Gospodarske stvari. Naprava gnojnih gred v prirejo rane zelenjave. M. Namen gnojnih gred je: prireja zelenjave in drugih sadežev po umetnem pregrejanju zemlje in ziaka v kratkejšem in v ranejšem letnem <5asu, kakor pa se to v prosti zemlji pod milim nebom doguati da. Gaojna greda se mora tedaj na solučnatern, proti ostrim vetrom zavarovanem prostoru napraviti, kjer se zrak tudi spomladanskemu solncu lahko in izdatno pregreti da. Da se pa zemlja in ziak pregreje, za to se vzarue črstev, frišea konjski gnoj, ki nakopičen in trdno stlačen zavreje in močno gorkoto od sebe daje. Kolikor prej se gnojna greda naredi, toliko bolj na debelo se mora gnoj nakupičiti. Grede januarja in febiuarja narejene potrebujejo po tri čievlje debelih plasti, pozneje po poldrugi do dva črevlja debelih. Se pozaeje narejene se smejo iz smesi iz gnoja in listja narediti ali celo samo iz listja, pri čemur pa je treba paziti na to, da se listje bolj na debelo nakopiči. Temu nasproti se v novejšem času tudi tako imenovaue mrzle ali hladne gnojne grede delajo brez vse gnojne podlage, ki se samo po solučnih žarkih skozi <»kna tako pregrejejo, da oziroma stroškov skoraj isti dobiček prinašajo, kakor tople grede in 8e tedaj skoio od vseh strani priporočajo. Namesto steklenih oken se lahko vzamejo okviri z oljnatim papirjein prepieženi, zlasti za rano prirejo raznih sajenik, kakor to v mnogib krajib z velikim pridom narejajo. Gnojne grede so atalne, t. j. precej globoke jame, so z debelimi deskami obite ali pa obzidane, ki se z gnojem napolnijo. Ali take niso tako navadne in se ne priporočajo toliko, kolikor preniakljive gaojne giede. Za te se jame le za poldrugi črevelj globoke napravijo. Zaboji iz debelih desk so prenesljivi, ki se nad gnoj, kteri je v jamah nakupičen, postavijo. Napravijo se tedaj črevelj globoke jame za črevelj širje in dalje, kakor je gredni zaboj, ki mora nekoliko nagnjen biti. Gnoj se naloži v čveterovoglati kup, ki je sirok, kakor jaraa. Kratki in dolgi gnoj se mora dobro pomešati in jednakomerno nakupičiti. Ko je kup guoja naložeu, se zaboj na njega postavi, guoj stepta in zaboj z okni ali deskami pokrije, na kar se greda kmalu zaČne vgrevati. Kakor hitro je najhujša vročina minila, se nanosi na guoj za pol ali tri četrti črevlja visoko dobre prsti za gnojne grede, ki mora pa skozi mrežo posejana biti. Na to se potem seje ali sadi, kar koli se potrebuje ali hoče. Ko nekoliko časa prcteče, začue greda zopet bladua postajati; da se greda dalj časa topla obdrži, se mora od zunaj zaboj z čvrstim gnojem na (lebelo zadelati in to tolikokrat ponoviti, kolikorkrat greda začue bladua postajati. Zaboj gnojne grede se iz 4 debelih deak zbije; sprednja stena je črevelj, zadnja poldrugi visoka iu obe 12—14 črevljev dolgi. Postranski steni ste spredaj pri spredneji steni črevelj, pri zadnji pa poldrugi črevelj široki in pet črevljev dolgi. Postranski steni se ob koncih z železuimi šinanii obijejo, ki tako daleč naprej molijo, da se s pomočjo luknje skozi zadnjo in sprednjo steno skozi gredo in z lesenim ključem zaboj vkup drži. Trduo zbiti zaboji ue veljajo, ker se po rabi ne dajo lahko hranjevati, med tem ko se oni po rečenem načinu napravljeni zaboji dajo narazen vzeti in jeseni in pozimi na suhem hraniti dajo. Jeden zaboj se navadno pokriva s tremi okni, kterih vsaktero je po 4—4 '/a crevlja siroko in 5 črevljev dolgo. Sipe se v klejuih zarezab, kakor postrešne opeke, jedna na drugo polože, da se more voda lahko od njih odtekati. Kolikor maujše so šipe, toliko manjša je škoda, ako se ktera ubije. Okviri ali rime iz jelovega, jelševega ali mecesnovega lesa so boljši od onib iz hrastovega, ker ae zadnji radi skrive prvejši pa ne. Najboljša barva za te okviri in zaboje je Noriinberška rndečina in laueni tirnež. Ko se je posejalo in posadilo, se rastline, da ue poginejo ali da jih nirčesje ne vgonobi, z oglenim prahom, premogovim pepelom ali peskom potrosijo. Zdaj potrebujejo grede vse skrbi. Treba jih je varovati mraza, dežja po slamuatih odejah ali zbitib deskab. Kedar solnce sije, jih je treba odpirati, pazljivo polivati, da zemlja ni prevlažna ne piesuha. Ko rastliae že visoke vzrastejo, se niorajo zaboji vzdigniti, da morejo rastlino rasti dalje. Posebno pa je tieba zaboje skrbao z čvrstim gnojem obdajati, ko se kaže, da hočejo hladne grede postati. Sicer pa to vse lastna pamet in skrb uajbolje uči vsakega. M. Biičelicam koristna rastlina. Zmajeglavka ali ivalja (Dracocephaluni moldavicuiu), ki k ustnjačam pripada, je staia davuo razširjeua jcduolctua rastlina, ki povsodi lepo raste in se labko zaplodi, ker obilno seiaena dozorja. Ta rastlina se, kakor navadna nielisa rabi, da se iz nje napravlja melisna voda, tuelisui dub, karmelitavska voda itd. Na severncm Nemškem zmajeglavko po domačia vrtih obilo sejejo. Seje sc pa najbolje po vrstah 30 centitn. Rastliue rastejo brez posebne skrbi navadno prav močno in pokiijejo kmalu zemljo. Na steblih pa 35—40 centimctrov visokib se kinalu razvije cvetje iuodre barve v obilnem številu, ktero bučelice kaj rade obiskujejo in pridno iz njih stid nabirajo. Ta bučelna paša je posebno zarad tega vsega priporočanja vredna, ker ta rastlina ravno o najbujši letni vročini meseca julija močuo cvete, ko bučelice druge paše ravno nimajo preveč. Tudi za obroblje okoli gredic se ta rastlina dobro prilega, ker se kmalu gosto zaraste ia tako grede lepo obrcbuje. Iz seruena se da olje izpresati, kar vreduost te bačelne rastliue šc povišuje. M Vrtno kolovje in ralce trpežne sforiti. Naj se kuprenega vitrijola ali hudičevega olja v vodi razpusti, tako da pride jeden del vitrijola na 20 delov vode, n. pr. jeden funt vitrijola na 20 funtov vode. V to tekočina se potem koli ali ralce polože in do 4-8 nr v nji ležati in se namakati puste. Potem se vzamejo iz nje in v senci posuse. To delo se tolikokrat ponovi, da lesovje nekoliko modrikasto plavkasto barvo zadobi, na kar se še nekoliko z apnenim mlekom pomažejo. Tako lesovje je desetkrat trpežnejae, kakor druge brez namakanja. M. Ovčji kašelj. Kašelj ovce večidel dobijo  jeseni vsled preblajenja, kdar o mokrem mrzlem vremenu jeseni na pašo gredo. Za kašljem bolene ovce se morajo v blevu pridržati in se jim vsak dan po jeden ali dvakrat za žlico čaja iz bezgovega cveta daje, v kterega se je nekaj piva vlilo ali pa uekoliko kapljic vode od grenkih mandelnov narejene. Sejmovi 21. dec. v Laškem, pri sv. Tomažu nad Velikonedeljo; 23. dec. v Brežicab.