Leto fV.v ¿tev. 73 V Lfubilanf, torek dne 27. marca 1923 Posamezna stav. stana 1 Oln i i - tachai» oP 4 z|utr«|. Stane asseéoo 10-— Oia Sa inozemstvo Ogla« po tarffa. Uredništvo: MDriofitCevi ceala 8L 16/1 Telef o« H. Dnevnik za gospodarstvo, prosveto in politiko. UpravniStvo: Ljubljana. Ppcsci uuvt ni. *t 64. Telet »t. 96. Podružnice: Maribor. Barvarska elica L TeL it. 22 Celi«. Alelcuandr. Račun pn ooita. iekon MTodn it«r. 11.841 Ljubljana, 26. marca. 0patijska konferenca je odšla na praznike. Razprave so bile prekinjene z dl7.itiv- Nedei|ska radičevska skupščina Zagreb, 26. marca. r. Daria-inja skupščina poslancev Radičeve stranke je potekla brez incidentov. V mestu je vladal popoln mir. Ker je včeraj Radič napram pokr. namestniku Cimiču prevzel osebno garancijo, da se mir in red ue bo kalil in da se ne bodo vršile nikake demonstracije proti državi ali kralju, se je NIKAKIH KONKRETNIH SKLEPOV. in po predstavnikih vseh srbskih parlamentarnih strank ter po dr. Korošcu in dr. Trumbiču s straui «Države narodnega Veča». Z evropskega in svetovnega stališča je ta naš mednarodni okvir potreben (osebna prip-ifi:' Radiča, ko je diktiral: «ki se nikdar ne bo cepil, mi se bomo s Srbi prepirali ne bomo se pa no bj moral biti sredstvo laške ekonomske eks(»anzivnosti in italijanskih političnih špekulacij, zlasti kar se rJče «madžarskega zaledja», negativno pa bi služil edinemu cilju, da kolikor uiogoče zapre severni Jugoslaviji izhod na morje preko reško - sušažkega pristaniškega teritorija, mesto da ga -iroko otvorL Italijani so preveč odkrili svoje karte in ?o tako znatno olajšali razčiščene situacije — pri nas. Brez dvoma vtemeljena je bila skrb. s katero je široka jugoslovanska javnost spočetka gledala na potek ojatijske konference. Leta 1921. so se vršili neofieij-lni razgovori med današnjimi voditelji naše državne politike in laškimi državniki o bodoči ureditvi reškega vprašanja. Sitrurno je. da je takrat prišlo do načelnega pristanka nekaterih naših politikov na idejo konzorcija. Pojavil se je [a takoj hud oor v vladi tn političnih krogih. Do konkretnih [>ogajarij ni prišlo. Smatrati moramo. da tudi gg. Pašič in Ninčič nista poznala laških projektov v tej obliki, kakor 60 bili sedaj prpzentirani. Vendar je njihova principijelna naklonjenost zanesla v posiojianje naše delegacije neko nfsigurnost. ki se je s po-četka prav vidno izražala. V Beoprar du samem je zavladalo med posvetovalno komisijo za reško vjirašanje in ministrstvom razmerje, ki se baš ni moglo oceniti kot popolnoma solidarno. Vse je kazalo, da nas usoda zonet enkrat bridko pouči, kam vodi politika. ki se spušča v stran[>ota rešilne jugoslovanske ideje. Plemenska ideologija ne zna pravilno gledati na državo in narod ter na njihove največje interese. Velesrbu so že od roke vprašanja, ki pečejo predvsem Slovenca in Hrvata. Velebrvat ali Samo-siovenec v takih slučajih navadno z divjim kričanjem obtožuje «Srb^». da zanemarjajo njegove interese, jih zapostavljajo. prodajajo. Pri prvi priliki pa vodi on sam politiko Velesrba. ka-čar CTe za nacijonalne interese, ki se njegovega plemena net>osredno ne tičejo. Vsi se Se spominjamo, kako brezvestno vlogo je igTalo radičevsko in klerikalno časopisje, ko se je lani v Londonu razpravljalo makedonsko vprašanje. Naši klerikalni listi so bili takrat prave novinske ekspoziture bolgarske vlade in kar so le mogli, so iznesli proti — lastni domovini. Ni čuda da se plemensko orientirani srbski radikalci v mnogih vprašanjih, ki še tičejo Slovencev in Hrvatov, hladno o'bnašajo. Njihova mentaliteta je povsem vzporedna mentaliteti slovenskih in hrvatskih separatistov . . . Ko so pričele prihajati vesti o neodločnosti vlade, se je zato kar vsiljevala misel, da doživimo zopet enkrat strahovit nacijonalen poraz iz samega nerazumevanja. Tem boli je bilo T>otr">bno. da se alarmira vse. kar občuti veličino in dalekosežnost reškega problema. Mimo smemo reči. da je pobuna javnega mnenja, ki ee je tokrat izvršila pravočasno in učinkovito, povzročila preobrat, ki sra celokupna nacijonalna javnost v državi popravlja z iskrenim zadoščenjem, če h bilo še treba dokazov, kakšne poledice bi rodila popustljivost vlade, dobil jih je gospod Ninčič na svojem informacijskem potovanju in če je bito treba poduka, kaj nameravajo Italiiar.i, dal ga je v polni meri laški prodioe. Iz Beograda nam danes telegrafira-; ** v"!ada čvrsto odločena vztrajati v ^odklonitvi načel, ki so izražena v italijanskem pristaniškem projektu, in da ne more biti govora o popuščanju na škodo naše su""renosti nad Barošem in Delto. To je sicer še zelo fcirok okvir, v katerega se da spraviti še marsikaj, kar ni v skladu i bitnimi interesi, zlasti severnih jugoslovanskih pokrajin. Zato pritisk javnosti ne ime arenah&a , . . vlada omejila ca ukrepe pripiavljenosti cepili»), ker bi vsaka, posebno nasilna za vsak slučaj. V mesto je prišlo sicer , izprememba današnjih mednarodnih mej mnogo kmetov iz okolice, katerim pa so ! Srbov, Hrvatov in Slovencev izzvala take spopade in take zahteve od nekih sosedov, da bi to takoj ogrožalo evropski in svetovni mir. V dodatku k tem sklepu se veli. da so preje od stran ¡.o. Skupščina poslancev je bila zaupna. Vršila se je v salonu veletržca Prpiča na Akademskem trgu ter je trajala od 10. do 15. ure. Na pričetku je prišlo do burnega incidenta. Ko sta vstopila v dvorano bosanska poslanca Kordič in Mlinarevič, ki sta kandidirala proti Ua-dičevi volji, sta bila pozvana, da takoj zapustita skupščino, ker sta «izobčena iz naruda». Ker nista hotela oditi, je za-ukazal Radič, da ju vržejo ven. To se je z velikim šundrom zgodilo. Radič je pri tem glasno vzklikal: Enako storite z Drinkovičem. če se pojavil Toda Drin-koviia ni bilo. Glavni referat je imel Radič. Po njegovem predlogu so bile sprejete smernice za nadaljnjo politiko. Najuitere^antnejša je 2. in 8. točka resolucije, ker obsega načela za nadaljnjo taktično postopanje HRSS napram Beogradu in napram poedinim strankam. Ker se vršijo med Radičem na eni strani in klerikalci ter Spahovci na drugi strani še pogajanja, se bo ta del resolucije objavil naknadno. Radič je dobil pooblastilo, da resolucijo po potrebi êe menja. Po Franciji. Angliji, Ameriki, Kitajski, Japonski in Italiji je končno tudi Radič prizna! našo državo. Sicer še žonglira s pojmom o «mednarodnih mejah Srbov, Hrvatov in Slovencev», toda tolažilno je. da so te meje državne meje kraljevine SUS. Četrta točka njegove resolucije pravi: Hrvatsko narodno zastopstvo smatra današnje meje Srbov, Hrvatov in Slovencev v sedanjih evropskih prilikah za najugodnejše s stališča hrvatskega, evropskega in svetovnega, ker je hrvatski Hrvati ravno tako srl>ski narod, kakor so Srbi hrvatski, toda sporazuma b:et obojestranskega priznanja enakopravnosti ne more biti. Po skupščini se je vršil v restavraciji Kola banket, na katerega je Radič povabil tudi zastopnike deposedirane Hrvatske Zajednice drja. Lorkoviča. prof. Politea in prof. Srkulja. V pozdravu fvo jim poslancem je Radič omenil, da tiar meravajo radikalci že v avgustu zopet razpisati nove volitve. Naj bo. Radičeva stranka bo takrat osvojila Slovenijo ter prodrla v Črno goro. Vojvodino in Makedonijo. Politično zreli hrvatski nanid bo podučil in privedel k pameti tudi Srbe. ki še niso politično dozoreli Državniško misleči hrvatski seljak bo prijel za roko srbskega seijaka, ki je Se dete ter ga povedel k svobodi Med drugimi govorniki se je odlikoval dr. Lorkovič. voditelj bivšo Hrvatske Zajednice, ki je dvigal Radiča do nebes ter ga proglasil za Silnega. Modrega, Močnega. Sijajna zmaga Radičeve ideje dokazuje, da hrvatski seljak ne potrebuje več inteligence, da bi ga vodila.... Radič je zadovoljno kvitiral petolizniAtvo zajedničarjev i vzkliki «Dobrot Ziveo LorkovičI Živela Zajtdnic&l» NAPETOST V BEOGRADU. Beograd, 26. marca- p. Tukajšnji politični krogi so z napetostjo pričakovali poročil iz Zagreba. Javnost je zaradi pomanjkljivosti informacij razočarana. Kot značilen za presojo situacije v radikal-skih krogih se smatra članek «Tribune», ki je kakor znano v dobrih zvezah s Pa- narod tu tako uiedinjen, kakor v svoji šlčev0 vIado- ,Tr'buna» nocoj nadaljnje zgodovini nikdar ni bil. ker se v tem svo-io kampanjo proti Radiču in piavi, okvirju nahaja nesporno ves teritorij dr- da 1214 vlada v rokah dokumentarne do- žave Hrvatske (Hrvatske, Slavonije in Dalmacije), kakor je nepretrgoma obstajala tisoč in več let, sedaj z večjo, sedaj z manjšo državno samostojnostjo od leta 852 do 29. oktobra 1918, ko je hrvatski državni zbor v Zagrebu proglasil Hrvatsko (Hrvatsko, Slavonijo, Dalmacijo z Medjimurjem in Reko) za popolnoma neodvisno državo. Takrat je bi-ia faktično izvršena popolna državna suverenost Hrvatske, in sicer s priznanjem kaze o veleizdajniškem delu Radiča. kateremu tuji protidržavui kapital pomaga razkosavati našo državo. Pogajati ee z Radičem o katerikoli kombinaciji bi pomenilo veleizdajo... RADIČ IN VLADA. Beograd, 20. marca. r. Danes popoldne od 14. do 20.30 je bila seja ministrskega sveta, na kateri so se najprej preči-tala poročila iz Zagreba o Radičevem zborovanju. Ker vlada še ni dobila po- Zavezniki odklonili iurške mejne zahieve ZOPET SLABŠI IZGLEDI ZA SKLEP MIRU London, 26. marca. s. Izvedenci teh- j vlada resno dvomi, da bi se kmalu usia- nične konference so danes preučevali ■ novil mir med Turčlio In zavezniki. Na možnosti nove orientske mirovne konfe- j turški meji so postavili Angleži v soboto renče. Mogoče je, da se ta konferenca i 3 pehetne divizije In eno divizijo konjiče, ne bo vršila v Lausanni, kjer se le preki- Kakor poroča isti list dvomi tudi sovjet-nlla, izključena pa le kombinacija s Ca-1 sko časopisje o skorajšnjem miru mea rigradom. Politična podkomisija Je danes Turčijo ln zavezniki, odklonila turški protlpredlog, ki zahteva j Gr?ki masakri v Tracl|L Marico za mejo Turčije na zahodu, ri-' nančna podkomisija je odklonila turškii Pariz, 26. marca. I Iz Carigrada po-protipredlog, ki predvideva, naj se pred- ročajo. da so zadnj teden Grki pomora; loži mednarodnemu razsodišču vprašanje v zapadnl TracIJI nad 3000 Turkov te turških dolgov ta terjatev, ki se tičejo Bolgarov, med njimi tudi več žensk. Iz železnic. Sadnjija, Kaledjija In Erekonija so de- _ _. , , portlrall neznano kam mnogo oseb. Se- Turški pesimizem. London. 26. marca. s. «Dally Express» poroča Iz Carigrada, da turška Socialisti kot posredniki med Francifo in Nemčijo? KONFERENCA NEMŠKIH IN ANTANTNIH SOCIALISTOV V BERLINU. CUNO OBOLEL. verno od Dedcagača »o izvršili mnogo požigov. Berlin, 26. marca. j. Kancelar Cuno je v soboto zbolel in še nekaj dni ne sme zapustiti postelje. Vesti o njegovem odstopu se uradno demantirajo. Uradno se tudi ugotavlja, da je imela njegova kon-ferenca v Munakovem ta uspeh, da mu je podala bavarska vlada izjave, da sim-patizira z n.egovim delom. V francoskih krogih vlada živahno zanimanje za potek kongresa zavezniških in nemških socialistov, ki se vrši te dni v Berlinu. Zavezniški socialisti imajo po francoskih vesteh nalogo, pritiskati na nemAke, da omehčajo vlado za pogajanja s Francijo. Kongres se peča tudi z načrtom plačevanja rejiaracij ter obravnava kot podlago načrt nemških neodvisnih socialistov o denarnih in tnateriel-nih dobavah na račun reparacij. Končuo-veljavno odobreni načrt se predloži potem nemški iu zavezniškim vladam. Včeraj je bila delegacija kongresa pri kan-celarju Cunu. katerega je prosila za toč-nejio precizacijo njegove v Munakovem podane iz.iave. da «e pogajanja ne bodo začela poprej, dokler Francozi ne izpraznijo Poru h rja. Pariz, 26. marca» t. Potovanje belgijskega zunanjega ministra Theunisa ▼ Mi- lan. kjer se sestane z Mussolinijem, sa spravlja v zvezo s pogajanji med zavezniki glede predpogojev, pod katerimi naj »e začno pogajanja t Nemčijo. NEUSPEH NEMŠKEGA NOTRANJEGA' POSOJILA. Berlin, 26. marca. 8. Notranje državno-dolarsko posojilo v razpisu 50 milijonov dolarjev ni imelo uspeha. Nabralo se je komaj 60 odst. razpisane vsote. OBSOJEN NE.MSK1 PRINC Essen, 26. marca. j. Princ Lippe je bil danes po zasedbenih oblastih obsojen na 7 mesecev ječe. ker se ni takoj ustavil, ko ga je k temu pozvala francoska straža. Princa so Francozi ravnokar izpustili iz dvomesečnega zapora zaradi podobnega prestopka. STLNNES V RIMU. Rim, 20. marca. je. Hugo Stinnes is včeraj inkoguito dospel semkaj. Njegov dohod je vzbudil v političnih krogih največje zanimanje. Stinues se je danes dolgo časa razgovarjal t člani ameriške de-legaciie mednarodnega kongresa trgovskih zboruio v Rimu. Danes popoldne je bil Stinnas sprejet pri papežu, ob 17. uri pa se je odbijal zopet nazaj v Berlin. kraljevine Srbije. Hrvatska je izbrala oko polnega poročila in fe niso znane vse li sebe v federativni republiki pod ime- . točke sprejete resolucijo, je ministrski nom: «Država narodnega Veča Sloven- ! svet sklenil, da počaka popolnitev vesti, cev, nrvatov in Srbov» s središčem v ; Kakor doznava Vaš dopisnik, stoji Pa-Zagrebu tudi Bosno. Hercegovino, Sla- j šič na staliiču, da se z Radičem ne mo-vonijo, Banat. Bačko in Baranjo s po- re pogajati prej, predno ne pride v skup-sebnim svečanim priznanjem kraljevine ščino. Ako bi Radič skušal delati proti Srbije s posebnim dogovorom, sklenjenim obstoječim zakonom in proti ustavi, bo in podpisanim v Ženevi dne 9. novem- j Pašičeva vlada vporabila vsa zakonita bra 1918 po srbski vladi (Nikoli Pašicu)! sredstva, da to prepreči Separatistični vodite!]! v Zagrebu SESTANEK MED KOROŠCEM. SPAHOM IN RADIČEM. Zagreb, 26. marca. r. Davi je prišel v Zagreb šef muslimanske organizacije dr. Spaho v spremstvu poslanca Hamzalije Ajanoviča, da se razgovarja z Radičem. Danes se pa Spaho še ni sestal z Radičem ki je bil ves dan zaposlen s konferencami svoje stranke. Dr. Spaho je na-glašal. da s svojo skupino ne bo odstopil cd one politike, ki je obširno raztolmače-na v programu, ki ga le obrazložil o priliki razcepa muslimanske stranke in pozneje v volilnem proglasu. Iz krogov, ki so dr. Spahu blizu, doznava vaš dopisnik, da Radič ne more pričakovati od Spaha podpore v slučaju izvcnparlamen-tarne opozicije, ker Spaho ni republikanec, temveč monarhist. ki namerava delati v parlamentu na strani opozicije. Radiča bo podpira! edino v tem slučaju, ako s svojimi poslanci pojde v Beograd. Velikonočni disakord v Opatiji nam. odkrito priznamo, doni prijetno in ka' - visoko cenimo potrebo dobrih odnaša je v med Italijo in Jugoslavijo — za to ceno. ki so jo postavili Italijani v Opatiji — spremembe v poedi-nostih ne tangirajo bistva njihovega praiekto —■, ea nemosroči. in sicer samo v vprašanju revizije ustave. O sestavi kakega bloka z Radičem ni nI niti govora in ako se bo našla kaka baza za možnost skupnega dela, se dr. Spaho z ničemer ne bo dal vezati v svoji svobodi Jutri dopoldne prispe v Zagreb dr. Korošec ter se vrši sestanek med Radičem. Korošcem in Spahom ob 11. dopoldne. Kakor doznavamo iz dobro informiranih krogov, bo Radič poslal v Beograd svoje delegate, da se pogajajo z radikalsko vlado. Zatrjuje se, da bodo ti delegati poslanci iz Dalmacije, Bosne itd., nikakor pa ne iz Hrvatske in Slavonije. To ni prav verjetno. Korošec in S[«aho nameravata iti v Beo- ; grad hi delati v parlamentu na strani1 ojiozicije. Radič bo torej moral najti bazo s katero bodo zadovoljne vse tri i stranke, to r>a bo. kakor se more razbrati iz sedanje situacija, zelo težka stvar. Kakor izjavljajo tukajšnji klerikalni krogi, je povsem izključeno, da bi klerikalci pristali na politiko abstinence, že radi tega ne, ker absolutno ( ne želijo skorajšnjega razpusta parlamenta. -- 1 Usoda gosp. Hribarja Beograd. 26. marca d. Kakor se v informacijskih krogih zatrjuje, bo Ivan Hribar penzij miran. Všteli mu bodo baje njegovo privatno službo v državno službo. Vlada se je odločila, da predvsem v Sloveniji in Dalmaciji izvrši izvedbo zakona o oblastih, ter bo takoj po umirov-Ijenju g. Hribarja prijel prenos kompe-tenc na velike župane, ki bodo Imeli tudi nalogo, da pripravijo volitve za oblastne skupščine. S temi volitvami hoče vlada slovenskim klerikalcem Izbitl iz rok njihovo avtonomistlčno geslo. Južna železnica ostane? Dunaj, 26. marca. s. Po vesteh, ki so iih prejeli nocoj dunajski listi, je padla ideja podrzavljenja Južne železnice v vodo. Najbolj se le upirala Italija, ki bai te dni izroča celo svoje dosedanje državne železnice privatnim družbam. Zlasti Mus-solinl je odločen nasprotnik podrzavljenja in tudi zakupa. Ruvnotako tudi Madžarska tn Jugoslavi/a nista naklonjeni podržavljenju, proti kateremu se pojavlja v zadnjih dneh sedal tudi v Avstriji odpor. Kakor stvari danes stoje, je treba računati s tem, da Južna železnica v nobeni izmed interesiranlh držav ne bo podržavljena. PREISKAVA PROTI DR. GORŠlCU Beograd. 26. marca. n. Ministrstvo socijalne politike je nocoj Izdalo komunike, da je povodom pritožb s strani Invalidov in invalidskih organizacij proti dr. Goršiču. načelniku oddelka socijalne politike v Ljubljani, uvedena preiskava. Ko dobi poročila, bo ministrstvo izdalo svol sklep. SPORAZUM Z BOLGARI PODPIS *v Beograd, 26. marca. n. Bolgarska delegacija odpotuje jutri v Sofijo. Danes je bil podpisan sporazum, sklenjen v Nišu; sporazum se bo predložil obema vladama v odobrenje. FAŠISTOVSKA OBLETNICA. Rim, 26. marca. 1. Snoči se je po vsej Italiji praznovala štlriletnica ustanovitve fašistovske zveze. Slovesnosti so se praznovale s slavnostnimi predstavami v t!e-dišUih ln z obhodi do mestih. < Kaos na Madžarskem Beograd, 26. marca. r. Listi poročajo iz Subotice in Budimpešte o velikih neredih na Madžarskem. V Budimpešti je izbruhnila generalna stavka te; je prekinjen ves promet. Prebivalci v obmejnih krajih Baranje so sklenil; poslati naši vladi peticijo, da ponovne okupira to pokrajino. Sara Bsrnhardt t Pariz. 26. marca. j. Nocoj ob 8. je po kratki bolezni umrla Sara Bera-hardt. Popoldne je bila na lastno željo previdena. Zadnjikrat je igrala dne 23. marca. Rozina Bernhardt. ali s svojim umetniškim imenom Sara Bernhardt, je bila rojena dne 22. aprila 1843 t Havreju koi nezakonska hči židovske učiteljice glasbe. Njen oče, neki francoski uradnik, pa jo je pustil vzgojiti katoliško. Sara je absolvirala pariški konservatorij in se posvetila dramski umetnosti ki je r par letih proslavila njeno ime Sirom vsega kulturnega sveta. V triumfalnih pohodih je obšla vso Evropo in Severno Ajnerikc, v Franciji pa je postala pravi narode; heroj. Odru je ostala kljub visoki ski-j rosti in kijub temu. da je v zadnjih le-I tih na levo nogo ohromela, zvesta pravdo konca. Z njo leže v grob morda največja dramatična umetnica, kar jih je svet kdaj ImeL BOI IŠEVIKI OBSODILI KATOLIŠKEGA ŠKOFA NA SMpT. Moskva. 26. marca j. Danes je moskovsko revolucionarno sodišče obsodilo knezoškoia Zieplaka in prelata Weckie-wicza na smrt Eksekucija se izvrši v četrtek zjutraj. Obenem z njim je bik" obsojenih še 13 poljskih duhovnikov rad-; veleizdaje na 3 do 10 let Ječe. SEIPLOVA POT V RIM. Dunaj, 26. marca s. Zvezni kancelar dr. Seipel se odpelje v Rim v sredo zvečer k trodnevnim pogajanjem. STANJE DR. ŠVEHLE RESNO. Praga, 26. marca j. Stanje češkoslovaškega ministra dr. Švehle je postalo tako resno, da se zaenkrat ne more misli:-1 na to. da hi minister zapustil Taonni. Ne novo ooliSITno delo Maribor, 23. marca. Danes dopoldne se Je vršila v prostorih oblastnega tajništva seja načelstva JDS za mariborsko oblast, katere so se poleg članov načelstva udeležili tudi mnogi povabljeni okrajni zaupniki ter odposlanca ljubljanske oblastne organizacije JDS dr. 2erjav In dr. Kranier. Na seji Je vladalo borbeno razpoloženje ter so bili referati sprejeti z velikim odobravanjem. Soglasno Je bila končno odobrena sledeč* Resolucija: Načelstvo mariborske oblastne organi racije JDS je na svoj! seji 25. marca 1923. vzelo na znanje poročilo o volitvah v narodno skupščino ta poročilo o političnem položaju. Predvsem se je enodušno ugotovilo, da nosi velik del krivde na uspehu separatizma In reakcije razcepljenost naprednih vrst, ki sta Jo zakrivili vodstvi SKS In NSS, kateri stranki sta v nerazumljivem nepoznanju dejanskega položaja odbili predlog naše stranke za ustanovitev naprednega bloka. — Načelstvo Je ugotovilo, da je bil edinole koncentracijski na-črt pravilna taktika, ki bi ji bili morali naprednjaki slediti. Načelstvo Je mišljenja, da je treba delo v snierl koncentracije naprednih sil z vsemi silami nadaljevati in naroča predsedstvu, da v sporazumu z bratsko ljubljansko organizacijo delo v tej smeri vrši. Soglasno se Je sklenilo, vložit! radi nečuvenih volilnih sleparij, zagrešenih predvsem po radikalskl stranki, ugovor proti volitvam ta izpodbijati nemški mandat Somišljenike pozivamo, da javijo oblastnemu tajništvu JDS v Mariboru najkasneje do 3. aprila t. L vse podrobnosti volilnih sleparij, zlorabe vere In zlorabe uradne oblasti Javnih funkcljo-narjev. Načelstvo poziva vse svoje organizacije, da organizatorično delo storjeno v volilnem boju z vsemi silami nadaljujejo. Trdne organizacije bodo prinesle stranki tudi formelnih uspehov. USfo ftevTTo te mTaiTTne n }» porrrt!» tudi praktičnim poklieom, trgovini in obrti in tako so makedonstvujuSči pre-pregli vso Bolgarsko, dobili velik vpliv na državno notranjo ta zunanjo politiko; oni so sestavljali tudi komltaške kadre, Id so vdirali za časa turške vlade v Ma-cedoniji na njeno ozemlje in vršili s silo bolgarsko propagando. Vprašanje Macedonlje je bilo rešeno po drug! balkanski vojni in končno tudi po svetovni vojni Nova bolgarska vlada se je s to rešitvijo rada ali nerada sprijaznila, kor se je dobro zavedala, da ostane sicer x našo državo v večnem vojnem stanju. Ali makedonstvujušii se niso zadovoljili, posebno ker je med njimi na tisoče poklicnih komitašev. k! jim je ko-ciitaštvo edino delo in tudi edini vir dohodkov. Ti se upirajo, ti bi radi nadaljevali življenje, na katerega so navajeni, in ti nejirestano vpadajo na naše južno ozemlje. V zadnjem {asu, ko je naša meja bolje zastražena, »o pa začeli mnkedon stvujušči celo t napadi na bolgarske obmejne vaji. ki so se račele upirati večnemu plačevanju davkov, naloženih jim od komitašev. Prišlo je le tako dnleč, da se vršijo cele bitke med bolgarskimi kmeti in komitaši; vprašanje makedon-stvujuščih je postalo za Bolgarsko naravnost življenski problem. Ne bo lahko razorožiti makedonstvu-juščih, ker jih je veliko ta so razvrščeni po celi Bolgarski Najbrž zavzemajo še vedno tudi vplivna mesta v državni službi. Vendar pa je razorožitev make-donstvujučih prvi pogoj obnovitve rednih in prijateljskih sosednih odnošajev med našo državo in Bolgarsko. Sedanji bolgarski ministrski predsednik Stambo-lijski je znan kot pogumen in energičen mož. Zato upamo in želimo, da se mu posreči rešiti tudi problem makedonstvu-juščih in osvoboditi Bolgarsko te nadloge. Potem bo storjen prvi korak k prijateljskemu zbližanju obeh bratskih držav, ki si ga v Jugoslaviji iskreno želimo. Pred norimi volitvami v Mariboru Likvidacija komunalne politike soc. iemokratske stranke. Maribor, 25. marca. Navzlic odporu v resnih socialističnih krogih, ki do danes niso hoteli uvideti potrebe, da bi morala socijalistična stranka vsled izida skupščinskih volitev likvidirati tudi celokupno svojo komunalno politiko, ie izvrševaln! odbor SSJ za mariborsko oblast na svoji današnji seji po dolgi debat! vendarle sklenil, da naj mariborski mestni župan Grčar poda ostavko In z ostalimi socialističnimi svetniki odloži mandat. Isto je bilo sklenjeno za vse občine na deželi, kjer poslujejo socijalistični župani, Pa si pri sedanjih volitvah socijalistične stranke niso priborile relativne večine. Določitev kdaj naj se Izvrši demisija se Je prepustila klubu soc. občinskih svetnikov. Verjetno Je, da se bo to zgodilo v kratkem. Prva posledica demislje bo razpust občinskega sveta. Mesto dobi vladnega komisarja in razpisane bodo nove volitve. Razmerje glasov pri zadnjih volitvah Izkazuje zelo zanimive številke. Socijali-sti obeh skupin (Golouhovci in Bernotov-ci) so dobili skupaj 92b (8S9 -f 37) glasov, demokrati 618, NSS 495, klerikalci 1535, Nemci 958. Od ostalih strank so dobili radikale! 142, Radič 214, SKS 28 In Novačan 10 glasov Od 6372 volilcev jih imajo torej Nemci komaj dobro sedmino. «Nemška nevarnost», o kater! se tako rado govori, torej v Mariboru ne obstoja in Nemci b! mogli priti do večjega vpliva v občinskem svetu le s pomočjo kakšne — slovenske stranke. Mak@dons!vu?ulčt — nesreča Bolgsrsks Niška konferenca je končana in uradno se zagotavlja, da je dosežen med Jugoslavijo in Bolgarsko popoln sporazum. To svedoči tudi dejstvo, da so po končani konferenci člani bolgarske komisije prišli na nekaj dni kot gosti naše države v Beograd. Niška konferenca je bila povzročena po <*ečnih vpadih četašev iz Bolgarske v naše južne pokrajine. Ti vpadi so bili največja ovira obnovitvi prijateljskih sosednih odnošajev med nami in Bolgarsko in niška konferenca naj bi v bodočnosti onemogočila njih ponavljanje. Naša vlada je zahtevala od bolgarske garancije, da se ta cilj doseže in zdi se, da je Bolgarija sprejela naše tozadevno predloge. Da to za bolgarsko vlado ni bilo lahko, ni treba šele poudarjati, saj tvorijo ma-kedonstvujušči eden najsilnejših činiteljev bolgarskega javnega življenja. Le resna Volja, se čim bolj približati Jugoslaviji, je mogla povzročiti, da se jo vlada gospoda Stambolijskega odločila do tega koraka brez obzira na svoje domače razmere. Ako bo hotela izvršiti v Nišu sprejete obveznosti, se bo morala lotiti svojega najbolj kočljivega in najtežjega notranjega problema. Ta naloga bo za njo zelo težka. Ma-fcedonstvujušči so zelo številni, polna Bolgarska jih je, saj so produkt vefide-setletne bolgarske piopagande v Macedo-nijl Vse bolgarske vlade so skrbele za to, da je prišlo Iz Macedonije na Bolgarsko čim več mladine, ki se je v bolgarskem duhu vzgajala v šolah in zavzemala potem najvplivneša mesta v raznih državnih službah, posebno s armadi. Ve- «F Palč J$ pOmfJfeT maiM TO! ministrske portfelje. «Pravda» poroča: Poteklo Je 48 ur in vlada g PaSiča Se vedno ni dementirala izjave, ki jo je dal g. Radič naiemu dopisniku v Zagrebu, da so mu radikalei ponujali sporazum in štiri ministrske portfelje v vladi. Ker vlada ni demantirala, pomeni. da so ta dejstva avtentična. + Radikalei žugajo Slovencem — s terorjem! Glavno glasilo radikalne nameravajo tatu fioreiiBfto grama '»rwn «prejtim. Mor m »poaoM itontfc Odborniki » večinoma Iz okolice Src- ' skim goetom bratom In kakor je to »lo. dišča in Ptuja ter iz Studenca pri Ma- vanski običaj. Ljubljanska akademska riboru. ■ omladina apelira na našo zavedno Jar- -f- Prepir za ministrske portfelje se nost, da ne zaostane ta Beogradom r. je že začel med številnimi ministrski-1 nobenem oziru. Prosimo vso one, ki bi mi kandidati ki so kandidirali samo jim hoteli dati prenočišče, ali sprejeti p», zato. da postanejo ministri; sedaj, ko i samezne goste na hrano, da to javijo so izvoljeni, hočejo doseči tudi svoj «Društvu prijateljev poljskega jezika» t. pravi cilj. «Pravda» pravi, da so kon- ; Slomškovi ulici 7. O natančnejšem prtv Po sveiu na. Nadaljevanje razprave je določeno po praznikih. — Volilna pravica Italijanskih državljanov v tujini. Milanski «Secolo» poroča, da se je italijanska vlada odločila, da v novem volilnem zakonu prizna volilno pravico tudi onim italijanskim Svojo volilno pravico bodo vršili ti Italijani al! na ta način, da pridejo v Ita II- Politično beležHe Ožji glavni odbor demokratske stranke je itnel v soboto v Beogradu sejo, na kateri so posamezni člani iz-crj>no poročali o razvoju volitev. Za 12. aprila se skliče plenarna seja demokratskega poslanskega kluba. Po-lanca Kumanudi in Pečid sta dobila nalog, naj protestirata takoj pri Pa-Šiču proti terorju radikalov nad demokratskimi volilci, poslanca Voja Marinkovič in Tadič pa morata zbrati gradivo o posledicah cepitve demokratskih kandidatskih list. + Seja širšega odbora krajevne organizacije JDS v Celju bo v sredo, dne 2S. marca ob pol 9. zvečer v -de-či sobi Narodnega doma. Udeležba dolžnost. Somišljeniki, ki niso bili vpi-satu za zadnje volitve v volilni imenik mesta Celja in okolice, naj to nemudoma javijo tajniStvu. da Radiča. + Finančni odbor bo imel sejo 29. + Ustanovitev nemškega Volks-t, m. ob 10. do|>oldne z naslednjim «ta. Iz Novega Sada |»ročajo: Vod-dnevnim redom: odobrenje kreditov iz stvo nemške stranke pripravlja izved sedemodstotnega in dolarskega poso- ho nemško - uacijonalne _ organizacije jiia. s|>remcmbe v zakonu o dokladah v vseh krajih, kjer so Nemci dob,.i za železničarje, poročila o Ribanju dr- večje število glasov. Kot vrhovni ekse-žavnih dohodkov in odobritev izdat, kutivni organ te organizacije bo pokov. odviškov, dohodkov. Zanimivo je slo val nemški Volksrat, ki bo v bo-pripomniti. da od 29 članov finančne- Joče vodil vso nemško politiko v Juga odbora jih 19 ni bilo izvoljenih goslaviji ter tudi odločeval o taktiki sedaj v narodno skupščino. nemških poslancev v parlamentu, ¿a + Davidovičevo pismo Pašiču. G. i Slovenijo so predvidene nemško - na-Ljuba Davidoviti je prejel iz Negotina i cijonalne krajevne organizacije v Ma-od novoizvoljenega demokratskega jo- riboru. Celju, na Kočevskem in v slanca Pojx>viča obširen brzojav, v , Ljubljani. , _ , ... katerem poslanec poroča 0 nezasliša- + Nemški poslanci. Po dosedanjih nih nasilstvih. ki jih nadaljujejo poročilih je biio izvoljenih 9 nemških upravni orsrani na demokratih tudi se poslancev. V Novem Sadu sta bila iz-laj po volitvah. Dva srezka načelni- voljena: dr. Hatvs M o s e r, odvetnik stranko «Samouprava» priobčuje pod s*kak radikalcc o drugem radikalcu naslovom «Izbori u Slovenačkoj» dolg slabo govori . članek, v katerem trdi, da je radikal-ska stranka dosegla pri volitvah v Sloveniji «lep us[>eh». Mandatov sicer tki dobila, to pa zato. ker se je pojavila šele tik pred volivami; povsod na Slovenskem j>a da so sprejeli njene zastopnike z naravnost nepopisnim navdušenjem in povsod da se je izražalo obžalovanje, da se stranka ni pojavila že poprej, ker bi v tem slučaju dobila veliko mandatov! Vzroki pa »-o drugi, priznava «Samou[>rava». Koren je radikalske zastopnike farbal, da ima za sabo v Trbovljah 2000 rudarjev, [a v Trbovljah je vladal tak teror, da Koreu ni mogel priti med svoje privržence. Enako je bilo tudi z viničarji. ki so bili «vsi za radikalce», \eh, je poslal 1'adič v zadnjem hipu «ni tisoče agitatorjev». ki so jim šli Prekmurci i.a lim. Tako tarna «Samoujirava» in se tudi pritožuje na klerikalni tisk in na to, da razpolaga demokratska stranka v Sloveniji z izvrstnim novinarskim aparatom, ki mu radikalskl novinarji sovoda niso kos. Pa nič zato, saj to je bil samo začetek, pri prihodnjih volitvah bodo pa radikalei odgovorili «na teror» s protiterorjeml — Torej, bojmo sel 4- Hrvatski klerikalci svare slovenske pred Radičem. V zagrebški klerikalni «Narodni Politiki» je napisal dr. Janko Sintrak na naslov slovenskih klerikalcev, ki so se udel .'žili sestanka z Radičevimi delegati v Ljubljani. članek, v katerem jim daje ;>rav očetovski pouk Clankar opozarja. kako je Radič pr«l dvema letona napravil «Hrvatski blok», s pomočjo kojega je j>rišel v vrste Hrvatske za jodnice in bosanske Težačke stranke ter jih pred volitvami razora!. Isto taktiko da |>oskuša sedaj Radič tudi pri SLS in Spahovi grupi. S pomočjo teh dveh grup da bi rad zlezel med Slovence in muslimane, pred volitvami ju bi se ž njimi spri in jih nato potolkel. Ista taktika torej, ki je razgar žila in pohodila v Sloveniji komuniste in socijaliste, ki so bili naivni dovolj, da so šli skuj>ai s klerikalci češnje zobat! Dr. Simrak meni. da slovenski flikti že na dnevnem redu in da mar- j gramu bomo ie poročali. Intimen ruski večer v Zagreba. Dne 22. marca je ruska umetniška kolonija v Zagrebu priredila intimen umetniški večer. Na njem Je čital posnik Oorjan-skij nekoliko odlomkov ii svoje «Poe-— Stanovanjsko vprašanje na Ce- m8 evolucij» ter nekoliko drugih pes-Škem. Ccška poslanska zbornica je bila imi- GoiI» Manavjetova, ki smo jo svoj sklicana še enkrat pred Veliko nočjo, da l"dl Ljubljančani slišali v naši dra-razpravlja o zakonu za varstvo najemni- * deklainirala par pesmi G. Vese-kov. Ker pa je prišlo do prevelikih na- !'ov,ki £ tapel po eno arijo iz oper «Jer sprotij med socijalist! ta meščanskimi 1 &cnii 0nWn. ter «Sad k o». Pevka biv-strankaml pod vodstvom narodnih damo-j ^ «Iniperatorskeg» Marijinskega tear kratov, ki so zahtevale povišanje nalem- jtra* wPelf mest Iz «Pikove da-nin, je bila seja brez rezultata prekinje- me» ter nekoliko romanc od Rahmar.ino- va in Verderevskega. Tako goje Kusi tudi daleč od svoje domovine lastno kulturo. Aleksandar Mllojevlč t. V s?boto zjutraj je umrl v Beogradu v 64. letu starosti eden najodličnejših srbskih igralce», Aleksander Milojevič. Prvotno sod- državljanom, ki bivajo v Inozemstvu, juradni^,.«• > kmalu Po^etil -gral- ^«tii ti n,.;sketD" P1^11«:« in se leta 1877 pridružil potujočemu gledališču Miha.ila Dhnica. Jo, ali pa potom pristojnega konzulata.! ^ * ^ I , «ff le«f P» Razen tega bodo dobile v omejenem ob- , 9® i® v Beograd, _ kjer _je osul do | smrti član narodnega gledališča. Po pre-vratu se je pri ustanavljanju gledališča v Sarajevu odlikoval kot glavni organi« zator. «Peer Gvut» na zagrebškem odru. v drugi polo- k, _ t. i , ,i ,, , , i »»v, urovi« tu«is uiacuuvo dramo «Peer aterega bo komisija predlagala, da , „ • ... .. , i Gvut» v režiji g. Tita Strozztja. Gvuta. segu volilno pravico tudi žene. — Znižanje reparacijskih plačil za Bolgarijo. Beograjske «Novosti» poročajo iz Sofije, da je po dolgotrajnih po- gajanjih med Stambolijskim ta reparacij-!- TT ,la , , . ,. ,,, j i 7,agrebika drama uortzon v sko komisijo prišlo do sporazuma, gla- • , . • , . T , , „ . vici meseca maia Ibsenovo bo predstavlja! igralec Josip Pavič. se bolgarske reparacije v znesku 2500 milijonov zlatih francoskih frankov znižajo na 550 milijonov. Bolgarija bi že tekom letošnjega leta pričela plačevali to vsoto in sicer skozi 60 let letno po 15 milijonov zlatih frankov. Politični krogi v Sofiji so mnenja, da bo reparacljska komisija v Parizu sprejela ta načrt. — Samomor bivšega ruskesra pod- konzula v Parizu. Te dni je Izvršil v Parizu samomor bivši tainošnji podkon- zul Musatov. Pri njem so našli pismo, v , _____ , , , . > ■»• «. • i i ,, i zvezane z glavno letno skupščino Ju- katerem pravi: «2.vljenje m. Je pretežko. • ^0.l0vensk" Sokolske<^ Save« V Nimam več niti fizične, niti duševne mo- j ?, i ; » ? ( , rzx ,, , .... , , Uol>oto je bila v starem gledališču so-čl, da nadaljujem borbo». ! .,.„ ,__••„ , . .. . — Rorha za Saitzhcr'- Mirovma ko,LU akademija, ki ji je prisostvo — tiortia za ^p.tzoerg». mirovna . oirromno žtcvy prebivalstva, v konferenca v Parizu e 1. 1920. severno , .. " . . . • , . , otočje Spitzberge prisodila Norveški. Se. :>edeljo do^Mnepa je starosta dr daj e Je v to vprašanje vtaknila Rusija. l^"lha,r v "avzočnt>ti vseh Saveznih I,i' „I, ,„ k-n^i.L i-„nt,. odbornikov in številnih delegatov Sokolsfvo SOKOLSKE SLAVNOSTI V BEOGRADU. Glavna skupščina JSS. V Beogradu so se vršile povodom razvitja |napora Sokola I. v soboto in nedeljo velike sokolske slavnostL Izjavila Je, da odločitev pariške konfe rcnce za njo ni merodajna, ter da se tno ra vprašanje pripa'dnosti Spitzbergov rešiti drugače. Ko bi na Spitzbergih bil samo večen led, bi se Rusija za to otočje gotovo tako ne trgala; toda vrednost na asodli pustolovski demagogiji gospo- klerikalci niso'tako neprevidni, da bi i Spitzbergov tiči v obilnem poletnem ri-1 ... 1 ...' barstvu m v spltzbcrskem bogastvu na rudah. — Ostra volilna borba v Bolgariji. Volilna borba, ki smo lo v naši državi komaj prestali, se Je sedaj prenesla k našim sosedom Bolgarom in tam vzplam otvoril redno skuščino, poudarjajoS, da prodira vsesokolska ideja vedno globlje v naš narod. Po najnovejših [KKlatkih je v Jugoslaviji 28 žup, ki štejejo skupno 54.745 članov. Na sku|>ščini je bilo zopet izvoljeno staro |»redsedstvo: starosta dr. Vlad. Rav-nihar, I. pod^tarosta dr. Lazar Cnr, II. f>odstarosta Gjuro Paunovič, III. podstarosta Engelljert Gangl. Za na> čelnika je bil med viharnim ploska^ njem izvoljen dr. Viktor Murnik. za . su:,l:uu, l.dm ' njegovega namestnika Mirko Ambro- tela z vso silo. Opozlcijonalne stranke - ^ Rr;ink paJ^ ^ Qef> so pričele ostro kampanjo po ceh dr- - - --- žavl, osobito v Južni in vzhodni Bolga- ka, brzoj>alanski Miloševič in negotin-ski Meleutije, se maščujeta nad ¡>osa-meznimi demokrati in jih zapirata. Poslanec navaja |>osamezna nasilja, ki so posobno vnebovpiioča. Gosp Davi-dovid je tia podlagi tega poročila poslal ministrskemu pmlsedniku pismo na-slednj« vsebine: «Gos;>od Pašjd! Za časa volitev so se vršili brezobzirni tui[>adi na naše prijatelje. To so ni mo;ilo opravičiti, ali mo^Io se je razumeti: hoteli ste dobiti večino za vsako ceno. To. kar se vrši po volitvah, se pa ne da niti opravičiti, niti razu meti. Vaši politični organi v Krajini in čačanskem okrožju in tudi po drugih mrstili se maščujejo nad našimi župani, ker niso dali v svojih občinah Vaši stranki toliko kroglic, kolikor so jih okrajni glavarji predpisali. Oni zapirajo naše pristaše in jih v zaporih zlostavljajo ter napadajo |>onoči domove naših ljudi. Dom našega izvoljoviča. duhovnika. pijane Vaše tolpe napadajo že (>ar noči. Tam se hoče prelivati kri in ljudje že bežijo v gozdove. Kaj imate od vsejra tega. gosp. Pašič? Tudi potrpežljivost ima svoje meje. Obup je zelo slab svetovalec. Zakij se preliva kri? Na krvi »e prav težko plava. V njej so se potopili najboljši plavalci. Dosti. gosp. Pašid, ako Vam ie do miru v tej deželi! — S spoštovanjem: Ljuba Da vido vid, narodni ¡»osla-nec.» — Ko je gusp. Pašid prejel to oismo, je takoj (»klical ministra Vu-jičiča in V. Jankovida, ki je v jrvi vrsti zakrivil teror v Krajini. -+- Zemljoradniki In demokrati. Po poročilih beograjskih listov je že danes gotova stvar, da l>o devet zemlj'>-radniških r»os!anc,ev nastopilo v narodni ski-.pSfiini solidarno z demokrati. Po Beogradu se govori, da se zemljoradniki sploh [opolnoma združiio z damak rati y eno stranka. v Zemunu kot nositelj liste in dr. i>te-fan Kraft iz Imlžije kot okrajni kandidat v P-tianki. V sombonskem okrožju so bili izvoljeni: dr. Štefan Kraft kot nosilec liste; dr. Simon Bartmann, odvetnik v Pančevu ir. Schumacher, župnik v Zemunu oa kot okrajna kandidata. V okraju Velika Kikinda - Veliki Bečkerek sta bila izvoljena: dr. Wilhelm Neuner, odvetiik v Palanki, kot nositelj liste, in Peter Heinrich, profesor v Zemunu. kot okr. kandidat. V okrožju Pančevo - Bela cerkev je bil izvoljen kot nosilec liste Rudolf K r e m 1 i n g. odvetnik v Beli cerkvi. V okrožju Maribor - Celje je bil izvoljen Franc Schauer kot nositelj liste. Dr. Stefan Kraft je bil izvoljen dvakrat; odstopil bo kot okrajni kandidat v Palanki v prilog svojemu namestniku Josipu Tändlu, profesorju v Mitro- vici. , _ , -f Konvencije z Avstrijo. Povodom vesti o odklonitvi ratifikacije beograjskih konvencij po avstrijski vladi, jo poslal avstrijski poslanik v Beogradu uredništvu «Pravde» nastopno pismo: «Vesti, ki iih je ¡innesla «Pravda», niso povsem točne. Avstrijska vlada si je rezervirala pristanek na eno izmed konvencij, podpisanih v Beogradu dne 25. februarja 1923. Izjavila je beograjski vladi željo, da se teh konvencij v nekaterih točkah iz l»remeni in iziK)l>oliii. Avstrija je voljna da te neznatne težkoče čim preje odstratd da bi se mogle konveuctje čim |>ri:je uveljaviti. Radi trga ne more biti govora o tem, da bi pro tadli usj>ehi, ki so bili dosežem. Hof-finger.» 4- Radičevci v Sloveniji. V Poljča-nah so imeli te dni ustanovni zbor Slovenske republikanske seljačke stranke, na katerem so konstituirali ödbor ia določili poslovni red. Izdajati rijl. Vladne stranke vrše nasilja nad opo-zicionalci ta protesti so redno na dnevnem redu. — Razkol vladine stranke na Madžarskem. Budimpeštansko časopisje poroča, da je ekstremna desnica vladine stranke nezadovoljna s taktiko stranke in da je radi tega sklenila, da izstopi iz vladine stranke. Ta skupina, ki šteje 12 poslancev, se bo pridružila «Probujajo-čim se Madžarom». Prosvefa Ljubljanska drama Torek, 27.: Zaprto. Sreda, 28.: «Otheilo». A. Četrtek, 29.: Zaprto. Petek. 30.: Zaprto. Sobota, 31.: Zaprto. Nedelja, 1.: «Otok in Struga». Iz* Liublianska opera Torek. 27.: «Tosca». D. Sreda, 28.: «Jenula». B. Četrtek. 29.: Zaprto. Petek, 31.: Zaprto. Sobota, 31.: Zaprto. Nedelja, 1.: «Gorenjski jlavček». Izv. Pondeljek, 2.: «Carmen». Izv. Mariborsko gledališče. grad pa R. Vojncvic. Po skutiščini se je vršilo slavnostne razvitje zastave beograjskega Sokola I., ki so mu prisostvovali številni visoki dostojanstveniki med njimi ministra Trifunovid in Jovanovid. Imenom kralja je vršil funkcijo kuma prvi adju* tant general Hadžid, ki je {»rinesel imenom Njih. Vel. kralja in kraljice i »o zdrave in čestital Sokolstvu k sijajnemu razvoju. Savezni načelnik dr. Murnik je prijel staro savezno zastavo in jo pobratil z najmlajšo zastavo Sokola I. v Beogradu. Po razvitju je sledila veličastna povorka mimo kraljevega dvorca, na katerega balkonu sta se |>okazala kralj in krljica s krO/-Ijico materjo Marijo Romunsko. So-kolstvo je Drirejalo Veličanstvom viharne ovaeije. Po vseh ulicah je bile Sokolstvo predmet oduševlienih aklamacij. Dr. Ljudevit Pivko, Sokolstvo L, izdala eokolska župa Maribor. Cena 2 D. — Mariborska sokolska župa se dobro zaveda, da je sokolski tisk najboljše propagandno sredstvo in da je naša sokolska literatura Se precej pomanjkljiva, zlasti za izobrazbo sokolskib preJnja-kov. Zato skrbi župa za porast sokolske literature že ves čas od prevrata dalje. - , , , r, Poleg svojega župnega vestnika, ki je Torek 27.: Skrjanckov gaj. Izven. Pre- perio6dičc„ ^ je 'izi£la ie dve teH ^ poredoma «Zbor», ma.ilien koledarček za naraščaj in dvoje drobnih knjižic. Peda. pa sta zagledali svet zopet kar dve knjižici, od teh ena z gorenjim oa-"!ovc,m, iz katerega je sklepati, da ji ^ sle" dile še druge, ker je zaznamovana micra. Sreda 28.: Skrjančkov gaj. A. Celjsko gledališče. Torek, 27.: «Ono». Abonma. Pri predstavi opere «Tosca» v torek dne 27. mirca poje vlogo cerkovnika g. rimsko ena. Vsebina ji je i^odovina če- Zupan. i škega Sokolstva od njega poče'ka le- Blanche Selva drugič v Zagrebu, ta 13(52. do lanskega leta lJ^ torej Slavna francoska pianistinja Blanche | nekako spominski sp* <>b «»letuict. ¿go- Selva je v soboto dr.e 24. marca v Za. grebu priredila svoj drugi koncert. Izvajala je na njem skladbe Alberta Rousse-ia, Deodata de Severaca. R. Ducasseja, A, Debussvja in Cezarja Franka. Zagrebška kritika hvali francosko umetnico kot pristno veliko pianistinjo. kateri glasbeno površno vzgojena zagrebška publika žal ni io dorasla. Koncert Blanche Sel- dovina ni obširna, ker obsega knjižica le 29 strani, vendar pa podaja lep pre-ried in razvoj češkega Sokolstva m omenja vse važne.iše dogodke v kratkih odstavkih. Seveda bo omenjeni vai naši jugoslovenski iu prej slovenski ter hrvatski sid;o!ski zleti v Ljubljani Zagrebu. Mariboru, Osijeku. Knjižica bo prav prišla onim vaditeljem, ki delajo ve ie namreč bil tudi v Zagrebu fkakor pred n jaški Izpit, za ponavljanje zgodo-pri nas v Ljubljani) slabo obiskan. I vinske snovi Tudi ostalemu članstvu Pevski zbor poljskih akademikov iz Rrakova in Lvova priredi v Ljubljani sre- di aprila koncert z bogatim programom. Bratje Poljaki želijo ob tej priliki prepotovati Jugoslavijo, da upoznajo pobli-že nai narod. Beogiad jim pripravlja Dn- in »ploh vsem, ki hočejo spoznati zgodovinski pregled češ''"ga Sokolstva, bo dobro služila, ieleti bi bilo, da jo prečita vsak Soknl, zakaj doberšen del (»■ ške sokolske zgodovine pritiče tudi n&šl sokolski uroduvud, Domače vesti * «Orjnna» za Strossmayerjev spomenik. Kakor poroča novosad^ki «VI- redno v avstrijskih kronali, vie cerrt pa so t dinarjih. Zahtevalo »e je, naj dobi- dovdan», namerava «Orjuna» v Osija- Jo vendar te enkrat upokojenci »voje pravice, ker to nI miloščina od države, pač pa prislužena pravica. Prečitana je bila resolucija, v kateri se zahteva Izenačenje vseh pokojnin, provizij, nezgodnih rent, In milostnih pokojnin upokojencem vseh kategorij*, dalj« enkratni nabavni prispevek, zvišanje dravinjskih ku veliko akcijo za zbiranje pris|>ev-kov za Strossmayerjev spomenik, kJ naj bi se postavil velikemu Jugoslovanu v njegovem rojstnem mestu O&i-jeku. * Češkoslovaško - jugoslovansko Zbližanje. Znanstveni komité češko- slovaško" - jugoslovanskega udruženja | doklad. primerno draginji ter »tanarin-pri 0 razredu Ma*arykove akademije ! »ko doklado. Rosolucija je bila »oglasno je sklenil da prične akcijo za organi-| «prejeta. nakar je predsednik zaključil kicijo tom tesnejšega vzajemnega če- i »hod. škoslovaško - jugoslovanskega delovanja »ia kulturnem, znanstvenem In gospodarskem polju. V to evrho odpošlje kornitč delegata Massarvkove akademije v vsa večja mesta Jugoslavije, da stopi v stik z za»to;wiki nianstvenih in gospodarskih kor|>ora-cij. Kakor doznavamo. pride zastopnik Masarykove akademije tekom prihodnjega tedna v Ljubljano. • Predsednik naše delegacije paritetne komisije v Opatiji gosp. dr. Ry-baf je ¡irlujkjI Iz 0|«tije v Ljubljano, kjer pa ostane samo dva dni. Danes popoldne se od]>clje v Beograd. • Avstrijski konzulat v Splitu. V Splitu je ustanovljen avstrijski honorarni konzulat, v čigar področje spadata okraja Split in Dubrovnik. • Poziv volilnim upravičencem v Ljubljani Ljubljanski mostni magistrat objavlja: Volilci. kj so nmeiija, da so upravičeni biti vpisani v volilnih Imenikih. pa zadnjič niso bili, se pozJvljar jo. da se Čim preje zgla.se s policijsko zglasnico v mestnem popisovalnem uradu. Istotam se jo javiti tudi vsem onim volilcoin, ki so volili na nepravem volišču, to je na volišču, ki pravzaprav ne odgovarja njihovemu staio-vanju. Ce vsakdo stori pravočasno svojo dolžnost, ne bo ne pomot, ne kasnejšega zabavljanja. • Nova šola za gluhoneme v Jugoslaviji. Ministrstvo za socijalno politiko je odredilo, da 6e s prihodnjim šolskim letom otvori v Reljevu [>ri Sarajevu šola za gluhoneme otroke. Za ¿000 gluhonemih otrok bodo odsbj v Jugoslaviji tri Šole, in sicer v Ljubljani, Zagrebu in nova šola v Reljevu. • Nova bolnica v Beogradu. Beo grajski listi poročajo, da je gradbeno ministrstvo odobrilo kredit v znesku 15,097.245 Din za gradnjo nove bolni ce za nalezljivo liolezni v Beogradu. Z gradnjo se prične že letošnjo pomlad in je upati, da bo zgradba Še pred zimo dovršena. • «Narodni List» začasno prenehal. Demokratsko glasilo «Narodni List» r.a Sušaku je i/.šel proŠlo soboto začasno zadnjikrat. Primorski Staiunar-ski zavod iista noče več tiskati, ker izdaja svoj lastni «Primorski Novi List». Cim «Narodni Ll*t» uredi svojo lastno tiskamo, bo začel zopet redno izhajati kot dnevnik. • Akcijski odbor železničarskih organizacij in organizacij državnih nameščencev sklicuje za torek, dno 27. t. m. ob 19. uri 30 minut sejo. ki se vtši v prostorih Zveze jugoslovanskih železničarjev, Gradišče 7. Na to sejo so vabljeni tudi zastopniki onih strokovnih organizacij državnih nameščencev, ki v Osrednji zvezi niso včlanjeni. • Justirikacija v Mariboru. V ponde-!jek zjutraj ob 7. uri je bil v Mariboru obešen morilec Andrej Lichtenivallufr. Podrobno poročilo najdejo čitatelji v prilogi našega lista. • Diplomatski Izpit na visoki šoli za Svetovno trgovino na Dunahi je napravil dne 22. marca g. Franjo Tavčar iz Sp. 6iške. • Smrtna kosa. V soboto dne 24. mar-ea je umrl v Mariboru g. Milan Zupan-5 i č, pristav južne železnice. Pogreb se bo vršil danes ob 16. uri na mestuo po-kopaliiče iia Pobrežje. • K našemu poročilu o ustanovnem zboru «Orjitne» v Slov. Bistrici smo prejeli naslednjo izjavo, ki jo lojalno objavljamo: «Jutro» je poročalo v št. 61 v notici «0 razbitem ustanovnem zboru «Oijune» v Slov. Bistrici» poleg drugega tudi, da sem podpisani poslal na pretep svoje hlapce. To poiočilo je, v kolikor se tiče moje osebe, popolnoma neresnično. Jaz nisem nikdar mojih uslužbencev poslal na občni zbor «Orjuno», tudi nisem indirektno delal na to. da bi se kdo mojih uslužbencev udeležil navedenega občnega zbora. Ce je kdo mojih uslužbencev bil tam. je to storil brez vsake moje vednosti. Obsojam prejkoslej take nasfpe. Za objavo te izjave v Vašem eenj. listu se Vam najlepše zahvaljujem. Z odličnim spoštovanjem: Albert Stiger 'en., trgovec v Slov. Bistrici. • Protestni shoil koaliranih upokojencev. V nedeljo dne 25. marca ob treh popoldne se je vršil v dvorani hotela «Uniona» protestni shod koaliranih upokojencev. Velika dvorana je bila polna trpinov, večinoma starih, v službi iz. c'rpunih oseb. potem železniških invalidov, upokojenk in uradniških vdov in sirot. Shodu je predsedoval g. Šalamun, J6 toplo pozdravil vse navzoče upokojence. Nato je več govornikov orisalo bedo teh doslužnih ljudi in poštenih državljanov. Poudarjali so, da se godi vsem upokojencem, ki so bili upokojeni še pred letom 1921, največja krivica, ker se jim še do danes po štiri in pol letih niso izenačile njihove pokojnine, provizije, nezgodne rente in milostne pokojnine. Kako naj se ti upokojenci preživljajo v teh časih neznosne draginje. ko dobivajo svoie dohodke izplačane še * K poročilu o letni skupščini Invalidov smo prejeli več dopisov, ki s« bavi-jo z napadi, katerim je bil na tej skup Silni Izpostavljen šef oddelka »00. skrbstva pri pokrajinski upravi v Ljubljani dr. Fr. Goršič. Predvsem moramo poudarjati, da smo dotične napada beležili kot kronisti In se seveda 1 njimi nlftmo Identificirali. V takih sporih Je vedno treba »lišatf oW plati zvona. Zato smo se in se tudi danes vzdržujemo vsake sodbe o tem, ali in v koliko Je g. dr. Goršič res «dosledno nenaklonjen invalidom». V takih stvareh gre navadno ta nosporazumljenja, ki se dajo direktnim potom koristno spraviti ■ sveta, Izncše-na javno, v obliki obtožb, pa položaj le poostrijo. Po naših Informacijah ne gre za kakšno «dosledno nenaklonjenost» šefa »oc. politike napram Udruženju Invalidov, temveč za nesporazumljenja, zato se za enkrat vzdržlmo vsakega nadaljnjega vmešavanja. * živinski sejmi v Ljubljani. Knkor smo že poročali, so živinski sejmi r LJubljani zopet dovoljeni Prvi sejem bo r sredo dne 4. aprila, in sicer za vso živino. Odslej se bodo vršili sejmi zopet vsako prvo In tretjo rredo v mescu. • Gradnja hiš za železničarje. Kakor nam sporoča zagrebška direkcija državnih železnic. Je ta 27. aprila 1923 razpisana licitacija za gradnjo velike trinad-stropne hiše v Zagrebu, ki Je namenjena za nastanitev želotniških uslufbencev. Podrobnosti licitacije so bUe objavljene v «Službenih Kovinah». • Za povzdlgo mesta Ljubljane. V LJubljani se jo osnovalo «Društvo t« pov-zdigo mesta Ljubljane»; pravila so le potrjena. Ustanovni občni zbor se vrši v sredo dne 23. marca ob štirih popoldne v zbornični dvorani univerze. Na tem zborovanju predavata gg. dr. Fran Štele o «Stari Ljubljani» ter Inž. arh. Rado Kregar o temi «Bodoča Ljubljana — moderna prestoliea». Vstop dovoljen le proti vabilu. • Iz Slovenske Bistrice nam poročajo: V soboto dne 24. marca zvečer se je vršil v hotelu «Beograd» pevski koncert «Kubanjskih korakov». Videlo se je, da cclo naši Bistričani nimajo smisla za lepo petje, kajti udeležba je bila zelo pičla. Kozaki so nastopili v svojih tipičnih nošah pod vodstvom pevovodje g. Sokolova. Potjo je bilo naravnost sijajno. Zbor ima nekaj ¡zborno Izšolanih glasov. Po petju so se vršili plaši (gopak in kozaški ples). Kozakom, ki odpotujejo na turnejo po Italiji, Španski, Franciji In Ameriki želimo «rečno pot In obilo uspeha! * Črne koze v Zagrebu. Zagrebški listi poročajo, da so se v zadnjih dneh pri(ie-tili trije slučaji črnih koz. Oboleli so železniški inšpektor Mudrinič, ki je prispe! iz Beograda, nadalje 00 let stara Za-grebčanka. pri kateri prenočujejo zlasti Bošnjaki in Kranjci, ter žena nekega pis-tnonoše. Bolezen jo bila baje zanešeua iz Ogulina. Mestni fizikat je ukrenil potrebno, da se prepreči širjenje nevarne bolezni. • Premije železničarjem za varčnost pri kurjavi Ministrstvo saobračnja je izdalo prošlo soboto naredbo, s katero se počenši s 1. majem uvndejo premije ?.n varčnost pri kurjavi in maži na vseh progah državnih železnic. Take premije bo dobivalo osobje, ki l>o direktno a1! indirektno koristilo povoljnemtt razvoju prometa in njegovemu vzd rta vanju, ka kor tudi ono, ki bo varčevalo v mejah možnosti. * Snažnost v železniških vagonih. Kakor poročajo iz Beograda, je ministrstvo saobračaja ustanovilo komisijo, sestavljeno iz zdravnikov in železniških organov, ki bo po dvakrat mesečno pregledala železniške vagone in parobrode glede snažnosti. * Nezavednost mariborskih trgovcev » dokumentirala doslej popolna nedelavnost «Slovenskega trgovskega društva». Ta važna institucija, v kateri bi se moralo koncentrirati narodno-gospo darsko gibanje slovenske trgovine za celo severno mejo, bi morala imeti preteklo nedeljo občni zbor, katerega pa ni obiskalo niti toliko slovenskih trgvcev. da bi bili sklepčni Došlo je le par gospodov. ki so agilni narodni delavci tudi pri vseh drugih društvih, večina trgovcev pa je občni zbor kratkoualo ignorirala. To je tembolj obžalovati, ker se je ravno zadnji čas močno razvil klic po gibanju «Svoji k svojim», ki pa ga jo mogočo seveda le tedaj izvesti če bo do predvsem trgovci sami sodelovali. Sicer pa je bil tudi občni zbor Trgovskega gromi» v soboto v Gambrinovi dvorani skrajno slabo obiskan. Gremij se je spopolnil s tem, da je bil za pod predsednika Izvoljen na novo g. Ber-dajs, v odbor pa še gg. Kejžar, Murko in Sirk. Občni zbor Slov. trgovskega društva je »klican zopet za sredo dne 4. aprila. • Cerkveni obisk v Mariboru. Ker je Maribor še vedno brez škofa, se pripslje v sredo v Mnribor škof dr. Karlin, da opravi y stolni c«;kvi velikonočne obrede Storecsfie fcifc» wptt 5ret •vtoraa- biln« sveže. Mariborski okrajni ti«top, ki g» rodi le od prevrata kot gerent klerikalec dr. Leskovar, Je od 1. aprila naprej topet ukinil vse avtomobilne vožnje na okrajni cesti Maribor, oziroma Lajteršperk-Sv. Lenart, češ da avtomobili preveč pokvarijo cesto. Za trg Sv. Lenart In vse okoliške občine, ki so Imele zadnji čas lepo in razmeroma ceno av-tomobilno zvezo 1 Mariborom, pomeni ta prepoved težak udarec. • K železniški nesreči v Zalogu. O železniški nesreči dne 24. marca v Zalogu nam poročajo še sledeče: Nabiralni vlak St. 891 a lz Ljubljane je premikal r postaj! Zalog. Pri tem Je prerezal kretni-10 8t. fl ln se zaletel v tovorni vlak At. 893, ki je vozil iz Laz v postajo Zalog. Nesreče torej niso povzročile že pokvarjene kretnic«, temveč je kretnico it. B poškodoval šele nabiralni vlak. • Odprite roke In srce ter darujte za siromaka ruskega begunca, bivšega kapitana, sedaj težkega iuvalida V. Z., ka. teremu se Je vsled velike bede, kakor smo poročali dne 9. marca, zastrupila lena ln »o jI komaj rešili življonje. Revež ima sicer nekaj posla, ki pa Je preskromen, da bi ga mogel preživljati poleg družine! Kdor more naj da — življenje pa naj mu povrne! Prispevki se »prej«, ma jo v upravi «Jutra» tej bodo objav-IjenL • Velik požar r Sarajevu. V »oboto zvečer je v sarajevskem skladišču za vojaške uniforme izbruhuil požar, ki je zavzel velike dimenzije in trajal »koraj do polnoči L« t velikim trudom »e je gasilcem posrečilo, omejiti požar ln preprečiti, da se ogenj ni razširil na ostala skladišča. Skoda še nI ugotovljena, znaša pa brezdvomno več milijonov Din. * Mož i dvema ženama. V vasi Grahovo pri Kruševcu živi kmet Stojadln Vasič, ki Ima zakonsko leno ln 1 njo enega »Ina, povrhu pa živi »e 1 neko drugo ženo, » katero Ima tudi »Ina. Njo-gov »in od zakonske žene, Pragutin, Je slučajno zvedel za ta čudni odnošaj ln sklonil da stori nekaj, kar bo dovedlo do razdora mod očetom in njogovo nezakonsko ženo. Pozval je sinčka netar konske žene, svojega brata po očetu, tri-letnoga Zlvojina v hišo svojega očeta in tam je brata — zadavil. Izročeni »o bili sodišču vsi štirje: mladi morilee ln oče z obema ženama. • Ena ljubica In dva ljubčka. Hlapca Anton Kravaar in Josip Kastelic lz Starega tiga sta imela oba eno ljubico. V nedeljo ponoči sta jo hotela oba obiskati. Kravcar je potrkal prvi na okno in ljubica mu je takoj odprla. Komaj se je Kravcar malo ogrel v njeni topli kamrici je že potrkal na okno njegov tekmec Kastelic. Prestrašeni Kravcar je flote! pobegniti pred svojim sovražnikom, ki pa mu je pred vrati zastavil pot In ga začel obdelavatl z nožem. Sunil ga je trikrat v hrbet in enkrat v roko. Vsled težkih ran so morali Kravcarja prepeljati v bolnico. Kastelic pa se bo šel sedaj gret v «drugo kamrico». * Nesreča aH samomor? Z ozlrom na tozadevno vest, objavljeno v «Jutru» z dne 24. marca, nam je poslal gospod Stanislav Polak lz Tržiča naslednjo pojasnilo: Dne 20. marca, ravno opoldne, je prišel Alojzij Kutnar v moje stanovanje in vskliknil: «Joj, zaklal sem »e!» Nato je na. kratko povedal, kako je padel na odprt nož, ki ga je imel v žepu. ali pa se je nanj pripognil in se težko ranil. Odpravljen je bil takoj k zdravniku in potem v bolnico. Izključen je torej po skušen samomor. Ponesrečenec ni' slu žil pri tvrdki Polak, ampak je bil pri meni za hlapca. • Po štl.Ih letih zopet aretiran. V Mi trovici je bil prošli teden aretiran bivši jugoslovanski dobrovoljec Peter flrtko-vič. Leta 1019 je v Krasnojarsku v Si-biriji umoril komandanta dobrovoljce\ SlIS kapitana Vladimira Pavkoviča. Ce îko sodišče v Sibiriu je morilca izroči lo naši vojaški misiji v Vladivostoku Xa neki angleški ladji je bil prepelan v Dubrovnik ter potem izročen vojaškemu sodišču v Beogradu. Posrečilo pa se mu je pobegniti iz vojaških zaporov. Kunč no so Hrtkoviča izsledili te dni v Mitro vici ter ga izročili sodišču. * Lovski tatovi. V nedeljo sta šla bra ta Bitenc iz Zg. Pirnič v lovišče barona Lazarinija brez dovoljenja na lov. V go zdu ju je kmalu zasačil gozdar in zakli ral: Stoj! Ker pa se ni nihče odzval kli cu, je gozdar oddal za lovskima tatovo ma strel s Aibratni. ki je zadel mizarske ca pomočnika Alojzija Bitenca v hrbet in ga nevarno ranil. Bitenc je imel polno Siber v hrbtu ln se je zgrudil nezave sten na tla. * lztihotap!janJe kovanega denarja Policija v Starem Bečeju je aretirala na jemnika tamkajšnje kavarne «Bristos, Schrflderja. ki je osumljen, da je s so :le!ovan;em nekega Davida Picka iztiho tapi] v inozemstvo mnogo zlatega in sre brnega denarja. Pri h:šni preiskavi sn našli znatne vsote zlatega in »rebrnega denarja. * Ponarejale! potnih listov pod ključem. Ljubljanska policija je odredila na daljnje aretacije v zadevi pnnarejeval cev potnih listov. Aretiran ie bil Lovro Puhek iz Bratine. ki je bil član že are tirane družbe Martina Jurana in Luke Radmana. ker »o skupno odpravljali na Se državljane v Kanado. Družabniki so si delili mastne dobičke po 400 dolarjev od vsake v Kanado odpravljene osebe Potne liste sta izgofavljala privatni urad nik llija Radié in pisarniški pomočnik župaidjske oblasti t Zagrebu Dragotin Svab, ki »ta tudi že p<>d ključem. Sode lovai je tudi neki Skrinjarič. V preisko valnem zaporu v Ljubljani sedi sedaj zaradi goljufije devet osumljencev, * CevflT domaČih tovarn Peter Kozina & Ko. 1 znamko «Peko» »o najboljši ln nalcenelšL Zahtevajte |!h povsod. Olavna zaloga na drobno In debelo Ljubljana, Breg It. 20 ln Aleksandrova cesta §t 1. • Na dobro domačo hrano se od 1. aprila naprej sprejemajo gostje v hotelu «Tratnik» v LjubljanL L ln IL razred Cene zmerne. Oblastni sfe©r Orlune v Lui&iiani Poročali *mo te o oblastni skupščin! Orjune, ki Je pričela v »oboto v Ljubljani V nedeljo dopoldne je oblastni predsednik Inž. F. Kranjec otvori] nadaljevanje zbora ln se v »vojem govoru dotaknil vprašanj, ki danes ogrožajo In za ta ta njegovo strok orno nrejursaje tbtf ln tačasno uredništvo poverjeno finanS* nemu nadsvetniku dr. PoJneb&ku. V oan Si državi lovci »amo v Bo»ni ln Heroeeo» vini še niso organizirani. Pri volitvah, ki to trajale celo dolgo, »o bili v odbor izvoljeni: Predsedstvo: dr. Ivan LovrenSfi, pred« sednik; dr. Ivan Tavčar, podpredsednik^ odbor: Ivan Zupan. doh. ravn., Ljubljana, Ivan Rozman, šolski »luga, Ljubljana, dr, Ivan Modic, višji sodni svetnik, Ljubljana, dr. Stanko Bevk, pred», višj. iol. sveta, Ljubljana, Inž. Anton Rudel, graščak, Rib. niča, dr. Avgust Loitgeb, »odni predstoj-. nik, Vrhnika, Joalp Kremenšek, prof.« Ljubljana, AnVm Juvančič, tasebnik, Ljubljana, Anton Sivič, gozdni nadsvet. nik, Ljubljana, dr. Fran Roi, odvetnik, Laško, Karol Kovač, trgovec. Stari trg pri Ložu, dr. Frle Lukman, odvetnik, Ljubi ana, Feliks Justin, višji nadzornik, Ljubljana, dr. Janko Podnebtek, fin. virtjo konsolidacijo naše države. Poročal je o tež kočah, » katerimi se bori Orjuna I nSlo!jublj^"d^Hubert Souvan, fin. v Sloveniji, predvsem o Čudnem »tališču. Ljubljana, Veni« Jakil Indu. ki ga j« zavzela pokrajinska uprava na ^^ Jauli dr Vlad. Ravulhar, pram nacionalni organizaciji Protest:ral ^^ Jofl!p Turk, podjet- ;e proti ščitenju »nacionalnih elementov L)ublja[1Ai Ado„ Plx0kar, rai svet. r Sloveniji, M vedno drzneje rušijo edin- ^ Ljul)|)2nik Frin Ljublja. stvo naroda ln driave. Poudarjal je. da j Uatelle pos., Gradac. Dragotin bo Orjuna v svojem razmahu šla preko ¡^ ravnalelj, Ljubljana, Anton Mladi«, lega zatiranja in šikan. zavedajo« »e »vo yU drf ^^ ivelnik< Ljubljana, Ivan Ru». lesni trgovec, Zaga pii Ribnici, Vik, tor Taučič, nadzornik, Ljubljana; pregleda nika računov: Fran Avčin, višji geoine-tor, LJubljana, Evgen Križal rač. rveU nik, Ljubljana; namestnika: Miroslav Po-gorelec, trgovec. Viktor lierfort, dvorni preparRtor, Ljubljana. zatiranja Je upravičenosti ln svoj« sile. Nato Je pozdravil delegate kot zastop nik centralnega odbora it Splita g. Jovl-<•* M. Silobrčič. V »vojem vtnesenem govoru je bodril k vztrajnemu, požrtvovalnemu delu ta narod In državo, ki »e ne sme »trašitl tudi največjih zaprek ln žrtev. Narod J« treba rešiti Iz krempljev črnega In rdečega Internacionalitma ln separatizma. Predsednik oblastnega odbora Zagreb g. Berislnv Andjelinovič Je » »vojem pozdravnem govoru izrekel neomejeno priznanje ta delo, ki ga je vtšU ljubljanski oblastni odbor do sedaj. Očrta! je ideologijo nacionalizma ki je ed;nl spas ta naš narod, katerega Izkoriščajo oai Iz-dajic«. ki bi morali prejeti svoje plačilo žo ob prevratu. Tajnik oblastnega odbora Zagreb g. Tomašič Je poročal o podrobnem organizatornem delu. Podal Je točno podatke o dosedanjem delu na Hrvatskem ln Slavoniji, kjer m brzo širi pokret nacionalizma, frankovskih Iti radičevikih band. Med seliaškim narodom je našla organizacija Objave • Redni občni tbor Trgovskega društva v Cellu, se vrši v četrtek dne 5. aprila t L ob 20. uri v restavraciji Na» rodnega doma z običa)nim dnevnim re« dom. V slučaju nesklepčnosti m vrši eno uro pozneje občni zbor, ki Je »klepče* pri vsakem številu članov. • Društvo nalemmkov za Slovenijo opozarja, da se vrši prlhodnia lovna odborov« seja v sredo, dne 2S. marca ob 20. utI v veliki dvorani Mestnega doma. Društvena pisarna daje članom dnevno vkljub terorju ! od 18. do 20. ure InlormacIJe Sv. Petr» cesta št. 12, pritllčie, desno. • Cepllnl tečal ta vinogradnike. V če-trdna tla kar pričajo »eljačke Orjune a trtek, dne 5. aprila ob pol 9. uri zjutraj tisoči članov. Njegov govor j« izzvenel se vrši pri kmetijski šoli na Ormu ce-v klic «na delo za narod, brez strahu pnn| tečaj za vinogradnike. Pri tem te-pred žrtvami, ki jih zahteva cilj, lri ga ¿aja imajo vinogradniki najboljšo pri-tnoramo doseči». | ložnost, da se Izučijo v »uhem cepljenja Poročilo tajnika ln blagajnika je bilo jn stratificiranju ameriških trt, ki orno-s priznanjem sprejeto na znanje. L. Jur- | K0fujej0 najhitrejšo ln najcenejšo obno- kovič je podal referat o kulturnem delu in nalogah, ki Jih mora rešiti nacionalizem. Njegov podrobni načrt za kulturno delo med narodom je bil »oglasno sprejet. Blagajnik zagrebšketra oblastnega odbora g. Honačič jo poda! podroben finančni načrt, ki ga je zamislil zagrebški odbor, da sanira težki finančni položaj, v katerem se nahajajo Orjune. Zbor je skle nil, da istotako izdela načrt, ki se bo poslal direktoriju v Split v odobrenje. Na predlog revizorskega odbora je dobil dosedanji oblastni odbor absoluiorij s pohvalo. Po volitvah novega odbora je zbor raz pravljal o organiziranju gospodarskega '»ojkota proti narodnim renegatorn na štajerskem. Zbor je sprejel z navdušenjem tozadevne sklepe. Nadaljnji sklepi 5, efekti: Ljubi], kreditna 225—240, Praštcdiona ¡020—1040, Slavenska 103, Slov. eskomptna 159, Trbov. premogo-kopna 750—8Ü0. Beograd, devize: Bukarešt 47—48, Berlin 0.47—04725, Dunaj 0.1365—0.1370, Pešta 2.10—2.20, Solun 108, Sofija 65 do 63, Prjga 291—293, Pariz 630—638, Ženeva 1810—1820, Milan 475—478, Newyork 97.25—98, London 457—460. Curih- Berlin 0.'J2o0, Newyork 541.25, London 25.39, Pariz 34.90, Milan 26.47, Praga 16.07.5, Budimpešta 0.12, Beograd 5.55, Sofija 3.70, Varšava 0.0130, Düna» 0.0075. Dunaj: devize: Beograd 7.31—'7.33, Berlin 3.40—3.50, London 334.500—335.100 Milan 31.96—35.04, Newyork 714.25 do 715.75, Pariz 45.99—46.11, Praga 21.22 do 21.28. Sofija 489.50—490.50, Varšava 1.67 do 1.77, Curih 13185—13215, dolarji 71.100—71.400, dinarji 726—730. Lastnik in izdajatelj Konzorcij «Jutra». Odgovorni urednik Fr. Brozovlč. Tisk Delniške tiskarne, d. d. v Ljubljani Vremensko Liubljsna. ?6 marca 1923 poročilo Ljiiiilian» m u°a f»o širokih stopnicah, sreča Rozo. Pozdravita se. Vitez zavije potem okrog ogla in se še po(»reje ozre. Vidi Rozo na pragu ia jej po migne z roko v pozdrav. Nekaj hipov pozneje stopi tudi Trencavel iz hiše. Pote|>a se potem po Parizu ves dan, ne da bi se količkaj skrival, z brezskrbnostjo onih. ki so itak sklenili s svojim življenjem in jim je oo(»olnoma vseeno, kakšna bo usoda jutri--— — — — — Gospa Brigita je tako nizka osebnost v naši povesti da imajo cenjeni bralci vso pravico, da so jo [>ozabtli nad drugimi važnejšimi lici. Obiščimo '■orej čestito gos[KXiinjo v hiši ulice Saiute-Avoye v tisti hiši. odkoder »e tako lepo vidi na vrt palače v ulici Courteau. Tu je nekoč stanoval Trencavel. Tistega dne okrog tretje ure popoldne vidi gospa Brigita znanca Ras-easea, ki vstopi pri njej in se jej Iju-beznjivo klanja. Vstopi in pravi sladkega glat^u: «Dober dan, gos|>a Brigita. Vprašal bi vas rad. če vam je morda znano, kakšna reč je tista hiša, koje prebivalkam nravi jo «hčjrke Magdalene» ali «Magdalenke». Ženska prestrašena gieda tega majhnega človeka, ki je bi! vstopi] tako ljubeznivo in smehljaje, in Ki vpraiuje po takšnih strašilih rečeh. «Toda ... jaz vsa ne poznam!» izjavi končno. «Nič za to. sicer pa ne govoriva o tem!» pravi dedec. «Jaz že poznam vas. prav dobro celo. Vidim, da ne ve«e, kaj eo Magdalenke. To pa res «KakEeti k.',jui. ljubi Jezu«, kateri — — — — — __ _ _ _ ni prav, goepa Brigita. Ženska vaših izkušenj bi že morala vedeti, da je dom Magdaleninih hčera zelo prijetna hiša, ustanovljena pred kakžnimi petdesetimi leti ker je nekemu bogatemu trgovcu prišlo na misel, da hoče ustanoviti hišo, kjer se boio vzgajala dekleta, ki so nekdaj bila nekoliko preveč vesela . . .» Gospa Brigita 5i pokrije obraz s predpasnikom in celo to se jej posreči, da nekoliko zarudi. «Njegova eminenca kardinal pa je ustanovil dodatno k tej instituciji Se drugo. V domu Magdalenk je tudi ne kaj sobic za gc^pe in gos(x>dične, ki morajo delati enako pokoro, in te celice so prav prijetne, to vam zagotavljam Smrt prihaja v njih zelo počasi!» «Pa kaj to pravite meni!» vpraša trepetajo gospa Brigita. «Sem mari jaz ena tistih žensk, ki so padle!?» «Ne. za vraga, niste na, saj to se dobro vidi . . .» Naj vrag razume to besedičenje! Gospa Brigita je vsa zmedena. «Nikdar, razen v mladih letih . . .» prične sedaj ona gostoletL Toda ne dolgo . . .» «Da. da. da. da!» jo prekine Raseasse. Samo. evo. to-!e: V tiste celice spravlja gosfod kardinal včasih tudi kakšno grdo meščansko babo. kakor ste vi; babnice, ki podpirajo upornost kljub svoji grdi zunanjosti . . .» «Upornost! Jaz nikoli, gospod!» jokavo prične zatrjevati ženščina. cGospa, upornosti boste takoj kriva. čim mi takoj ne izročite ključa, po katerega me je poslal njegova eminenca gospod kardinal,» hladno odloči Raseasse. «Gospa.» je rekel Raseasse mirno, «vstajo zagrešite, če mi takoj ne izročite ključa, po katerega me je poslala njegova svetlost!» ključ!» «2e celo uro ram pripovedujem: ključ Treneavelove sobe.» «Tu je!» je rekla starka in izročila ključ Rascassu. «In predvsem, povejte njegovi svetlosti . . .» «Poslušajte,» jo J3 prekinil Raseasse. «Samo če poizkusite komu povedati, da sem bil pri vas, samo poizkusite, moja ljuba, pa se boste seznanili 9 ključem onih ječ, kjer jetr nikj umirajo od solitra . . .» Po teh besedah je Rp-scaseo Izginil, gospa Brigita pa se je kar sesedla od strahu in še dolgo ni mogla priti k sebi Raseasse je vstopil v Trencavelovo sobo in ne da bi izgubljal čas s pre-iskavanjem. te takoj stopil k oknu, ki je gledalo na palačo plemenite gospo-dične. Soda j mi ne preostaja ničesar drugega kakor da zdrknem v ta le|ri vrt in naj ne bom več ILiscasse. prvi kardinalov vohun, če ne mi ne posreči vtakniti nosu v kaj velezaniml-vega . . . Čudno,» je nadaljeval nato zamišljeno,» še pred par dnevi sem jo rešil, in sem se na vso moč potrudil, da sem jo rešil . . dar.ea [>a jo hočem ujeti, in če si zlomim vrat . . . Toda. zakaj bi človek cinc.il?» Stresel je glavo in od podil misli, ki so ga vznemiriale. «Vsa okna so skrbno, preveč skrbno zaprta.» Raseasse ri je privezal vrv okrog pasu. njen drugi konec omotal ob oknico in se spustil ioli. re-rulirajoč hitrost te vožnje (»o lastni volji s tem, da je držal drugi konec v roki in ga počasi spuščal. Komaj se je spustil par čevljev pod okno, ko je spretno ustavi] vožnjo: Nekdo je tača> vstopil, glasno govoreč v Trencavelovo sobo . . . Raseasse je nategnil ušesa in posluhnil.. reS dobro izmislil. .Ali najdeta kaJto 7< 1 ro t»l Ia rlnl.ri n 'i .1 *_ Gospa Brigita ie komaj zaprla vrata za seboj, ko se je malo otresla ogorčenja In strahu, ko je videla vstopiti v hišo osebo, katero je takoj »(>oziiaia. «Vi, prečastiti?» vas pozdravlja, dobra ¿oMia. Prii-jl sem. v kolikor mj čas dojiušča. da napravim mal obisk stanovanju tega izdajalca, upornika, krivo ver ca Trenca-vela.» «Tudi vi?» «Kako? Ali je bil žp kdo drugi prod menoj tu?» je rekel Corignan živahno. «Ne. ne. nikdo, prisegam ... jaz ne vem ničesar . . . ,»vejte to .ije-govi svetlosti prečastiti.» «Dobro za vas. da ničesar ne v.ute; in predvsem mi ničesar ne izbleknit-?, zakaj, če raztrobite to stvar, vedite, ''a se nahajajo v Templu in Chatelittu ječe za ljudi, katerim se je dokazalo izdajstvo! . . . Škoda, bi bilo,» je nadaljeval brat Corrignan, ker končno niste tako slabo ohranjena da.na in jaz si štejem še v čast če morem ščititi lefri sjol. Pa zbogom in sprejmite moj blagoslov! In brat Corrignan je všfipni! gospo Brigito v laket, ki se je očividno trudila. da bi napravila vtis. kakor er mene in me hočejo spraviti v Magdalenino in v Temple? Toda ta zadnji se je vsaj olikano vedel,» je pristavila in ei po-•Irgnila laket Corrignan j-3 taca? vdrl v sobo in sam s seboj govoreč pohvalil svoj razum in pogum. «Pri glavi in trebuhu svetega oče-ta.» je meditiral. «torej sem si bil to «Izvrstna 'deja, da. Tukajle se bor» skril. Tembulje. zakaj gocj>e Biigite *■ tej naglici še niti dobro pogledal nisem. Prav sem imel. baba ni tako zelo sla!>o ohranjena . . .! A!» se je prekinil. «Kaj pa naj to pomeni? Zdi ee mi. da sem tole orodje že nekje vile!. Se celo čutil sem ga, se mi zdi, na. svojih lastnih plečih!» Preiskal je prvo sobo. Ko pa je prišel v drugo kjer je bilo tisto znane-nito okno. je zagledal orodje, obešeno na steno. Corrignan ]c dvignil svoj nos k orodju, kakor da ga hoče povohati. «Ita vno tako je še.» je rekel, žalostno zma.rij->č z glavo . . . «Instrment svetega Labra!» se 5« oglasil nekdo za njegovim hrbtom. V istem hipu je tuja toka ,*>stal. kakor da ga je strela zadela. Oči so se mu izbul.ále in usta odprla na steza j. «G ... pa mi j6 ¡►rišlo na misel . . . slučaj . . .» Brat Corrignan 6e je to govoreč ti« tensko približeval vratom in Trenca, vel mu ni branil. «Hote! sem vam povedati.» je na« daijeval ogleduh. «a!» je zakričal, ko je prišel k vratom. «Sedaj bomo videli ... o. prokleto!» Vrata so bila zaklenjena. Trenta ve! jih je bil zaklenil Brat Corrignan jih je skušal odpre'i z vso težo svojega telesa, (a se mu ni (osrečilo. Naenkrat [a je na svojem hrbtu začutil bolečino. da je zarju! kakor divji. Inxtru-ment svetega Labra je začel plesati! «Ali ea še poznaš?» je kričal rrei>-cavel. «Še ravno tisti je» Corrignan ga je še predobro poznal. Instrument svetega Labra je imel -nega onih ostrih jezikov, da ga ni mogel pozabiti. Zoi>et ga je ime! priliko dodobra s|X)znatL Tekala sta skozi sobo. Končno se je znašel Corrign.tn pred oknom. Trencavel ga *trašiti in zato p« je nekaj časa pustil da je vi-el nad globino g glavo navzdol. V tem bipn pa so «e Tren ca vel-»vi pogleili ol>rtiili na VTt in zakričal je od jureseuečenia: AnnaLs je bila spo-daj! Borilni mojster je bü od slliega čustva čisto (»revzet Njegove roke so odrevenele iti ¡ira' Corrignan je padel v globino z glavo navzdol. (Dalje prihodnjič.) se iščejo v najem v prometnem kraju Slovenije, v mestu ali na deželi. Cenjene ponudbe se prosi „Promet". na upravo „Jutra* pod 601 z večjim kapitalom za večjo družbo z o. z. špecerijske stroke na debelo na Gorenjskem se iščej o. Ponudbe pod „Engros"do 31. marca na Anončni zavod Drago Beseljak in drug, Ljubljana, Sodna ulica 5. Mar© čaj te dnevnik „Jutro"? 50 do 70 NepremcžCjsva M/i g «r Posekane avgusta 1922. Cena po dogovoru franko vagon. Ponudbe pod „Lepo blago" na ALOMA COMPANY, anončna in reklamna družba, Ljubljana, Kongresni trg 3. za moške in ženske obleke in perila po Itajniljih C@ltSh las se priporoča tvrdka za dame !n gospode priporoča tvrdka LJaMJana Msslni trg \t aparatoir. D12-s 29. marca» t» I. ob V216. uri se vrši v skladišču špedicij ske tvrdke Balkan v Mariboru javna dražba 184 komadov dobro ohranjenih, večinoma novih stenskih telefonskih aparatov. Pojasnila daje Blavenska ban^S; d. d., podružmica Maribor. m SC ®š@ divjačine vsake vrste, tudi sajčje, kupuje trgovina z n> ajea 0. Zdravič. Uubl.ana. Sv. Florjana al. 9. Oferajne posojilnico in tironlEnfsa u Sfefjl LoHI naznanja, da ¡9 svoje poslovn.9 prostore premestila m svojo lastno hišo v Škof|i Loki, Glavni trg štev 33. Hranilne vloge na knjižico obrestuje po V j O p. a. Rentn! In Invalidni davek plačuje Iz lastnega. Vezane veije hranilne vloge obresiuie tudi vlije, po dogovora. — Sprejema tudi vloge na tekočI račun. - Dovoljuje kredite in Izvriuje vse denarna transakcije pod jalio ugodnimi pogoji. 49? priloga „Jutru" St. 73, dne »7. marca 1923. Politični Radie Tofrtco M o notranjepolitični situacij ie ni pisalo, kakor zadnje dni po izidu nedeljskih skupščinskih volitev. Med onimi, okrog katerih se suče največ razpravljanja se nahaja Radič, mali, sedaj veliki hrvatski S t je pan Radič. Ali bo ali ne bo. ali pojde v Beograd ali ne pojde, ali ie prične pogajati ali se ne prične, ali ostane že vedno pri papirnih kroglicah ali poseže po svinčenih? Pred letom ali nemara pred d vem i leti jo Radič jako samozavestno pripovedo-y^j fnemu izmed evojih ne ma!oštevil-nih intervjuv o svojih načrtih. Takrat je cbet-ni. da pojde, ako se Beograd ne bo «izpametoval». v Bo-mo. v Dalmacijo in da zbere okrog sebe vse prave Hrvate. Ako se Beograd tudi po tem ie ne iz-■pametuje. bo Sel on še dalje, v Slovenijo in v Srbijo ia menda še kam, in bo ta-torekoč vse ljudi zbra! okrog sebe in tedaj nastopi zveličavni dan. ko se prikliče v življenje čudovita mirotvorna re-oublika . . . Pri nedeljskih volitvah je zares Radič krepko posegel v sosedne dežele, v Hrvatski sami pa dosegel kakor smo pokazali pred dnevi s številkami, maksimum mandatov, ki se splob dado pridobiti pod negativno hrvatsko zastavo. Pokazali smo pa tudi, da je prav tako v Bosni dosegel višek, ki ga ne more več prekoračiti. Osvojil si je, direktno ali in-direktno po neoficijalnih kandidatih, vse mandate, ki prihajajo za Hrvate sploh v poštev. Pri tem računamo, da pravoslav. ni Srbi niti s Hrvati, niti v Bosni nikdar ne bodo glasovali za Radiča in da se v tej domnevi ne motimo, o tem smo popolnoma prepričani. Enako je z muslimani; tudi če bodo Se bolj centrifugalno orijentirani. nego so Spahovci, — ostali bodo vedno v muslimanski organizaciji ia Radiča ne bodo vohii. Tudi o tem se as da dvomiti Glede Dalmacije sino zadnjič pokazali, da je tam Se možno radičevsko napredovanje. Sicer je v tej pokrajini nacijona listična ideologija najkrepkeje razvita, toda kakor so pokazali volilni rezultati, ijudstvo bleščečim geslom radičevstva ni nedostopno. V šibeniikem volilnem okrožju Radič ni imel kandidatne liste; lahko si tedaj mislimo, da bo pri eventualnih novih ali pri prihodnjih volitvah Radič tu še pomnožil Število svojih mandatov. Pripomnimo pa, da je v splitsko-dubrovniškera volilnem okrožju število radičevskib giasov daleko manjše nego kaže število mandatov in to zaradi situe ¡)o]itične razcepljenosti. Da bi mogel Radič prodreti v notranjo Slovenijo, o tem pač upravičeno dvomimo. Doslej je dobil glasove le v direktnem sosedstvu ob meji; prihodnjič bi mogel dobiti večje število glasov pač le ■ie v kranjskonovomeškem okrožju, Beli Krajini, ob Kolpi in pod Gorjanci. V Vojvodini bi mogel dobiti mandate ie msd Bunjevci. pa tudi tamkaj je uspeh jako dvomljiv. Madžari mu sicer kot pro-udržavni element želijo čim več uspeha, toda glasovali bodo brez dvoma rajše za lastne kandidate. In siično tudi Nemci. Da v Severni Srbiji Radié nikdar ne 2o mogel dobiti mandatov, je gotovo. Glede Južne Srbije vzpričo bugaraške Propagande stvar sicer ni tako sigurna, toda volilno propagando mu bo tu znala onemogočiti vsaka vlada, radikalska gotovo ce zadnja. Prav tako se ga tudi v Črno goro ni bati. Prav te dni je Radič znova zapretil. da si bo osvojai še nove mandate, ako se beogradska vlada ne bo spametovala. Poskusili smo pokazati, da je to le v prav majhni nebistveni meri še mogoče, pri "eni s r pa niti nismo govorili o tem. da tau lahko protiradičevske koalicije že 'josežene mandate znatno zmanjšajo. Z ispehi raste doslej Rad i če va samozavest; odmevi kaj nastane, ko ta politična ekspanziv-nost neha? Morda je Radič prepričan, da bo pri prihodnjih volitvah še napredoval; v tem slučaju menda 5e ne bo popustljiv. Ako pa uvidi, da je dosegel maksimum moči, ki je samo volilnim potom more doseči, tedaj bo čas. kreniti na drujračno pot. In če ne preje, takrat nastopi neizogibna kriza radičevstva, ako se preje ne najde pot do efektivnega uspeha. Morda bo treba Se te preizkušnje, da se pristopi k likvidaciji radičevstva. K položaju v Orijentu Ko se je pred meseci razšla lozanska konferenca ne da bi bila slavila v red sporne zadeve med Turčijo na eni ter zavezniki in Grčijo na drugi strani, so mnogi prerokovali izbruh viharja, kažoč na nevarnost ruske sfinge, češ da bodo boljševiki pomagali Turkom in da začenjajo nevarni časi novih vojn. Mj smo presojali položaj mnogo mirneje. Kazali smo na to, da je Rusija 7-a ofenzivno vojno še daleko preslaba in da za dogleden čas tudi v bodoče ne bo boljša. Trezno premotrivajoč situacijo, smo tudi trdili, da Turki ne bodo začeli novih sovražnosti, ker se jim nikakor ne obetajo dovolj veliki novi uspehi, oziroma bi celo doseženi uspehi mogli priti zopet v kritični stadij. Pokazalo se je. da smo imeli popolnoma prav; angorska narodna skupščina je sicer zavrnila osnutek mirovne [logodbe. kakor so jo predložili delegati iz Lausanne, toda malo nato. so se začela v Londonu nova (»osveto-vanja. na katerih boj;> ¿avezniki precizirali svoje zahteve z ozirom na po-■ latke turške vlade. Tem posvetovanjem bo sledila prava konferenca ali v enem za|«atlnoevro(»skih mest ali [>a v Carigradu, morda tudi kje v Ori-pntu. Morda se bodo posvetovanja še dolgo vlekla, saj Turki se lahko ponašajo kot s svojim specijalnim diplomatskim darom, da znajo zavlačevati l>ogajanja tako rekoč iz principa, da si pri tem izrabi kako naklučje ali karkoli v svrho umiljenja mirovnih pogojev. Nedvomno tudi to pot ne bo drucrače. Za enkrat obstojajo sicer še velike konference v vseh vprašanjih, ki smo jih svoj čas označili kot najbolj sjorne glede gosjnularskih koncesij. glede pristojnosti turških sodišč za evrofske podanike na ozemlju Rusije in pa ded'; posesti Mosula. To so glavne točke, okrog katerih se vrtijo razprave brez konca in kraja. Toda na koncu koncev bo vendar sledil kompromis. Brez pretiranja in brez optimizma lahko trdimo, da vojna nevarnost v bližnjem orijentu več ne obstoja in med onimi, ki 6 tem niso zadovoljni se nahajajo vsi, ki si želijo razdejanje sedanjega [*>litičnega stanja v Evropi, ne med zadnjimi sovjetska Rusija. Kakor smo že večkrat naglaševali. se je izkazalo znova, da zna sovjetska diplomacija sicer jako tern[>eramenino govoriti, delati bojevite geste in zlo obPtajoče pretnje, da si pa ne zna priboriti nikakih uspehov, niti zase, niti za svoje zaveznike. Evropa tehta danes. kakor vedno vrednost diplomatskih argumentov po efektivni moči. ki stoji za njimi; dokler te Rusija nima. tako doliro ostane tudi njeno širo^o-ustenje le — širokoustenje. Tudi to je nauk, ki ga je podala orijentska kriza. Da se položaj mirno razpleta, je koristno tudj za nas na balkanskem polotoku. kar nam je v zvezi z uspešnim zaključkom niške konference jako dobrodošlo. Zarota proti nemški vladi Berlin, 24. marca 1923. NemSki morarhizem »e vedno ni mrtev. Leta 1920. ga je skušal oživeti pučisi Kapp. Mož je bil takrat skorajda zmagal in je napravil s svojim prevratnim načrtom v Nemčiji takšno zmedo, da je morala bežati berlinska vlada v Stuttgart. Ko se je vladi s pomočjo delavstva po-srečilo udušitl prevratni poskus, je začela izdajati stroge odredbe v zaščito varnosti nemške republike. Toda njen uspeh je bil nepopoln. O tem pričajo razni atentati na vodilne glave nemškega socializma ter umor zunanjega ministra Rathenaua, ki se je izvršil lani poleti na pobudo nacionalistov. Nacionalisti so «e očividno postavili na stališče, da ne sme nobeno leto v Nemčiji miniti brez zarote proti vladi. Prošli teden so policijski organi odkrili novo zaroto, kateri je stal na čelu bivši nad poročnik Rossbach, priseljenec iz Baltika. Uossbach je že dolgo vzdrževal tajne zveze z nemškimi nacionalisti. Z njih pomočjo je organiziral «svobodno ljudsko stranko», kateri so poleg nacionalistične omladine pripadali tudi ugledni nemški mož« iz konservativnega tabora. Poslanci Wulle, Gräfe in Henning, člani te stranke, so bili stebri zarote, katere gnezdo se je nahajalo v Berlinu samem, v Podsdamu, v Breslavj in v Gorenji Šlezijl Cilj zarotnikov je bil sledeči: nasilnim potom zrušit; prusko vlado in od straniti z vodilnih mest vse one osebe, ki so bile kakorkoli v zvezi z oktobersko revolucije 1918. V notranji politiki so zarotniki zasledovali geslo: proč z neplod- nim parlamentarizmom! Postavimo a* njegovo mesto Mussolinijal V zunanji politiki pa je stranko vodil cilj odklonitve vseh reparacijskib plačil. Pučisti so torej bili jasno orientirani in izvrstno organizirani. Podpirali so jih indirektno tudi Ludendorff, Hindenburg in stične veličine. Značilno dejstvo je, da so zarotniki, čim so doznaii, da so jim oblasti za petami, naprosili predsednika rajhstaga l.fibeja, naj jih ščiti pred aretacijo! Toda policija se na njihovo prošnjo ni ozirala. Zaprla je zarotnike neglede na to, kdo so in kakšno stališče zavzemajo v nemški aktivni politiki Med aretiranci se nahaja zlasti mnogo častnikov bivše armade. Važne spise je policija izsledila zla eti v Vratislavi, kjer ne je imelo vršiti tajno zborovanje zarotnikov pred izvedbo puča. Kriminalna policija je bila o početju zarotnikov pravočasno obveščena. Zasačila je rovarje proti republiki baš v trenutku, ko so ti hoteli odposiati svarilne brzojavke njihovim sokompro-mitirancem. Varnostni organi so dobili v roke popolno listo zarotnikov, kar je njihovo delo zelo olajšalo. V nemških republikanskih krogih vlada zaradi zarote veliko ogorčenje. Socialistični tisk izjavlja, da je vlada zarote deloma sama kriva, ker je preveč obzirno nastopala proti predstaviteljem mo-narhistične ideje, katero so zlasti živo propagirala mladinska društva nacionalistov. Berlinska vlada bo proti tem ljudem morala nastopiti z vso brezobzirnostjo. ako noče, da bo monarhizem poganjal svoje korenike še naprej ter bolj in bolj omreževal temelje današnje nemške republike. Kulturni pregled Ani fino bol ublažiti rarpoSJje «veje pod. ložnike na v3e strani s poveljem, da poiščejo ljubezen, ta katero Anica hira in vene. Poslanci gredo po sveto in prinesejo -.se. samo ne ljubezni. Zaman so Anici zakladi, katere ji ponujajo. Anica noče ne zlata ne srebra, ne drugih podobnih, reči. Potrebo čuti samo po ljubezni to pa ji more dati edinole mamica. Vile. ki čutijo otrokovo željo bolj nego jo more doumeti drobno podzemno kraljestvo palčkov, odpeljejo slednjič otroka nazaj v stari svet. kjer najde Anica svojo ter vsa srečna. Na Aničino mesto pa po-lože porcelanasto punčko, katero palčki misleči da jim je kraljica umrla, pokopljejo kakor se spodobi kraljevi družici Ribičeva igra ima torej pravljiSno-realistično vsebino. Njeno j«Hiro pa je skozi in skozi idejnega značaja: otroku brez ljubezni živl/enje ne pomeni nič... 12. in IS. marca so igro, za katero je zložil glasbene točke g. Ivan Grbec, vpri-zorili v ljubljanski operi Obiskana je bila obakrat izvrstno, in vseskozi napeto zanimanje otrok za dejanje priča, da je stvar šla vsem do srca. Marsikaj bi seveda pri obeh uprizoritvah lahko bilo drugačeo, otroškemu duhu in tonu bolj primerno. Kljub temu pa smo s tem. kar nam je bilo podano, lahko zadovoljni Videli smo. da naša mladinska oderska literatura ni prazna, ter da ima vsaj eno stvar, katero pokažemo naSi in tuji decJ lahko brez pridržkov. Tekst in partitura knjige «V kraljestvu palčkov» sta naprodaj v Matični knjigarni v Ljubljani. Kongresni trg. Priporočamo oboje v nakup vsem tistim, ki hočejo svojim otrokom napraviti posredno ali neposredno nekoliko ur zabave in neskaljenega užitka. „Pravopis srprskohrvat-skog književstog jezika" (Sestavio A. Belic, profesor nniversi-teta u Beogradu. Beograd. Izdavačka knjižaniica Geca Kona. 1923. Str. 304. Cena 30 Din.) Pred dvema letoma je prof. zagrebškega vseučilišča dr. Dng. Boranič v Zagrebu izdal «Pravopis hrvatskega ili srpskega jezika», a pravkar prof. Belič v Beogradu «Pravopis srpskohrvatskog knjižc-vnog jezika». V kratkem presledku torej dva Pravopisa istega jezika, eden v latinici drugi v cirilici! Pisava pa jim ni edina razlika. Boraničev Pra-vopis, uveden v šole v banovini, je pisan precizneje v pravilih; Bcličev ni doirmar tičen in svobodneje razpravlja o jezikov, nih pojavih, da, na nekaterih mestih samo predlaga, svetuje in izraža mnenje. Razlikujeta ss tudi v nekaterih specijal-nih točkah, kakor t ir. ter punkciji pisavi lastnih imen in razzlogovanju. G. Josip Ribičič je napisal igro za V razzlogovanju Beliču ne velja pra- mladino, kateri gre med našimi mladin-vilo, da bi se sredi besed za enoto jemale tiste soilasniške skupine, ki jih na- Kar se tiče interpcnkcije, daje Belič prednost logiki: pika pri vrstilnih števni-kih večinoma izoetaja: «rodio se 15 oktobra». V zmisln doslednje fonetike predlaga Belič (S2\ naj bi se odslej pisalo tudi: pretsednik in «otšetati», kakor 6e piše: otkupiti. Polovica knjige rt 56 do 304) je slovar z opozorili na dotične paragrafe slov-niško-glasoslovnega uvoda. Taki pojavi, kakor je dvojnost Prar vopisa, so slike — «zakonodajnih avtonomija Srednjeveški preroki so veseli, če morejo v vsaki deželi pisati po drugem pravopisu; manj veseli bodo, če bodo morali v vsaki deželi drug Pravopis — kupovati. Mi pravimo: Boranič in Belič se moreta zliti in se bosta zlila. Dr. Fr. L „V kralfestv« palčkov" 1 skimi igrami nesporno prvo mesto. Daj ji je pravljično ol*>!ežje. Pozorišče dejanja je postavil pod zemljo, v kraljestvo palčkov, bitij, katerih svet vedno in vedno nanovo razvnema dečji duh in otroško fantazijo. Podzemni svet drema in sanja. Celo hajamo včasih v začetku: zato radi «ptice» ne deli «lo-ptc». ampak: «lop-to» in kljub «gdekoji» piše celo «nig-de». Ob tej zadnji delitvi bi morda kdo ostrmel. ali moramo pomisliti, da hrvatskosrpski pravopis ni etimološki in da zato v je- | kralj palčkov kima na svojem prestolu, zikovnem čutu etimološke zveze igrajo ' Cd:no!e kraljevi norček ie razposajen in manjšo vlogo. Prof. Belič no deli besed uganja svoje burke tudi tedaj, ko drugi po sestavinah. Id se ne čutijo več kot take, n. pr. deli: ra zum (ne: raz-um). — Recgradski Pravopi3 piše mnogo več besed z veliko začetnico nego zagrebški ali ljubljanski; piše: Sv. Sava, Mitropo-lit Petar, Dugo Selo, Črna Gora. Peva-čko Društvo; v nazivih se do petih besed vsaka samostalna beseda piše z ve- spavajo. Kralju krajšajo dolgi čas vile, toda kljub njihovim obiskom je življenje pod zemljo enolično in nekam preveč mračno. Monotonija pa preneha, ko zajde v kraljestvo palčkov mala Anica, dekletce iz resničnega življenja. Podzemni prebivalci se je na moč razvesele. Kralj se tako liko: Jusoslovanska Akademija Znano- navduši zanjo, da jo hoče napraviti kar sti i Umetnosti: z veliko se pišejo na, za kraljico. Aničine želje pa oe hrepene živi idejnih in drugih pokretov: Istočno pitanje, Ilirski pokret, Svetski rat. — O besedah vzetih iz drugih jezikov misli Belič, da bi se tudi v latinici morali pisati po izgovoru v dotičnih jezikih: pla-t6 itd. «Tolstoj» sklania: Tolstoja. — po dostojanstvu kraljice. Ona je vsa nesrečna. ker se je, odkar je zašla v kraljestvo palčkov, oddaljila od drage mamice. Mamica je njeno veliko in edino hrepenenje. Spričo njene izgube ji v |>od-zeml.iu ni utehe. In kralj palčkov, ki hoče Na delo za skupne cilje. Sarajevski oblikujoči umetniki včlanjeni v društvu umetnikov SUS iz Bosne in Hercegovino so sklenili zgraditi umetniški paviljon v Sarajevu. Zbrali so v to svrho ie precej denarja, a še daleč ne dovolj, da bi mogli pričeti z delom. Zato 6o se odločili uprizoriti loterijo z umotvori kot dobitki Med drugimi se obračajo tudi do slovenskih umetnikov s prošnjo, da jim darujejo v to svrho vsak po eno delo. Jasno je, da bo tak paviljon v korist vsem umetnikom v državi, kajti da te razstave ne dajo uprizarjati v navadnih poslopjih, o tem smo se vsi prepričali v Beogradu. Cim več paviljonov, tem večja bo možnost, da se vrše razstave v raznih krajih naše kraljevine. Lepo bi bilo. da bi se temu pozivu odzvalo čins več umetnikov iz Slovenije. Pokažimo, da vemo ceniti vzajemno delo. Darovani umotvori naj se odpošljejo na račci, in riziko gori imen. društva, a na naslov: Todor Svrakič, predsednik, Sarajevo Ferhadija uL Povratek Makslm Gorkega v Rnsl-1 jo. «Prager Presse» poroča da se name-! rava sloviti ruski pisatelj Maksim Gorki ! meseca maja zopst povrniti v svojo do ' movino. Mednarodna razstava dekorativne umetrosti In artističnih potrebščin se priredi leta 1925. v Parizu. Zagrebško strokovno udruženje je tem povodom poslalo prosvetnemu ministrstvu obširno spomenico, v kateri zahteva od ministrstva izdatno podporo, da bi se mogla jugoslo-venska umetniška obrt udeležiti pod vodstvom umetnikov častno te razstave. Prediog vsebuje nasvet, naj bi naša država bila zastopana s posebnim paviljonom, v katerem bi eno sobo okrasili slovenski. t;no hrvatski, a eno srbski umetniki, oziroma umetni obrtniki. Razstavljeni predmeti naj bi v vsaki sobi tvorili celoto za sebe ter naj bi imeli namen informirati svet o naši krasni domači umetni obrti Odbor slovenske sekcije se je t principu pridružil zagrebškemu predlogu. Na ministrstvu je sedaj, da pokaže razumevanje za stvar, ki je za naš dober glae v inozemstvu največjega pomena. Kako živimo pod Italijo? Primorski rojak nam je izročil pismo svojcev, katero jasno slika življenje naših ljudi v Italiji <. ..Dragi moj, ko bi ti vedel, v ':akšne kremplje smo prišli, bi se razjokal ali j« bj proklel celo življenje. Kako se nam godi. pravzaprav niti ni mogoče razodeti. Ako pojde tako naprej, ne bo v desetih letih tod okoli nobenega našega samostojnega krnela več amjek bodo čez vse gospodarili priseljenci S prvim januarjem 1924 se izfire-meni i>ri nas dosedanji načiu obdavčenja in [»obiranja davkov. Davki bo-3o večji, kakor so bili doslej. Kdor ¡in ne bo moirel plačati, njemu bodo polasti prodale vola. kravo ali drugo imetje. Davki pa se obetajo tako visoki, da jih ne bo mogoče zmagovati, tišina davkov je baje že določena. davka na zemljo in na hišo se uvede tudi davek na družino, to je aavek na ognjišče, od katerega bo treba plačati sto do dvesto lir. Davku 00 Podvrženo vse, hla|>ee in dekla. ¡>kno in voz. vol. krava in pišče. Kdor ¡>0 belil hišo, bo moral plačati 50 lir hiksusnega davka. Pri nas je namreč snažnost — luksus. Da je^ obdačena proizvodnja vina, menda že veš. Pridelano v'ino se mora naznaniti točno do litra, sicer se vinogradnik zaglobi. Davki, ki bodo kakor vee kaže. žara; podobni nekdanji desetini, se bodo coblrali ro Sest-krat na leto. Liudie seveda vzdihujejo. Ali kam naj se pritožijo? — Vzeli so nam goriški deželni odbor, sedaj nam vzamejo tudi žujanije. Občine se bodo razširile; tri štiri, pet ali več občin bo združenih v eno samo. Načelniki teh občin bodo seveda italijanski ¡srotežiranci. tajništvo pa l>odo opravljali Italijani. To je že določeno. Kdo bi si bil kaj takega predstavljal še pred par leti! Življenje je pač zelo kruto in neusmiljeno! Hre;>eneli smo po svol>odi. življenju in napredku, a smo dočakali jarem, reakcijo in naj-žalostnejše izglede za bodočnost. Naše življenje je skozi in skozi obupno, in če nas ne reši kakšen izreden slučaj, bomo gotovo končali s prav žalostno smrtjo. To s|K>roči vsem tistim, ki se bijejo za malenkostne strankarske interese v vaši državi!» Kako so Slovenci postali Avstrijci? Ne gre mi tu za avstrijskega duha. amj>ak za avstrijsko ime. Torej bolj nedolžna, stvar, kajne, in vendaj značilna! Pred 100 leti še Slovenci niso imeli pravega imena za državo, v kateri so živeli in ki «e je od 1. 1804. oficijelno nemški zvala «Das Kaisertum Österreich» — l»o starih habsburških lednih deželah Olicr- in Niederösterrebh. Oče Marko Pohlin. originalni bo«v nogi avguštinec z Dunajske ceste v Ljubljani, ni bil v zadresri. če ie slo i j za besede. Pomagati si je znal tudi j |ni österreichu. V «Tem malem bese- a: Dunau-stvu (Dunavstvo. pač dežela ob Du-navu) ali dunauska dežela. Prebivalec mu je: Ostrousko deželnik. Valentin Vodnik je ostal bliže pri nemški obliki ter (1795) pisal, da Kranjska dežela «sliši skozi erbišno estrajskemu vojvodu», in ko je Napoleon grozi! Avstriji, je Vodnik pel o Estrajhu (1809), a ko je Na|>oIeon odšel, je naš |>esnik l>odril Estrajce, naj zaukaio. ter govoril o «šolah spet eetrajških». Skratka: svojega imena za državo Slovenci niso imeli. Baš pred 100 leti se je pri nas začel kazati vpliv češki. Slovničar Murko pravi (1832. 1836) sicer Estrajh in esterajhsko cesarstvo, vendar navaja poleir tega v slov.-nemškem slovarju (1832): Rakušanija. Rakušansko t. j.. uvaja kovanko |»o čeških Rakousih in Rakušanih (to je češko ime za Avstrijo). Tudi znani navdušeni Slovan in Ilir Anton Krempolj niše (1840, 1843. 1844): Rakosko ali Estrajsko. ■So v Drobtinicah 1846 (171) čitamo: Estrai ali Eakužansko. sicer oa oišeio Slom šek (1S42) in B!eiweisove Novice v prvih letnikih često: Estrajh (18-44, 1845. 18461 Naši Jurčiči, Gregorčiči itd. so se torej rodili še kot Estrajhari. Verjetno i« je. da to nemško ime med ljudstvom nikoli ni bilo (»opulanio, da je ljudstvu morda sploh bilo večinoma neznano, t. j. ljudstvo države sploh ni imenovalo. Med tem s« je notevljala tudi — Avstrija, t. j., latinska oblika imena, ki je veljala prvotno v ranem srednjem veku za vzhodno Francijo, («oz-neje [ta se f>renesla na nemški «Ostar-rilihi»; slovanskim jezikom se je radi celesa svojega ustroja bolj prilagala nego Estrajh. Prvi je «Avstrijo» uvedel slovničar Murko v nemško-slovenskem delu slovarja (1832i: «gem Estrcijh. auch Avstrija. eelten Rakušanija. Rakušansko. Blaž Potočnik ima 1833 v Illvr. Blatt «svestiga Avstrijanca («sem» in Krempelj pozna (1844>): avstrijansKi; tudi Novice pišejo «avstrijanski» ¡koleg estrajski. Nova latinsko-slovdnska oblika se je udomačila sigurno leta 1848.. ko je jugoslovansko. |>osebe še zagrebško časopisje tako mnogo in vneto pisalo za «veliko Avstrijo». Vendar še je «Ljubljanski Časnik» 1851 (28. I.) priol>čil (»esem: Estrajh. Prav trdna se stvar ni zdela niti \Yolfovemu nemško-slovenskeinu slovarju 1800. ki razlaga: «Oesterreich, schon bei Megiser, und aucb nach dem Riiss. Poln. u. SulcJav. Avstrija (b6hm. Rakusy). Že ta opomba kaže. da je «Avstrijo> med Slovence uvedel zgled ostalih Slovanov, fakrično «ač najbolj zglid 1. 1848. tako |«o(»ularuih in važnih časopisov hrvatskih. Pri Hrvatih je im<3 «Avstrija» znano že izza 13. stoletja (n. pr. Micalii 1649. Habdelič 1670). Trehalo .ie samo ene generacije avstrijske šole in — «Avstrija» se j6 zdela Slovencem znana, kakor da je od nekdaj bila [«i nas. Jako hitro je delovala — mehanika šole. Na to zgodovino «Avstrije» opozarjam tiste naš»- ljudi, ki mislijo, da je nemogoče, udomačiti novo ime. Vem dobro, kaj bi se mi moglo prigovoriti: ali že vnaprej odgovarjam in ponavljam to. kar sem pred dobrimi desetimi leti na nekem ¡«-edavanju rekel v Gorici: Ali je nevesta — žena zato nesrečna, ker s poroko izpremeni svoje ime? Dr. Fr. L Karol Kalal: Vranova usoda Po drevesih ob cesti se je «preletavalo veliko krdelo vranov. Av-av-av! so kričali da je zvenelo po ožasit. Drug je letal za drugim hitro in htr-mo. Tako je bilo. kakor med ljudmi kadar gori. Po dolgem času so vrani zleteli na prostrano loko in ondi so zo(>et vreščali v tisočih av-av-avl A kdo razume take besede? Gotovo so si ne-kr; pripovedovali, se pričkali. Socialna politika OoM na ifOTrnee * rrrtto numfltr« •amoto^e obrti od driave 8500 Din, od «Fonda »lepih» 600 Din, in od «Angleške- Slovenci in kolonizacija v Južni Srbiji V nekem slovenskem časopisu le bilo pred tedni brati obupne klice za pomoč — od slovenskih kolonistov v Makedoniji. Nismo Imel! prilike, da bi se mogli prepričati o podrobnostih te zadeve in o upravičenosti pritožb. Toda po vsem, kar smo čitali o kolonizaciji v Južni Srbiji, nimamo vzroka dvomiti o resničnosti takrat navedenih nedostatkov. Kajti da se naseljevanje kolonistov v južnem delu naše kraljevine ni vršilo s posebno sistema-tičnostjo, da se kolonisti niso opremili i vsem potrebnim, kakor bi bilo potrebno, Je v splošnem gotovo upravičen očitek. Vendar se nam zdi primerno, ob tej priliki opozoriti na škodljivost, ki b! nastala za nas, ako bi zanaprej vso nase-Ijevalno akcijo gledali pod perspektivo teh neugodnih okotnosti in bi naše ljudi absolutno odvračali od namere, naseliti se na Jugu. Kajti kočlliv položaj kolonistov Je vendar le začasnega, le prehodnega značaja, in čez čas. ko se bo njihovo stanje Izboljšalo, se bodo nahajali v posesti dobre zemlje, v deželi, po prirodl bogato obdarjeni. Takrat bodo kolonisti ali vsaj njihovi otroci veseli, da so se naselili kljub začetnim težkočam In oviram. V vsaki deželi, ki Je prišla Izpod barbarskega gospodstva, kakor je bilo turško, v oblast kulturne države, se je vršila tudi kolonizacija. Povsod so bile v začetku težave In nevarnosti naseljencev Velike. Poglejmo le primer Iz Vojvodine, najbogatejše naše pokrajine. Ko so bili Turki pregnani odtod koncem 17. in začetkom 18. stoletja, so po vseh srednjeevropskih deželah Iskali ljudi, ki bi se naselili v osvojene predele; tam pa je takrat še prevladovalo močvirje, nezdravo, nerodovitno, zaraščeno s trsjem, bič-iem in hosto In vsako leto pogostem poplavljena Iz tega pustega sveta pa so kolonisti z državno pomočjo napravili najrodovltnejši, najbogatejši predel celc Evrope, a tudi tu so bile v začetku težave skoro nepremostljive In mnogi so se prestrašeni in razočarani vrnili nazaj. A danes, kdo ne zavida vojvodinskega kmeta za bogato zemljo! Podobna sprememba se bo vršila v nekaj desetletjih v Južni Srbiji. Ta naša dežela gre svoji lepši bodočnosti, kulturi lit bogastvu, ki Jih je že bila deležna pred tur-ško invazijo. Danes Je položaj še malo vabljiv; toda bugaraškl komllašl bodo izginili, arnavtski kačaki prav tako, danes neobdelana In neplodna zemlja bo blagoslovljena. Seveda bo treba še mnogo dela. Ovče polje, Bitoljska ravan. Skopska ravan, Kosovo itd., so po velikem delu pašniki, kjeT Je bilo nekdaj cvetoče polje. Velike dele ravnin danes poplavljajo reke In Jih spreminjajo v močvirja, povzročajoč v poletni vročini mrzlico. Prej ali slej se bodo ti predeli kanalizirall, poplave bodo Izginile in z njimi malarija. Drugod oziroma Istotam bodo potrebne naprave za umetno namakanje Iz rek, ki v vseh Južnih deželah bogato poplača trud, ki pa se doslej vrši v manjši meri. Zemlja, ki le danes majhne vrednosti, bo reprezentlrala nekdaj milijone. Te dni beremo, da gredo na Ovče polje naši rojaki Iz južne Madžarske, iz madžarske Baranje in Pomorišja, ki so op-tirall za Jugoslavijo; naselijo se poglavl-to na Ovčem polju. Gotovo spočetka ne bodo zadovoiinl z zamenjavo, toda nekoč jim ne bo žai. Kolonisti pa bodo brez dvoma prihodnja leta prihajali še od drugih strani. Za Slovence bi bilo gotovo najpriklad-nejše ozemlje v severnem delu Južne Srbije, oscNto kosovska pokrajina. Tam Je podnebje najbolj slično našemu, prav za prav Je razlike jako malo, značaj pokrajine jako spominja na nekatere dele Slovenije. Tu bi se naši ljudje fizično počutili dovolj dobra Podobno le z Meto-hijo, to le veliko ravnino okrog Prizre- AogteBd ¡*rta««rt In alkoboBsam. Kedavoo m je londonska zbornica barita * zanimivim predlogom, ki hoče ga podpornega fonda» še 500 Din in ce- > omejiti prodajo ta uživanje alkohola na loku pno orodje » izvrševanje dotične oiemlju Velike Britanije. Doslej je ~ obrti. Nate kaznilnice. V vseh kazuilnih uu vodih v naši državi m nahaja skupaj 04-17 kazneneev, od tega 700 ženskih. Moške »o dovedle v zapore največ tatvine, potem uboji, politični grehi, posilstva, pri ženskah je p* najbolj rarširjen» tatvina, ki jI sledi takoj umor U ljubosumnosti Kaznilnic je 12 in 2 zavoda z» ne-doletne (v Beogradu ta Begunjah). Iz življenja m sveta Hipoma so utihnili, napravili v sredi veliko kolo, a v njem je bil en sam vran. «Mar se bodo Igrali?» so govorili iečki, ki so oj>azovali. Čudna je bila ta igra. Naenkrat eo se dvignili vsi vrani in strmo kakor strela so zleteli na vrana, ki je bil srodi. Takoj nato so se zo[>et razleteli. Na loki so potem našli ljudje tam, kjer ie bilo kolo. mrtvega vrana s trakom okoli vratu. Mladina in otroci so se zgražali Kaj je to bilo? Čemu so ga usmrtili? Čujmo vse od začetka! V logu so bili dečki ujeli mladega mna. Pristrigli so mu i>eroti, mu privezali trak okoli grla ter ga ukrotili v hiši tako. da je hodil z golobi in kurami po dvorišču in pobira! zrna ter živel povedni tako, kakor domača perutnina. Da. niti vranjega krakanja n; bilo več slišati od njega. Enkrat pa je z golobi odletel k logu blizu vranje iate. Vrani so ga zajjli in ga niso več izpustili. Potem so opazoval! ljudje, da so se & vse okolice ibirsli vrani na loki. Prileteli »o na sodbo. In sklenili so £-OiT>o razsodbo — smrtno kazen. J Čemu? Bil se je odrodil: renegat! (Iz slovaških «Narodnih povesti», rrevečer.o iz knjige «Pozdrav z otči-ti7». ki j« izšla v Pragi L 1923.) na, Peči In DJakovlce, toda — tod danes še strašijo Aruavtl... Ne podcenjujemo današnjih težav In Jih ne zamolčujemo, toda opozarjamo na trajno vrednost kolonizacije zlasti za preoblludeno Slovenijo. Zahteve uradništva Dne 16. marca 1923. na protestnem ehcv-du v dvoraul Narodne?» doma v Novem mestu zbrani driav-ul nameščenci ta vpo-koienci ter železniški uslužbenci vsoh ka-tegorij so soglasno sklenili stodečo RESOLUCIJO: A. Ugotavljajo: Gmotni položaj vseh javnih uslužbencev ta vpokojeueev ter njih vdov ta sirot jo vsied rastoče draginje poslal tako beden ta obupen, da stoji tik pred neizogibno katastrofo. Ta položaj je povzročilo edinole dejstvo, da vlada ni pravočasno izvršila ukrepov, s katerimi bi se bili službeni prejemki navedenih sorazmerno a rastočo draginjo povišali. B. Zahtevajo, I.) da se takoj ukine maksimiranje rodbinskih doklad za nižje državne uslužbence (člen 0. ta 7. zakona o drag. doki.) ta vse omejitve po davčnem cenzusu v 7.mislu U. 1 št. 27/1922.; II ) da se omogoči povišanje osebnih doklad vsem uslužbencem, omenjenim v člonu 0. ta 7. takoua o drag. doklad ah tako, da tudi ti po višini plačilnih stopinj prejmejo poviško analogno drugim nas ta vi jen cem; III.) da se izplača vsem državnim na-meščencem, Železničarjem ta vpokojen-cein nabavili pris|>evek v Iznosu enomesečnih skupuih prejemkov, kur je za tre-notno rehabilitacijo neobhodno potreben; IV.) -lezničarje ta vpokojence; XII.) da se vas Kandija ta Grm (šola), katere loči samo most čez Krko v Novo mesio ta je tam stanujoče uredništvo navezano na novomeški trg, uvrstita v isti razred kakor Novo mesto; XIII.) da se vpokojencem, kateri so bili vpokojeni pred uedinjenjem, izplaču. je pokojnina v dinarski veljavi in izenači s prejemki sedanjih rpokojeneov. C Poživljajo vlado, da nemudoma v polnem obsegu ugodi tu navedenim minimalnim zahtevam, ker je od tega odvisna ne samo eksistenca celokupnega usluibenstva, ampak tudi red nost iu vanio?t države. Poudarjamo, da je to naša zadnja resolucija, kajti potem bodo sledila dejanja . . .! Angliji veljal zakon, da otroci, ki niso še dosegli 14. leta. ne smejo javno piti piva, a deca, ki ni dovršila še svojega desete-ga leta, sploh ne sme pokusiti alkohola. Najnovejši predlog zahteva od lastopui-koT angleškega naroda, da se prepove uživanje alkoholnih pijač vsem ljudem do 18. leta starostu Pameten predlog je bil sprejet s 338 glasovi, proti njemu pa se je javilo samo 50 parlamentarcev. k»h. To <5e!*f*o m J« apoštrodo tof olajševalna okoloost. V dneh, ko je bila razglašena razsodba. Je ves Berlin stal pod mučnim vtisom nenaravnega življenja teh dveh žensk. Sodniki In porotniki v tel obravnavi ¡>o menijo kljub mili razsodbi, ki so )o Izrekli proti obema zločlnkama. da bodo s svojim pravorekom ugodno vplival! na podobne Izrastke spolnega življenja v nemškem narodu. Narod, ki se v tem pog'e-du ne zna brzdati In s« predaja valovotn strasti, prej ali slej utone v močvirju pohote. To velja v enaki meri za Nemca ta za vse druge narodei Kako nastajajo in izginjajo otoki Brzojav nam Iz Pariza prinaša vest, da je v bližini Indokine vsied vulkanske erupcije nastal nov otok, ki ima v premeru približno 400 metrov ter se dviga 35 m nad morsko površino. Novi otok je oddaljen približno 60 mili od kopne zemlje. Ta navidezno nov pojav se v zgodovini naše zemlje perijodično ponavlja. Vsakih sto do dvesto let se pojavi kak nov otok nad morsko gladino Najpogosteje se dogaja to v Sredozemskem morju ta v Tihem oceanu. Otoki pa navadno ne dosežejo visoke starosti; še preden jih geografi zaznarnenjujejo na zemljevidih, so zopet Izginili. Novi otoki se manjšajo ta Izginejo — Je-li za vedno, kdo bi to vedel. Skromno paralelo k novo se pojavlja-jočlm otokom tvorijo otoki, ki baje izginejo ta vendar še nadalje obstoje, zlasti v Tihem oceanu. Tako je Robinzonov otok, za katerega sc mladina posebno zanima, v zadnjih desetletjih baje večkrat Izginil. V resnici pa še vedno skačejo po i njem koze, kakor jih je na tem otoku ' redil že Robinzon Kruzoe. Toda vrnimo se k problemu novih otokov. V Sredozemskem morju se je spomladi leta 1S04. vršil znamenit dogodek. Sredi morja so se pojavila morska tla ter so se v kratkem času dvignila nad morsko gladino. Rojstni kraj otoka Je bila točka med Sicilijo In alrikansklm obrežjem. Tam se j« nenadoma pojavil otok. Na otoku Malti Je živela tradicija, ki je sporočala, da se je tam že v prejšnjih časih nahajal podoben otek. Predzgodo- 1831. zapustil Malto !n bil na potu v Palermo, je opazil na morski površini čudovit pojav: opoldne se je dvignila v zrak velika množina vode. Pogumno Je pluvil proti nenavadnemu pojavu. Ko se je približal na daljavo ene angleške milje, je zaslišal gromu podobno grmenje. Temen vodni curek je švignil kakih 80 čevljev Ali je bila Devica Orleanska res sežgana? kriminalno blaznico. Ta pomilostitev je Da je b¡u franc,«ka do- ■ ■«L...I.Im mm A . n I • 11 ArrAr A..M..CÍ m ,. . • vojka, Jeaiuie d Are, znana pod Imenom Dev ica Orleanska, v resnici sežgana, se smatra kot neoj>orečno zgodovinsko dejstvo. Kljub temu zatrjuje sedaj neki moderni zgodovinar, da ona vzbudila v A glijl splošno ogorčenost ta vse zahteva s,--* zločinčevo. Celo neki sodnik je protestna., češ, da zločince za-tro le najostrejše kazni in pomiloščenja jih pomnože. Le če se vsak umor kaznuje s smrtjo, se zboje zločinci. Simulirati znajo najbolje zločinci, zato proč s sentimentalnostjo, ki je na škodo splošnostl. Angleži vztrajajo s tega stališča tudi pri kazni s palico za zločine surovosti. Kdor trpinči otroke ali živali ali kdor poškoduje mlade nasade. Javne parke ln cvetlične zasade, je kaznovan brez pardona s palico. Zato so takšne surovosti na Angleškem prav redke, dočim so celo v LJubljani prav pogoste. Za kazen s palico bi človek vsekakor glasoval, ker pri nas je takih surovin, ki delajo parkom ta nasadom škodo ter mestu sramoto, resnično preveč. Tudi surove pijance, ki trpinčijo žene in otroke, bi palica najhitreje ozdravila brutalnosti. Kjer vse knjige, pridige in novine ne pomagalo, prav gotovo Izda leskovka. Angleži so velik kulturen narod, ¿asi niso sentimentalni Žrtvi spolne zablode Berlinska porota je nedavno razprav IJala o slučaju, ki je zbudil veliko sen _________ ^ ^_________ zacijo ne samo v Nemčiji, temveč tudi (>{rr0^','ia' m'nožica naroda. 'Kakor De- uj bila sežgana, am|olnoiiia («rejrrič&ni, da je to ona. vendar so i^oklicali še njene brate. Ti so prišli in takoj spoznali rvo. jo sestro, o kateri so mislili, da je bila sežgana Končno so se spomnili. da je imela njihova sestra za ušnsom rdečo liso. Tudi to je bilo točuo. Devojka je imela tako li*o in njeni bratje so bili [Hjpolnouia prepričani, da imajo pred seboj so»-tro. Predsednik občine J je dal konja, upravnik mosta pa ji je ponudil meč. Takoj je dokazila, da je zrmla tako spretno jahati kakor Jeanne d'Arc. In tako ie deklica zmagoslavno od jahala v Bokuler, kjer jo je pričakovala v inozemstvu. Na zatožni klopi so sede-: vica Orleanska, je nosila tudi ona le tri žene. Med njimi sta bili dve ob- moiko obleko in stalno govorila o toženi umora lastnih mož, tretja pa so- ;fi-v0jem poslanstvu. Mnogi so verovali, udeležbe na teh zločinih. Razprava je bi- | ^^ w jšeKateri so trdili, ia la večji del tajna, ker so v njej prišle na ie tQ ¿aj-oviilca., ki s« je napravila za dan strašne intimnosti dveh družin tet j jeanne d'Are. Drugi zopet so jo sma-intimni odnušaji obtoženk, katerih ni ve- lrdjj w »vetnioo in ji prinašali darove, zalo prijateljstvo v navadnem pomenu >tarej£i brat ie odšel ž njo na besede, marveč strast, ki se je razvijala j dvor. kjur jo ie kralj Karel g^rejei i tako dolgo, dokler nI popolnoma obvla- vesei'jeln & bogato nagradil. Takrat je živela v Arlonu kneginja Lukaemburg, hudobna ženska, ki je verovala v čarovnije. Zahtevala je ka^ ko osebo, ki bi znala delati čudeže, bodisi svetnico, bodisi čarovnico. Poklicala jo imenovano deklico, ki se je takoj odzvala in živela ž njo v palači. Kmalu so so razširili plazovi, da je toda dokazano je, da ie žena, kadar pade j Oklica razbila neko čašo na stotino v oblast spolnega nagona, mnogo strast- j ]iai!0v ¡n jo potem zo:>et sestavila, J_ ______1_________.,. . ' J _ ___1:1____ t..l..,J dala dveh bitij ter Jima odvzela možnost upravljanja z razumom. Da privedejo spolne zablode mnogo mož ta mnogo žen do strašnih zločinov, tega ni treba šele dokazovati. Kriminalna kronika povsod in v vseh časih nudi tozadevnih primerov na prebitek. Pri moških igra spolni moment veliko ulogo. visoko v zrak ter padel potem zopet v morje. Na istem mestu se je pojavil ob- nejša od moža ter da se popolnoma po- j Glasovi so" prodrli do velikega Inkvi-lak dima. Ta pojav se je ponavljal v krat- j živini. To resnico Je potrdil tudi berlin- i z£torja v Ivolnu, ki jo je poklical na kem razdobju. Stresljaj vode se je čutil tudi na ladji. Na površini morja so plavale mrtve ribe Meseca julija istega leta se Je nemški geognost HoIIniann bližal v tnali ladji za obrežne vožr.js onemu kraju vulkanskih Izbruhov ter Je na svoje veliko začudenje opazil nov otok, s katerega se je ski proces, o katerem pišemo. 2iveli sta v Berlinu dve ženi. Drugo je na drugo v začetku vezalo prijateljstvo, ki pa se je pozneje razvilo v spolno raz-brzdanost. Moža obeh žen sta to nezdravo razmerje opazila ter se mu za- odgovor in fotem imenom cerkve javno proklel. Dalje se pripoveduje, da se je deklica spoznala s plemičem Rol«rtom Ar-tnoazom. se zaljubila v njega in se ž njim poročila, nakar je odšla v Metz. Iz zakona sta so rodila dva otroka: xlen moškega, eden ženskega spola. čela upirati. Hotela sta ženi razdvojiti. Tu pa je prišlo do konilikia med zakonci. ............ „ . dvigala para proti nebu. Otok je nara- 2eni sta. da ne bi bili Iztrgani medse- j Takrat »o častniki mesta Orleannsa ,m-ščal od dne do dne ter se je spreminjal bojni spo;nl ljubezni, sklenili, odstraniti j redili na čast _pslol.otl.rn mesta ban-po svojih dimezijah. Komaj Je minulo ne- j svoja moža na zverinski način. Izbrali j ket m^pokhcali tudi^ Devico^Urican-kaj tednov, ko so 2. avgusta 1831. An-; sta sj v to svrho postopno zastrupljenje. gležl snektlral! novi otok. Za nemškim j Prva žena Je zastUpl)ala svojega moža sko. Na banketu so ji izročili kot osvoboditelju mesta zlato škatljico. troški banketa in žkatljice se dobe znanstvenikom tloffmannom In za Angleži: arzen¡kom, kateri se rabi za trovanje ¡ ^-------. - Knnlu je prišla francoska Jadrnica ^ akadenü- ¡ ^ |n m»lsi Dajala mu ga le na dan j ^«edaj v --^^»"tak ki ie kom Prevostom in slikarjem Jolvilleom ,Q do ,5 gramov. strup je deloval po- na krovu. Medtem so bile vulkanske erupcije že ponehale In otok se Je manjšal od dneva do denva. Koncem l. 1831. ni bilo po otoku ne duha ne sluha. Leta 1864. pa Je postajalo morje na onem kraju zopet nemirno. Rodil se je zopet otok, ki pa je kmalu zopet Izginil pod vodo. V pojasnilo tega čudovitega pojava se pripominja, da je na severu Sicilije ob Llparskih otokih, kjer se nahaja ognjenik Stromboii, velika vulkanska pokrajina, katere fundamet sestoji Iz lave ta vulkanske žlindre. Vulkanski izbruhi ustvarjajo tamkaj otoke, ki po preteku daljše ali krajše dobe zopet izginejo. Za Izobrazbo slepih Invalidov. Znani ameriški pravuik Wiliarn Nelson Cromwell, je poklonil te dni francoski vladi reliko vilo v Parizu, v kateri se bo ustanovila velika tiskarna, ki bo tiskala v prvi vrsti kr.jige za invalide slepce. Te knjige se bodo delile brezplačno slepim invalidom, katerih se nahaja ogromno število v raznih drtavah. Število »lepih invalidov v poedinih zavezniških držar vah je približno sledeče: V Franciji 2253. v Belgiji 93, v Ameriki »00, v Angliji 1714, v Italiji 1200, v Rumuniji 400, v Jugoslaviji 500 in na Poljskem 600. W. Nelson Cromwell je predsednik ameriškega udruženja za pomoč »lepim invalidom. Dora slepih v Zemunu. Odlično nre-ieni dom za slepce v Zouiunu si je pridobil glas enega najmodernejših zavodov za vzgojo invalidov, ne samo v naši državi, temveč tudi v inozemstvu. Oskrba invalidov je v pravem pomenu besede očetovska. Kur se je sodi»j ie mnogo invalidov izučilo za posamezne stroke obrti in zpradi tega zapustilo zavod, je v njem že okrog 40 izpraznjenih mest. N'a ta mesta bo zavod sprejel nove slepce gojence, ki se žele usposobiti za samostojno gospodarsko življenje. V domu bodo imeli poleg brezpiačr.e hrane in sta novanja. šolo v pisanju in fitanju in se bodo lahko izučili v sledečih panogah . obrti: četkarstvo, pietarstvo, opankar- i dejanje neodgovoren. Nato je minister na etvo ta trikotaitvo. Po dovriUvl tale i mart obsoieaeza blaznika nemilo stil v Zločin in kazen Ali naj se smrtna kazen odpravi ali še nadalje Izvršuje na obsojenih zločincih, to je vprašanje, ki nahaja zelo različne odgovore. Angleži so za smrtno kazen in niti kazni s palico nočejo odpraviti. Nedavno je stal pred porotniki mlad mož iz dobre hiše, ki je bil med vojno letalec, se je parkrat z letalom ponesrečil in'postal morflnlst. Po vojni Je bil postopač, ki je nedavno umoril neko prostitutko in Jo nato oropal. Zdravniki specialisti so smatrali obtoženca za duševno bolnega, in priče so Izpovedale, da se le že dalje časa vedel abnormalno. Nosil je s seboj revolver In govoril, da ustanovi «klub morilcev». Vzlic vsemu so porotniki izrekli, da je obtoženec kriv umora In ropa ter da je za zločin odgovoren. Nato Je bil obsojen na smrt. Pri-zivno sodišče je smrtno obsodbo potrdilo, dasi so novi psihiatri izjavili, da je obsojenec duševno bolan. Nato je minister za notranja dela, ki Ima pravico za pomllo-ščenje, ukazal, naj še trije psihiatri preiščejo obsojenca. Tudi ti so soglasno po- lagoma ln mož je od dne do dne bolj propadal. Prestajati je moral strahovite muke. Toda ženi to počasno umiranje ni bilo po godu. Zato je svoji prijateljici pisala pismo, v katerem Je dala duška svojemu ogorčenju nad tem. da mož še noče umreti. Pisala jI je: «Danes sem mu dala poslednjo dozo arzenika, ker vidim, da prasec še noče crkniti.» Pisem s podobno vsebino je bilo najdenih še več. ¿ena je na vse načine mučila svojega moža ter ga naposled v resnici spravila na oni svet. Moža so pokopali in nihče ne bi slutil da je umrl nenaravne smrti, ako ne bi bil prvemu nesrečniku sledil še drugi. Druga žena, prijateljica prve, Je namreč svojega moža z istim sredstvom spravila ob življenje. Ko so ga zagrebli, pa so se začele širiti sumnje, da-li Je mož umrl naravnim potom? Glasovi so končno prišli na uho oblastem, ki so dale truplo drugega moža ekshumirati in obducirati. Pri obdukciji se je pokazalo, da je mož j umrl vsied zastrupljenja z arzenikom. Polagoma Je prišla na dan cela afera. Zena-morilka se Je pri svojem zasliševanju tako zapletla v protislovja, da Ji ni končno preostalo nič drugega nego priznati čisto resnico. Tako je svet izvedel za strašen zločin. Na zatožni klopi sta se obe morilki vedli tako, kakor da bi bili popolnoma nedolžni. Hoteli sta očividno vzbuditi v sodnikih in porotnikih čut usmiljenja. Toda tega spričo ogabnega medsebojnega razmerja. Iz katerega se je rodil zločin, nista mogli doseči. Obsojeni sta bili prva na štiri leta zapora, druga pa na poldrugo leto ječe. Tudi njuna pomočnica Je bila obsojena. Da le razs.jdba k.-nčala tako milo, v to so največ pripomogli zdravniški izvedenci, kateri so izlavt.. nato pa je ona napravila korak, ki je ime) zanjo usodno posledico. Hotela je posetitj Pariz, toda oblasti so t>e preplašile, da ne bi vznemirila narod, nakar so jo aretirale in obsodile, da je morala stati na mramornati ploči zunaj pnlače. kjer jo je svet zasmo-hoval kot lažnjiva Jeanne d'Are. To so poslednji podatki o njej. Od tega trenotka dalje ni več nob;ne veeti o nadaljnem življenju te deklice, X Nov tip francoskega veleiopa, V francoskem mornariškem arzcnalu Ruelle so nedavno vlili nov veletop, ki meri 21 m. Njegova cev tehta 89 ton. s podlago vred pa 230 ton. Veletop bo lahko izstreljeval projekte tefke 430 kg na daljavo 75 km. Veletop je namenjen za nabrežno obrambo francoske države. Tako se približujemo — Idealom razorožitve. X Koliko stane steklenica piva v Rusiji? Steklenica piva v Rusiji stane nič manj nego 300 tisoč rubljev. kar odgovarja predvojni vrednosti f- KuP«)K-Kljub temu, da je ta pijač» »ko draga, se prav pridno uničuje i" P/vova(r,11^a f zaslužijo ogromne viote pri svoji obrti. Tvorničarji so torej »*" Prt ^nim^tih dobro privilegirani. tsceio oosoicnca. i » h«- --------------------,____ trdili, da j zločinec bolan ta za svoje i da je pripisat, razmerje tn^b^a žen ...... 1 skama ln posledice tega razmerja apno. mataemu delovaniu iivčevla pri ^^ moom m B. Síganle ml H Sdss s Uttbllaaa, Kestal trg žUv.IS. Športni vestnik Skupščina Jugoslov. Kolesarskega Saveza V nedeljo se )e vršila v Zagrebu glavna skupščna Jugoslov. koturaškega (kolesarskega) saveza Skupščina le bila dobro obiskana In le potekla v najlepši harmoniji, kakor upravlčuje upanje, da se bo naš kolesarski šport tudi v letošnji sezoni povoljno razvil. Poročila funkcijonarlev In zastopnikov podsaveza so bila odobrena in odboru Izrečen absolutorii. V novi odbor so bili voljeni it-'- predsednik: Franjo Kiseljak (Orao, Zaereb), podpredsenika: Vladimir Weiller (Sokol, Zagreb) in Albin Šlško-vič (/!i'ija). Llubllana, tajnika: Leopold Rimay tOrao, Zagreb) in Stanko Grund (Gradnjanski, Zagreb), blagajnik: Jural frSbe (Orao, Zagreb), vodja: Franjo Frankovič (Sokol, Zagreb), podvodia Fran Ogrin (Ilirija, Ljubljana); odborniki: Aleksander Ruzner, Mirko 2lof, Hinko Bogovič in Josip Potnik (Zagreb), Josip 1!)22. Štafeta 100+800+800+400: 1. Reprezentanca JLS. (Perpar, Popovi«!, Ko-jič, Miakovič) 8:88, postavljen 7. septembra 1922. Štafeta 4X100: 1. HaSk (Mat*, Ber-kovič, Egera, Kirin) 48.2, postavljen 20. junija 1020.; 2. Lahkoatletskl saver za Hrvatsko in Slovenijo (Matz, Sladovič, Vukovič, Kirin) 47.fi, postavljen 25. junija 1921.; 8. Hašk (Rukavina, Kojid. Kirin, Mati) 47 »ek., postavljen 11. septembra 1921. Pešhoja na 8 km: Mirko Dobrin (Hašk) 15:45.2, postavljen 8. septembra 1922. Skok v višino z zaletom: 1. Zdenko Grund (Maraton, Zagreb) 155 cm, 13. julija 1919.; 2. Milivoj Rogoi (Concordija. Zagreb) 1C0 cin. 20 junija 1920.; 8. M. Rogoi (Concordija) 169. 25. junija 1920»: 4. Dragutin Telesko (Zel. S. K. Vel. Rečkcrek) 169..), 5. junija 1922; 5. Vinko 7,z asa (Maraton) 170.5, 10. septembra Grudner (Belovar), Vitotnlr Duič (Karlo-vac), Petar Asanovič (Split) In Mirko Skok v višino brez zaleta: 1. Mil. So-kullč (Concordija) 129. 13. julija 1919.; Nardin (Llutljana); namestniki: B. Pre-i 2- Mil. Sekulid (Concordija) 133.5 19 ju vendar In A. Kureševič (Zagreli) ter F. llja 3 Aleksander Spalliič (Sr£ Porenta (Ljubljana), revizorja: V. Krče- športni kiub, Sarajevo) 1s4.0, z. okio- lič in S. Pintarič, oba Iz Zagreba. Dirka za prvenstvo Jugoslavije se bo vršila letos 2. septembra na progi LJubljana — Zagreb, dirka za gorsko prvenstvo pa 16. septembra na Sleme pri Zagrebu. Ako ne bo prevelikih ovir radi prestopa meje, se bo vršila 29. julija mednarodna dirka na progi Oradec - j l920.; ^ Rado Lorkovič (Hašk) Zagreb dolga okrog 230 km. Savez je '2() ■ ^ 1920 4_ Aleksander ma **i P n r rt am 11 mailrt'i r/i/'n/i IS »"v 1 9 _ bra 1920. Skok v daljavo z zaletom: 1. Dr. T. Lukafi (Srp. športni klub, Sarajevo) 638 cm. 12. junija 1919.; 2. Janko Bu-ljik (Concordija) 641 cm, 2. julija 1921. Skok v daljavo brez zaleta: 1. Kosta Jovanovid (Hašk) 282 cm. 12. julija 1919.; 2. Stanko Buligan (Hašk), 290 cm. zaprosil za sprejem v mednarodno kolesarsko zvezo v Parizu. Ako bo prošnja jo" pravočasno rešena, se bo udeležilo par, naših najboljših dirkačev tudi tekme za svetovno kolesarsko prvenstvo, ki se vrši letos v Švici. Podrobnosti o tekmi Moravska Siavija: Hašk v Brnu Športnik v Brnu nam pošilja o zadnji tekmi med Haškom In Moravsko Slavijo, o kateri smo že poročali, še naslednje zanimive podrobnosti: Prisrčno pozdravljen od občinstva Je Hašk nastopil v Brnu proti Moravski Slavljl skoraj v Isti postavi kot 10. t. m. v Pragi proti D. F. C. Edino v obrambi je mesto ranjenega Vrbančiča Igral Sterk ter Sojat mesto Kalma. Hnškovci so prispeli v Brno šele na dan tekme. Dve url in pol po njihovem prihodu se je že pričela tekma, ki Je povsem odgovarjala v svojem poteku onemu, česar se Je pričakovalo. Ne bo potrebno poudarjati, da si je stavil prvak Z. N. P. preveliko nalogo igrati dva dni zaporedoma v dveh različnih mestih s kluboma, od katerih predstavlja D. F. C. prvo kontinentalno kla-so v nogometu. Rezultat, ki ga Je Moravska Slavila dosegla v svoji zadnji tekmi z D. F. C. (6 : 4 v prid D. F. C.) pa najbolje priča tudi o moči brnskega kluba. Uspeh Jugoslovanov v Prag! Je sijajen, vendar pa jih Je sta! toliko napora, da je bila njihova utrujenost vidna pri tekmi v Brnu. Kljub temu je treba priznati, da Je tudi izid brnske tekme Jako časten. Pričakovati Je biio z ozirom na navedene okoliščine in pa na to, da so Haškovcl fizično precej šibki, večjo razliko golov. Razmeroma ugoden Izid ie pripisovati predvsem izredni liitrosti Zagrebčanov. Je to Haškova najmočnejša stran, ki je prišla predvsem napram težki Slaviji do očitne veljave. Tekma Hašk : Mor. Siavija je bila za Vsakega gledalca najlepši dokaz, ki pobila vse trditve o surovosti nogometnega športa. Uživali srno pri tel vseskoz fair In prijateljski tekmi med Cehoslovaki In Jugoslovani. Boj, kl Je v poedinih fazah dosegel Izredno hiter tempo, Je vodil sodnik Humpolik tako vzorno, da so mu igralci obeh moštev po končani tekmi žestitall. Odločitev tekme Je padla takoj začetkoma v šesti minuti, in sicer na ta način, da Je leva zveza Slavije ustrelila v prazna Haškova vrata. Friedrich, sicer najboljši mož na polju, Je napravil majhen Izlet pod noge napadalca, hoteč si prilastiti žogo, toda smolo Ima lahko tudi najboljši vratar — spodrsnil Je. Dolgi Friedrich na zemlji — mreža prazna — gol — uriiebesen aplavz. Trenotek največje napetosti Je bil prekoračen. Pri obeh moštvih )e bila obramba boljša od napada. Kot že povedano, se odlikuje Hašk s svoio hitrostjo in pa z lepo Igro z glavo. Niti eden od napadalcev pa ni bil dober strelec. Siavija Je bila tehnično boljša Hašku mora biti tako češkoslovaški kakor Jugoslovanski športni svet hvaležen; Izbrisal Je s svojo brnsko tekmo vse one neijube spomine, ki sta Jih zapustili zadnji dve tekmi med Cehoslovaki Ia Jugoslovani v Zagrebu. Upamo, da kodo sedaj po liašku še drugi naši klubi r°setili bratsko republiko. Spahič (Srp. športni klub, Sarajevo) 304.5 cm. 2. oktobra 1920. Skok ob palici: 1. Zdenko Grund (Ma- raton) 283 cm. 13. julija 1920.; 2. Ljubiš» Ivkovič (Soko, Beograd) 296 cm, 7. junija 1922.; 8. L. KovačiiS (HaAk) 301 cm, 10. septembra 1922. Službene objave LNP (1 t. sejo poslovnega odbora duo 22. t. m.) Na timnje se vzamejo prijave prijateljskih tekem za 25. marca Hermes - Grafika Iz Zagreba in Primorje rez. — Svoboda Ljubljana. Na tnanje se vzame dopis SK. Slavije, Ljubljana d. d. 18. marca ter dopis SK. Svobode Ljubljana d. d. 20. marca. SK. Ptuj v Ptuju se «poroča v odgovor na dopis i dne 21. marca, da mora igralca Schuster L ie enkrat pravilno prijaviti. Vsi klubi se opozarjajo na zaključek upr. odbora JNS. objavljenega v Službenem glasniku št. 50. Citajo se za SK. Slovan: Kerne Ivan. Ponovno prijavljen član kluba s pravico nastopa z dne 25. uiarca. Nadalje: Jereb Slavko, Skodlar Lado. Wohlmut Pavel. Večurin Adolf, Bucik Stane. SK. Jadran: Mateja-s Alojzij, Sever Ivan. Pot')kar Gabrijel, Zupančič Evgen. Pievcl Vinko, Zbogar Stane, Gradišar Danijel. SK. Siavija: Blaznik Anton, Pogačar Tomaž, Svoljšak Bernard, Petrič Silvester, Okič-ki Stano. Vsled preklica prijave za SK. Slovan se vzame prijava Vrtnčnik Milana za SK. Ilirijo na znanje. Navedeni Igralci imajo pravico nastopa 8 3. aprilom 1923. Nadalje se čitajo za SSK. Maribor: Se-niea Rudolf, Sotenšek Alfonz, Fabjan MIlan. SK. Svoboda, Maribor: Wagner Josip. Otrokar Ivan, Frangeš Ernest. Maj-dič Karel, Jeršek Rudolf. Fasehing Josip, Cerjak Ivan, Vogrinoc Rudolf. Navedeni Igralo! Imajo pravo nastopa z 10. aprilom 1923. Prijava Jenlsv Maks in Stelner Ivan za SK. Svobodo. Maribor, se odstopa v verifikacijo JNS s prošnjo, da izposluje odpustnico od 0. F. B. Z.-ibranjuje se igranje od 27. marca do 27. septembra 1923 vsled prestopa iz MAK. v SK. Svobodo Maribor: Schoster Adolfu in Polič Iranu ter po § 10 0. p. Strbič Filipu, bivšemu članu SK. Slavije. Veliki Bečkerek. Vsled prestopa Iz SK. Svobode Moste v SK. Slavijo: Toplak Martinu. Svetek Janku in Plevel Fianju. Vsled odjave kluba MAK. Maribor z dne 1. oktobra 1922. za Nemec Franca In Nemec Aleksandra čita »e iste za SK. Maribor s pravico nastopa s 14. aprilom 1923. Vsled dopisa in pojasnila SK. Ilirije z dne 21. marca se ukine kazensko postopanje proti Durčič Dimitriju ter se čita Istega po § 10 O. p. za SK. Jadran s pravico nastopa s 27. septembrom 1923. Tajnik 1L Florklsdor! 1 : 0, Hakoah : Admira 6 : 1, samo utox tivin« u klanj«. Rapid : Rudolfstifigel 6 : 0. Dunajski klubi na Češkem. V Pragi so porazili Amaterji Sparto 6 : 0, v Bratislavi Vienna : Bratislavo 3 : 2, v Brnu pa Je podlegla Hertha Makablju z 1 : 2. — Veliki Bečkerek dobi carinarnico. V* prošnjo trgovcev In Industrijalcev i* Velikeg* Bečkereka je direkcij» oaria odobrila, da se tam osnuje cirinamlev Izvoz glavnih predmetov v L 1922. Primorje. Ljubljana : Rapid, Maribor t točite nazmj. Njeno mesto Jo zavzel ker y vlad» jrr*p(m>l 3 : 3 (1 : 2). Primorje Je gostovalo v ne- cker. Važnejši rezultati so: Sportklub : j d«.l» uvoz plemenske ilvin», » dovolil« dello v Mariboru, kjer se Je merilo s tamkajšnjim Rapldom. Tekma Je ostala neodločena. V prvem polčasu Je bila nekam mrtva In monotona, v drugem polčasu pa se Je oživela In nudila v zadnjih 15 minutah prav lepo In napeto Igro. Mariborčanom manjka kombinacije, uga-lajo pa t brzino In odločnostjo v napadu. Najboljši del moštva |e obramba. — Ljubljančanje se niso mogli znajti na razmeroma malem Rapldovem Igrišču in so Igrali vse preveč raztrgano. Najslabša le bila obramba. Sele v drugem polčasu se ie Primorje povzpelo In naposled prevzelo vodstvo. Tudi obramba se le zbolj- šala. Prav dobri pa so postali krilci In _____________ napadalci. Sodnik g. Nemec ni mogel pre- pčga nastopa povodom lanskega gosto- — Izvoz klavnih konj na Dunaj. V* ' ~ »tranl j vanJa v Ljubljani oskrbi Ilirija pnčenšl z zadnjem časti je nastalo veliko povp™-28. t m. predprodajo vstopnic pri tvrdkl ' " L »---■-*■ --> - Seja upravnega odbora Ljubil. no?o- Pregled izvoz« glavnih izvornih pred-metneea podsaveia se vrši v četrtek " L 1922 £ «to 29.697.307 kg r 29 t. m ob 20. uri v lokalu Športne »rednosti 110.544.620 dinarjev, koruza zveze. — Tajnik. O Velikonočnih praznikih gostuje v Ljubljani T. n. SV. München v. 1860. 11.464.236 kg v vrednosti 35,678.061 dinarjev. moka 23.277 932 kg ra 115.846.918 z.drob 422.713 kg za 2.681.094 Din, fižol Igra dve nogometni "tekmi proti SK. Ill- ^51.667 kg ra 21.939.231 Din krompir ri|I. Z ozirom na veliko zanimanje za te k* " J* P * športne prireditve vsled kvalitete mona- j W ' kovskega kluba In vsled njegovega le- 017.660.839 kg za 452.658.612 Din. prečiti mestoma preostro Igre i Mariborčanov. Sovaujo po naših klavnih konjih od »tnt. Prvak Maribora S. K. Maribor Je! Y. ¿orec," paIača " Ljubljanske' kreditne »1 dunajskih mesarjev. Veliko je povpr». banke Sevanje ibu«tl po konj;h ix osiješke oko- Iliri j a igra 12. maja v Bratislavi pro- Uc«- ¿«ne se gibajo od 20 do 26 kron za: ti S. K. Bratislava In 13. maja na Du- živ« Tedensko se Izvozi Iz Osl- nalu proti Wiener Sportklubu. Tozadevna >ka. Dunsi 3 do 4 vaSone konJ pogajanja so bila pravkar zaključena. klanje; podlegel v nedeljo v prijatellskl tekini s Svobodo 1 : 2. Poraz je bi! zaslužen, ker se nahaja Maribor v prav slabi formi. S. K. Celje : Atletiki 3 : 3 (0 : 2). Nedeljska tekma, ki Je Imela namen. Izbrati igralce za reprezentančno tekmo proti Mariboru, Je končala neodločeno. Igralcem se Je sicer videlo, da Jim tiči Revanžna tekma med Bratislavo In Ilirijo v Ljubljani se vrši 19. julija. 10. mala bo prisostvovala Ilirija na Dunaju tek-še zima v nogah, vendar pa Je bila tek-j mam med Sparte ta Amaterji ter med avstrijskih ma kljub temu zanimiva In Je pokazala, i M. T. K. Iz Budimpešte ta Wiener Sport- L ^ (m,spremenjena) — Češkoslovaška vlada ne namerava — Nova tvornlca testenin, d d. «Via. sta», s« je otvorila v Splitu. Tvornlca je moderno urejena. — Avstrijska zlata pariteta znaša od da ima Celje dovolj dobrega materljala na razpolago. Nedeljske nogometne tekme na Dunaju so pomaknile Repida za 4 točke pred Amaterje, Admlro pa vrgle za 4 Gospodarska vprašanja Nemška zunania trgovina v letu 1922 Te dni so bili izdani uradni podatki o nemški zunanji trgovini ta leto 1922. Po tej statistiki je nemška trgovinska bilanca za lansko ieto pasivna ta 2-2 milijarde tlatih mark. Ta itevilk» je tako ogromna da se zdi nemogoča. VrednoKt-ni podatki so se sestavljali le približno, zato gotovo tudi nI točna. V naslednjem navajamo nekatere številke o izvoženih in uvoženih množinah v lan?kem letu v primeri z zadnjim predvojnim letom: v 1000 q Uvoz Izvoi 1918. 1922. 1913. 1922. živa živina 1.600 303 17 63 živila m pijače 117.005 50.736 53.682 14.429 sirovine In pol- Fabrikati 597.010 388.767 gotovi izdelki 12.493 18.946 93.181 58.362 Pri uvozu se opaža v primeri s predvojno dobo močno nazadovanje živil in pijač. To gotovo ne pomenja, da Nemčija pridela sedaj več poljskih produktov, ker je poleg drugega izgubila še važne pokrajine, ki so dajale previšek poljske i produkcije, temveč da je Nemčija sed.ij ! klubom. Redek jubilej: Znani češki Interna-j «Bohemia.. Iz cionalcc Ho er Je prošlo nedeljo Igral že poročajo: Češkoslovaška vlada od-svojo 250 tekmo za Sparto, ta sicer v ^„J ^ ^ da nanieraTa z Vlenno._, ^ vot¡ra(4 M milijonov K6 T iTrho nacije banke «Bohemia». — Žrtev poloma «Bohemle». I» Prage poročajo: Bančna tvrdka, komandltoa družba Fischl A Bondv v Pragi Je tapro-Zagrebšk! Živinski trg. Prošll teden j (.¡la ta uvedbo poravnalnega poetojanja, le vladala na zagrebškem živinskem trgu preceišnja stagnaclla. Izvoz Je znatno oslabel. Slabo blago se Je Izvažalo na Dunaj, boljše v Italijo. Zaklana živina se Izvaža v Francijo in Češkoslovaško. Cene so bile prošll teden za kg žive teže povprečno: svinje debele 25—28, mesnate 22.5—25. voH I. 12.5—16.5, II. 10 do 12.5. III 5.5—10 Din. Tedenski pregled z žitnega trga. Iz Zagreba poročalo: Prošll teden le bl- k čemer je biLa prisiljena zaradi petdnevnega runa. kl je priče! na firmo na podlagi dogodkov pri banki «Bohemta». Pa^ siva znašajo 26 milijonov, a aktiv» 24 milijonov Kč. Tvrdka ponuja upnikom 80 odstotno poravnavo, vendar upa, d& bo mogla v slučaju mirnega poteka likvidacije zadostiti svoje upnike, v pni vrsti vložnike s polnimi 100%. Tvrdk» Fischl & Bondv obMoja le 81 let. Padeš madžarske krone In cen«. I* ca se le ponujala v Vojvodini v manjših količinah po 450—457.5. Rž Je notirala v Bačkl 350—375. Ječmen Iz Bačke se le ponujal lažji po 325, težji po 375. srem-ski za krmo po 305—310, za pivovarne pa po 375—400. Oves so ponujali po lo na žitnih tržiščih precej mrtvo. Pšcnl- Budimpešte poročajo: Zaradi rapiduega padanja madžarske valute cene žitu In žirljen«kim potrebščinam silno naraščajoi. j V nedeljo se j« pt>drsiil kruh ta 20%, 1 tobak ta 100% is tramvajske cene z* ! 70 do 80% •• Mednarodni tobajnl s^Jein ▼ Budlm-1292.5—297.5. Koruza slaba baška se |e ' peštL Med 15. argustom In 15. septem-; tržila po 257.5 s postale v Bučki, srem- j broiu se priredi t Budlmi>eSti tobačni 590.255 112.719 ; pa po 275—280. Pšenlčna moka se j s*jem t obliki lzlotte tobaka in tobaS-le kljub bližajočim praznikom slabo pro- j nih Izdelkov. dajala; št. «0» Je notirala 687.5—700 z vrečami Iz lute z vtovorne postale. Otro- PoloiaJ na madžarskem vinskem trgu. Izvoz vina iz Madžarske miruje $e bi so se plačevali drobni po 170—190, vedno. Ker pa domači konzum raste, debeli po 250 Din. Izvoz Je radi nestalnih naraščajo tudi cene vina Navadna vina, valutnih prilik povsem ponehaL Bodite previdni napram lesnim agen- stanejo 60 do 200 madž. kron, tokajsko i in ostala fina riita pa 1800 do 2400 mv : džarskih kron. — Polom Italijanske banke v Newyor- „o „.i.,; ¡„ L, .... tom iz Italije. Kakor doznavamo, je bilo v zadnjem času več lesnih izvoznikov lf.u- Iz Senyorkii poročajo,_da j« lUlijim- pri«iljena — rlasti nižji sloji In tudi srednji sloji — trpeti pomanjkanje. V letu 1913. se je pšenice in rži uvo- z z.ilo za 14-2 milijona q več nego izvozilo. V letu 1922. je znašal previšek uvoza nad izvozom pšenice in rži 19.3 milijo- i na q. Nazadovanje nemške produkcije znatno odškodovanih. ker so v preveliki bančna fim.a Bratje Tisbo r New. zaupljivosti brez zadostnega zasiguranja | vorkn f»'rala Šefi banko so pobrah nad izvažali les nesolidnim firmam v Italiji. Zlasti mali lesni izvozniki se opozarjajo, naj se držijo rajši večjih izvoznih tvrdk, ki položaj bolje poznajo. V vsakom elu- dva milijona dolarjev dei>oniranegn de-i n.irja in tbežali. Oškodovani so večino-j ma italijanski izseljeniki Polom berlinske veletvrdke. Iz Ber- krušnega žita znaša napram letu 1913. .je d'\M neizkušeni lesni iz- ■ Hnajavljajo: Kovinska firuia H. Zirue — —- - vozniki informirajo pn starih Izvoznih s Ko. se je proglasila za iusoivectno. Jugoslovanski atletski rekordi , v "Mtopneni objavljamo vrsto nekaterih jugoslovanskih atletskih rekordov kakor so sledili drug drugemu. Pri tem so v Šteti tudi rekordi, doseženi leta 1922: Štafeta 106+200+400—£00: 1. Haik j lanske sezone. Orafika Je poklonila Her-•Zaje, Šterk, Kirin, Dobrin) 4:21.2, po- ' mesu v spomin lepo zastavico. Tekmo Je ptavljen 12. junija 1919.; 2. Hašk (Ego- vodil g. Hus. Posebnega užitka nI nudila Otvoritev prvenstvene nogometne sezone v Ljubljani. V nedeljo so bile v LJubljani štiri prvenstvene tekme: Slovan : Siavija 5 : 0 (2 : 0). Veliko diferenco si Je priboril Slovan z odločnim napadom, doč. sta bili sicer moštvi v polju precej enakovredni. Siavija dobro napreduje. — Jadran : Lask 3:0(1 : 0). Jadran Je nadkriljeval nasprotnika v obrambi In skupnosti Igre. Zc sedaj se opaža, da so moštva letos mnogo bolj izenačena kakor lani. zato pri nadaljnlh tekmah presenečenja niso izključena. — Prijateljska tekma Svoboda, Ljubljana : Primorje rezerva ni nudila ničesar zanimivega in |e končala 3 : 2. Zagrebška Cralika Je v nedeljo s 0 : 4 (0 : l) podlegla v Ljubljani Her-mesu, kl je nastopil s par rezervami in Ilirijanom Dotinarjem kot gostom, a Igral v splošnem slabše, kakor srno vajeni od 73 milijonov q in se je nadomestilo samo deloma s tem, da je izvoz nemškega žita j skoro popolnoma prenehal, dočhu pa so ! je uvoz tujih žit že nekoliko zmanjšal. ! V letu 1913. se je uvozilo pšenice 25.5 milijona in rži 8-5 milijona q 1922. pa pšenico 13-9 milijona in rži 5-4 milijona q. Med živili, katerih uvoz je v veliki meri nazadoval, so: kimila, mle- j ko, sirovo maslo, sir, maslo, kava, čaj, ribe itd. Več se ie uvozilo med drugim sladkorja, margarine, olja za prehrano itd. Zanimivo je, da se je uvoz likerja napram letu 1913. skoro za trikrat po- j množil, a padel je uvoz vina in piva firmah. «- Razprodala trgovskih zalog. Prejeli smo: V Ljubljani se ponavljajo slučaji, da razglasi trgovske tvrdke razprodajo ietu ^oj'*5 Po časopisih in potom lepa- kov. To je pa protizakonito. Vsaka tvrdka. ki hoče pričeti iz kateregasibodi vzroka z razprodajo svojih zalog, mora naprositi za dovoljenje obrtno oblast. Gremlj trgovcev opozarja svoje člane na tozadevna zakonska določila ter jim svetuje, naj se jih strogo drže, da ne pridejo v neprilike pri obrtni oblasti. Zahteva pivovarnariev. Zastopniki Znatno je padel tudi uvoz nekaterih ¡^L^.^^,1^ ¡"očili prometneu.u važnih sirovin, tako rjavega premo"-a, ' m'n'stru spomenico, v kateri zahtevajo. »«¿¿Mili suu>ui, utnu ruive"a uicuhi^eu i . . , kemičnih sirovin ta polfabrikatov, lesa ?a 'ransport sodčkov za p.vo odprav-sirovin za svilno, bombažno in volneno U kot brzovozno blago Indu.tnjalc, pi-tkM.onskn imlnstriin va trp:jo veliko škodo, ilasti za časa po- tkaninsko Industrijo. Posebno opasno za napredek nemškega narodnega gospodarstva je razvoj zunanje trgovine i gotovimi Izdelki: do-čim je uvoz napram predvojni dobi znatno narasel, je izvoz padel ta 38 odstot- letja ker so sodčki zadržujejo po železniških postajah. «• Carinski dohodki. Iz Beograda po- i Baje znašajo obveznosti 10 milijard in nek riti šalilo saaio dve in pol milijard' mark. = Nemške banke proti ovedbl kontov v zlatih markah. Predsednik osrednjo /.veze nemških bank je proučil vprašanje uvedbo tako zvapih kontov v zlatih markah in je zavzel odklonilno stališče, če* da mora osrednja iveza resno «variti pred uvedbo takih kontov, to je dobro-vpisnih kontov v valuti, ki sploh ue obstoja, za katerih kritje bi mogla iKvskt^ beti banka ki vodi konto, le potom nakupov doiarjev. ~ Produkcija tobaka v BoIgarljL V letu 1922. je znašala produkcija tobaka v Bolgariji 20.173.795 kg napram 15 milijonom 470.810 kg v letu 1921. Površina zemlje posejane s tobakom je tnašala leta 1921. 223.498 kvadr. m, a leta 1922 2S8.272 kvadr. in. Borba za albanski petrolej. V Rimu ročajo, da tn.i-Aajo dohodki od glavnih ' se izdeluje načrt, ki bo predložen alban-carinarnic v prvi dekadi meseca marca : ski vladi glede pridobivanja petroleja na kov množina. Uvoz gotovih izdelkov je 6.819.2^ dmarjev v srebru. Cannsk do- :^banskem ozemlju. Albanski vladi * namreč znašal: leta 1913. 12-5 milijona °d početka tega proračunskega ; ^tavda ponudbe ud> Anghja a Je po- in 1M« iqoo iso mtliinnft „• V, !eta- te je od 1. avgusta 1922. do 10. mar. doba, aa bodo Italijani izpodrinili An- ea t. L pa znašajo 854,517^48 dinarjev v gleže m tako sami izkoriščali albanske srebru. i petrolejske vrelce. Borba med angleški- — Preiskava proti zavodom, ki izbega- j mi in italijanskimi interesenti se nada- in leta 1922. 18.9 milijona q; Izvoz: leta 1913. 93.2 milijona in leta 1922. 58-4 mi lijona q. Nemška zunanja trgovina se je torej I ~ ="!ava r " '« , svojem obsegu znatno zman šala ¡'Placevanje kuponov 7 % posojda. ■ lWe. rarviia za nemško ndl-, OUV/.Cll industrija. TRŽNA POROČILA. valutami in frank tekom tega meseca od 18-76 na 18-55 (ta 1-1 odstotka), v Londonu je Kongres jcgo&lovanskib trgovinskih padel v zadnjih 14 dneh od 25-17 in pol ¡zbornic. Upravna odbora trgovinskih 25-3" In po! (za 0-8 odst.), v Parizu zbornic v Skoplju ln Solunu sta poslala od 310 na 884-25 (za 8-8 odst.), v Trstu Novosadska blagovna borza (26.! ministrstvu za trgovino in industrijo ter od 393 na 382 in pol (za 2-7 odst.). Pri t. m.): baška pšenica 2 vagona po 457.50, vsem zbornicam v Jugoslaviji predlog, da nas je devi-.a Zürich padla od ponedeljka leimen ponudba 315, oves 2 vagona po naj bi se vsako leto vršil kongres vseh "d 1870 na 1810 do 1820, torej ta tri od-295, koruza promptno ponudba 252.50, jugoslovanskih zbornic. Kongresi naj bi stotke. —- - - 1 ...... - - ■ = Primanjkljaj evropskih železnic. Ne le v naši, ampak tudi v drugih evrop- _____ __ železniški promet * Grčijo le nI ; skih državah izkazujejo državne ln pri- 280. moka «0» ponudba 650, "otrobi "v | upostavljen. Zaradi velikih poplav v južni ! vatne železnice ogromne primanjkljaje, vrečah Iz jute ponudbe 165, v papirnatih j Srbiji železniški promet med Grčijo in : Tako ^ imajo primanjkljaja n. p. ^boland- našo kraljevino še ni upostavljen. 2% kasa en vagon 260, suha koruza i se menjaje vršili v Beogradu, Zagrebu \ agon 300, za maj 10% kasa ponudba ; in Skoplju. 252.50, za junij 10% kasa 5 vagonov po ; vrečah ponudba 160, fižol beli baški 2 ln pol vagona 465. Tendenca slaba. Zagrebški tedenski sejem (24. t. m.) Je slabo uspel. Cene za kg žive teže: teleta 13—13.75, domače svinje 23.75 do 26.75, slabše sremske 23.50—26. bosanske krave 11—12. Seno se Je tržilo po 187.50—210 Din ca zabranilo izvoi žive živine v Češko- ! jardi 1». 26 milijonov lanskih slovaško. Živino je dovoljeno izvažati le, ; kron. angleške zasebne 431 milijonov ako se dokaže, da bo uporabljena za kla- fuiitov. nje. T» Mbr«j>*. je bila izdana zaradi ta- j 1 Izvršifev smríne obsodbe v Mariboru Iz Slvlienla JusfHSkasfJa raorika Ltehtemvallnerja« pokvarjenega čioueka no simuliral, da duševno ni popolnoma zdrav. Njegov zagovornik dr. Ška-pin je še v zadnjem hipu poskušaj dosegi odložitev justifikacije. V soboto je vložil pri sodišču protest proti usmrtitvi, češ, da je Lichtenwallner slaboumen. Sodni dvor ie njegov predlog za odložitev usmrtitve zavrnil in tudi pritožbi proti temu sklepu odrske! odložilno moč. čemur je telefonič-nim potom tudi pritrdilo višje deželno sodišče v Ljubljani. Dasiravno kazenskopravni red predpisuje, da se mora izvršiti justifikacija v slučaju nepDmi-Ioščenja brez odloga in brez ozira na kake predloge, je sodni dvor vendar 5e dal v nedeljo poy>oldne Lichten-vvallnerja po dveh zdravnikih ponovno preiskati. Obsojenec, ki preje že več tednov ni spregovoril, je po naznanilu smrtne obsodbe spremenil svojo taktiko. Ko sta prišla k njemu zdravnika dr. Zorjan in dr. Zakrajš^k D_____„__........ v spremstvu zagovornika, je mož zo- Trpinčenie žene. vidimo, da se sodna j pet spregovoril in govoril potem do Mati]da Zorec bj|a vzoma 2era ,„ Zdravnikoma in zagovorniKu je skrbna gospodini kater0 so vsi hvalili. ™ ... .............,-..- r; . Je ze obračunal • suum Lg Lichtenwallner'Je ni mogeI trpetl in Justifikacija morilca Lichtenwallner-; seboj m v6. aa mu je usojeno, končati ^ prvih dyeh dneh ^ pomkj )q ja postavlja svarilen primer, da je dr-: na vislicah, kar pa ga baje niti malo, Mfie, pretepati ln naenkrat s— -.n.*— ---------------- —„ i ne razburja. Zdravnika sta javila 6oa- ~ ...... nemu dvoru, da. je obsojenec normalen. Zadnji večer in zadnja noč. Ves popo!dan je bil obsojenec mi- dan 1921. na ren.. Proti večeru ga je obiskal du- prisilil, da j Maribor, 26, marca. Danes zjutraj ob 7. je zazvonil mrtvaški zvonec svojo ječečo pesem savržencu, nad katerim je strogost zakona izrekla svojo najhujšo obsodbo. Na dvorišču tukajšnjega okrožnega sodišča je bil obešen 521etni čevljar Andrej Lichtenvrallner. večkratni morilec, prototip pokvarjenega suroveža. Sej .je v smrt brez kesa in brez vidnega znaka strahu. Sele, ko ga je zagra-čila krvnikova roka, je vztrepetal... Justifikacija Lichtenwa!lnerja je po prevratu prva smrtna obsodba, ki je bila izvršena v naši ožji domovini Sloveniji. Naj se o smrtni kazni misli, I:akor se hoče, dejstvo je, da so ee t zadnjem ča^u zlasti v mariborskem okrožju pred porotami kar vrstili ¡-'frahovitj slučaji umorov, ki so v svoji be«tija!ni surovosti kar kričali, ds iih človeška družba osveti z vso ostrino zakona. V vojni propadla morala sahteva najenergičnejše zaščite in v vseh državah ob!ast zopet zateka k najskrajnejšim j smrti. Zdrav sredstvom kazni in ostrašitve. ] izjavil, da Ilek 1915. zvečer kratkomak> počaka! s puško na cesti ter streljal na n]e Iz neposredne bližine, tako da le bil Jožef Plntarlč smrtno zadet, Ljudmila težko ranjena in zadeta tudi Marija. Radi tega Je bil Lichtenwallner obtožen hudodelstva dovršenega ta poskušar.eza umora. Toda izjemno sodišče v Mariboru, ki le med vojno poslovalo mesto porote, ga je obsodilo samo radi hudodelstva uboja na 5 !et težke Ječe. Llchtenwallner se je hotel tedaj še pritožiti proti visoki kazni, njegov lastni zagovornik pa mu je reke!, naj se zahvali sodnikom, da ga niso radi umora obsodili na smrt, nakar Je Lichtenwa!lner kazen sprejel. Ko je Lichtcnwallner sedel v Ječ!, Je začel simulirati slaboumnost, kar le hotel dokazati s tem, da po ce!e mesece ni spregovoril. Med tem mu Je doma umrla žena, sosedi pa so s strahom čakali njegove vrnitve. Ko Je končno zapustil kaznilnico, si Je že po par mesecih poiskal drugo ženo v osebi vdove Matilde Zoreč, ki je imela Iz prvega zakona dva otroka in malo posestvo, katero Je oči-vidno mikalo starega ženina Liclitenvvall-nerja. Čeprav ni imel niti ficka premoženja, Je vendar izsilil od žene, da ga je vzela na soposesi. *""•'* 80 •*««" ■«d«tln|tk S --.«il « 01«. - Trsel iz Sarajeva krvnik in da postavljajo na dvorišču okrožnega sodišča vislice . . . , Prihod krvnika. V sredo je prispelo v Maribor urad-sporočilo, da minister pravde kralju ui predložil pomilostitve Andreja Liehtenwa!lnerja in da naj se postopa • obsojencem v smislu zakona. Takoj je bil obveščen krvnik Seifert v Sara-¿švu. ki pa sam ne izvršuje več straš--_3ga fiosla. Mesto njega je prišel njegov namestnik Florijan M a u s n e r, a še enim pomočnikom. Rablja sta prispela v soboto v Maribor ter je bil pod njunim nadzorstvom na dvorišču okrožne sodn.je (»ostavijen močan steber s kljuko na vtIiu ter malimi stop-liicami. Vislice so bile pripravljene — Sodišče je določilo, da se izvrši justifikacija v ponedeljek 26. marca ob 7. zjutraj. Zadnjikrat pred svojimi sodniki. V nedeljo ob V2 10. dopoldne se je s',ral v porotni dvorani sodni dvor, ca sporoči obsojencu izvršitev smrtne obsodbe. Navzoči so bili drž. sodni svetnik G u z e 1 i j v zastopstvu predsednika dv. sv. drja. Toplaka, sodni svetnik dr. Pihler in Lenart, avskultant Juhart kot zapisnikar, iiimestnik drž. pravdnika dr. Zor-j a n, zagovornik obsojenca dr. S k a --.•in, ter sodni zdravnik dr. Zorjan. Na nkaz predsednika so štirje orožniki z nasajenimi bajoneti oripeljali v '.■•orano Andreja Lichtenwallnerja. Predsednik sodnega dvora mu je prečita! še enkrat smrtno obsodbo ter mu sporočil. da ni pomiloščen in da se bo «fiirtna obsodba izvršila drugi dan v condeljek ob 7. zjutraj. Andrej Lich-tenwailner ni spregovoril niti besedice. Le na vratu so se napele žile in hišice v obrazu so pričele krčevito drgetati. . . Obsojenec se je molče priklenil sodnikom ter se že hote! obrniti. Naeifcrat je zapazil med navzočimi elaai mariborskega okrožnega sodišča cadsvetnika Stergarja. Biisk spoznanja je šinil preko njeigovih lic, okoli ustnic je zaigrala nova, skoraj blaga poteza, oči so mu postale kakor vlaž-Liehtenwallner se je nadsvetniku Stergarju globoko in pomembno poklonil. Vsi so razumeli pomen, tega poklona. Pred sedmimi leti. Bilo je skoraj natančna pred 7. leti. Takrat je sta! Lic.htenwallner pred mariborskim izrednim sodiščem (leta 1915.. v vojnem času) obtožen hudodelstva umora. Obsojen je bil radi uboja na [>et let. Po izrečeni sodbi ie takratni njegov sodnik, nadsvetnik Štergar. kakor bi bil vedel, da bo L:chtenwa!lner nadaljeval svojo etraš-C0 pot. dvismil roko in dejal: «Dobil si samo pet let. Bojim se, da končaš še na vešalih.» Bile so proroške besede in Lichtenvrallner se jih je dobro spomniL Mirno je obsojenec v spremstvu orožnikov zapustil dvorano. Prepeljali to ga v celico, v kateri je čakal na ¿vojo zadnjo uro. Zadnji poskus zagovornika. Lichtenwallner se je pred sodiščem branil ca vse mogoče načine ter je vred obsodbo in tudi oozneie opetova- tudi očitati j nezvestobo. Grozil ji je, da jo bo kma-; lu ubil, rekoč: «Meni je vseeno, danes j ali jutri». Ponovno Jo Je polnago prete-| pa! in ko je hotela iti na Vseh svetnikov pokopališče molit, jo ie pokleknila pred niim in Kontoriatlnja z večletno prakso in lepimi izpričevali, zmožna sioveusk -esL,8rl>o-hrvaike(ra in nemškega jezika, želi mesta. Nastop takoj ali kosueie Naslov pove □prava «Jutra». 1042 Tehnik z akademsko izobrazbo,sedaj višji tehnični nraduik na vodilnem mestu velike železo-tovarue v državi, g parletno prakso v fužioarski, livarski ia strojni stroki, samostojen, energičen delavec, dober or gauizator, vešč tehničnega in ¿••merciieliiega voo uastjpi takoj Naslov v upravi «Jutia« 10J7 liovnik, frančiškan, da ga tolaži. Mo- i molila kes, on pa Jo je pri tem tolkel z rilec »e vsako duhovno tolažbo odklonil, češ, z Bogom sem se že sam spravil in ne potrebujem nikogar. Ko so sra vprašali ali ima še kako željo, je izjavil, da nobene. Tudi je odklonil, da bi obvestili njegove sorodnike, češ. nočem videti nikogar. Za večerjo so mu prinesli zrezek, potico in vino. Spočetka nj hotel nič zaužiti in Sele na prigovarjanje nadsvetnika Stergarja je vzel malenkost, češ: «Vam na ljubo, da ne boste ravno zastonj nosili.» Ponoči je precej spal. Proti jutru se je dolgo nemirno premetaval, hodil po celici. zo[»ct nekaj časa sedel in le tu pa tam je spregovoril besedico. Ko so mu ponudili zajutrek. je odklonil. le zgodaj je prišel k njemu zastopnik zagovornika dr. Šnuderl, da ga povpraša po zadnjih njegovih željah in naročilih. «Nimam ničesar naročati.» Ponovno je tudi odklonil duhovnika, ki pa je navzlic temu vztrajal pri njem. Tik pred 7. uro je došlo sporočilo, da je čas. Lichtenwalluer je miruo vstal in odšel na morišče. Na morišču. Na dvorišču okrožnega sodišča se je zbralo nekaj občinstva, ki je bilo pripuščeno. Blizu zidu je stal debel steber z železno kljuko na vrhu in z majhnimi stopnicami spredaj in zadaj. Točno ob 7. uri so stopili na dvorišče sodniki v svojih talarjih, drža'vni pravdnik dr. Hojnik in sodni zdravnik dr. Zorjan. Cez pax minut so se odprla široka vrata jetnišnice, odkoder so prišli zastopnik zagovornika dr. ŠnuderL, frančiškan in gologlavi Lichtenvvallner z zvezanimi rokami v spremstvu štirih orožnikov. Obsojenec ie mirno korakal proti vislicam, za katerimi je stal krvnik s svojim pomočnikom. Ob stopnicah je Lichtenvvallner trenutek obstal. Obrnil se je proti dvorišču in s stejičnim mirom gledal preko občinstva, tja nekam v daljino. Stopil je nato po stopnicah ob steber. In že ie z druge stra ni rabelj svetno mu ovil vrv okoli vratu, pritrdil jo čez kavelj, pomočnik je dvignil Lichtenvrallnerja. smrt-nobledi obraz obsojenca se je žalil s krvjo, slišati je bilo trenutek lahno hropenie . . . Krvnikova roka je ssgla za tilnik . . • Trenutek nato je rabelj pokril obraz obešenega z belim prom. Telo je še nekaj časa drgetalo. Preteklo je nekaj minut. Krvnik je stopil pred predsednika sodnega dvora ter javil, da je obsodba izvršena železnim drogom. Ker uboga žena tega trpinčenja ni mogla vei prenaJati. je surovega moža ovadila sodišču. Bil je takoj aretiran in obsojen na 6 mesecev težke Ječe. Ločitev zakona — usodni večer. 2eca Je nato vložila tožbo na ločitev zakona, ki Jo Je tudi dosegla, ko Je Lich-tenivallner ravno odsluži! kazen. Lichtenvvallner pa se kljub ločenemu zakonu ni hotel odstraniti iz hiše, in |e morala žena poklicati na pomoč sodnega ekseku-torja. ki Je priše! dne 12. junija. Llchten-vvallner pa se je zopet vrnil in nato celi dan hodil krog hiše ter kričal nad ženo, ki je zunaj delala, naj mu da jesti. 2ena se je šele zvečer vrnila v hišo. Liciitcn-wallner je pritekel za njo. Jo zgrabil v veži za vrat, vrgel v klet in jo tam tako dolgo na njej kleče davil za vrat, da se ni več branila. Njen 121etnl sin je v postelji slišal materino kričanje in je tekel klicat sosede na pomoč. Sose-Jje pa so bili pravi Junaki. Tako so se bali suroveža, da si nihče ni upal blizu. Ko se le Lichtenvvallner v kleti prepričal da je žena Izdihnila, Je šel sam k orožnikom in izjavil: «Konec je, svojo ženo sem zadavil». Dvakrat pred poroto — mutec. Lichtenvvallner se Je radi tega zločina dvakrat zagovarjal pred poroto, kjer je prvič svoje dejanje hladnokrvno priznal. Le njegov zagovornik Je bil z ozirom na izredno surovost dejanja mnenja, da Lichtenvvallner najbrž ni normalen ln so zato prvo porotno razpravo preložili, da sodni psihiatri preiščejo njegovo duševno stanje. Zdravniki so ga par mesecev opazovali v Jetnišnici, kjer je skušal Lichtenvvallner zopet kazati nenormalnost s tem, da skozi pet tednov ci besede izpre-govoril. Ko pa so mu nekega dne prinesli slabo juho, se mu je jezik nenadoma razvezal in je potem nahrulil paznika. Govoril je — do porotne razprave. Pred porotniki Je zopet Izgubil dar govora, kar pa mu ni nič pomagalo. Zdravniki so ga spoznali duševno zdravega, odgovornega za njegovo dejanje, nakar je bil po soglasnem Izreku porotnikov v razpravi dne U. decembra 1922. obsojen na ve-šala. Krvnik Mauzner Rabelj Florijan Mauzner je izvršil ju-stifikacijo v svoji vsakdanji civiliu obleki, celo brez rokavic, kot tudi njegov pomočnik. Njegov mojster znani Seifert je pristopal k vislicam vedno v črni sa- Isie se goepodiôaa, ki t>i poučevala klavir aa d mil. Pismeue ponudbe pod «Z. T., Ljubljana, Liubanova ulica 12». 1050 Fcairežnica, zanesljiva, se sprejme takoj za pospravljanje sob, zvečer od 6. do Ü. ure. F. Radovau. /.obai atelije, Gotposvetska cesta 90. 103.) Prodan Srebe, 1006 7 mesecev staro, dubro ®d-soieuo, viso o 140 cm, od žrebca polkrv. «Furioza». — Žreb* ie lahko vidi vsak dan v Beuj. lpavcevi ulici št. 10 v Celju, v praiati ie prilast niku kapetauu II ki. Mil. Mil tmovicu. Ceua pov"ljna Hmcljskl dresi v večji množini naprodaj. 1'ouuube na upravo pod št. 54. 1022 Lokal ia trgovino z mešanici blagom b:Uu mesta, v trga ali cs deželi 8« išče. Naslov povo uprava «Jutra». 103S Ribe sa Veliko noč. l Ivana Florjančič, Ljubljana, Vodnikov trg, ima ua raz-poia.o za pra/.uike ščuke in karpe. Prodaja na drobno se Gorenjskem za vsoto 360.000 Posestvo t bližini cesta 400.000 E; lepa vila. f« l&hkn tsVoj vsel 1,800.000 iu 2.000 000 S; trgovska lilš«, 620 000 S. fiealitctna Pisarna «Rar-:d» Maribor, Gospodska ulica ¿8. _1045 Poseatvo 1011 v veliki vasi in lepi okolici na priitio v cetrtok due 29 t. m Naročila i/.vea Ljubljane se veduo proiisptcio i¿treujejo. Cena ¿ó Diu kg. 1020 kron je naprodaj, na katero so plača polovica ia polovica .-Stauo okojižeaa Naslov pove uprava «Jutra». Uradnik, izvežban v koresp- udecci in kujigovodatvu, lice stu/.be za popoldauske ure. Puuudbe pod «Delo» na upravuistvo «Jutra». 1034 Kot ačenka 1001 v kako trgovino, kjer bi imela oskrbo v hiši, želi vtopiu 16letna deklica z dežele, si icta brez starcev. Csujeue pouudtie pod «Pridna m poštena štev. 2210» aa upravo «Jutra». Petrolejake vrče » ali breza zbojev in železne i-arele kupujemo v vsaki inuo žiut, Urovat & homp., Lju bljana, Vegova ulica 6. 75» Išoa eo 102» pianino ali kratki «Klûge!» za takoj. Bokau, Maribor, Loška ulica 6. Labka kočija. 1046 črna, in osel je naprodaj. — Poizve se: Duuaiska cesta 66 Zakonski par išče sobo, 1012 proti dobremu plačilu eveut prazno z deluo uporabo kuhinje Naslov «Nada», poste reslau:e Ljubijaua i. Stara gospa, 1007 ki je ves dan odsutna, želi majhno sobo s sostanovalko. Naslov pov« uprava «Jutra». M&bltrauo sobo, eveutueluo s brano, išče mlad samostojen gosp,.d. Naslov pri cpiavi «Jutra». 1037 Sobo • knbicjb, ccebiirauo ali nemebbrano, se liče takoj, najraje v sredini mesta. 1'lača se dobro. IV uudbe pod «Ilalu» na upravi. «Jutia». It 4ï Soba • brano, ¡044 event. brez hraue se olda trem meduješolskim dijakom. Naslov pove uprava «Jutra». Trije mladeniči želijo intimne korespodeoet. z mladimi gospodičnami, in sicer v starosti od 1B do 20 let. pisaia se naj poSiliajo na: „Srečko-števo in Ivico", poštnoležeče Celje. 071 Dopisovanja 1010 žcli'a dve gospodični uradnici v svrho kratkočasja f prvib dneh pomladi z inteligentnimi gospodi. Ponudbe poštuoležeče Cel e pod «Jiir» in Vauda». Dve inozemki 1013 mladi, bosnti, želita dopisovanja, oziroma zuanja z aks-emsko izobražen mi gospodi ali častniki. V prvi >r»ti se ozira aa dopi-e s sliko, katere ie vposîati pod «Renée ia Manon» na upravo «Jutra». Mlada gospodična, resua, želi znanja s enakim EO.-podum, nairaje uradnikom. Tajuost zajamčena. Dopisi s sliko pod «Pomlad 88?» na ustavo «Jatru» 103? Stara, dobro vpeljana gostilna 9^4 i v Sloveniji, ca krasnen pro j štoru , z lepim vrtom, ob j glavui cesti in pri postaja- -lišču se takoj odda v najem. Svoječasno je bila ; poleg gostilne velika riaska j . . //» f »j Kdo posodi trgovca in posest» ikn zs dobo 1 ali 2 leti 20 000 do 40.000 dinarjev proti zabisvanim obrestmi. — Naslov v aprari «Jutra». 10C-0 Ionski suknji m novih rokavicah, katere 1 i Sodni" zdravnik je konštatiral, da je! ie potem zavrgel. Seifert živi sedaj v nastopila smrt ; pokoju, novemu krvniku pa baje naša "Sodni uslužbenci so razdelili smrtno i država ne plačuje toliko, da bi si lahko ?0dbo"s kratkim popisom obešenčevih | nabavljal službene «pnpomocke». Mauz-hudodelstev. Počasi se je razhajalo! ner menda ni preveč rahločuten. P" občin-tvo si niii n' umi'"' afnpa!< '' Truplo so kmalu nato sneli z vislic | utaknil v žep ta se malo trese!, ker ga ter ga prepeljali v mrtvašnico, kjer jejie zeblo v bom tanki oblek, Za vsako bilo obducirano. Nocoj so pokopali: lustifikacfco dob v« krvnik poleg plače ln Lichtenvvallnerja na pobreškem peko- diet še - Dim DosleJle v Jugosla- Po cbe-jih lepo 11 pališču Od zlošina do zločina viji obesil 5 morilcev, razven danes v Mariboru tudi še v Banjaluki, Travniku,; Nevesinju In v Zagrebu Aliagiča. Kot i „ , „ ,. , „„,,; Seifertov pomočnUc pa Je prisostvoval 28 , Lichtenwannerievo življenje nam nud , justifikacjjain> žalostno sliko človeka, ki se Je približal j zverini. Rojen Je bil leta 1871. v Jastreb-1 cih, pristojen na Kog pri Središču, kjer j ;e izvrševal čevljarsko obrt, katere se Je izučil v Zagrebu. BO le cd nekdaj surov nasilnež. Svojo prvo ženo Evo Je mučil in trpinčil na vse mogoče načine. Grozil 5i ie celo s smrtjo, tako da Je bi! že leta 1911. radi nevarne grožnje proti svoji ženi obsojen na 3 mesece težke ječe. Marca meseca 1920. je bil njegov nesrečni zakon sodno ločen, nakar se Je Lichtenvvallner preselil k neki priležnicl Prvi umor. Lichtenvvallner ie bil mnenja, da Trboveljski premog in drva 41 stalno v zalogi vsako množin«) Družba Uirija. Ljubljana, Kralja Petra trg 8. - Tel. 220. skajo viničarji Pintaričl liudi proti huj- nje- ÍE ia zato na velikonočni Dczde- Miloš Begovc apnenec, Sava«Jesenice nudi več vagouov Sklepi debate za večjo množine po dnevni ceni. 602 po raznih adresarjih, ker so dostikrat nepregledni in nepopolni, posebno kar se tiče ulio in strok. Razven tega pa adresarji vsled živahnega povojnega trgovskega gibanja v kratkem časa zastarajo, ker jih je nemogoče vedao popravljati in dopolnjevati, zato se ▼ slncajii potrebe obrnite na nas, ker imamo naslove vseh trgovce?, to vara, obrtnikov natančno aretene po strokah, ter za njih pravilnost vedno jamčimo! Cene zmerne! Cene zmerne! anončna in reklamna družba z o. 2. Ljubljana, Kongresni 3. m g-TTTn rrrrm nrrrjrrrrrrrrrzz Naročajte, čitajte in razširjajte dnevnik ff, •*)TTT7"TTT ~t*Ï ttttttt