŠT 19. Uradni list je priobčil kraljev dekret, s katerim se sklicuje zbornica na redno zasedanje za 15/28. novembra t. 1. Iz Hrvatske. Zagreb, dne 18. nov. 1904. Nesrečne madjareke šole, ki jim je edini namen, da pod krinko liberalizma polagema potujčujejo brvatako dec;, bo teh dni ža za htevale svoje prve žrtve. Deset let ječe ! Ni-li tj strašno ? C tatelji ee gotovo še spominjajo, kako rem svoj čas pisal, da eo nekateri mladeniči v Vukovaru poskušali zažgati tamošojo madjarsko šolo. Teh dnij ee je vršila pred kazenskim sodiščem v Osijeku razprava proti onc.eojenim mladeničem, ki niso mogli gledati, kako se v Hrvatski, v zemlji, ki so jo naši predniki namočili s svojo krvjo, gradijo madjarske šole, s katerimi bi se imela razširjati luč arpadov-sko kulture. In naše kazeasko sodišče je hitelo, da obrani tiato baje razžaljeno madjar sko kulturo, ter je obsodilo enega mladeničev na pet, druzega na tri in tretjega na dve leti težke ječe. Vseh skupaj torej na deset let ječe ! Tako se, evo, po3topa na voljo Madja-rov ! Radi Djih je bilo za kratek čas odložene zasedanje hrvatskega sabora in to le radi tega, ker grofu Tiszi ravno sedaj treba mamelukov, ki bi glasovali za njegove operacije proti madjarski opoziciji. Na brzojavni poziv odišla je torej v Bumdimpešto dična >večinac naših »štirideset* Khuenovcev naj-eisteje krvi. Ti bodo tam zastopali »hrvatski narod«. Ob takem zastopanju res ni čudno, da se v madjarski zbornici slišijo toliki silni napadi proti nam. Naša »štiridesetorica« ima namreč zamašena ušesa, ko gre za branjeoje hrvatskih svetinj, nasprotno pa ima odprta usta, ko treba glasovati za o o, kar želi iz vesti gr, f Tieza proti madjarski opoziciji. Sigurno ste tudi Vi že doznali iz novin, kakov poraz je doživela madjaronska v našem občinskem zastopu dosedaj gospodu joča klika že na Gbčinskih volitvah za I. razred. Izmed osmero izvoljenih kandidatov jih je bilo šest na listi nsodvisiega meščan-fet78, dva pa na listi velikega župana pl. Nikolića. Ta dva sta javni beležnik Fran Arnold in mestni sodnik Nikola Gavella, ki sta pa žs izjavil*, da tudi ona izstopita :'z kluba dosedanje večine občinskega zastopa. A ravno Bedaj, ko zaključujem ta l:s.L, naznanjajo posebna izdanja naših listov, da je za madjaronsko kliko še huji in neraz merno občutneji udarec s tem, da je sijajno propala tudi v II. volilnem razredu — torej v razredu, ki je takorek^č »uradniški« vclihii razred, torej v razredu, kjer bj Bami zbog 8vo'ega službenega položenja najbolj odvisni elementi. V tem razredu ni b;l definitivno izvoljen ni en ssm madjaroneki kandidat, a le en sam njih (Bulvan) pride v ožjo vol tav z neodvisnim drom. Pajo Teodorovičem. A šj tu je vse nade, da naše meščanstvo, — ki je na glavni volitvi tako odločno pokazalo, kako treba obračunati z nevrednimi ljudmi, — tudi na ožji volitvi pripomore neodvisnemu človeku do zmage. Tako imajo torej zastopniki neodvisnega meščanstva ža danes absolutno večino v bodočem mestnem zastopu. A ker je bil III. razred, ki bo volil jutri, žs popred oposici-jonalen in se spit h Madjaroni niti ne udeležujejo volilne borbe, se more reči, da po madjaronski kliki izgine vsaka sled v zastopu metropole hrvatskega naroda, v kar je bil že zadnji ča3! To oavobojenje naše prestolnice iz jarma madjaronskega pozdravi gotovo z največo radostjo ves slovanski jug. Milan. Balkansko pismo. B;ligrad, dne 15. novembra 1905. Včeraj se je eestala srbska »Nar. Skup-■ ština«, a ju'ri jo otvori kralj Peter s pre-| stolnim govorom. Pred sestankom »Nar. Skupštine« govorilo se je mnogo, da pride do razpora med obema t akejama radikalne stranke. A'.i vse te vest', ki so jih trosili oni, ki bi si želeli ; takega rtzpora so se pokazale neosnovane, ker vlada v radikalnih vrstah popolno soglaaje. To pa je velike važnosti ne samo za tok notranje srbske polit ke, ampak tudi za tok vnanje politike. Srbija, kateri je redi njenega položaja in radi številnosti srbskega plemena na slov. jugu usojeno, da postane jugoslovanski Pjemont, mora imeti eno močno stranko, ki deluje v jugoslov. smislu. Tako stranko pa ima tudi Srbija v radikalni stranki. Razpod v radikalnih vrstah bil bi lahko u?odnega vpliva na tok zdrave nac jonalne politike Srbije. Zate bo tudi govorili vedno orszporu oni, katerim ni povolji naoijonalna politika sedanje erbaie vlade, a to eo v prvej vrsti dunajski in budimpeštanski agenti. Za-libog pa tudi nekateri Srbi, katerim bi ugajalo, ko bi navstali med Srb jo in Bulgareko isti odnošaji kakor so bili — za Časa Slivnice in Pirota. Ali, kakor sem že rekel v zadnjem svojem pi?mu, ta struja nima v Srbji skoro nobenega vpliva ! V bolgarskem Sobranju se že nt kaj dni vedi živahna debata o piestolni besedi kneza Ferdinanda. In z veseljem javljam Slovencem da se zelo simpatično govori o zvezi se Srbijo, katere potrebo je knez naglašal v prest.)lni besedi. Sicer e med Bo gari šj vedno y recej ljud'j, ki mislijo, da je Bolgarska lahko mučna in — »velika« (?) tudi brez Srbije — to so oni, ki so veliki rusotobi in ni so zagnali neznanski krik žito, ker je jugoslov. omladina poslala brzojaven pozdrav Kiuro-patklnu. Ali ti ljudje v svoji Fceumni mržnji proti Rusiji pozabljajo, da ee je Kuropatkin pred 25 leti bojeval za bolgarsko svobodo, da je tuii on pielival kri za Bolgare — bil je namreč ranjen v bojih na Sipki.- Moram pripomniti, da eo najve?i šovi-nsti na Bolgarskem ravno socijalni demo-kratje, ki pa imajo svojih privržencev skoraj izključno samo v inteligenciji, ki je fctudi-rala v Nemčiji, in se tam navzela sovražtva Slovanstva. Čudni 1 udje eo ti bolgarski Eocijalni de mokratje ! Videli so v Nemčiji socijalne demokrate, pa mislijo, da jih morajo tuii na Bolgarskem imetf, ali sr"t€m ne mislijo, da je Nemčija drug1, a Bolgarska drugo in <11 je na Nemškem možno in pr merno marsikaj, kar na Bolgarskem ni! Nočem ss pačati s tsm vprašanjem natančnejše, ali konstatiram t'dkt, da ta »socijalno-demokr&tska«, bolgarska inteligencija ni našla v masah bolgarskega naroda nobenega odziva, ali protislovenska je ostala — dala se je dobro prepar.rati od Nemcev . ..! No, pustimo to ! Bod mo ^vesel', da je toliko v Srbiji kolikcr na B dgarskem onih, ki so proti vjedinjenju, le neznatno Število in da si ideja o vjedirjenju vedno bolj krči pot. To je edino zdrava narodna mise', ki tudi med Hrvati zadobiva vedno več pristašev, a med Slovenc J govorijo o vjedinjenju Jugoslovanov najbolj ja°no in glatno ravno Tr-žačani, kar je znamenje, da eo oni politično zreli in ne — strahopetni. M. Pl. Rusko-japoitska vojna. Trst, 19. novembra 1904. V kakov namen skuša portartursko broDovje prodreti blokado?! (Dopis iz strokovnjaškega peresa.) I. Ako bi portartursko rusko brodovje prodrlo blokado ia bi ubeglo v Vladivostok, imelo bi to ta pomen in to vrednost, da bi Srbska Narodna Skupščina. Beligrad, 16. novembra 1904. Daaee je kralj Peter b prestolno besedo otvoril »Nar. Skupštino«. Poslanci so bili skoro vsi prisotni, a v diplomatski loži so bili poslaniki tujih držav — Turški poelanik Feti-psša je privedel seboj celo ve3 persoDal poslanstva. V prestolai besedi je kralj spomenil, da letos Srbija prasnuje staletnico svoje svobode in da je tudi na viden način proslavila to stoletnico s tem, da se je v obnovljeni Srbiji zopet kronal kralj. Odnošaji Srb;je naspram drugim državam — izvajal je kralj dalje — so dobri, a posebno prisrSni so odnošaji z Rusijo, s katero vežejo Srbe tradicijonalne simpatije, ki so se v Srbih ša povečale, odkar ima ta velika slovanska država vojno v Aziji. Z bratsko Črno goro veže Srbijo še to, da so en narod, a tudi z bratsko Bolgarsko so odnošaji vedno bolji, kar dokazujeta tudi izmenična obiska v Nišu in Sofi;?. V preitolni besadi je govora tudi o trgovinskih pogodbah, o notranjem fioancijekem položaju, ki S3 je zelo popravil, o vojski itd. itd Z besedami: »Z B ;gom brada !« — zapustil je kralj »Nar. Skupštino«, a poslanci se* ga navdušeno pozdravljali. v Kreeansko vprašanje. tudi japonsko brcduvje potegnilo za seboj proti YTladivostoku. S tem bi Port Artur izgubil jako veliko na oblegovalni vrednosti, ojaČ 1 bi zopet po dohajanju džunk in Nogi bi sploh ne mogel — brez sodelovanja flote — uzeti trdnjave. Isti odnošaji so bili bržkone tudi dne 10. avgusta v povod, da je ruako brodovje skušalo prodreti blokado. Će t i se bil tedaj posrečil ta poskus in bi bilo brodovje edišlo v Vladivostok, potem bi imeli danes eblegovanje in blokiranje — Vladi vostoka. Ta, druga mogočna strategična oporna točka za razvrščanje ruske armade bi bila vezala — podobno Poit Arturju — še eno japonsko armado 100.000—150.000 mož. Tako bi se bila japonssa strategija odlikovala s hkratnimi operacijami na treh bojiščih : južno od Mukdena bi bila Ovame glavua vojska, Negi pred Port Arturjem in vojska pri Viadivostoku — japonska strategija bi se bila odlikovala v veselje Kuropatkina. Vladivostok bi b;l odvzel velik del bremen Port Arturju in Kuropatkinu in japonski vspehi bi bili, seveda, še le prav neznatni. Sedaj je vprašanje: zakaj so Rusi za* četkom vojne poslali v Vladivestok le štiri križarje, a v Port Artur 6 velikih bojnih ladij i b 5 križarjev ? Namen tej razdelitvi je utegnil biti ta le : 1) da s? japonsko razvrščenje pre oži v južno Mandžurijo. Ce 1 i bil Kuropatkin hotel, da se japonsko razvrščenje izvrši na vztočni strani, potem ne bi mu bilo trebalo druzega, nego da bi bil odredil nasprotno obdeiitev obeh trdnjav z vojnimi ladijami. Japonci bi bili najprej blokirali in oblegovali Vladivostok. Z eno besedo: jas hočem povdariti, da je Kuropatkin (sakor tedanji vojni minister) v eporazumljenju z admiralom Aleksejevim (tedanjim mornariškim vrhnim poveljnikom) odredil sornjo razdelitev ladij edino le iz kopno strate«?ičnih ozfrov ! To svoje mnenje utemeljujem tako-le : Vodstvo ruske vojske je vedelo, da gre Jafoacem v tej vojni pred vsem za to, da rusko silo na mtrju v vztočni Aziji napravijo hitro obnemoglo, da jo un čijo, in to še pred prhodom bak.šie tlite; take, da bi potem tudi to poslednjo mogli posamično pobiti. Kajti le na gotovo uničenje, ali vsaj obnemcglost ruske mo5i na morju bi se moglo opirati strategično udre^e v Mandžurijo japonske, naglo mobilizovane bile na kopnem I To so vedeli tudi Japonci in so morda še danes tega prepričan a, dt se mota tako r godit'. Prvi cilj japonske Birategčne operacije je morala torej res biti ruska vztočno ariiat-ska flita. Napasti so hoteli glavni del iste in ga uničiti! (To so tudi deloma zvrsili se svojim zavratnim (to znajo Japonci) napadom s torpedi na rusko H to. Op. uredništva »Edinosti«.) Izvrsivši poprave škod, ki l i jih na tem uničevanju pretrpelo lastno japotsko brodovje, še pred pr hodom baltiške flote, bi se bil mogel Togo s premočjo vreč na to poslednje imenovano fl -to (če bi se bila ista sploh še upala v vztočno Azije) in jo un čiti. Slaba blokada pred Port A rtu'jem. Iz Mukdena javljajo: Neki iz T euteina dospeli inozemec je v glavnem stacu pr po-vedoval, tevl) delavcev ae je zvišalo na 27.000. trgovca in posestnika v Šiednju ter lastni dan Antona Valentiča. je »Edinost« že javila na kratko, je slavje, prirejeno minolo nedeljo v Borštu, na čast gospodu nadučitelju Antonu Valentiču, vspelo tako, kakor je dostojno toli vzornega in zaslužnega izobraževatelja naroda, kakoršen je bil slavljenec neprestano skozi dolgo vrsto let. Poleg društva »Zvon«, ki je bilo prireditelj slavnoBti, je došlo od vseh strani prijateljev, znancev in Častilcev jubilarja. Na obedu, ki je združil slavitelje, je te poslednje pozdravil s prisrčno besedo gospod Štefan Ferluga s prisrčnim nsgo^orom, v katerem je povdarjal, kako je gospod Valentič skrbno in uzorno vzgajal mladino in jo navajal na prava pota. Ali on ni vodil samo mladine, ampak Kakor zadnji čas z vspehom boril v Zagrebu in v Ljubljani, je dospel v Trst ter se bo prihodnji torek boril z Nemcem Dietrichbergzim v velikem ruskem cirkusu Beketc\v v gledališču Politeama Rossetti. Kaže-li to tudi na knltnro! V Ptuju so zasnovali Nemci in nemškutarji tudi svoj »Miidchenheim«, to je menda nekako dekliško zavetišče. Tudi tu je — to se umeje samo ob sebi — eno tolikih središfi nemške kulture. V Ptuju pa imajo tudi velenemškega župana s slovenskim imenom Ornig. Kakor navdušenemu Germanu mora biti temu možu to svetišče nemške kulture posebno k srcu priraščeno, to pa tembolje, ker je g. Ornig tudi odrašSene. Posebno ljubeč voditelj in ob enem tudi predsednik mestnega učitelj je bil členom društva »Zvon«. Njegove nasvete si je sleherni od tega društva globoko vtisnil v svoje srce, ter si jih ohranil v navodilo. šolskega resnici vsaj sveta. In kako tesno si mož v sam predstavlja svoje razmerje do »M;i dehen-heima«, to smo doznali iz tozadevne interpelacije slovenskih poslancev v deželnem zboru Na tem lepem govoru se je zahvaljeval štajarskem. Doznali smo namreč, da je mož slavljenec solzami v očeh. Povdarjal je, da , na neki slavnosti označil rečeno dekliško žaga ganotje premaguje in da ne more dati ! vetišče kakor — svoj harem!! primernega izraza svojim čutstvom. On si' Stvar bi bila naravnost neverjetna, če bi ne prišteva nikakih zaelug, ker kar je storil, je ne bili pribili resni možje s parlamestara m je vsikdar smatral za Bvojo sveto dolžnost, ki i činom. Jedna in jedina olajševalna okolnost jo mora vršiti sleherni učitelj, ako je ob enem ; za to nekvalitikovano izjavo je, da se je mož tudi rodoljub. Sosebno zahvaljuje društvu! zagrešil na — vinski trgatvi. Na vsaki način »Zvon«, ki mu je bilo vsikdar toli milo. Naj pa nam nudi primer, kakovo cvetje poganja le dalje širi izobrazbo med narodom, kakor je tn pa tam na gredi — nemške kulture! doslej. Osobito mu priporoča, naj pridno goji izgubil je neki voznik v ponedeljek priproste narodne pesmi, umetne pa le o po- svoje perilo na poti iz Trsta v Dekani. Kdor G rs si princ Jurij, generalni komisar Nebnih prilikah, na društvenih veselici. — je našel to perilo, zglasi naj ee v ^Tiskarni Društvo se je doslej držalo te poti, na eemer Edinost« (Narodni dom), kjer dobi primerno ima veliko zaslugo njega pevovodja, gospod nagrado. kateremu poslednjemu Častita iz Veselica »Zarje«. Veselica, ki jo je priredilo rojansko pevsko drušrvo »Zarja* navzoči prirejanj minolo nedeljo v »Narodnem domu« v Bar-kovljah, je privabila mnogo občinstva in ji otoka Krete se mudi zopet v Parizu, kjer ga je vže vsprejel v avdijenci predsednik republike Loubet. Princ bi rad prepričal vladarje i-n državnike, da obsLcji tdina možna rešitev krecanskega vprašanje v tem, da se otok spoji z grškim kraljestvom. Te svoje nazore je princ Jurij razvijal pred kraljem Edvardom, pred kiaijem Viktorjem Eaaanuelom in sedaj pred predsednikom Loubetom. V tem sm;slu je deloval ludi prinčev oče, grški kralj Jurij, ko je bil nedavno na Dunaju in v Parzu. Princ Jur j zahteva Oj velevlasti, da že konečno rešijo kre5ansko vprašanje v gorenjem smislu, s:cer da sami Krečani proglasijo združenje otoka z Grško. Drobne politične vesti. Pomožnima škofoma v O 1 o-m u c u sta imenovana prelata dr. Karol NVienar in Ivan \Veinlich ter bodeta baje meseca decembra v Oiomucu posvečena. Amerikanski Hrvatje proti baronu Han delu. Razna hrvatska društva v Ameriki so v imenu 50.000 dalmatinskih Hrvatov poslala dr. P Ć.ngnju, predssdniku hvatske narodne stranke v Dal-macji, spomenico, v kateri v ostrih izraz.h protestujejo proti razžaljivim izjavam name stnika Handela ter izrazijo poelaccam svoje zaupanje. Domače vesti. Pozor ! Na današn em menifestacijskem shodu, ki obeta bili mnogoštevilno obiskan, bodo pazili na red (7 dvorani in na trgu) za to določeni reoi:tlji, ki bodo nesili modra znamenja. Tem redite jem ee mora sleherni pokoriti in ee ravnat; po dobljen h nasvetih. Zraven tega prosimo, naj se vsi udeleženci strogo vzdižujejo kakoisnjih si bodi žaljivih vsklikov, bodi proti kakemu političnemu zi stsmu, bodi proti kateri narodnosti. Ne pozabite nikar, da naš današnji namen ni. da bi proti komu demonstrirali, marveč hočemo le manifestirati za svojo pravično stvar. Vsi oni, ki bodo pravočasno Čitali te vrste, prosimo, naj razglašajo to med ostalimi udeleženci shoda. OD BOH polit, društva »Edinost«. Za današnji inanifestacijski shod. PuroSa se nam, da bodo m-r.la izvestni krog skušfili — pretvezno nam v prilog — izko- Ferluga, si ca. Po obeh govorih so slavljencu prisrčne ovacije. Na to se je oglasil za besedo Župnik- vspela prav lepo v vsakem pogledu. V ve-dekan z Opčin, velečastiti gospod Ivan S avec-. liki meri je pripomoglo do lepega vspeha tud Tudi on mora proslaviti gospoda Valeotiča dejstvo, da je blagohotno sodelovalo- tu ii kakor svečenik in kakor slovenski rodoljub, bratsko pevsko društvo »Kolo« iz Trata Vsi Z vznešeno besedo je govornik nspil slav- pevfcki zbori — možki in mešani — so i=e ljeneu in ponovile bo se ovacije. Govorili so izvajali prav dobro, ženski dvospev Parma še gospodje M. Cotič, Alojzij Goriup in P. >Z*poj mi ptičica glasno« pa je (ob sprem-Mirtelanc. Prvi je naglašal kako ima današnje ljevanju orkestra) dosegel tolik efekt, da sj 8[avje — v hipu, ko v bližnjem mestu na- ga na burno za h te vanje občinstva morali porodno sovražtvo praznuje svoje orgije — navijat . — izrecen pomen kulturne slavnosti in je I^tJtako so se mogli ponašati rojaneki proslavil okoliCanske odličnjake, ki bo pnh:- diletantje s polnim vspehom, ki so gadovi teli na slavnoBt. ki je dokazom, da smo mi z uprizoritvijo Jaka Štoke burke: >Ne kliči kulturen element. Drugi govornik ee je za- vraga!«. Namen igra je cznačen že v naslovu h*fal.l na tej napitnici in je proslavil zna- »burka«. A da je bil ta -»amen res .dosežen čajnost ter narodno cdločnost okoličanov, v polni meri, o tem sta pričala neprestani Pozival je njih, kakor tudi njihove voditelje smeh in veselost po vsej dvorani. Igra ima na vsikdar odločno postopanje. Tretji pa je polno momentov, Brečno vzet h iz domačega se svojim znanim-humorjem črtal paralelo med življenja, ki so tu pi tam tako drastični, .(a nami in onimi, ki so te dni uprizarjali v Ino- se tudi največi melanholik ne more vzdržni mostu tista barbarstva. ^eh*. Na lepem vspehu, ki ga je d sfg'a Popoludne je došel na veliko radost vse igra m n:lo nedeljo, čestitamo diletantom, družbe še velik cddelek pevskega druŠ.va pred vsem pa za našo dramatiko > Velesila« iz Skednja, ki ee je vrstilo z »Zvo nemu spisatelju. nom« v skladnem krasnem pavanju ob občem navdnšsnju. Na slavje je došlo v6č kolegov slavljenca in cela vrsta rodoljubov iz okolice, kakor oba gospoda brata Gjriupi, gosp, Joaip 1'rban- čič, gosp. Jamšek, gosp. šolski nadzornik Ne- Zveza slovenskih posojilnie v Celju ckeriraDn, gosp. Ferdinand Ferluga itd. itd. bo imela svoj redni občni zbor v eetr- Slavje 89 ;e vi šilo v gradu Mocco z njega iek dne 1. decembra 1904. ob 10. uri pred- romantiCno lego. Z vrha nad graacm imamo poludne v »Narodnem domu« v Celju sa dj ven razgled na morje iD na divjereman- sledečim dnevnim redom: 1. Poročilo odbora, t čuo gorovje in jarke proti severu in VEhodu 2. Poročilo tajnika oz. revizorja. '■>. P<_roči!o preko Boljunca in vsega Brega. Prostor okolo računskih pregledovalcev in — odobrenje grsiU je zaraščen košatim drevjem, ki nudi v računa. 4. Volitev predsednika, odbora in p letju obiskovalcu najprijetnejega hlada, računskih pregledovalcev. 5. Kazni nasveti. Vea krajina je nekako kos naše Švica in je zato posebno pripraven za poletne izlete in za prirejanje veselic pod milim nebom. Posebna udobnost je tudi, da je kraj ob železniški posttj . Zdto opozarjamo na ta kraj, ki je sedaj v las-t ntšega domačina, so ebno naša društva, ki zastopan po p( oblaščeucu. Eden in Hti po- telt rada prirejajo izlete. ; obleečenec ne sme zastipati več cego pet Priznanje »Edinosti*. Liet »Omnibua«, členov Zveze. Udeležiti občnih zborov te sine ki gA izdajajo hrvatski rodoljubi v Puli, vsaki člen v Zvezi sto ečih radrug, društev piše: »Vrla boriteljica za prava slovenskega in pododborov, toda le na posvetovanju, ne pa narola v Trstu, je slavila včeraj obletnico na glasovanju. želimo dični tova-< Občni zbor »Pogrebnega društva na toli za s u ž Po veselici se je vnela jako animirana zabava z živahnim ple?oao. V obee more l»tti društvo »Zarja« povsem zadovoljno, ker uiu je tudi ta zadnja prireditev tako lepo V Celju, dne 17. nov. 1904. Mihael V o s n j a k, t. č. prede. Opomba. Na občnem zboru ima vsaki Zvezi stoječi Člen le en glas ter sme b ti oernem z iaoju, a u js uuvisuu * i ^—-----> čitajoSega obeinsiva, ki naj, mes'o da ee hrani naše pogrebno društvo z različnimi Ž-dovskimi in spekulantnimi no- To društvo je velike v£ Med drugim se izdeluje tudi 200 000 granat pop^lLoma nove konstrukcije. Ni znano, kdo je narečn k, vendar se misli, da se izdeluje za Japonsko. rist.ti našo današnjo man fastacijo v svoje posebne namene. Prosimo naSince, naj se ne J dajajo zavajati od nikogar. Naši dolžnost je, i svojega iehajanja v jutro, da skrbimo zase, drugi pa naj sami skrbijo j riš ci, da bi skoro mogla izhajati tudi v ve- Vrdeli«. Prejeli smo iz III. okraja: Sernem zlanju, a t) je odvisno cd našega V ponedeljek, dne 21. t. m., bo imelo svoj 3G. občui zbor. važnost, za nas in naše v nemi, podpira samo svoje domače no- razmere. Ker pa se nekaj let sem na naših viuBtvr občnih zbor;li ponavljajo neke bomatije, je Odlikovanje. Papež Pij X. je podelil želeti, da pridejo jut.i ob 10. un predpo težio obol* 1? m u glavnemu uredniku dunajske ludne vsi Členi v društvene prostore ter pre- kf respondencije »D e Information«, gospodu prečijo morda namerjane nove neprijetna na- .Josipu Grafu, vitežki križec sv. Gregorja stope nekaternikov. Vsi, brez izjeme, j ridite Velikega ne bi vam še le po kičm.ih Tomaševii* Ante, glasoviti hrvatski atlet naznanjali vspehe vsakoletnega občnega zbjra. bt r.lec Avstro Ogrske, ki se je v Na svidenje jutri! bivšega zastopnika I. okraja okoličanskega v mestnem oziroma deželnem zboiu tržaškem. Blagi oče in vsa rcdbiLa naj bo uverjena, da sočutitvujejo ž njo ob tej britki izgubi vsi ; tržfcški Slovenci. ;n prvi Družbi sr. Cirila in Metodija t L j d ■ ( Eksplozija. V nekem parižisem fotograf-bljani je vplačala tvrdka Ivan Perdan skem zavodu so eksplodirale razne kemične zopet eneaek edentisoč kron kakor delež, sestavine, vsled česar sta bila ranjena foto-pripadajoČi naši družbi iz prodaje družbinih graf in ena gOBpa. užigalic. — Podpirajte, rodoljubne Slovenke, j Velika tvornica pogorela. V Budimpešti zavedni Slovenci, to podjetje in razširjajte je v sredo pogorel velik del Odelove tvor-porabo družbinih užigalic! Saj ima družba niče strojev. To je bila najveća tvornica stro-do danes od teh užigalic že 14.400 kron pri- jev na Ogrskem. spevka. i Zgorela cerkvena streha. Iz Novega Za moŽko podružnico družbe sr. Sada poročajo, da je v sredo popoludne zgo-Cirila in Metodija je daroval gOBp. Smerdel rela streha novozgradjene tamošnje rimc-ka-Anton, ker je postal Tržačan, 2 K ; ProBeški toliške cerkve. Mohorjani 7 K ; v pušici Trgovinske kavarne 2 K 6 st.; nekateri gostje kavarne Balkan Iz »Škrata«: 4 K 10 st. — Lepa hvala! >Kaj pa šteješ na prstih! se je zarepen- Blagajništvo. čil čevljar na svojega vajenca. Prvi vinski semenj v Vipavi priredi »Štej em, koliko hudobnih žen je v vipavska občina v nedeljo dne 27. novembra hiši.« 1904. Točil in kupčijo bo sklepal vsaki vino- »Nu, koliko jih je ? »Z raso gospodinjo jih je sedem«. Mojster je prijel za »kneftro«. »Ne, ne, je zaupil, dečko, jaz sem se vštel, gradnik sam, ki naj v to svrho prinese seboj eden ali veS litrov svojega pridelka za pokušajo. Semenj prične ob treh popoludne v prostorih g. J. Petrovč.ča v Vipavi. Istotam brez naše gospodinje jih je šest !« in istega dne bo ob 1. ur: popoludne deželni ^^^^^mmmm^^^^—m^ potovalni učitelj g. Fr. Gombač predaval o umnem kletarstvu. Tega predavanja se sme udeležiti vsakdo. Uljudno sa pros;, da pose-tijo ta semenj i zlasti gostilnčarji in vinotižai Književnost in umetnost. »Tršćanski Lloyd«, list za narodno gospodarstvo, izlazeći svake subote u Trstu, v velikem številu, ker pride prav veliko donosi u svom ptsljednjem broju sljedeći vinogradnikov iz Vipavskega in Gjriškega, begiti i zsoimivi ki prineso svoj izborni letošnji vinski pr <1 ;lek Sadržaj: Mornarica: Pomorska vlada za na pokušnjo in na prodaj. Cene letošnjemu Dalmaciju. — Kako rastu troškovi oko uz. pridelku eo prilično zmerne. državanja brz h parobroda prema porastu Radi par čevljev ubil gospodarja. njlhove b"ine ' — Trgovina: Trgovačko-V Rihtarovcih na Štajerskem je dne 17. t. cbrtoi muzeJ u Zagrebu. — Iz izležbe. — m. hlapec Feri. Muller radi par čevljev, ki Sastanak t g.-obrtn. komora. — Predavanje mu jih je gospodar obljubil, ubil svojega go- ° b"v' trg°vini i industrij?. — Izvoz stoke spodarja Frana Herica. Ridi tega zločina je iz CrDe Gor<>- "" Nova konzularna akade-porotno eod eSe v Mariboru obsodilu hlapca mija- — Vy*az činnosti us fedniho umlsto-na 7 let težke ječe. Obsojeni Muller je bil vaffho odboru- — Vesta, dioničko društvo svojemu gospodarju zadal 23 ran z nožem. za 'Oštriju petroleja. — Obrt: Prva hr- v , j, , ^ . . , . vatska udruga* za stolarske i dekorativne >ezgode na delu. 4o letai težak Andrej ('ebobin, stanujoči v Skednju št. -17, je celal v »Tržtskem tehničnem zavodu<. Veeraj predpiludne pa mu je padel na glavo kos železa ter ga prec j težko ranil. Pr.šel je k njemu zdravnik društva »Igea«f ki mu je dal najnujnejšo zdravniško pomoč ter ga dal potem ud vesti v bolniea'co, kjer ao ga vsprejeli v IV. kirurgičns oddelek. — 34-letni pomoiečak Fran L'ćetič, ukrcan na Lik v do ve m parniku »Persia«, ki se nahaja na opravljanju v L!i vdovem ar-zenalu, je včeraj padel z neke višine na krovu istega parnika ttr se pri tem težao proizvode u Zagrebu. — Gospodarstvo : Nova lutrijska igra na ćidorednoj i gospodarskoj podloz;. — Prva Beljačka zadruga za štednju i zsjam u Bo>n:. — Lutri ska vučenja : Lutrijska vučenja u Austriji. — Radničke vijesti: Kretanje radnika. — Iseljivanje: U Ameriku. — Iz Amerike. — Trgovačka zapisnea. — Književnost. — Svaštice. — Dopisnica uredništva. — Burzovne vijesti. »Trećanski Lloyd«, preporuča se sam po eeb:. Oj ćonoBi članke u svim strukama narodni g gospodarstva. S toga nijedan otmjeniji trgovac, industrijalac, obrtnik, po- pobil. Potom zdravniške post,je je bil pre- Pcmor£e- ne bi biti b(Z nJega- nešen v bolnišnic, fcj je bil spr.jet v IV. 1 8vr*,llta' kavane- gostione, čitaonice, ob- kirurg čni oddelek. Zdravn ki so konstatovali, d D6' štcdlonlce' obrtne * vjeresijske da so te mu pretresli možgani. zadruge, jednom rieči, svi bi morali držati Tatovi v krčmi. G>*pTrl^nski L'f7d«> Je da ore krčmarica v ulici sv. Marka št. 35 je pri- 1 ra,i' Da fnom Polju naše bududa08ti' Daše& javila včera, na policijskem komisarijatu Pri dobrfS*Dj*> koJe Je iedino Bredstvo našeg ev. Jakobu, da s> p red,i no č.j i m neznani ta- A to ie ' "»rodno gospo- tovi ulemili v njeno krčmr>. Prišli da so v krčmo skoz. neka vrat«, ki sa nahajajo mt dvor.šču. O.Ine^li eo pa seboj nekol'ko maršale, vermcutha, klobap, s'an:ne in namiznega ored a v skupni vredoott 113 kroo. Razne vesti Koliko stane moderna bitka. KajjettiU bitka pn L aojhLgu ? To vprašanje je ntki (vJa*Tit* kud), zvedente i'.računil v cekem angl«.žkem ča sopiiu na t-ltdeči naem : B tfe« le je vdele- žilo ljfoJKK) Kuaov n 150.000 Japoncev, Ako se od tega števjia odš.eje »teerve ter se računa z dejBtvom, da sj nieo mogli vsi vojaki darstvo. Predplata na »Tišćanski Lltvd« iznosi na godinu K 12.—, a n* pol gcd na K 7.— u Cflo inonarkiji au?tro - ugerskoj. Izvan Austro- Ugarske, gdje godj bilo, god šnja predp'ata izn si 20 f anaka u zhti. Novci i p sma ša'ju Be vlHsiniku i glavnom uredoiku »Tr.'ćiriBkoe: Llovdac, gosp. Fr. Kučiniću Tr-rt Va Fabio Sivero, br. P. 104 T. 24() Zadnje brzojavne vesti. Jlirevna konferenea. HAAG l'.K (Ke uter'ev birt). Kakor se naenkrat bojevati, tedaj ee lahkot zame, da s* £ovori. ee bo vršiIa dr"f?d mirovna kon je pri bi ž no 600 Rusov in SQ 000 Japoncev firenea ^tom tuli ne v slučaju, bojeva o «J0 ur. V^k vojak jeporabil 12U0 da '8e vlade V3PreJmej° predlog predsedn ka patron, torej skupno 160 mil jonov, kar e »oosevelt'. vredno - mlijtn.v kron. Tristo topov, ki s» »mška vojna mornarica. ii.Ii v bitki, je ztreljalo kak h 4 in pol mi- K1EL 11». Ob 2. uri popoludne je bila ona granat, ki -tanejo] povprečno 8 kron v prisotnosti cesarja Viljerra spuščena v torej i-kupno 36 tniiijooov kron. V tej svoti mor,e vo na ladija »Ne. Državni karcelar n s. teveda uračuojeui stroški za popravo Bu ow je imel krstni givrr, naksr je cesar pu-t in topov: po dveh ali treh bitkah, Viljem kratil lsdj) v im?nu Nemčije. Kakor je b,la ona pri L aojangu, je teka po Dfmislja ministra TodorOVlVa. prava necbbodno potrebna. Vsafc japonski dct top i n k* xx i i t- r .. . . , , J ; r , BELIGRA D 19 Dočim se vlada trudi, p !jek top ttane približno s000 kron. Veliki i ■ , , .. ,..,,. ' J r 1 da ohrani v ceokupno^ti sedanji kabinet, topovi ki branijo Port Artur, stsnejo do i x • • . . , . J J hoče m. uri S min. «o v ne^ater h mes ih sredjja loal je, tako v Bornim porodila dne 19. novembra. Prat u, Pjzi i a L vornu, čutili mo^ao, ;"> se- TržaSka borza. kund trajajoč potres, ki ra ni caDrav 1 Napoleoni K I9.0t>—19.09 —, angležke lire K — J 1 v 1 K do —.—, London kratek termin K 239.35 239.75 *Kode- Francija K 9ft.l5—9540, Italija K 95.15—95.45 italijanski bankovci K —.— —.—. Nemčija K 117.55—117.80, nemški bankovci K — — — avstrijska ednotna renta K 99.90 — 100.15, ogrska kronska renta K 98.— 98.30, italijanska renta 102103.V4 kreditne akcije K 671.50 — »>73 50 državne železnice K 649.--651.—. Lombardi & 87.— 88.50, Lloydove akciie K 720.--730.— Srečke: Tisa K 324.-328 —, Kredit K 480 — do 490.—, Bodenkredit 1880 K 305.— 315.—. Bo-denkredit 1889 K 298.— 308 — Turške K 132.— do 134— Srbske —.— do —.—. Parlžka m londonska borza. Pariz. (Sklep.) — francoska renta 98.60 °/0 Italijana ka renta 104.55, Bpanaki ezterieor 89.80 kcije otomanake banke 594.—. Pariz. (Sklep.) Avstrijske državne železni e —.— Lombardi —.— unificirana turška renta 88.17 menjice na London 251.40, avstriiak* zlata ren> 101.75 ogTBka 4% zlata renta 102. i O Lflnderbsr * --.— turške srečke 128.25. parižka banka 12.80, italijanske meridijonalne akcije 749.—, akcije Bio Tinto -.— Trdna. London. (Sklepi Konsolidiran dol* 88V* Lombardi 3", srebro 267/„ španska renta 883/4 ita lijanaka renta 104—, tržni diskont, 3— menjice m Dunaju —.— dohodki banke--izplačila bank' —.— Mirna. Tržna poročila 19. novembra. Budimpešta Pšenica za april 10.17 do 10 18; rž za april 7.90 do 7.91; oves za spril 7.13 do 7.14 ; koruza za maj 7.54 do 7.55. Pšenica : ponudbe srednje ; povpraSevame slabotno, mrtvo. Prodaja 10.C00 met. stotov., deloma /a 5 stot. znižanja. -- Druga žita 5 stot. znižanja Vreme : dež. H a v r e. (Sklep.) Kava Santos goođ av -rage za tek. mesec po 50 kg 44.— frk, za marec 44 50. H am b u r g. (Sklep pop.) ^ava Santos rp d average za dec. 36— za marec 363/„ za maj 37*/^ za september 38'/4 vzdržano. Kava Bio navadi, lcco 38—40, navadna reeina 41—42, navadna dol->- . 43—45. Hamburg. (Sklep) Sladko* za nov. 27 50 rs dec. 27.70, za jan. 27.75. za februvar 27-30 ti marec 28.—, za apiil 28.10. Povzeto. — Vreme, oblačno New-York. (Otvorjenje,) Kava Rio za bodo fci dobave, vzdržano, 10 stotink 2iiižanja. Sladkor tuzemski. Centrifugi pile, promp^a K 66.50 do 68.00, za september K —— do —,— marec-avg. 66.50 do 68.—. Concassč in Meliap i promptno K 68.30 do 69.30, za sept. K —.— d —.—, marec-avg. 68.30 do 69.30. London. Sladkor iz Java 14 6 £h. Mlačno. Pariz. Rž za tekoči mesec lo.25, za ri december 16.25, za januvar-april 17.—, za m rec-junij 17.25 (mirno.) — Pšenica za tekoči m°-sec 23.56 za december 23.80, za ianuvar-april 24.75 za marec-junij 25.15 tmiroo). — Moka za ip koči mesec 31.45 za dec. 31.60. za januvar-april 32.55, za marec-junij 33.— (mirnj). — Repično olje za tekoči mesec 45—, za* d cember 45.—, za januvar-apiil 46.*25 za maj - avgust 46.—' (mirno Sfpiril za tekoči mesec 46.75, za dec. 46.75 zf januvar - april 46 50 za maj-avgust 45 75 (miačno). Sladkor surov 88° uso nov 31 —-371;a (mirno) be) za tekoči mesec 40% za dec. 4C3/< za jan. -april 411/2 za marec-junij 42— (mlačno) rafiniraš 72—72Vt Vreme: megla. Trgovina sč zaklanimi prašiči. Včeraj je b:l.> pripeljanih na tržaški trp 160 zaklanih prašičev in 11. uri predp. po dolgi in murni bolezni, previđena .so svetotajstvi za umirajoče, v 2U. letu svoje dobe v Gospodu zaspala. Prenos zemskih ostankov pretlrage pokojnice se b<> vršil v ponedeljek, dne 21. novembra t. 1. ob 1. uri pop. v/, bolnišnice pri sv. Mariji Magdaleni v župno cerkev v Skedenj in potem na pokopališče. V Š K KONJU dne H>. novembra li>04. Anton, ove. Ernesta roj. Kraševic, mati. Ernest, brat; Jelisava, Antonija, Pavla in Marija, sestre. Ure/ posebnega naznanila. r i MALA OZNANILA [ T ! MARIJA vdova ČOKELJ Čevljarnica IV. THSTiLSiiiia7'p.IjiiTm) '«vrSuje t orno in elegan. vsakovrstna obuvala za _'«wpe, gospode in otroke. Specijaliteta: obuvalo za »ietektne noge: obuvalo p ► kopitah zad. modela. V novi prodajalnici jestvin in koionijai Petra PeterBel v ulici Gulia št. 76 je Tiloliiti vf»;ik<>vr~tiif j tatvin e kakor: kavo, ril, tfst«'t»iijf i napeijski , alsdkor, turfčno in V**lo uioko, naravno niiislo, sreće, milo, jedilno olje prve vrate po 36 nov«". — ltla:r<» vedno sveže.— TRST - Vi a Geppa št. 10 - TRST n priporoča svojo NOVO GOSTILNO] \ katera je preskrbljena " z dobrim vinom ter mrzlimi in gorkimi ~ jedili. -------- Cene zmerne. Coooooc ooocoooo Svoji k svojim ! 1 'odpisani priporoma svrjo r*logo oglja. drva. premoga in drugo razno kurjavo ter petrolfj. Pošiljanje na dom. Josip Muha, ul Cavnna (uhod ulica Ca-vazzeni »L 3). 000000003C003C0 Iv. Kopač svečar v Gorici priporoča priznano najboljše in najcenejše ♦ voščene sveče * Cenit brezplačno m Iranko. Spominjajte se Družbe Al •• vL^ = sv. Cirila g in jVletcda = g v Ljubljani in za O O =: Istro. = Posebno olje, koje je iznašel O $rtur Qodr>ig se imenuje „RES I NO L". © o o C o OOOCOOOOOOOOOOGOOOOOOOOO Podpirani priporoča svojo »NOVO PEKARNO IN SLADĆIČARNO pri Sv. Jakobu istrska ulica 12 (zravei si. šole). Vedno svež kruh. Pošiljanje na dom. Sprejema naročila in domari kruh v pecivo. Postrežba točna. Ben eclik t S u h u a Tomasoui Oiisse Trst s ikar-dekorater. Sprejeina delo na ileželi. T>e-konu ije sob s papirjem. Slikanje sob in napisov v vj«*h »Inuih in na vse načine. Ponarejen les in mmrnior. Har-v»uje |K>hittva, jmmIov itd. Vse po zmernih eenah, točno in hitro. — Delavnica: ulica ligo Foscolo štev. 19. Karle Schonberger Prva trž. brnsilnica TRST ul. S. Catcrina ji, II civilna krojačntca Naročbe in plačila po dogovoru VsahoMase iziotom24iir. _ na električno moč —— Gualtiero Cozzio Passo S. Giovanni št. 2 (vogal ulice Torrente nasproti kavarne t'hiozza izvršuje vsakourstno brušenje in poliranje. lina tudi v zalogi vsakovrstne nože itd. Tovarna kisa Brnschina & Hrovath Trst - Riva Grumula e Zaloga vinskega kisa in specijalnih kisov. Konkurenčne cene. =J(ova zaloga= ovsa in sena na debelo in drobno M. vd. Zerquenich ul. Pierkrigi di Palestrina (prej ul. delle Acque) vogal ul. Coroneo. 3van Jančar tehn. konces. zobozdravnik TRST ul. Torrente 32II. n. Delavnica za umetno zobovje. Izvršuje popolno zobovje iz kaučuka ali zlata po francozkem sestavu. Poprave v 2 urah. * rff Cene zmerne, Sprejema od S 6 pop. Najstarejša slovenska zaloga, tovarna pohištva Andreja Jug v Tr.-tu. ul. S. Lucia 18 (zadej tribunalai priporoča vsake vrste solidno izdelano. svetlo ali temno po-litirano pohištvo. Ivan Nodale ulica Stadion 10 - ima v zalogi naj popolneje priprave za ne-pregorljivo luč na pl i a* kajti z istimi se prinrant 40",, porabe. Mrežice ..Duplex", ki gore 2000 ur. —- Pripadki. V mirodilnici ALOJZIJA MERMOL 11 asi. LEBAN v Trstu, ulica Barriera vecch a 18. se nahaja velik izbor barv. čopičev. pokosti, tiskanih" pol za tapeciranje sob. olje za barve, petrolej, špirit /a žirati. najfinejši prah proti mrčesom, žveplo in modro tralico itd. itd. podaja redilneja p~aška za živino. ih I Moške in deške obleke v velikej izberi. TI Velika izbera črnih oblek Površniki, ulster, hiače. posebnost: bombažne Delavske hlače. FRAN KALASCH v ulici Ar ca ta štev. 0 (vogal ulice Sapone) i 11 i G glas. Javljamo slavnom općinstvu, da smo otvorili podrum dalmatinskih vina i rakije clropariee iz Šibenika o * * M * M M M * „f\ Trifoglio" Hiko von Perrelli TRST - u!. Valdirivo 25 - TRST (zraveit zalorc buteljk z. Hackcrja.) Izbera vsakovrstne perutnine, puranov, rac, gosij. piščancev in pidčet, divjačine ter okajenega mesa iz Prage in Gradca. — ■ ■ - Jzvoz jajc, divjačine in volovskega mesa. : * * * * * ■H Podrum: ulica Gliiozza br. /9 IS _ Q_L. in kosilo opoldne pri dobri rodbini, OOUU ul. Belvedere ali v bližini, išče iro*ipodi(*n». Ponudlie na upravo »Edinosti«. Velika prazna soba odda samost jni ^ spej > ^t. 6, I. nadstropje. najem pri Madonna del mare Tovarna plošč iz cementa in zaloga stavbenskih stvari Aristifle Gnalco v ulici S. Servolo št. 2 Plošče šestoglnte od cm. 17 za. ij Plošče štirioglate od cm. 25 za 25 Cene zmerne: 15°/0 odbitka. Na Najvišje povelje Njegov. ces. kr. apostol. Veličanstva XXXVI. c. k. državna loterija za civilne dobrodelne namene tostranske državne polovice ki je edina v Avstriji postavno dovoljena, obsega skupno 18.435 dobitkov v srotovini 512989 Ca denarna loterija, _______ Glavni dobitek znaša 200 OOO kron v gotovini kron. Srečkanje sc bo vršilo nepreklicno dne 15 decembra 1904. Srečka stane 4 krone Srećke se vdobivajo pri oddelku za državne loterije. DUNAJ, III.. Vordere Zollamtsstrasse št. 7. v loterijskih kolekcijah, tobakarnah, davkarijah, poštnih, brzojavnih in železniških postajah t:r menjalnicah. Igralni rad se daja kupovalcem brezplačno. Srečke se pošiljajo poštnine prosto. Od c. Kr. direkcije loterijsM doMa^ Tomaževa žlindra (na debelo in drobno) £ (.na ueueiu m uiuunuj < Nova krma ,,Melassit' Trgovci! i Dopisujte r sro-) jih trgovskih po- < < < C i za konje. Eilo po 20 stotink ulici HUBER >1 a d o n n i n a vole, krave, prašiče. Vreče od 50 kg. K 8. Produj* Comp. v TRSTU tev. T (nasproti fcivšem« paruemu mlinu). > > > > > slih vedno v slo- venskem jeziku in zahtevajte slo-venske račune! ! TOVARNA POHIŠTVA I&NAC KRON TRST. ULICA CASSA Dl RISPARMI0 5 MEBLOVANJE PO NAJMODERNEJŠIH ZAHTEVAH KATALOGI BREZPLAČNO. j^farodni kolek je vdobiti pri upravi „Edinost u Po visokoj kr. zemaljskoj vladi proglašena ljekovitom vodom radnicom £patovačka kiselica naravna aikaličkn muriatična litijska kiselica, vrlo bogata ugljičnom kiselinom izvr tu ) : popud kristala čisto stolno piće — Glas..viti liečnički auktoriteti prepisuju ovu kiselicu .s najboljim uspjehom ko.1 avih bolesti p obavnih organa i grkljana proti uloz ma i leumi, kod ludačnog, plučm grlenog i svih drugih katara proti hemeroidima 1 zlatnoj žili), kod boli bubrega, mjehura, kamenca, šećerne bolest«, zrnat h i nattklih jtt-i a. žgaravice i mnogih drugih bolesti. Proku-aao izvrstno i nenadfcriljivo eredstvo tod spolnih i mnogih drugih ženskih bolesti. Analiziraše ju prof. dr E. Ludvvig c. kr. dvorski savjetnik i fer. pr. f. dr. ti. Bošnjakovič. Nagradjena na mnogim velikim strnkovnim izložbama sa 15 zlatnih medalja. ,,UPRAVITELJST\0 VRELA APATOVACKE KISELICE ', ZAGREB, Ilica br. 17. Dobiva se u svim liek^rnama, trg. mirodija, restauracijama i gostionama, l^lavn » zastupstvo za Trst i Istru: Johannes Klingenberg & Comp. u Trstu ul. Giorgio Gatutti štev i4. <^ijaklurnrtvrlka BERTOL? & SBUELZ Piiizza liirrlera Tecchia i u ul. \u >va 38 (naspr. palači Salem), ponuja za zimski čas -^m fuštanj velleur z novimi risanji vul 2o novč. više kotenina navadna za rjuhe ... 1-i „ „ bela . ......1S bom rt a/.na llaneleta.....po 1S „ „ Velika zaloga žepnih rut, volnenih in svilenih ovratnic Dlakaste zimske srajce za moške in ženske. Bogat izbor najfinejšega blaga za ženske obleke, vse po konkurenčnih cenah. Filijalka ul. Nuova št. 38 > > > > > > > > > Zahtevajte pri nakupu Varstvena znamka. chicht-ovo štedilno milo z znamko „JELEN" Ono je BV* zajamčeno čisto "VB in vsake brez škodljive primesi. Pere izvrstno. Kdor hoče dobiti zares jamčeno pristno, perilu neškodljivo milo naj pazi dobro da bo imel vsak komad ime „SCHICHT" in varstveno znamko „JELEN". |)(|obiVa SC UOVSOđ! JURI SCHICHT, USTJE lia LABI. Največja tovarna te vrste na evropejskem ozemlju. y