NKSAj wmC mm u dan dounti.. 'C 'GLAS VODA" PO rofrl ff HA DOII GLAS NARODA CITAJTK. EAB No. 151 — Štev. 151. - Ust slovenskih d«lavcevr Ameriki. - Reentered as Second Class Matter September S5th 1940 at the Post Offie e at New York. N. under. of Congress of March 3rd, 187S. LETNIK LIL NEW YORK, THURSDAY, AUGUST 31,1944 — ČETRTEK, 31. AVGUSTA, 1944 Tel: CHelsea 3-1242 AMERIKANCI NAPREDOVALI 30 MILJ O klopna in motorizirana armada generala Omarja N. Bradleva je z zelo močnim in nenavadno hitrim sunkom vdarila od Avranclies proti jugu. v namenu, da preseka polotok Breton. na čegar koncu je veliko pristanišče Brest. Prvi cilj te armade je važno železniško križišče Rennes. skoro na polovici pota med obema obrežjama. Drugi oddelek Bradleyeve armade pa se je obrnil proti zapadu v smeri proti Brestu. Nemci branijo Vzh. Prusijo Na celi ameriško-angle^ki fronti be nemška črta drobi in mesto umikanja na sta no pogosto divji beg. Vrhovno poveljstvo ne pove, kako daleč je armada, ki prodira počez čt!E polotok, pa mora Jiiti že blizu Ren nosa. Podtalni radio postaja Atlantic je sporočila, da so ameriški ta/iični oddelki zavzeli Rennes in so že prišli do polovice Bretonskega polotoka. A'ko so zavzeli Reimes, tedaj so v dveh dneli napredovali 4o milj in samo včeraj 30 milj. Angleži so vdarili skozi centrum fronte ter napredovali 7 milj vzhodno od Vire ter -so presekali Vire—Conde cesto. Poročilo iz angleškega glavnega stana označuje te dogodke kot začetek velikega umikanja. ' Na tisoče Nemcev je vjetih ea ameriško in angleško črto. V desetdnevni ofenziv je bilo vjetih 22,000 Nemcev; samo A-merikanci so jih vjeli 20,000. Tretji dan svoje ofenzive od < 'anmonta so Angleži z močnim oklopnem oddelkom prišli v slikovito gorsko mestece Vire v gorati pokrajini 18 milj južno od Caumonta. 'Za pa d no od Vire so Ameri-kanci očistili mesta Villedieu- les-Poeles, Percy in Tressv-sur-Vire na črti, katero skušajo Nemci prebiti. Od Tressvo. so se Amerika n- TURČIJA PRELOMILA Z NEMČIJO Nemško gospodstvo nad Evropo je dobilo hud vda-rec, ko ci Obrnili proti jugovzhodu m'je Turčija z Nemčijo prelomila sli skozi Beuvrigriy in Bures ob severnem "bregu reke Souleu-vre, 8 milj severozapadno od Vire. Vire je sicer majhno mestece s komaj 5871 prebivalci, toda v njem se stebla 10 dolbrih cest in tri železnice. Angleži, ki so zavzeli Vire, so prišli od Le Benv-Booage, 8 miilj višje proti severu. Dru^i oddelki pa so vdaril i proti vzhodu in so pomagali napraviti past okoili Aunay^sur-Odon in Villers-Bocage. Ta mesta so ravno tako kot Vire, veleva žna železniška križišča in so za Nemce največje važnosti. Sinooi so se Angleži približali Aunavu na dve milji db cesti iz Canmonta. Oklorpni oddelki so vdrli v ViUers ioklieati svoje armade iz Gr^ke in Jugoslavije. Turški vnan.ji minister Snkrn Saraeogln je narodni skupščini stopi takoj v veljavo. Narodna skupščina je odločitev kabineta takoj potrdila. Rusko darilo Titu Kot poroča urad za vojne in-formaeije v Wajshingtonu je radio Svobodne Jugoslavije HI. julija naznanil, da je maršal Tito od Sov jet sike unije za svoj v Ankari sporočil, da je turška ! rojstni dan dobil dragocen in vlada sklenila prelomiti diplo- zelo fino izdelan meč. matske odnosa je z Nemčijo naj »« . • • .. , _ . , . , . i -uec je mrstno umetniško prošnjo Angine m da prelomi . , , ■ , . 1 *' ' 1 delo kaVKaiskih zlatarjev in no- : "Smrt- fašizmu — svo Pois nad reko See, 15 milj od A v ranches in samo deset milj jugovzhodno od Vire. Dosedaj Nemci na Breton polotoku še ji i.so pokazali prav posebnega odpora, tudi ni znano, kako močna je nemška armada, znano je samo, da so bile v obramil mi polotoka poslane si napi? I »od a narodu!" Radijska postaja k temu dodaja : "To redko darilo je znak glo boke Jjulbezfti in Vieomah 1 i i vega bratstva, ki se je utrdilo in raiTJvilo med jugoslovanskimi naro
  • . |o olx-neni tudi poklon za ju- Nenici se Še vedno najltol j bo- j naško borbo jmroslovanskega je. da l>odo Angleži s svojimi, naroda proli nemškemu fašiz-oklopnimi divizijami vdarili od i mu in za voditel.ja le veličastne Oaena in so na tem kraju zlbra-j borbe, maršala Tita." koncu fronte iso prišli do St. li močno armado. KUPITE EN "EXTRA" BONO DANES rein l>odo razpravljali, bo, kako bo mogoče postaviti učinkovito vojaško zavezniško organizacijo. či je naloga l»o, če treba tudi s si.!o obdržati mir. Stališče Združenih držav je že 15. junija pojasnil predse d n i k Roosevelt, kti je v svojem govoru rekel, da (l»o ameriška delegacija zavrgla vžak predlog za kako snper-državo s svojo policijsko silo ali kakorsuokoli priganjalno unn. Joseph C. Grew, (bivši poslanik v Tokio), Green Haekworth, Leo V. Pa svolskv, 8tartlev K. Horn-mecfc in Breekenridge I^ong — vine. 4 * Boji seibijejo po glavnih n. licah Varšave,'"pravi poročilo. "Poglavitne ulice, kjer se bi jejo boji, so: Kercelak, Belvedere trg, Puiawska in Cesta poljske armade." Ruska poročila tudi ne omenjajo, kako napreduje rdeča armada pri R-igi, kjer je že bila prebita železnica iz Litve v Vzhodno Prosijo in je v baltskih državah zajeta nemška armada od 200.000 do 300,000 mož, ki se morajo ali podati, ali pa zbeža-ti čez morje, ali pa bodo pobiti. Na najjužnejšem koncu fronte so Rusi zavzeli železniško križišče Rezefcne, 90 milj vzhodno od Krakova. Zapadno od Rezekne je bilo osvobojenih 30 obljudenih krajev, severno od Kaunas a pa nad 100 krajev. Vojaške kroge v Moskvi najbolj zanima, če bodo Nemci poskušali kak baltski4'Dunkirk", da bi skušali odpeljati zajeto armado iz Letske in Estonske. Do sedaj še nič ne izirl^da, da bi Nemci to nameravali, ruske bojne ladje na Baltiku in tudi aeroplani so pripravljeni, da potope vsako nemško ladjo, ki /!>i vozila nnrnsfeo vojaštvo iz Estonske. Rusi so okoli Risre tudi dobili več dobrih letalih, s katerih bodo mog1!! rusiki bombniki bomlbardirati nemške ladje, ki bi vozile svoje vojake v Nemčijo. V (splošnem, kot se domneva, j vsi iz državneiga departmenta; pa bo prišlo do naslednjega j Edwin C. Wilson, o bile! čitateljem dale očividen pogled nam znano. Večinoma so pa vzete v El Shatt u, pivo priob- v vsakdanje življenje v tem Dalmatinci z otokov na Jadra | oujemo danes, v naslednjih iz-j velikanskim taborišču, bi se nu in z dalmatinske obali. i dajali pridejo še druge. Slike lahko meri celo z množino ■pre da prisiljeni zapustiti s\-ojo domovino. Ta organizacija se i-memi.ie I nited Nation- Relief and Rehaibiltation Administration ali s kraticami UNRRA. Ta organizacija je že prevzela oskrbo 54,000 beguncev, največ jalo vedno več beguncev, kajti v Italijo mi v Turčijo, jih je prihajalo po 9000? od tam pa so bili poslani v Egipt. Ta tabori, ača bodo 'kmalu prenapolnjena, toda novih ne bodo gradili, ker j;e vojni dogodka tako nagtfo Jugoslovanov in Grkov, ki so j razvijajo, da je mogoče priča-sedaj nastanjeni V velikem ta- i kovati, da lx> v kratkem mno- borisču BI Shatt v Egiptu. Četo taiboriŠče Sestoji pravzaprav iz šestili ta/borišč. Šotori so raztreseni po puščavi in so j a ko čisti, imajo vse potreb&či ne, ki jih vsak dan potrebuje družina. Ta talboriNČa so do4)er dom za one, katere so naciji »in fašisti obsodili -na smrt. Po njihovem na&iita ibodo postavil* tudi po dnjgih deželah begnn-ska taborišča, kakor bodo osa h te vale razmere. Jugoslovanski begunci so nastanjeni v treh taiborišeLh in ravno sedaj jih nek parnik pe 1 je v AmerSko in bodo naistan jeni v Fort Ontario, Oswego, N. Y. Taborišče bo oeMwvano go beguncev vrnilo na svoje domove. Dolge vrste šotorov po pu-•ščavi nudi jo na prvi pogled žalostno sliko, toda poročila iz tallxxrišč pravijo, da je življenje v njih navzlic ]mšea\>>kain viharjem življenje pri vsem tem udoibno. Navzlic vsemu trpljenju so begunci dobro razpoloženi in knajo dovolj dela z gospodinjstvom, z vzdrževanjem taborišča, raznim rokodelstvom, šolami itd. UNRR zalaga begunce z vrvmi, s katerimi pletejo mreže, da bodo ž njimi nekateri, ki so po poklicu ribiči, ž njimi lovifls ribe, kadar se vrnejo na svoje VELIKANSKO BEGUNSKO lABOUSČE EL SHATT bivalstva z večjim mestom v stari domovini. Taborišča in kraji, kjer se nahajajo, so: Moses AVelis, Kgipt; EA Shatt, Egipt; E1 Ha-taiba, Eigipt; Tdlunabat, Egi.pt; Nuseirat, Palestina in Aleppo, Sirija. Največje taborišče, v katerem je 30,000 beguncev, je Eir Shatt in je določeno Lrfdjučno za Jugoslovane, ki pa so tudi v El llataibi. Grki so v Moses Wells. Nuseirat, Toluni-ibat in Aleppo so samo taborišča. za sprejemanje beg*mcev, kjer morajo nekaj tednov čakati, predno so poslani v kako izmeti štirih taborišč. Življenje je po vseh taboriščih enako, samo da ima Nuseirat boljše stanovanjske prostore in več zabavišč kot pa Eli Shatt. Družine so nastanjene v skupnem šotoru, samci in samice pa zopet v svojih šotorih. Vsako taborišče ima svojo begunsko vlado, kateri morejo moški ali ženske potožiti svoje •nadloge. Poročila iz taborišč pravijo, da Jugoslovani polagajo na svojo vlado mnogo večjo važnost, kot pa Grki. V vsakem taborišču so zadružne trgovine im kantine, v katerih je mogoče kupiti bri-tvena rezila in druge drobnarije aa taboriške izkaznice. Ofbldko in posteljno perilo dobivajo brezplačno, ravno ta ko hrano, kakor tudi droge ži- vi j enske potrebščine. Vsied stradanja in krutega ravnanja je zdravje beguncev več aili manj izpodkopano, v splošnem pa so zdravstvena poročila ugodna in nobena epidemija se še ni pokazala. V El Shatta posebno sfkrbijo na kliniki za otroke, kožne bolezni in manjše bolezni. Pet izučenih bolničark poučuje begunska dekJeta v bolniški postrežbi. V El Shattu podučuje o bol ni.-k i oskrbi tudi Miss Theresa Ke?-že, hčerka Afr. in Afrs. Frank Ker-že iz New Torka. Miss Kerže je bila pred tem ravnateljica v eni veliki dobrodelni ustanovi v mestu New Yorku. Od dne 1. julija je Director for Middle Ea«t Refugee Oanips Public Health Nursing. V slučaju da kdo resnejše zboli, in se uporabijo operacijske priprave, pošljejo bolnika v bližnjo angleško vojaško bolnišnico. Vzdrževanje taborišča, ne vštevši uradne stroške, znaša $9,600,000 na leto. Potrebnih pa bo se nadaljnih $500,000 za nove zgradbe in opremo. Taborišča upravljajo angleške vojaške oblasti UNRRA in prostovoljne pomnožne družbe. Ko bodo enkrat Nemci pognani z balkanskih držav, bodo ti begunci poslani na svoje domove, kjer bodo morali pričeti novo življenja, t ttr t XgUKpDAY, AUQUST 3.1944 GLAS NARODA" 51 st Year Xatrij |7. erery dt| ctMpt Bttordaja, ud BoUd«7«. URO TBJ1 UBT ZA ZDRCfiBNB DttŽAVI IN £AMADOf J7.—i ZA POL UTi >3JO; ZA CBTUT LBTA <2.—._ mkl 4u n«MJ Ib pruntkof. NOODA", tli ■■»■sspaes! Hitlerjevo zadnje sredstvo Ko zavezniške armade ud vseh strani z vedno večjo silo pritiskajo na Netučijo in ko je vet* najvišjih generalov dvignilo vstajo, je Adolf Hitler izdal zadnji jK)/iv poti orožje. To je zadnji obupni poizkus odvrniti poraz in držati nemški narod in podjarmljene narode trdno v svojih krempljib. Hitler je izdal ukaz za splošno mobilizacijo Nemčije in vseh podjarmdjenih de-zei. Poglavitni namen tega ukaza je dvijmiti moško silo, da do4»i kar največ mogoče vojakov in delavcev v muuicijdbili tovarnah. V ta namen je imenoval fcldnuiršala (roernga za predsednika ministrskega sveta za otorani)>o Nemčije in mu je dal oblast nad človeškimi iti niaterijaliiiuii viri vseh dežel pod nemško dbla^tjo. Goering pa je imenoval zloglasnega propagandnega mi-nistra dr. Goobbolsa za komisarja za splošni vojni napor Nemčije. Himmler ostane .še dalje vrhovni poveljnik vseh nnoijskrh in armadnih sil za fronto, da zajamOi ml in pokorščino pred naeijskimi odloki. Nemčija je že davno imela splošno mobilizacijo in tndi podjarmljene države so bile oropane moške silo in bogastva. Toda civilno gospodarstvo je na nek način životarilo, da je med narodom abstain morala na zadostni višini. Nemški narod je preeej dolgo obdržal moralo in ni kazal nobenih znakov kakega nezadovoljstva, saj toliko ča>a ne, dokler so bile nemške armade na zmagovitem pohodu. Ko pa se bliža konec in ko se Hitler pripravlja na poslednji boj, je Hitler sklenil porabita za ta boj vsako silo do zadnje mišice in bo v zadnji stiski iztisnil iz nemškega naroda zadnjo kapljo krvi, da bo njegov vojni stroj hranjen. Novi Hitlerjev ukaz določa, da mora biti vse javno življenje obrnjeno in posvečeno potrebam splošne vojne; da mora biti vsaka produkrija, ki ni izključno namenjena vojni, omejena ali pa popolnoma vstavljena; da mora biti ves veliki državni stroj popolnoma preust rojen m postavljen na odmerke, to se pravi, da morajo celo železnice, pošte in sliene drža vne ustanove odpustiti svoje osliiSbence, da se hodo bojevali ali pa delaliipo tovarnah. Vse to bo veljalo tudi za privatna podjetja v Nemčiji in po zasedenih deželah. Hitlerjeva odredba bo k splošnemu naporu za obrambo Nemčije pritegnila tudi ženske, ki so se dosedaj še precej uspešno ubranile, da niso delale v vojni i nd ust ni ji. Hitlerjev ukaz tudi pomeni, da 'bo v Nemčijo pripeljanih še več ljudi iz zasedenih dežel v prisilno dolo in Hitler jih bo tudi še več vtaknil v svoje armade, ki so že tako zelo razredčene. In da bo v resnici pomnožil svojo armado s sovražnimi u-jetniki, so dokaz ujetniki, ki so Ibili zajeti na ruski in francoski fronti iu se je izkazalo, da pripadajo deželam, s katerimi je Nemčija v vojni in da so vsled tega Nemčiji sovražni, pa so se navalic temu Ibonili, ker so za njihovimi hrbti bile namerjene nanji gestapovwke puwke, dokler ni prišla priložnost, da so se mogli podati. Vsa Evropa, v kateri gospodujejo Nemci, bo veliko vojaško talborrsee, v katerih fbodo ijudje živeli po vojaških odmerkih .in pod vojaško disciplino. Po Hitlerjevem tfkazu morajo splošno mobilizacijo izvesti najvišji naeiji, katerim je dal popolno oblast, da zatro o-pozicijo. In te olblasti se je že posluižH mesar Hoi 11 rich Himmler in je očistil vrste častnikov, ki >0 se dvignili proti Hitlerju. Nacyski dravski voditelj dr. Ley je že stresel svojo jezo nad junker je, katere je imenoval inodrokrvne svinje. In nek drugi visolki uaoij je rekel: "Dan zadnje narodno socijal i stične revolucije je prišdl; iztrebili bomo zadnje pnibtafce starega reda, ne glede na to. če «0 v sivi uniformi aii pa v civilni obleki. " Sedaj je vprašanje, ako 'bodo stari generali mogli ohra- ni4i.*t.a.ri ^ * tem1 da se Podaj0' Pa jih bodo naciji prej uničili in sledniič uničili tndi sami sebe. as Progresivne Slovenke smo organizacija zavednih, naprednih, demokratičnih žena, ki tvorimo in širimo znamstvo v javnosti in med članicami. Med nami se širi dramatika, petje, predavanje o raznih predmetih itd. Naše članice «e udej-s t vujejo pri viseh dobrodelnih akcijah, Icakor so JPO-SS; KANS: Rdeči Križ; Ruska vojna pomoč; in pri prodaji vojnih hondov. Pri zadnji kampanj j i za 5 vojno posojilo so se! Plemenita dela vsa; torej ste vabljeni, da postanete Vi ali pa V0B& ieoa> članica naše dične organizacije, da pomagate širiti naša dela. Progresivne Slovenke smo edina civilna, kuU turna in (poučevalna ženska organizacija, v katero plačuje članica samo 25c mesečno, in ca Icatero svoto se izda gmoten dar v slučaju smrti Danice. Alli je katera druga organizacija, ki more vam več dat! ? Ako ste pripravljeni postati odlikovale naše članice s tem, Članica naše organizacije, affi da so prodale čez $7,000 vojnih hočete v vašem.fcraju ustanovi-bondov med članice, za katero ti krožek Progresivnih Slovenk, delo doki naša organzacija pri-j se Vas prosi, da pišite na pod-znanje od War Finance Com-(pisano, in Vam bo rade volje mittee, Washington, D. C., s podala nadaljnih pojasnil, tem, da ibodo naslovili en vojni Visalca zavedna Slovenka bi voz z napisom 44 Progressive moralla biti članica progresiv-Httovene Women of America." nih SSovertk. Apel za Ambulančni Sklad Na zadnji konferenci Progre^ tudi od naših Gorencev, Stajer- NOVA IZDAJA ' H|mmondaT B V I T .0 V N I ATLAS V njem najdete zemljevide vsega sveta, ki «0 tako potrebni, da morate slediti današnjim poročilom. Zemljevidi so v barvah. Cena (JO centor N*r°«te pri: ".Q L A S V WM*QI>A'\ 216 West 18th sivnih Slovenk, smo sklenile, da se podst opinio ogromnega dela, in to je nabirati prostovoljne prispevke za amlbulanco, katera se (bi poslala v Jugoslavijo potom Rdečega Križa ali |>o ZOJSA ali kateri bi imel priti prvi v Jugoslavijo. Do-Uiili smo Obvestilo, da gre v kratkem Partizanska ladja iz Kanade, !ki bi vozila vse sdra-vaiibke potrebe kakor tudi ambulanto, torej še ni sigurno, in predno dobimo 'kakih uadaljnih informaciji, se gre z delom naprej, da se čimprej nabere svo-ta $:;,50!) za "FuMv Equiped" airibulaneo. Ne glede, kje živite ali koliko prispevate, vsa& dar «bo dobrodošel in se Ibodo vsa imena ;n iz 'katerega kraja smo dobili prispevki, objavili v časopisu. Izdala se bo tudi Spominska Knjiga v kateri bodo zrf»e<-ležerna vsa imena in naslovi in kolika svota je bila darovana, in se bo ta knjiga poslala v Jugoslavijo z ambulanco. Gotovo bo 'hotel vsa!ki zaveden Slovenec ali Slovenka imeti svoje ime zabeleženo v tej knjigi. Kako Ibodo veseli Vaši v domovini, ko bodo čitafli, da ste tudi Vi prispevali in pripomogli do ambulance. Narod, ki preliva kri za svobodo, tudi lahko pričakuje od nas, ki že mnogo let uživamo to. za kar se oni borijo, da jim pošljemo saj tiste potrebščine, katere so nnjmo potrebne, da. jim pomagamo rešiti njihova življenje rn da jim olajšamo trpljenje. Narod bo Vam res hvaležen, in ne glede kdo ste, aU kaj je vaše prepričanje, pri osvobodilni vojski se ne vpraša, kaj si; vrpratsa se ?e, ali si pripravljen podati življenje za svobodo, tudi med nami se ne bi smeli vprašati, ali bomo dali ali ne, ako imate res čut do vašega sdbrata ali sosestro, boste darovali velikodušno. cev, Dolenjcev, Notranjcev, Pnimortaev, Rloč^nov, Korošcev, Ribiričatnov. Žužemberča-nov, Loža nov, CerkSjanov, Ro-tarjev, Vipavcev, Irancev- Pi-včanov, Brka nov, Kočevarjev, Bircev in vseli drng-ih Jugoslovanov, 'ki se zavedate potrebe, ki je nujna. Prispevki se spremejo od vseh krajev, kakor Bo jajce prosimo, ko poiljejo sa naročnino, fju> Je Tam le priročne da m poslužujejo — uiirrgp STATES < oziroma GAJI AJDI AH POSTAL MONEY ORDER, tudi od domače fronte Cleveland. » Kdo bo drugi, k>t bo poslal dar rz daljnega kraja, ali ste vi? Za vsak dar se Vam že v naprej zahvaljujemo. Vsi darovi se pošljejo na naslov : Josie Zakra jiek, TtttKi Cornelia Ave.. Cleveland ()., ali pa na CeceHia Subel, 1107 E. 68th «t., Cleveland 3, O. Na 13. avgufi^ta 1944 se vrši veliki pi»knik in semenj na vrtu Slovenskega Doma na Reciter Avenue v Kod id, O. Ves preostanek gre v sklad za ambirf«n-co, in se Vas tem .potom vabi Tiia pioset — vse SlovrtMce iz bližine in od daleč. Za PROGRESIVNE SLOVENKE Josie Zakrajšek, gl. tajnica RAZLIČNE NARODNOSTI Visa'k, ki oita te vrstice, si naj pomisli, ako je to mogoče, kako bi fbftlo tukaj viZedmjenih državah, ako bi pričeli po nas padati bombe, in tor je k tipi I svoje angleško "plemstvo" iu po.start lord za nepoznano ceno. Odrekel se je ameriškemu državljanstvu, ko je postal angleški lord, toda istočasno >e ni f»dreke! in razveljavil ]»ravico /lo svojega (K»s»*stva in imovine v New Yorku, kjer »o cenili njegova imovino na zgoraj o-menjeno, doka j lepo ''svotico** v znesku $4<>.173,«9(>. . J-eta 1919 je od potoval h Kjedinjenih držav neznano kam, toda predno je odpotoval, j.^ u-redil svoje dokaj lepe dediščine v naši repilMiki na ta način, da naša vlada ni zamogla dobiti od njeiga davkov za dobo dvajsetih let. Njegovi dediči dobivajo najemninske doliodke za njegovo lastnino v New Yorku in tudi nlhresti na omenjeno ti-co'* redno. Naslednje poročilo, ki je bilo tO d ni objavljeno v boston-«kem dnevniku "Christian Science Monitor" dne 1«. julija 1LM4, objavljamo tem potom v prevrnili: NEW YORK, in jnlijH. — Skoraj četi-t stoletja po njegovi smrti, so newvorSke pristojne oMa sti cenile za piti-i no po-kojne^a William Wald o r t' a Astorja, na $4«.17.*5.«;M). jn ^ prepis te lastnine na imena njegovih dedičev, je država New York ddbila ^1,775.755 davkov. Ti davki so bili določeni na podlagi vrednosti zapuščine. kaikor^na je bila v veljavi. ko je v Ameriki rojeni an-srleški lord umrl v countvju Kent. Anglija, na -vojem ta-mošnjem |»os<-stvu. tako da je ta cenitev biHa manjša, v primeri s sedanjo vrednost jo omenjene lastnine 111 sedanjih to-za de vili davkov. Vsa omenjena dedšeina >0 lastnine pokojnika v mestu New Yorku. Od imenovanih davkov >0 seveda odbili stroške pogreba, dofoove in izadtke za administracijo imovine. In ti stroški znašajo le -lM>rno svoto v znesku — $630,135.00. RAZVOJ FAŠIZMA V NEMČIJI Fašizem je v Nemčiji tako hitro najpredoval, ker je med večino s-iojev prebivalstva vladalo stalno siromaštvo, tako da so ti sloji prebivalstva postali voljne žrtve raznih demagogov in potepuhov, kakoršna sta bila Hitler in Mussolini. Tako namreč čitamo v ravnokar objavljeni knjigi slavnega sooeiologa, Ericha Fromma, ki je ? klicih, da niso manj vredni od ZT "" w »d,; /ou rt;Havi111 kT1JL2ri p°d in,e- nom Escape from Feedom'1. Ako ibi Hitler živel v krogu zdrave kulture, oziroma med ljudmi, ki so zdrave pameti, bi že davno končali svoje itak malo vredno življenje, v norišnici. Toda, ker je med Nemci v Nemčiji le malo ljudi, ki so pri zdravi pameti, se je pridružil umoribolnim ljudem, kateri so Premolar j i ne zaslužijo toliko, kot govore Vas moram nekoliko opozoriti, da e je izraziV tm4š> profesor vseučilišča <"oluTi>bia, dr. Brickner, v svoji knjigi, pml imenom: "Is Germany Incurable". Ys'ed tega pa nastane tukaj pri nas. in 4imed nami*' vprašanje — je li mogoT-e naše domače fašiste in njihove somišljenike ©zdraviti, ali naj se jih pošlje v norišnice, ali pa naj še v nadalje ostanejo v javnosti kot neozdravljivi tepci \ Javnosti seveda ne morejo mnogo škodovati niti s svojim neumnim mnoin, niti s svojim smeš-nobeda- tim pisanjem v prid reakcije. Z ozirom na to zadevo i-nia krščanstvo najboljši izrek: "Odpustite (norcem), ker ne vedo kaj delajo. te JUUUko M«lUfifa *W*01snlB liU, lahko mrmčo^ ttlM i Um, 4» fa*Jo v«dpo( U moffočo, ^ ■ml ^MFftfcdfia . ATT W1 -PT OBVOmZJ iWO NA^OOIONO 6E DAKE8 in ne čakaj. te r-u -----*--"--^ -----— ejpotrebne stroške? 45 - LETNO PREISKUSNJO IMA AMERIŠKA BRATSKA ZVEZA :: AMERICAN FRATERNAL UNION :: ELY, MINNESOTA KI IMA 25,000 ČLANOV IN TBI MILJONE DOLARJEV PREMOŽENJA Organizacija je zanesljiva, nepristranska in zelo priporočljiva zavarovalnica. 21avarujte sebe in svoje otroke pri Ameriški Bratski Zvezi, ki vam nudi poljubno zavarovanje proti bolezni, nesrečam in smeti Ako je drp&tvo A.B.Z. v vali naselbini« vprašajte krajevnega tajnika sa pojasnila, Se ne, pilite na glavni i* <)M> tiA'i THURSDAY, AUGUST 3,1944 fiimwuro L i^jg^a^g^l Vesti iz slovenskih PITTSBUB6KA PODRUŽNICA SAKS VABI ITA8£JO Bliža so konvencija Slovensko - Ameriškega Narodnega Sveta. To 'bo drugi zgodovinski J 'V>godek, na katerem si bodo a-meriški Slovenci ponovno začr-taili pota in odmerili delo, katerega moramo kot prostovoljci opravljati tekom vojne, ali lako dolgo, dokler ne bo nacizem popolnoma poražen in naš narod osvobojen. Podružnica št. 3 v Pittsbur-ghu je opravičena do dveh delegatov, katere moramo izvoliti na prihodnji seji dne (i. AV-OI STA popoldne. Iv. te>;a razloga javno ajnJliram na v«e člane in prijatelje, da pridejo ^ na sejo, kjer boste dobili na-daljna pojasnila in poročilo o rtašem osvdbodtilnem delovanju. Obenem se prosi uradnike društev, »»o kaj prisj>evali za SANS, da pridejo na sejo. lako tla bomo v resni<*i izvolili vredna delegata. Naša podružnica je tekom zadnjega časa izdala 150i> članskih izkaznic, ki se razproda-jajo po $1.4)0 kot lotno članarino za 8AN8 in JPO. Polovica gre SANS za politično delovanje, druga polovica pa v pomožni sklad, katerega z.bira po Ameriki JPO. Tz tega je razvidno, da se od vsakega zavednega Slovenca in Slovenke pričakuje, da vsak prispeva ta malenkosten dar za osvoboditev in pomoč našemu narodu, ki je v tej svetovni krizi vstal od mrtvih in se dvignili na najvišjo stopinjo kulturne in politične zavesti. Izkaznice smo razdali v prodajo vsem f>rtt^burškim društvom. Iz prvih poročil je razvidno, da se karte do/5 »o raz-Wjr>r< m lajajo, ako se oseba pot rudi in pojasni ljudem pravi pomen in rafllo-ži plemenite s vrhe. One, ki imajo karte v razprodajo, pa prosimo, da pridejo na prihodnjo sejo in prinesejo natančno poročilo, da bomo videli kako stojimo. To je važno in potrebno ogledale* našega skupnega dela. Končno • apeliram ua pitts-burške rojake, da odprejo svoja radodarna srca na stežaj, da podprejo naše ameriško o-svobodilno gibanje gmotno in politično, ker to bo pospešilo znrutgn nad srednjeveškimi barbar j i. Proč z starimi izgovori, da ne i v Slovenskem domu ob 2. uri. F.OBLAK, tajnik. Slovenski vojak padel M rs. Kose Sterlbenk v Port land Mills, Pa., je od vojnega urada prejela sporočilo, da je njen sin .Joseph padci v bojih (5. junija v Franciji, to je pivi dan zavezniškega vpada. Pokojni Corp. Joseph J. Hterbenk je odšel k vojakom ■_*(>. aprila, 11>4'J 1 Himrod St., Ridge wood, L. I. Lieut. Dela-h je navigator Škadrona Navigatorjev in je biiil že na 24 poletih nad sovražnim ozemljem. Tc odlikovanje je sporočil general James H. Doolittle, vrhovni poveljnik ameriške 8. zračne sile. Ko je nekoč Lieut. Delach letel nad Nemčijo, je njegov bombnik zadel -strel protizrač-nega topa. Levo krilo je pričelo goreti. Nikdo pa ognja ni o-pazil. Ko je boiribnifc pristal na domačem letališču, je Delach za pazil ogenj, ko je pregledoval, kako škodo so topovski streli napravili. Takoj je naznanil pilotu in poklical gasilsko pripravo. Pilot je bombnik vstavil in posadki ukazal zapustiti aeroplan. Vsakdo, razun Delacha, je naglo stekel na varno, da ibi bili dovolj daleč, ako bi bil tank eksplodiral. Delach je pograibil gasilsko pripravo in jo vtaknil, ne meneč se za svoje življenje, cev v luknjo v krilu in ogenj pogasil. Predno je Lieut. Delach šel k vojakom, je bil pri trgovski mornarici. Dokončal je Brooklyn Technical High School. Njegova žena Mrs. Linda Delach živi na Himrod St., Ridge-wood, njegov oče'Marko Delach pa v Maspetliu. Njegov brat Maneo je hi 1 pri infanteriji na Havajih dve leti, nazadnje pa je bil deležen v bojih na Saipanu, kateri otok so Amerikanci osvojili. Mrs. Veronika Rnppe iz Ridgewooda je njihova teta. OBISKOVALCI CLEVELAND, O. — Zadnji čiis v tem poletju je večje število naših rojakov in rojakinj izraznih krajev Amerike obiskalo Cleveland in obenem tudi Slovenski narodni muzej. Tu in tam pridejo tudi razni drugi obiNkovaflci in si ogledajo naš muzej. Zanimivo je vedeti kdo so bili ti obiskovalci in odkod. Naj navedem imena onih. ki so se registrirali v muzejsko spominsko knjigo, ti so: — Louis Prohaska, Joseph Maek, Rudolf Sliva, Ernest Pokornv, od Czech Teacher'.- Assn., iz Clevelanda: Mr. in Mrs. Joe Skufea, Scofield. Utah; Frank in Anna Gačnik. Cleveland, O.; Anna Repnik, Yukon, Pa.; Fr. M. Jaksie in Frank T. Komar, Cleveland: Mr. in Mrs. Frank Kovaeh in Patty, Imperial, Pa.; Frank SpendaH, Windsor, Ont., Canada; John Novak, Carlen ville, HI.; Frank in Matilda PauJiich, St. A'libans, N. jST. Anton in Mary Jordan, Mill vale. Pa.; Louis Ix>patic, Steel-ton, Pa.; Frank Steibly in Tx>-uis Robson, Sharon. Pa.; Jennie in Frances Koritnik, G>i(l-bert, Mfinn.; (Erna, Viololt in Ann Rnparcicfli, Chisholm. Minn.; Marv Gorišek. Brownsville. Pa.; Mary Pesut, Pittsburgh, Pa.; Anton in Helen S. N. MUZEJA Kastigar, West All is - Milwau kee, WiLs.; Theresa Skrabe, in Jennie Zaman iz Brooklyn, N. Y.; Julie Peterne! in Josephine Gruden, Cleveland; Julia Zupančič in Anna Traun-er, Indianapdlis, Ind.; Mrs. Mary Lmnbert, Washington, D. C.; Mr. in Mrs. Louis Cliaii-gle in Mr. in Mrs. John Nemec, Bridge villi e. Pa.; John in Mary Peterka, Cleveland, O. Kadar Obiščete Cleveland, pridite si ogledat še naš Slovenski narodni muzej v S. N. Domu na St. Clair Ave. Muzej še ni tako velik, da »bi se mogel kosati z raznimi ameriškimi muzeji, ampak kar imamo zbranega je naše—Slovensko in nekaj hrvaškega in na to zbirko, ki je sicer skromna, smo vsi lahko ponosni. Z leti se bo povečala in »imeli bomo nekaj od ličneca arhiva, 'ki bo zanimalo marsikoga. Obn&ovalci iz zmiatnjih na selbin lahko vidite muzejsko razstavo vsaki čas, ako pridete v S. N. Dom in vprašate tajnika Mr. John Tavčarja, da Vam pokaže, kar bo rad storil. Isto-tako tudi oskrbnik. Torej do brodošli obiskovalci S. N. Muzeja ob vsakem času! Erazem Gorshe. VSEM JUGOSLOVANSKIM STARŠEM! TO JE KNJIGA, KI JO BOSTE RADI IZROČILI SOSEDU, DA JO PREČITA THE INCREDIBLE TITO Man of the Hour V angleščini izpod peresa slovitega pisatelja Howard Fast-a Povest o bojih Jugoslovanov za svobodo, o čemer ni bilo pisano še nikdar poprej. "Najbolj razburljiva povest v 27 Mh!" Stane 25c v uradu — 30c po pošti. Jo nlofi teh kil j Ulic seto omejena, je priporočljivo, d« polljlt* amroOlo prej ko nofoCc. K naročila priloHte ▼ dobrem zavitka (Zdruienife drUv). — NaroČite lakko pri: KNJIGARNI SLO VE NIC PUBLISHING OOMPANY New Yea* It N. X Danes sluzi v vojnih silah Združenih držav na desettiso-če sinov In hčera južnoslovan-skih staršev in nahajajo se na oddaljenih frontah Vzhoda ia za zmago nad tiranijo nacizma in fašizma in za vzpostaivljenje svobode in pravice med ljudstvi in -narodi. Mnogi naši vojaki, ki sluSijo pod slavno za-s-tovo prog1 in zvezd in ki so sinovi in hčere naših jtnžnoslovanskih staršev. fo pokazali hrabrost in odličnost ter so prejeli od ameriških vojnih oblasti mnogo uglednih odlikovanj in priznanj, kar med nami ne sme J>iti pozabljeno. - Združeni odbor južnoslovan-skih Amerikancev s tem apelira na vse one starše, katerih sinovi, afli pa h£ere, so bili odlikovani v ameriških vojnih si lah, ali pa so že padli v bojo, da nas piwneno obveste o tem. ker ta odbor -žeK ohraniti in zbrati vse podatke o njihovih junaških zaslugah, kar bo ▼ trajen spomin na§im padlim in odlikovanim sinovom in Meram. Vse izčrpne podatke poSljite na naslov: The United Committee of South Slavic Ameri-lcara, 1010 Park Avenue, New [York, 28, N. T. 1 Y podatkih naredite ime in priimek odlikovanega ali padlega rojaka ter imena roditeljev, vipsto odlikovanja, vojaški čin, kraj rojstva, starost vojaka, kje je padel in v sin čaju odlikovanih pa navedite zasluge, radi katerih jebil — ali bila — odlikovan, kakor tudi zadnji naslov vojaka. PRISPEVKI ZA SANS V tem listu je ±e bilo nekaj-krat poročamo, kako se mlada Mi&& Josephine Pealiel i z Ridgewood, K. Y., zaveda narodnosti svojih starišev in ji je tudi dobro znano, skozi kako veliko trpljenje hodi narod, iz katerega sta prišla njuna stariša, zato pa se z veliko vnemo vdejstvuje pri obiranju denarja za SANS. Forocano je 'bilo, da je na ''Slovanovem" pikniku prodajala prve partizanske zvezde in je tedaj za SANS nabrada tepo vsoto Pa to ji se ni bilo dovolj. Hotela je za. SAJSTS še dalje de4o-cati in je prodajala zveade in je pred dnevi dobila čisti preostanek za prodajo zvezd — $19.05, kateri znesek je izrooHa "Ola*nj Naroda*', da ga pošlje SAXlSr. Kako lepo je od mladega dekleta, da se zavzame s tako ve-Jiko vnemo za tako narodno stva r. Za SANS pa se zanimajo tudi drugi na^i ljudje, ki ?ii<*er žive blizu New Yorka, pa vendar ne tako blizu, da bi ningii |>riliajati rta nat>e prireditev. Tako jo Mrs. Mary Fronetie iz MianviUe, N. J., naroT-ila pri Mr. Vav^K>tieu dve zvezdi in ])ok»!n za pHemenito stvar in gledali. da na ta ali oni način zibe-rejo kaj denarja za SANS. Marsikateri si misli, da je naselbina premajhna, da bi kaj agitiral v ta namen, toda vsak najmanjši znesek je dobrodošel. Tudi majhni zneski, nabrani po vječ naselbinah kiončno prinesejo lepo vsoto. Miss Peshel se je tudi takoj odzvala pozivni ZOJSA za nabiranje knjig in šolskih potrebščin za jugoslovanske otroke v begunskem talborimni v Egptu ter je v urad ZOJSA prinesla 16 knjig, ,'10 tablic, 5 me ni/1, 24 zvezkov pisalnega papirja. 3 svežnje svinčnikov, 50 slikarskih svinčnikov (crayons) in nad 150 drugih svinčnikov, peres in brisalk. Bratje in sestre, pojdite na delo Ln za zgled si vzemite malo Josephine Peshel iz Brook-lyna. Poročevalec. New York. N. Y. Naznanilo in Zahvala Z bridko, neutolažljivo tugo v xvojem sr«-u naznanjamo sorodnikom. prijrttHjpni in uianmn. «la jf z h «l«mn»kra»'ijo iai svobodo človeštva daroval svoje ndado «vi jen je i»ajinn;i»TCel je v prezgodnji Kn>li v trtaromti '£> let. Tvoja Mnrl nuin je v jpf zysekala ^lolN>ko in skeleti* rano, ki ne Ini uilubir zacrlji-ua. Pai«* siit-r |(of-ir»i*. mistnin unirja. |nt ve«!i. <--iiioč, ki S4> mi jo nudili v dnevih moje iuijv»-eje Invest i. N-»jt»«d j |»a sem bilsi vinjena, ko je prišlo toliko ljudi na po«rH*io nrnšo. ki j»* l>ila z»ewma s tako minljivim ei-rkveiiini opravilom. Za vse to se moram prav iskreno -/.ahvaliti našemu župniku Rev. HJu IVIriiii. 1'rav iskrena tavala. K- župnik in ravno tako prelei>u hvala vseuil VALENTIN in MARV KOBILCA, rojena PAVLIC, stari»i; tete, bratranci, »estrirne in več drugih sorodnikov. Kidgevtoud, L I.. X. V., 1. avgusta, 1P44. Smrt na Zapadu V bolnišnici v Dol Nor te, Colorado, je julija umrl Frank Je ram, ^ta>r 69 let. Rojen je bil 5. oktobra 1875 v Jugoslaviji. V Ameriko je prišel še kot mlad mož in je deJal v rudnikih in v kovačnici. V Clorado je 'živel kakih 3H let in zadnje tri zime v Wa^senbauxu. Okoli deset let je živel v okolici Del Norte, je iskal rudo, hodil na lov in U»-vil ribe, ker je imel š}»ort zelo rad. Njegova žena je umrla leta 19o vseh krajih, kjer je živel. Bil je jako prijazen in vsled svojca športa je k sebi privabil vedno mno-J?o prijateljev. Pokopan je 1«1 na pokopališču v De4 Norte. (CapuAca lwSer Mrs. Harold Rhodes, sina Edvarda, dve vnukinji. ena je pri WAVES, v starem kraju pa več sorodnikov. Ke pozabita krvavečega naroda v domovini! — Pošljite Vai dar še danet Slovenskemu Pomožnemu Odboru. 1840 W. 22nd Place, Chicago, ni. DRŽAVLJANSKI PRIBOČNIK KrJUoi daj« poljudna MrodUt, kako p—tati iMriK drtaTljan. (T rtui mm*} Om M mm/m Dobite pri Knjigami Slovenic Publishing Co., 216 West 18tb Street New York 11, N. Y. * . -imajo velik uspeh. t p mm PROSIM! Rojake iz vseh Združenih držav, da še nadalje pošiljate knjige.za vojne ujetnike-Slo-vencc. Opominjam pa, nikarte pisati svojega naslova, ali kaj drugega v knjigo, kjer to zadržuje cenzurni urad, in ako je samo podpis, iztrgajo list ven, in knjiga je uničena. Toraj, prosim, nikakej?a pisanja, ne pozdravov, ne naslova iz domovine, ne vašega inaslova, ker imamo preveč dela trgati Jiste iz knjige. Prosim -upoštevajte to. in pa: prosim za KXJI0E! Rev. Pins J. Petric. O.F.M. (VI St. Mark's Place, Now York 3, N. Y. : =r-- ='- z-zz^zs; - SEDAJ LAHKO DOBITE I LASTNOROČNO PODPISANI KNJIGI pisatelja Louis Adamič-a ZAOKMO $2 ^ ZA ZVKZEK 1 "Two Way Passage" V tej haji|l, U Je iMUs pcMmit viep ■■fijikrti innfc. dfc-|e piflfttelj DMsvet, kako bi bilo mtozoie p* leifanjl vojni >—f H erropakijB narodom. Ii mh evropskih driar, tudi is JagotUriM M pr»U Baadjend ▼ Ameriko in pinpli partami najbolj n-pnfci li apjbocoteiio dri»« nm sveta. SedoJ Jo pHicl kmo. 4m ZdraicM drlsre pomagajo narodom, ki m Hm p—jfill do njihovega lijaja in moti. Pot na dve etraoi — kakor M se mogel aariov knjige piwtoiltl iz nckUioe — Je M* ouUra knjiga te Jo ki rane angleike. "What's Your Name" "Človeiki rfiirnl an uprrtooja U ao tUe mh —Ilije—T . . 6- tenje le knjige Je bogato plačano."--Tako se Je tsraiil veUU smeri Uri dnevnik o tej knjigi Pri naroflbi ae poslužite naslednjega kupona PoftUam Manor Order sa f.............. ■ podpiseao(i) knjlgo(l): Mole Ime ........................................ k, nllca ali P« St................................. la dztava................................... *Glas Naroda" 216 W. 18th STREET NEW YORK 11, N. Y. ■GLAS NARODA". THURSDAY, AUGUST 3,1944 V9IAHOTLIKN L. UW PROKLETfl Spisal EMILE RICHEBOURG Iz francoščine prestavil J. L. I Nekaj malega o Kapitalizmu Napisal za "Glas Naroda'9 - M. K. -• (ZaJdjticetk.) —■- (90) Gospodična Lavra je bila. seveda prav lepa deklica. Po nesreči pa je bil njen značaj prepodaben značaju njene matere. Imela je mnotgo duha, a malo «rca! Znala je torej bas tafeo preudarjati, kaikor njena mati. Na Vsak način si je hotela pridolbiti mladeg-a grofa, in to ne le iz častilakomnosti, da bi postala grofinja, nego trudi iz 1 julbezni! IVila je namree do ušes zaljubljena v svojo žrtev! Mitadi plemenita! se je dal lloviti v mreže, ki so mu jih nastavljali ljubeznivost baronice matere ter žarni pogledi njene hčere. Obes ta bili bas na tem, da bi grofa privedli do te#a, da 'bi Lavro zafcrnuibil, ko se gospodična d'Aitfeuille povrne iz penzijonata v liišo svojega varuha. Ze v prvem začetku je bila jako ljubo sumita. Zakaj položaj se je bil mahoma izpremenil. Mladi grof, ki se je upiral >koro leto dni temnim, žarečim Lavrinim očem, je bil prema gan takoj po prvem (boječem pogledu tblondinke Valentine. Lavra je storila vse, da ibi ji ne ušla njena žrtev. I IP^H HT . . . A le prehitro je morala spoznati, da se nima nadejati ničesar več. Poloti se je sovraštvo. Bilo je to skrito, neizprosno, brez-milostno sovraštvo. Kmalu potem je grof Bru3sieres prosil VaJentininega varuha, da mu da deklico v zakon. Drugega ni bilo pričakovati. Lavra je znala svoje veliko sovraštvo mojstrsko slkriva-ti v svojih prsih. Valentina je bila sicer odgovorila svoj<*mu varuhu, da se noče možlti. Že so vstajali zopet upi v Lavri nem srcu. Po nesreči pa je bila Valentina grofa zelo vnela za se. Lavra je potemtakem morala spoznati, da se mora odpovedati vsem sebičnim svojim načrtom ter da je zanjo izgubljen za vedno! 2. Nekega dne je govoril Lucijan svojemu očetu o ljubezni, ki jo čuti za gospodično d'Arfeuille. "Kaka neumnost!" reče zaslužni uradnih. 4'Ali ne veš. da je gospodična d'Arfouille ena najbogatejših deklic iuj Francoskem I" 4'To prav dofcro vem," odgovori mladi mož, "a gospodična Valentina Ijufoi mene/* "Kako li to veš T" "Ona mi je sama povedala." Oče ostro pogleda svojega sina. "Lucijan," izpregovori pdtem, * * ti vendar nisi uporaibljal prilike, da si govoril Valentini o ljul»ezni, ko je kot prijateljica obiskovala tvojo sestro?" Mladenič/za rdi ter povesi oči. 4<^e si to storil, potem to ni bilo prav," nadaljuje strogi mož. "Da, jaz ponavljam, ti nisi prav storil! Na mojo prošnjo, in, da naredi tvoji sestri veselje, je baron Bierle, dovolil, da njegova nečakinja lahko hodi k nam. S tem mi jo je nekako zaupal in jaz sem takorekoc odgovoren, kaj se godi v moji hiši. A zdaj je to baronovo zaupanje izdano, in ti si svo-jetga očeta napravil sokrivca sla/bemu dejanju, ki ga ne odobravam, temveč zametujem, zaničujem! ..." "Oče, oče!" mrmral je mladenič. "In zdaj mi povej, (kaj se je zgodilo; jaz hočem vse vedeti! Govori!" Mladenič mu ni zamolčal ničesar. Gospod Luranne je bil ves iz sobe. Njegova prenežna vest mu je kazala to, kar se je bilo prigodilo, v hujši luči nego je bilo v Lstini; zatorej se mu je zdela krivica sinova prevelika. Bilo je Luranne-u v tolažfbo, da nista njegova otroka pri tej utvari delovala iz sebičnih namenov. Zahteval pa je od njih, da takoj popravita to, kar se je zdela fcrivica. "Meni je več na časti, nego na vsem!" je dejal svojima otrokoma. "Vidva eta delala neumno in lahkomiselno. Bogastvo Valentinino te je moralo odvračati od zveze s to deklico. Ti si ji pa6e govoril o ljubezni, kalil si njen srčni mir, iu tako delo je kaznjivo! Ali (bi se nam ne očitalo lahko, da si izkušamo po zvijačnosti pridobiti premoženje?! . . . Ze sama misel na to me stresa. Kaj bi si mislil o eni ceni. Imeti hočeš zasil oin'1 ki v svojih delavskih uniali. V Rusiji jih ni. niti v Nemčiji. V Rusiji je država delodajalec in delavski odbori a.li sovjeti so državne ustanove. Jaz pa trdim, da mora biti delavski zagovornik neodvisen od delodajailca. Kom-panijska unija ne more biti popolnoma neodvisna. Delavski sovjeti v Rusiiji so "kompa-nijske unije". Delavec mora i-meti svobodo štrajka, če vse drugo nič ne pomaga. V Rusiji te svolbode ni. V Kaisiji je kapitalist vlada, toraj najvišja oblast v dežefli, čez katero ni instance. Pri nas je kapitalist pod vlado, katero si je narod izbral, ki je narodu odgovorna. Res, tudi ruska vlada je odgovorna narodu, ker jo je narod izbral, toda ruska vlada je istovetna z ruskim kapitalizmom, in čim uspešnejši je njen kapitalizem, tim uspešnejša je vlada, za kar zasluži vlada pohvalo, čeprav morajo posamezni delavci in vsi skupaj donašati žrtve. Tudi delavci so za to pohvaljeni, toda od pohvale ni nihče niti sit, niti oblečen. ari pohvala ne olajšuje pretežkega dela. Vendar pona-Ijam, da je za Rusijo državni kapitalizem v.njenem sedanjem stanju razvoja najboljši. Ko se Ibo narod izuril v delu, ko bo bolj poučen, ko bo začel samo stoj no misliti, si bo sam preuredil svoje razmere, kakor ibo hotel. Za sedaj ruski narod ne pozna kaj boljšega od tega, kar iima, zato je s tem zadovoljen. Vse svoboščine, katere zahtevamo mi, moremo dmeti edino le v skladu s privatnim kapitalizmom, ki je pod strogo kontro io vlade, izvoljene po Ijurstvn itn njemu odgovorne, brez ozira na morebitne nedotakljive osebnosti, ki so mogoče slučajno na vladi, in H so ravno zaradi te nedotakljivosti izven Zakona. Taka nedotakljivost je flrila nekdaj svojstvo kraljev in carjev. Kdor si jo izrecno ali pa dej-stveno dandanes lafeti, je enak samodržcem, čeprav je njegov naslov drugačen. V Rusiji ne moreš kritizirati Stalina ali Moflotova in drtjgih vefljakov dokler so Stalinu po volji; v Nemčiji ne smeš kritizirati Hitlerja in njegovih privržencev. V En- siji je Stalinova diktatura potrebna za sedaj, pri nas bi bila nežno si ji va. Priznavam, da se da vsak kapitalistični sistem tako ispo-polniti, da bo odgovarjal potrebam in sreči ljudstva. Noben sistem pa ne more napredovati brez težkesra dela. Navsezad- nje sta oba sistema, privatni in državni kapitalizem, brata med sdboj. Kapitalizem, bodisi ene ali druge vrste, išče vedno in dosledno svoj namen — profit. Bodimo zadovoljni, da smo v Ameriki, kajti nikjer na svetu ni boljše, kakor je pri nas. ODPOR V GENOVI Spisal Victor M. Bienstock. Rim, Si. julija. (Potom Ov- stvo zbere v zavetja, potem pa er Seais News) — Patriotism odpor v Genovi je povzročil, da so Nemci ra/bili sistematičen način deportacije tisočih delavcev in mladine iz mesta v Nemčijo, 'kakor pravijo poročila, ki so prišla iz nemškega zaledja skozi podzemska pota. Več tednov, kot pravijo ta poročila, so Nemci poskušali zatreti stavko, ki je trajala mesec dni med mostnimi indu-strijalnimi delavci, s tem. da so jih deport i rali vRa jlina prisilno delo. Njihov najnovejši način je (bil, da so napravili kondom okoli industrijskih in ladjedelnili okrožij brez svarila, ter zajeli vse može, ki so bili v oko4i<-i, in jih nemudoma deportirali. Ta zajem je umre-žil več tisoč žrtev. Drog ukrep je bil likaz, da se morajo vsi osemnajstletniki prijaviti k vojakom. Ko so se mladeniči prikazali, so tudi o-ni bili zajeti in deportirani. (Zvijača, ki jo naciji zelo u-spešno uporabljajo, po podtalnih poročilih, je tuljenje siren. Oni počakajo, da se prebival- NAŠI ZASTOPNIKI POZIV SLOVENSKIM DRUŠTVOM Združena Slovenska Društva v New Yorku obdržujejo seje vsak prvi petek v mesecu v Slovenskem Domu v Brooklynu. Ce vaše društvo še ni pridruženo, pridružite se! Odbor. DELO DOBE ZK.VSKK zij ri^Vnj.. iikini. Intik<» d»*l<< TwlrtiskJi pkičii .<_1 V|tr?»i;jjtf» na •">1"» M:uli«»ti A v««.. Now Y«rK City. So. l»:i 7,vii|ll,ai,if>s!iiatt4;l|tii,li«Ml|(tll|.*ltilfaifri|>»PVi,g California: Kan FranoiHCo. Jue«»h f-aostilii* Colorado: I*urt»lo, Peter Cnlig WnlwiDburg. M. J. Uajuk* Indiana: Indiana]Kiii.s. Fr. Marklcb Illinois: ChJcutfu. .1 f>sej>h Bevfič* Chicago. J. Fabian (Chicago. Cicero in Illinois) Jollet, Jennie Bambicta La SaUe. J. Spellch llaacrvntah. Martin Dolenc North Chicago in Waokegan, AfaUi WafSck Michigan: Detroit, L. Plankar* ROČNE (ŠIVALKE NA KLOBUKIH Vprawajte pri; M AXDELBAUM HAT CO. 23 WEST 38th STREET NEW YORK (8—3, 4) KUHARSKA KNJIGA: Recipes §f All Nations RECEPTI VSEH NARODOV 3. Knjiga jc trdo vezana in ima 821 stranici fteccpti to napisani v angleškem jeziku pooekod pa so tudi ▼ jeziku naroda, ki ron je kaka jed poMbno v odvadi Ta knjiga je nekaj posebnega sa one. ki se sanimajo sa kuhanje id se hočejo ▼ njem čimbolj lrvefbati in lipopoiniti. NOVA IZDAJA STANE SEDAJ 00 KNJIGARN! SLOVENIC PITBUSHING CO Woqf 1ftt.il RtrMt Wpw Varlr U. N Y )|IIIHII||||.|jf|llll||||..|||||lll|||| ...................................................................ti|||li,,„. „Hllllii,,. .|||lta:f| ...................... ............................................................|Hi''liutnin"l("tiinin' K N J I GA R N A Slovenic Publishing Company 216 West i8th Street New York City Cbisholm. J. Lokanicb Ely, Jo«. J. Peahel Eveleth, Lonia Ooole Gilbert. Luni* v^ae] Ronndnp. M. M. Paniaa Nebraaka: Omaha, P. Brodeiick New York: Gowanda. Karl Strnlaha* Little Fa LI a Prank Maale« Worcester,' Peter Bode* Ohio: Barberton. Frank Troha® Cleveland. Anton Bobek, Charlea Karllnger®, Jacob Beantk Glrard. Anton Nagode Lorain, Lools Balant, John KoioHe Tonnenitowa. Anton Klkel) Oregon; Oregon City. J. Koblar Pennsylvania: Bessemer, John Jemlkar Conemaugb. J. Breaorec* Corerdale la okolica. Joe. Paterae* Export, Lonls 8up«nCitf* Parrel 1. Jerry Okorn Porest City, Math Kamin*, Prank Blodnlkar Greensbnrg. Prank Novak Homer City, Joaeph Kerta Imperial, Vence Palcich Johnston n, John PoUnta« Krayn. Ant. Tanielj Luzerne, Prank BnUodi Midway, John 2nst* Plttahorgh in okolica. Philip Proga r Steel ton. A. Hren Turtle Creek. Fr. Schlfrar* West Newton. Joaeph J ovna Razprodaja KNJIG po 50 centov komad. IZDAT,A SPLOŠNA KNJIŽNICA IGRE I Domače živali Spisal Damir Felgel Kreutierjeva sonata Spisal L N. Tolsto) 8 Andre] Ternovc Spiaal Ivan Albreht Preganjanje indijanskih misijonarjev Spiaal Joalp Splllman 8 Pravljice Zapiaal H. Majar Milwaukee. West AUla. Prank Skok« Sheboygan. Anton Koiar Bock Sprlnga, Loala Tauchar* IMamondvtu«. Joe Hotich (•Zastopniki, ki Imajo pole« Ime na so opravljeni obiskati tndl drn fe naselbine v njih okraju, kjer je kaj nauk rojakov naseljenih.) Tank 12 Frank Baron Trenk Po raznih virih napisal Ojuro Pandori« 18 Parifld zlatar Poslovenil 811veeter K. 14 Pravljice in pripovedke sa swI^lltyA 15 Suneški invalid Spisal SUv-ftter KcAiUnlk 17 Vojnimir ali poganstvo in krst Spisal Josip Ogrloec 28 Magda Hsra. — Alojzij Remec 29 Peterčkove poslednje sanje (I*ni> — Pa*e1 Oollo 18 Hladim srcem Drngl ereztek. Zbirka za slc-*-etjskf« mladino. Spisal K^aver Mpfik«- 30 Potopljeni svon 0«Tbart Haaptmann < Iirra» — 31 Revizor (Igrn) Nikolaj Va«iijevf Poslovenil C. Golsr 26 Denar Dr. Kari Eoglls — Poslovenil Dr. Albin Orris Edini vojni bond, za katerega ram bo žal, je oni. ki ga niste Inrpili! 85 Praiki Judek Spillmannova povest — Pre-vel Josip Vole 36 8veti Just (Igra) — Spisa 1 dr. f. Petroals 38 Tončkove sanje na lliklav iev veder (lgrs> — J. Erbeffnlkln F. Rpfr Kupite en "extra" bond ta teden! m^-Ker Je ssloga teh knjig selo omejena, je pri naročilu priporočljivo IS^iiltt vse ablrk. da aaa bo aa ta naOn mogoSa vaakega sadovoUM. 5353234823532323234848535353