Ameriška Domovina '/w flfll1 E1 WI Cflk Ul— HO/W1E AM6RICAN IN SPIRIT FOR6I6N IN LANGUAG€ ONLY NO. IGO Natioifal and International Circulation CLEVELAND OHIO, TUESDAY MORNING, AUGUST 21, 1962 SLOVCNIAN MORNING N€W6PAP€R "K—* ŠTEV. LX — VOL. LX Konvencija KSKJ v polnem teku | HARRISBURG, Pa. — Dele-| Včeraj je konvencija začela s gati za 25. konvencijo KSKJ so J slovesno sv. mašo v stolnici sv. j se zbrali v soboto in se prija- Patrika. Sv. mašo je daroval du-vili konvenčnemu odboru. Zve- hovni vodja KSKJ msgr. L. Baz-čer je bil ples v St. Aloysius So-jnik. Po sv. maši se je konven-ciety Hall v Steeltonu po godbi cija lotila rednega dela v Penn J- Vadnalovega orkestra.. V nedeljo je imel msgr. Baznik, duhovni vodja KSKJ, slovesno sv. mašo ob navzočnosti Harris Hotelu. Zborovalce je prišel pozdravit in jim spregovorit mestni župan. Imenovani so bili konvenčni odbori, ki so se ta- 2upnika in škofa. Pridigal je koj podali na delo. Tekom vče-najprej domači župnik, nato pa Ti,‘ovci znižali plače delavcev za desetino! Na Jesenicah so vsemu delavstvu v železarnah znižali plače kar za 11.46 odstotkov, ker podjetje ni izpolnilo določenega letnega plana. CLEVELAND, O. — Poroče-,v . , , , .. valeč znanega The New York ."° Sta J0?*1.8 Tim« P. Underwood poroča, da je jugoslovanska vlada znižala plače delavstva v primeri z lan-vencija je sprejela resolucijo, s sk;m letom za nekako eno dese- poročili glavni predsednik Germ in glavni tajnik Železnikar. Kon- je spregovoril tudi sam škof. Za vSe udeležence konvencije K.S. ■N-J- je bilo slavnostno kosilo v Aloysius Society Hall, popo' jkatero je bil imenovan msgr. M. tino, da bi deželo rešila iz gos- "a pr«tS ciuba »ri ^ v'podarsire *i*e. v katero je z,- ' Jolietu, 111., za častnega duh.;šla zaradi prešerne brezskrbnosti vodnikov podjetij in delav- Na pikniku je igral J. Vadnalov orkester. Razpoloženje je bilo Prijetno in veselo. vodjo KSKJ. On je bil 16 let njen pravi duhovni vodja. Govor Hruščeva o Zah. BerliRii ni nič novega! WASHINGTON, D. C. — V vladnih krogih izjave Hruščeva preteklo soboto o Zah. Berlinu ne smatrajo za kako spremembo sovjetskega stališča, dasi je dejansko to do neke mere zaostreno. Tekom zadnjih razgovorov med Ameriko in Rusijo je Rusija predložila, naj ameriške, angleške in francoske čete v Zah. Berlinu nadomeste v okviru ZN belgijske in holandske, danske ali norveške in pa poljske in češke. Sedaj je dejal, da Sovjetska zveza in njene zaveznice ne morejo trpeti čet NATO sil v Berlinu. Doslej je izglodalo, da je Mos- Portugalska nikakor noče izgubili Angole Zdru/enjm narodom je sporočila, da ne mara razpravo o Angoli v ZN, NATO članicam pa namignila, da bo NATO zapustila, če jo ne bodo podprle. ZDRUŽENI NARODI, N. Y. p" V krogih ZN se vrši zakulisni boJ, kaj naj pride na dnevni red Prihodnjega zasedanja ZN, ki se Prične 18. septembra. Portugal-ska je prijavila zahtevo, da no-^e, da bi zadeva njene kolonije Angole bila obravnavana pa za-■tcdanju ZN. Azijsko-afriški se bo verjetno malo zmenil 5a Portugalsko željo, v ležji po-JOzaj bodo pa prišle države-čla- Kice Nato. Portugalski zunanji minister •P zagrozil, da bo njegova drža-Va zapustila to organizacijo, ako 82 bodo njene članice potegovale za neodvisnost Angole. V po--Gbne škripce bi prišla Amerika, ajti v tem slučaju bi nam Por-ugalska odpovedala najemno Pogodbo, ki jo imamo za vojno 0 tal išče na Azorskih otokih. Jesenski volivni boj bo-1110 ivideli deloma tudi na J televiziji WASHINGTON, D.C. — Do sedaj je bjjg navac}a) cja sj;a na e eviziji nastopala samo oba ekmeca za predsednika, demo-ratski in republikanski, ne pa andidatje za senatorje, kongresnike in guvernerje. Sedaj Predsednik glavnega republi-anskega odbora Miller dosegel Pri treh največjih televizijskih ružbah dogovor, da bodo te-ern volivnega boja imeli repu-. “kanski kandidatje za senator-je> kongresnike in guvernerje vsako večerno uro po pet minut acanega časa za svojo propagando. N smislu zakonskih predpisov .^ajo demokratski kandidatje ° pravice do vporabe televi-oH*'’ Vendar demokratski glavni °r še ni izjavil, kaj bo na-^awl. Skoraj ni treba dvomiti, 2a hotel svojim kandidatom agotoviti iste propagandne u-° “osti na televiziji, samo pla-a 1 jih bodo morali vsi. Novi grobovi Frank Dejak V Glencliff sanatoriju v Wick-liffu je umrl 82 let stari Frank Iških svetov. Ti so namreč, ka- ^ voljna pristati na stalno voter hitro so jim bile dane maIo1Jasko P05®*0 ZN„V fah' Bei-. t , , , .... , . ilinu, v soboto je Hruscev dejal, bolj proste roke, delih dobi- , ! J. . J ’ 'da je voljan pristati na njo le “začasno.” čcik,” ki ga ni bilo in spravili podjetja v finančne težave. Predsednik sindikatov o plačah Podpredsednik Zveze sindi-Dejak s 30044 Roberts St., doma katov FLRJ Miha Spiljak je na v Ribnici, od koder je prišel sem zadnjem zasedanju Centralnega leta 1926. Pokojnik je bil sam- komdteta Komunistične partije, ski, bil je brat pok. Ane Spe- oziroma Zveze komunistov, po-hek, ki je umrla v preteklem ročal, da je povprečni stvarni septembru, pok. Štefana, Terezi- zaslužek delavcev v Jugoslaviji je Prijatelj in Marije Knaus tekom prvih petih mesecev le-(obe zadnji v Jugoslaviji), stric tošnjega leta bil za štiri do štiri Franka Dejaka, Louisa Spehek in pol odstotka nižji od onega in Rose Daugherty. Bil je član lani v istem razdobju. Napove-Slov. svobodomiselne podporne dal je, da ‘bo letošnji povprečni zveze in SMZ. Pogreb bo iz zaslužek v pogledu stvarne kup-Grdinovega pogreb, zavoda na ne moči manjši od lanskega za Lake Shore Blvd. jutri ob 8:30 nekako eno desetino. Trenutno zjutraj v cerkev Matere Božje naj bi bil povprečni zaslužek v Karmelske v Wickliffu ob 9:30, Jugoslaviji 26,000 dinarjev ali — nato na All Souls pokopališče. !po uradnem tečaju — 34 dolarjev na mesec. Po uradnih po-Pauline Yantak datkih zasluži 92 odstotkov vse- Včeraj je umila na svojem ga prebivalstva v Jugoslaviji iz. domu na 1027 E. 72 St. 74 let p0cj 4(^000 dinarjev (okoli $53) stara Pauline Yantak, roj. Terc- na mesec, lin, preje Marinčič, doma pri pri Sv. Gregoriju, od koder je prišla 1. 1902. Bila je vdova najprej po Louis Marinčiču in nato Obeti za bodočnost Lani so dvignili povprečni zaslužek za okoli 23 odstotkov, in-po Ivanu Yantaku, mati Johna flacija je to povečanje zaslužita Yantak, Louisa Mars, Pauline skoro čisto uničila, sedaj pa so Bruce in Molile Rupp, sestra ga oblasti še močno prirezale. Agnes Champa (Minn.) in Ca- Delavcem v železarnah na Jese-roline Ferkul. Pogreb bo iz Gr- nicah in Javorniku so odtrgali dinovega pogreb, zavoda na E. kar povprečno okoli 6.500 dinar- 62 St. v četrtek ob 8:30, v cer- jev na mesec, ker podjetje ni kev Sv. Vida ob 9:30, nato na izpolnilo ' predvidenega plana. Kalvarijo. Gospodamki vodniki tolažijo de- ------o------ llavce, da bodo njihove plače zo- — Pokrajina Kvibek v Kana- pet povišane, kadar se bo dvig-d: daje blizu tri četrtine vsega nila produkcija podjetij) v ka-azbesta na svetu. terih so zaposleni. V državnem tajništvu ne smatrajo novo izjavo predsednika sovjetske vlade za izredno pomembno, pri tem pa priznavajo, da se verjetno bližamo novi berlinski krizi. V angleških diplomatskih krogih so naklonjeni sovjetskemu predlogu, naj bi se del ustanov ZN preselil v Zah. Berlin, ki bi bil v tem slučaju bolj varen pred komunističnim nasiljem. Titov konzulat v New Yorku so piketirali — socialisti CLEVELAND, O.-' — Titove' so dobili nov dokaz, kako zelo so “priljubljeni” v naši deželi. Kakih 50 “liberalcev in socialistov” je namreč pod vodstvom znanega in uglednega socialističnega voditelj a Normana Thomasa piketiralo jugoslovanski konzulat v New Yorku. V sprevodu so nosili napise: Svobodo Djilasu! Hoteli so tako protestirati proti zadnji obsodbi Djilasa radi njegove knjige “Razgovori s Stalinom”. Hudo za titovce je to, da demonstracije niso priredili begunci, ampak pristni Amerikan-ci in to celo taki, ki so navadno feagovarjali Titovo domačo in zunanjo politiko. Ime Normana Thomasa namreč v Ameriki še zmeraj nekaj pomeni. VIHAR Z BRZIN0 110 MIU DIVJAL PREKO CLEVELANDA Sinoči okoli pol enajstih je pridivjal nad mesto od severozahoda vihar z brzino 110 milj na uro. Ruval je drevesa, trgal žice in napravil veliko škode na raznih stavbah vse od Lakewooda na zahodu mesta pa tja v okraj Lake. CLEVELAND, O. — Včeraj je soparno vreme — toplomer je dosegel 91 stopinj, — napovedovalo nevihto. Na večer je bilo nebo nekaj časa skoraj čisto vedro. Po deseti so se začeli grmaditi črni oblaki, nad mesto je pridivjal od jezera sem hud vihar, ki je za kratek čas dosegel brzino 110 milj. V neki tovarni na zahodni strani mesta je vihar podrl stolp za vodni rezervar, pri čemer so bile tri osebe ubite. Vihar je podrl tudi stolp radio-odajne postaje WXEN, na kateri je vsak večer slovenski program. Tega vsaj nekaj dni ne bo. Stolp za vodni rezervar se je podrl v Monarch Aluminum Manufacturing Co. na 9215 Detroit Ave. Porušil je pet stropov vse do tal. Pri tem so našli smrt 51 let stari Leonard Smith s 1455 Wagar Ave., Lakewood, John Truskowski, 47 let, s 13323 Pu-ritas Ave. in William Hamrick, 54 let, z 1825 W. 65 St. Vihar je poškodoval strehe na vrsti stavb, razbil okna, potrgal električno napeljavo posebno v področjih mesta v bližini jezera. Prometne luči na St. Clair Ave. so bile mrtve še ob osmih zjutraj. ----o---- — Ameriška vojna mornarica jp bila uradno ustanovljena leta 1797. Avtocesto v Bolgarijo bodo le začeti graditi BEOGRAD, FLRJ. — Jugoslavija in Bolgarija sta se od Ti-tovega spora s Stalinom pa do zadnjega časa pisano gledali, zato so Jugoslovani stalno zavračali bolgarslke predloge za zgraditev avtomobilske ceste od Niša do bolgarske meie, od koder bi se nadaljevala dalje v Sofijo. To je dejansko edina naravna cestna zveza Bolgarije: s Srednjo Evropo. Ko so se sedaj na posredovanje Hruščeva odnosi med Beogradom in Sofijo izboljšali, so v Beogradu sklenili z Bolgari dogovor, da bodo to cesto že letos začeli graditi in da bo do leta 1964 gotova. Predstavljala bo važen del v mednarodni avtocesti iz Srednje Evrope preko Beograda, Niša in Sofije v Carigrad ir dalje v Malo Azijo. Italijanska zunanja politika zavija na nevtralna pota? ŽENEVA, Šv. — Pogajanja na glijo in Italijo, kajti Francija povabiti tujo kontrolno komisi- Deln° oblačno in toplo. Naj-UsJa temperatura 84. razorožitveni konferenci v Ženevi so v obupnem stanju. Moskva je ponovno izjavila, da ne bo pristala na nobeno kontrolo na njenem ozemlju, naj bo zavita v to ali ono obliko, kajti vsaka tuja kontrola na njenem ozemlju pomeni zanjo špijona-žo. Navadni ljudje bi konferenco hitro zaključili, ker bi se jim zdelo škoda, da zabijajo čas s praznim govorjenjem. Diplo-matje so pa sklenili, da bodo nadaljevali razgovore, kajti “bolje je, da se v mednarodni politiki vsaj razgovarjaš, kot pa da molčiš”. Pogajanja v Ženevi se bodo torej nadaljevala, dokler generalna skupščina ZN ne sklene drugače. V ta tako rekoč mrtva pogajanja je prinesla sprememba smeri v italijanski zunanji politiki nekaj senzacije. Do sedaj je Italija stalno zagovarjala ameriško stališče, kar se tiče kontrole. Naše stališče ni imelo preveč prijateljev, dejansko samo An- bojkotira konferenco, ker jo De jo, da preišče, ali je Rusija kršila dogovor ali ne. Italije to ne moti, postavila se je na isto stališče kot sedem nevtralnih držav-članic ženevske konference. Kaj je Italijo pripravilo do tega, da je tako nepričakovano spremenila smer svoje politike na ženevski konferenci, je uganka. Vsi sumijo, da je to prvi uspeh iNennijeve socijalistične stranke, ki je v koaliciji s Gaulle smatra za zapravljanje časa. Sedaj je odpadla še Italija, tako je Amerika ostala sama z Anglijo. Italijanska zunanja politika je zaplavala v nevtralne vode. Ali samo na tej konferenci ali tudi v drugih mednarodnih vprašanjih, še ni jasno. Na konferenci je začela zastopati stališče, ki ni daleč od stališča nevtralnih držav, članic konference. Kot nevtralci je sporazumna s tem, da je treba takoj zaključiti dogovor za prepoved vseh presku-šenj atomske in vodikove sile v zraku, vesolju in pod vodo. V ta dogovor je sicer treba vključiti tudi točke o kontroli in nadzoru, toda kontrola na mestu, torej na ruskem ozemlju, se more vršiti samo na povabilo ruske vlade. Nastane vprašanje, ali naj bo tako “povabilo” obvezno ali ne. Na vprašanje je odgovor lahek; Moskva ne bo nikoli priznala obveze, da mora krščanskimi demokrati, toda še ne v italijanski vladi. Sprememba smeri bo najbrže ena med koncesijami, ki jih je italijanski ministrski predsednik Fanfani napravil Nenniju, da ga je zvabil v koalicijo. Odprto je vpra- Nenni se je na sedaj še nepojasnjen način hudo ponesrečil na sprehodu, ko je bil na počitnicah v Aosti. Našli so ga v nezavesti in ga prepeljali v bolnico, kjer se je prebudil, toda treba je bilo, da so mu dali takoj transfuzijo krvi. Zdravniki še nočejo reči, kako nevarne so poškodbe, ki jih je Nenni pri nesreči dobib Verjetno je, da ga bo okrevanje oviralo pri njegovem političnem delu in morda ohromilo začasno italijansko notranjo in zunanjo politiko. Naša administracija ne misli, da bi menjala svoje stališče v Ženevi. Med razloge, ki govorijo proti vsaki spremembi, je Nov kandidat za senatorja v Massachusetts BOSTON, Mass. — Vse kaže, da bodo jesenske volitve za senatorja v državi Massachusetts spadale med najzanimejve v naši deželi, že za primarne volitve bo dosti zanimanja, ne morda za republikanskega kandida-ta> ki nima resnega tekmeca, ampak za demokrate, kjer se bosta spoprijela Kennedyjev brat in nečak /predsednika predstavniškega doma McCormack. Naj zmaga ta ali oni med obema, sitnosti bo imel pri glavnih volitvah. Na bostonski politični areni se je namreč pojavil nov “neodvisni” kandidat Mr. H. Hughes, univerzitetni profesor in vnuk znanega pokojnega vrhovnega sodnika Hughesa. Mr. Hughes je že nabral za svojo kandidaturo na peticijski listi kar 114,000 podpisov. Ako ga bo res volilo toliko volivcev, se lahko zgodi, da bo propadel Kennedyev brat in bo izvoljen republikanec, kajti Hughesa bi volili v glavnem taki volivci, ki bi drugače glasovali za Kenne-dya. Tihotapci z jajci ubili cene na glavnem me-hikanskem trgu MEXICO CITY, Meh. — Naše meje niso dobro zavarovane ne na severu ne na jugu, to ve vsakdo, kdor jih je prekoračil. Tihotapci imajo primeroma lahek posel celo takrat, kadar tihotapijo na debelo. Tako je na primer pri nas izvoz jajc prost; kdor jih pelje čez mejo, ni tihotapec, pač pa velja za takega na mehikanski strani, kjer je meja najbrž še slabše zavarovana kot pri nas. Drugače se ne bi moglo zgoditi, da je trg z jajci v mehiški prestolici kar preplavljen z a-meriškimi jajci in da ponudba daleč prekaša povpraševanje. Cene jajc so radi tega tako zelo padle, da to čutijo tudi domači kmetje, ki nimajo ravno veliko produkcijskih stroškov z jajci. --------------o------ Protesti proti U-2 letalom v Veliki Britaniji LONDON, Vel. Brit. — V nedeljo so priletela v Veliko Britanijo tri letala U-2, ki so znana zaradi poleta Powersa nad Sovjetsko zvezo L maja 1960. Letala U-2 bodo uradno sodelovala pri proučevanju vreme- preokret v naši domači politični,na nad severnim Atlantikom in ! sanje, koliko drugih koncesij v javnosti. Zmeraj pogostejši so se ne bodo približala sovjetskim glasovi, da je prišel čas, da ne'mejam do več kot 100 milj. Mo- jv. ~ ------ ~ .j----j delamo več nepotrebnih popu-j skovski radio je prihod letal ta- njem si belijo glave diplomati stov v naši politiki do komuniz-lkoj napadel, češ, da je njihov italijanski zunanji politiki mu je še napravil. S tem vpraša- Iz Clevelanda in okolice Iz bolnišnice— Iz Suburban Community bolnišnice se je vrnil Johnnie Rutar Jr. s 55 Grandmere Dr., Bedford, Ohio. Prijateljem se zahvaljuje za obiske, darila in pozdrave. Zadušnica— Jutri ob 6:30 bo v cerkvi Sv. Vida sv. maša za pok. Mario Brule ob 8. obletnici smrti. Jutri ob 8:15 bo v cerkvi Marije Vnebovzete sv. maša za pok. Josepha Koporc ob 6. obletnici smrti. . Na konvenciji— Tajnica Društva sv. Helene št. 193 KSKJ je na konvenciji K.S. K.J. v Harrisburgu. V odsotnosti jo nadomešča Marie Dular, UL 1-7972. V bolnišnici— John Barkovich z 20300 Tracy Ave. je v Huron Rd. bolnišnici. Obiski so dovoljeni. Molitev— Članice Društva sv. Ane št. 4 SDZ so vabljene jutri zjutraj ob 8:45 v Zakrajškov pogreb, zavod k molitvi za pok. Mary Smole. Samo dosedanjo naklado— Župan in njegovi svetovalci so sklenili predložiti volivcem v potrditev 6. novembra samo obnovo dosedanje davčne naklade 12,55 dolarjev na tisoč dolarjev davčne vrednosti. McElroy— Mestna organizacija demokratske stranke je včeraj potrdila za svojega županskega kandidata glavnega državnega pravdnika Marka McElroya. Župan Ralph Locher je objavil svojo kandidaturo že preje kot neodvisen demokrat. Republikanci i majo doslej le enega kandidata Wil-larda W. Browna, ki ga je stranka uradno potrdila. Pretežno avtomobil Preko tri četrtine vseh delavcev, ki stanujejo od 5 do 10 milj od delovnega mesta, se vozi v Ameriki na delo z avtom. v Washingtonu. Sicer je koalicija med itali janskimi krščanskimi demokrati stališče so začeli zagovarjati ce-in Nennijevimi socijalisti doži- j lo vodilni republikanski sena-vela nepričakovano hud udarec, tor ji in kongresniki. ma, ker popuščanje nič ne vpli- namen vohuniti nad Sovjetijo. va na rusko zunanjo politiko. To — Japonska ima le okoli 15 milijonov akrov obdelovalne zemlje. .xjr Zadnje vesti RIO DE JANEIRO, Braz. — Brazilsko jet potniško letalo se je ponesrečilo, ko se je skušalo dvigniti s tukajšnjega letališča. Od 93 potnikov in 10 članov posadke se je 80 oseb rešilo. Letalo je bilo namenjeno v Lizbono na Portugalskem. ZDRUŽENI NARODI, N. Y. — Glavni tajnik U Tant je predložil načrt za pomiritev in ureditev Konga. Predsedniku Ka-tange je sporočil, da ima na razpolago le kratek čas, da načrt sprejme, sicer bodo začeli proti njemu izvajati gospodarske sankcije. Vest iz okolice U Tanta trdi, da ima Čombe le 10 dni časa za sprejem načrta. BERLIN, Nem. — Jezni zahodni Berlinčani so včeraj znova demonstrirali in divjali proti “zidu”. Policiji se jih je posrečilo ukrotiti šele po šestih urah izgredov in nemirov. Včerajšnje demonstracije so nadaljevanje onih v petek, ko so mejne straže v Vzhodnem Berlinu ustrelile 18 let starega fanta, ki je skušal pobegniti preko zidu v svobodni Berlin, pa je bil na zidu smrtno zadet in je tam izkrvavel, predno so ga prišli odpeljat. /Uieri^ka Domovi Iva vfVTi ■ ■/1c-yi m<> fvii 6117 St. Clair A ve. *— HEoderaon 1-0621 — Cleveland 3, Ohio National and International Circulation Published dally except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of July Manager and Editor: Mary Debevec ~ NAROČNINA, g* Zedinjene države: f 14.00 na leto; $8.00 za pol leta; $4.10 za t mesece ga Kanado in dežele izven Zed. držav: $16.00 na leto; $9.00 za pol leta; $5.00 za $ mesece Petkova izdaja $4.00 na leto " SUBSCRIPTION RATES i United States: $14.00 per year; $8.00 for 6 months; -4.60 for I months. Canada and Foreign Countries: $16.00 per year; $9.00 for 6 months; $5.00 for 3 months. Friday edition $4.00 for one year. Second Class postage paid at Cleveland, Ohio No. 160 Tues., Aug. 21, 1962 Kje je podpredsednik Johnson? Naša ustava, naši zakoni in naše politične tradicije so napravile iz podpredsednika predmet za politično dekoracijo. Niso mu dale nobenega delokroga, je obsojen na brezdelje. Dela ima samo toliko, kolikor mu ga odmerita predsednikova dobra volja in pamet. V tem oziru, naši predsedniki niso imeli navadno veliko pameti. Pokojni predsednik Roosevelt je bil na primer dolgo časa težko bolan, moral je računati, da ne bo zmogel opravljati svojih dolžnosti do konca, ali pa ga bo morda pobrala celo smrt. Vodil je drugo svetovno vojno, imel je torej dosti ne samo odgovornosti, ampak tudi tveganja. Vkljub temu je informiral podpredsednika Trumana tako površno o svojih poslih. da Truman ni imel ob koncu vojne nobenega pravega pregleda o mednarodnem političnem položaju. Odločal je bolj po čutu kot po skušnji, zato je šele 1. 1947 stopil prvič komunistom na prste na Grškem, par let pozneje pa v Koreji. Ako bi bil tako odločen že 1. 1945, bi nam morda ne bi bilo treba biti sedaj na tujem. To le mimogrede. Naš podpredsednik nima torej pravega delo. Je sicer predsednik senata, toda tradicija mu brani, da se meša v senatno politiko. Drugače je precej podoben prestolonaslednikom v predvojnih monarhijah, ki so bili bolj za dekoracijo kot potrebo; so bili obsojeni na čakanje, kdaj pridejo na prestol. To je bil njihov poklic. Kaj sta se dogovorila Kennedy in Johnson, ko sta sklenila, da bosta kandidirala na skupni listi, ni še prišlo na dan. Znano je samo, da mu je Kennedy obljubil, da ga bo zaposlil, in da to obljubo tudi drži. Ali v zadostnem obsegu. ne vemo. Vsekako ne moremo iti preko dejstva, da je bii Johnson prve čase Kennedyevega režima bolj v ospredju na našem političnem odru kot je zadnje mesece. O njem slišimo le redkokdaj in še takrat ne veliko. Kennedy mu je do sedaj zaupal v glavnem le administrativno delo. Johnson je predsednik sveta NASA, odbora za ravnopravnost črncev v zaposlitvi, ima glavno besedo v posvetovalnem odboru za “mirovni zbor”. Poleg tega se redno udeležuje vseh tedenskih sestankov demokratskih pivakov vsak torek v predsednikovi pisarni, ima pogoste pogovore s predsednikom, je član odbora za narodno varnost. Povrhu mu predsednik zaupa razne reprezentacijske posle. Po predsednikovem nalogu je zastopal našo deželo v Evropi in Latinski Ameriki. V'drugi polovici julija je zastopal predsednika v Portoriku, v avgustu je bil v isti funkciji na Jamajki. Sedaj bo napravil politično pot v Italijo, Grčijo, na Ciper, v Turčijo in Iran. Pri tem ne smemo pozabiti, da se še zmeraj zelo aktivno udeležuje lokalne politike v državi Texas, kjer mu konservativci stalno mečejo polena pod noge. Človek bi mislil, da mora biti mož zadovoljen, ker ima dosti dela in poleg tega vživa predsednikovo zaupanje, ki se je najbolj izrazilo v Kennedyevi izjavi, da bo srečen, ako b0 Johnson zopet kandidiral 1. 1964 za podpredsednika na njegovi listi. Večjega izraza zaupanja mu Kennedy skoraj dati ne more. In vendar se Johnson menda ne počuti dobre. Manjka mu aktivne politike. Tam se počuti kot riba v vodi. Od aktivne politike ga odrivajo, kjer se vtakne v ta posel. Ko je senat odobraval zakon o podpiranju farmarjev in ga tudi odobril, dočim ga je pozneje predstavniški dom zavrgel, je Johnson manevriral tako spretno, da je skrpal večino glasov za zakon. Vkljub temu uspehu mu je senator Mansfield očital, da se meša v posle, ki se ga ne tičejo. In vendar ve ves senat, da Mansfield še dolgo nima tistega ugleda in politične spretnosti kot Johnson. Podoben udarec je dobil v zunanji politiki, ko je zastopal našo deželo na Jamajki ob priliki proglasitve oUka za samostojno državo. Anglijo je zastopala sestra angleške kraljice. Človek bi mislil, da bosta oba enako počaščena. Vendar so londonski diplomatje bili drugih misli. Sestavili so program nastopov kraljičine sestre tako, da takrat ni bilo Johnsona nikoli blizu. McMillan je skušal to neotesanost angleške diplomacije takoj zagladiti. Po površini jo je, toda Johnson tega ponižanja ne bo pozabil. Aktivno politično se udejstvuje le v državi Texas, kjer ima dosti nasprotnikov. Očitajo mu, da premalo skrbi za interese južnih držav. Johnson je dalekovidnejši od svojih južnih konservativnih demokratov. Vidi, kako se Jug hitro iodustrijalizira, in čuti, da bodo južni konservativci propadli, ako ne bodo šli s časom. Zato bi rad konsolidiral svojo politično pozicijo ne samo v Texasu, ampak v vseh južnih državah. Posel mu gre le počasi od rok. Najbolj ga seveda boli, da ga Kennedyeva okolica, ki obstoji iz samih intelektualcev, odriva iz Bele hiše in uprave, kjer le more. Johnson je človek prakse in ne da dosti na profesorje in ideoloue v Kennedyevi okolici, zato tam ni priljubljen. S tem mu je seveda zaprta pot na narodni politični oder, kjer je Kennedy od samega začetka edini solo igralec. Johnsonu je tako zaprta pot v javnost, zapita mu je pot do političnega udejstvovanja v senatu in administraciji. Kdo bi mu zameril, da se ne počuti dobro. Pa vendar molči in se vežba v potrpežljivosti. Ve namreč, da drugače ne bo prišel do svojega političnega cilja: kandidature za predsednika v 1. 1968, ko bo Kennedyu potekla druga doba predsednikovanja. Pot v Belo hišo pa pripravlja že sedaj. Ker je malo znan med volivci zunaj južnih držav, ne zamudi nobene prilike, da se pokaže na severu, na vzhodu in, zahodu naše dežele. To dela tako spretno, da nikjer in nikoli ne kazi načrtov predsednika Kennedya. Vkljub vsemu temu ugled podpredsednika Johnsona Še ni padel v krogih naših aktivnih politikov obeh strank. Je med njimi mnogo takih, ki mislijo, da je Kennedy napravil napako, ker ni Johnsonu zaupal vloge posrednika med Belo hišo in Kongresom. Mnogim republikancem je to zelo všeč, mnogi demokratje se pa jezijo nad Kenne-dvevo kratkovidnostjo. To pove vse! tiH H I++******l+1rH*****++4 j BESEDA IZ NARODA Zlata poroka pri Sv. Lovrencu Cleveland, O. — Kadar so naši prijatelji tako srečni, da dočakajo zlati jubilej skupnega življenja, smo vsi z njimi veseli. Tak vesel dan bo v nedeljo, 26. avgusta, ko bosta zopet stopila pred oltar in ponovila obljube, ki sta jih napravila pred 50 leti, Frank in Jože-fina Mulh s 3544 E. 80 St. Naš zlati ženin je bil rojen v Dolenjih Selcah v fari Dobmič na Dolenjskem. Leta 1900 so oče kupili novo posestvo, ko so prodajali znano graščino Kozjak, ki jo omenja Jurčič v svoji znani povesti. Grad je v razvalinah, poleg pa stoji ta hiša in gospodarsko poslopje. Mnogokrat je opazoval mogočno zidovje, po katerem so se poleti podili in grela kuščarji in druga golazen. Prišla so leta im treba bi bilo iti k vojakom. Brat Janez je bil že v Ameriki. Pisal je, da zasluži dolar in pol na dan. Mislil sem: Dolar in pol je že več kot tri goldinarje, cesar pa plača na dan le šest krajcarjev, je pravil slavljenec. Po skrivnih potih je prešel mejo in odpotoval v Ameriko. Leta 1905 se je naselil v Newiburghu. Naslednje leto je odšel v Illinois v Joliet, pa se leta 1910 vrnil v Cleveland. Naselil se je pri Franku Zupančiču na E. 82 St. Malo proč je živela družina Franka Vidmarja. Doma so imeli še eno mlado, prijetno hčer Jožefino. Spoznala sta se, ko sta se večkrat srečavala. Franku je bila všeč in na nelkem sprehodu jo je povprašal, če bi hotela živeti pri njem. Ta je malo pomislila, pa odgovorila, da je še mlada, če pa vendar resno misli, naj pride na dom in povpraša o tem ata pa mamo. Frank je šel res in prosil starše za hčerkino roko. Zdel se jim je fant na mestu in so bili s tem kar zadovoljni. Po vseh potrebnih pripravah sta bila Frank in Jožefina 26. avgusta 1912 pri Sv. Lovrencu poročena. Poročne obrede je opravil č. g. Lavrič. Ponočno slavje so imeli v Smrekarjevi dvorani na E. 82 St. Zakon je bil srečen. V njem so je rodilo šest otrok, dva sinova in štiri hčerke, od katerih je ena umrla že v mladosti. Hčerki in sinova so poročeni, ena od hčera pa je redovnica s. Albina pri dpminikankah v Chicagu. . Ob zlati poroki bo v nedeljo, 26. avgusta, ob desetih dopoldne zahvalna sv. maša, ob 12:30 bo pa v Slov. nar. domu na E. 80 St. slavnostno kosilo. Zlatoporočencema iskrene čestitke! Naj ju ljubi Bog ohrani šc dolgo živa in zdrava! Jakob Resnik —----o----- Župnik Anthony L, Bombach Cleveland, O. — Rajnki g. Anthony L. Bombach, župnik pri sv. Kristini v Eudidu. je bil rojen 6. nov. 1895. Njegov oče Anten Bombač, po domače Otoničarjev, je bil doma z Rakeka na Notranjskem; mati njegova Marija, rojena Zakrajšek, po domače Kovačeva iz Preserja, pa je bila sestra rajnkega p. Kazimirja Zakrajška. Mladostna življenjska pot rajnkega euclidskega g. župnika je bila zelo pisana. S petim razredom je že začel hoditi v ljudsko šolo v Lorainu, koder so se bili naselili njegovi starši po svojem prihodu v Ameriko. Ko je bil v tretjem razredu, t. j. leta 1904., se je Bombačcva družina podala iz Loraina, O., na obisk v stari kraj. Takrat je oče tam predal svojo domačijo in se vrnil v Ameriko. Malega Tončka je pustil doma. Izročil ga je v varstvo stricu p. Kazimirju, ki je bil takrat v kamniškem frančiškanskem semostanu. Starejše rojake iz Kamnika in okolice utegne zanimati, da je Tonček tista leta stanoval pri splošno poznani “Manci”. V Kamniku je Tonček opravil četrti razred ljudske šole, nato pa je stopil v škofove zavode v št. Vidu nad Ljubljano, v katerih je opravil nižjo gimnazijo. Leta 1910. se je Tonček vrnil k staršem v Ameriko. Jeseni tistega leta je stopil v kolegij sv. Jožefa v Rensselear, Indiana, Potem ko je opravil študije na tem zavodu, je študiral modro-slovje (filozofijo) v semenišču sv. Bernarda v Rochester, N. Y. Čeprav najmlajši v razredu, je konec dvoletnega študija sam od nad 70 sošolcev opravil izpit pred posebno komisijo za “ka-kelaureat” iz modroslpvja, kar naj bi bil njegov prvi korak k’ doktoratu iz filozofije. Tega pa, žal, mi dosegel, ker ga je naslednje leto njegov škof . poslal na bogoslovni študij v clevelandsko semenišče. Rajnki Rev. Anthony Bombach je bil posvečen v duhovni- ka 25. maja 1918. Naslednjo nedeljo je imel v Lorainu slovesno novo mašo. Takoj po novi maši je bil nastavljen za kaplana pri slovenski župniji sv. Vida v Clevelandu, kjer je ostal tri leta. Starejši svetovidski žup-Ijani se ga še spominjajo; znan je bil kot dober pridigar. Od Sv. Vida je bil rajnki župnik Bombach leta 1921. imenovan za profesorja klasičnih jezikov na znano clevelandsko škofijsko srednjo šolo “Cathedral Latin School.” V tistem času je stanoval v župnišču pri Sv. Lovrencu ter je takratnemu g. župniku msgr. J. J. Omanu posebno ob sobotah in nedeljah pomagal pri farnem delu. Novi clevelandski škof pa je leta 1922. spremenil učni in vzgojni sestav omenjene škofijske srednje šole v tip višje šole. Rev. Bombach je takrat prenehal učiti na tej šoli ter je postal kaplan slovenske župnije sv. Lovrenca v New-burg-u. že 1. 1924 pa je bil imenovan za župnika slovenske župnije presvetega Srca Jezusovega v Banbertonu, kjer jc župni-koval šest in pol let. Januarja 1931. pa ga je škof poslal na mlado župnijo sv. Kristine v Euclid, O., kjer ga je preteklo soboto poiskala božja dekla Smrt. K Sv. Kristini je bil poslan, ker ga je škof poznal kot spretnega gospodarja. Fara sv. Kristine je bila od začetka namenjena za Slovence te okolice. Prav bi bilo, da bi kateri izmed njegovih župljanov, ki je mogel od blizu spremljati delo rajnkega g. župnika, objektivno prikazal ali vsaj zbral za to potrebne podatke. Naj počiva v miru! J. Sever. ----—o------ Piknik Slov. šole sv. Vida Cleveland, O. — šolske počitnice se bližajo koncu in bo naša mladina zopet napolnila razrede v raznih šolah. Tudi slovenska šola pri Sv. Vidu se bo zopet kmlalu začela. Vpisovanje za tiste, ki so zadnjič zamudili, bo v soboto, 25. avgusta, od 10. dop. do 12. v župnišču. To le za tiste, ki doslej še niso obiskovali slovenske šole. Pred začetkom šole se bomo še malo razvedrili na pikniku na Slovenski pristavi. Naše pridne kuharice so sklenile, da nam bodo postregle razen s prekajenimi mesenimi klobasami in hrenovkami, tudi s pečeno govedino. Na razpolago bo celo kosilo ali pa pečena govedina v sendvičih. Seveda ne bo manjkalo krofov in drugega peciva, pa tudi kaj mokrega za suha grla se bo dobilo. Vse slovenske žene in dekleta, še posebej mamice naših otrok, prosimo, da nam napečejo nekaj dobrot in jih pripeljejo s seboj na Slovensko pristavo. Kdor misli iti na pristavo že dopoldne in bi rad dobil tam kosilo, naj kliče HE 1-0538. V nedeljo, 26. avgusta, prosimo vse, ki so jim slovenske šole pri srcu, naj se zberejo na pikniku ter podprejo šolo gmotno in moralno. Z vašim obiskom boste dali korajžo za novo šolsko leto vsem, kateri se trudijo za slovensko šolo. Odbor staršev Slov. šole pri Sv. Vidu Hiše in vrtovi za Arktiko V zvezi s pripravami na svetovno razstavo, ki naj bi bila po prvotnih napovedih v Moskvi leta 1967 in so jo kasneje preložili, ker bi bila prekmalu po svetovni razstavi v New Yorku (1964), so razpisali tudi natečaj za najbolj izvirne načrte. Eden tistih, ki so jih že predložili razni tehnični strokovnjaki, se nanaša na “stanovanjske oaze” na arktičnem področju: hiše in ulice bi bile pod plastično streho, pod katero bi bilo mogoče vzdrževati temperaturo 20 stopinj nad ničlo, čeprav bi bilo zunaj 40 stopinj mraza. I K sodobnim svetovnim problemom Rusika kozmonavta Andrijan Nikolajev in Pavel Popovič sta s svojim uspešnim obkroževa-njem Zemlje potisnila v ospredje svetovne javnosti tekmo med s v o b o dnim in komunističnim svetom, posebno med Rusijo in Ameriko. V Moskvi se hvalijo im napovedujejo nove uspehe, v Waishimgtomi odgovarjajo, da ne bodo spreminjali svojih načrtov in skušajo ustvariti vtis, da so gotovi svoje zmage v tekmi na Luno. Tekma pri prodiranju v vesolje je le mal del tekmovanja in merjenja sil med svobodnim in komunističnim svetom. Na gospodarskem področju, kjer je napovedoval Hruščev. da bo Sovjeti j a skoro “ujela” Združene države, je razdalja med obema deželama preje večja kot manjša. Amerika ne ve kam od izobilja, Sovjetija je morala zvišati cene mesu in mlečnim izdelkom ter delno ludi drugi hrani, da bi omejila njihovo u-poraibo. V Ameriki in deželah zahodne Evrope so trgovine polne vsakovrstnega blaga vseh možnih kakovosti in zamisli, v Sovjeti ji in satelitskih deželah je oskrba z vsakodnevnimi potrebščinami še vedno skromna in ponekod celo zelo pomanjkljiva. Na političnem polju napove-dujejo> da bo Sovjetija zopet sprožila berlinsko krizo, po napovedih v Washing tonu verjetno prihodnji mesec. * Angleški poskus doseči sporazum za vstop v Skupni trg za enkrat ni uspel. Pogajanja so bila odložena do oktobra. Angleški vladi je to povzročilo nove težave, ker je upala predložiti doseženi sporazum predsednikom vlad britanske Skupnost: narodov, ki se bodo začetkom septembra zbrali na posvet v Londonu. V delu javnosti se je pokazal nov odpor proti prevelikemu popuščanju pri pogajanjih za sprejem Vel. Britanije v Skupni trg. Angleži le težko pozabljajo, da njihovega imiperija ni več, da je čas njihove moči minul in da jim je na razpolago edina izbira: stopiti v Skupni trg in se z Evropo politično povezati ter tako soodločati pri vodstvu sveta ali pa stati ob strani in skušati obdržati vsaj nekaj vpliva v okviru kritiške Skupnosti narodov. V tem pogledu je zunanji minister Home povedal jasno: Moč in vpliv nista ne v Indiji, ne v Kanadi ali Avstraliji, ta dva sta v — Evropi. Če hočemo kaj pomeniti, moramo tja! * De Gaulle ne mara Angležev v Združeni Evropi, toda se zaveda, da se njihovemu vstopu ne more stalno upirati, zato skuša čim bolj mogoče zvišati ceno zanj v korist Francije. Prav to je bilo vzrok, da so bila pogajanja v Bruxellesu zadnjič prekinjena brez končnega sporazuma, čeprav je bil ta načelno že dosežen. Sedaj, ko se je rešil vojne v Alžiriji, bo De Gaulle brez dvoma posvetil več pozornosti politiki združevanja Evrope. Pri tem bo prišlo do novih sporov tako v Franciji sami, kjer je močen del javnosti za tesno povezavo svobodne Evrope, med tem ko zagovarja De Gaulle “zvezo domovin”, torej le rahlo politično povez avo. Njegovo stališče ne podpira popolnoma nobena izmed ostalih držav, čeprav napravlja Zahodna Nemčija videz, da obstoji med Parizom in Bonnom popoln sporazum. Nemci so sprejeli kot prvo stopnjo DeGaulIov načrt za povezavo Evrope, ko je ta obljubil podporo njihovemu stališču v vprašanju Zahodnega Berlina in Vzhodne Nemčije, Nizozemska in Belgija sta proti DeGaullovem načrtu, med vomiki DeGauulovega načrta in pristaši prave evropske federacije. * Jugoslavija še vedno išče izhod iz svojih gospodarskih težav. Trka v Moskvi in W'ashing-tomu, pa za sedaj še ni dobila nikjer ugodnega odgovora. Verjetno se bo dal Washington zopet omeKcati in bo odrinil vsaj toliko, da bo mogel Tito zamašiti naj hujše luknje. • V Alžiriji se pripravljajo na volitve, ki so določene za 2. september. Politični bureau, ki naj bi predstavljal vodstvo politične organizacije muslimanskih Alžircev, se pogaja z vodniki o-boroženih sil za sestavo enotne liste kandidatov v ustavodajno skupščino. Iz vsega je razvidno, da Ben Bella, ki je izvil oblast iz rok zmernejšega Ben Khede, ni popolen gospodar položaja. Alžirija je pretekli teden stopila v Arabsko ligo, ki naj bi po zamisli arabskega nacionalizma povezovala vse muslimanske države od Perzije do Turčije pa do Atlantika. * Kongo v srednji Afriki predstavlja za Zahod in posebno za Združene narode še vedno hudo bolečino. Ni jim uspelo doseči sporazum med osrednjo vlado v Leopoldvillu in vlado Katan-ge v Elizabethvillu. Poskus ZN pritisniti z gospodarskimi ukrepi na Čombeja v Katangi se k0 težko posrečil, ker ne uživa podpore Anglije, Belgije in Francije, ki imajo v lem delu sveta še vedno velik vpliv. * Iran (Perzija) posreduje med Pakistanom in Afganistanom, ki se prepirata zaradi Patanov, nomadskih plemen ki žive na o-beh straneh meje Pakistana in Afganistana in so se selili s svojimi čredami neoziraje se na mejo s pašnikov na pašnike, dokler jim ni Pakistan lani meje zaprl. Afganistan se je od tedaj močneje naslonil na Sovjetsko zvezo, preko katere ima edin0 dobro prometno zvezo s tujin0’ od kar je Pakistan zaprl svoj0 mejo proti njemu. Da bi v olajšali zveze Afganistana s svobodnim svetom, so se Amerikanei domenili z Iranom, da bodo te' mu pomagali zgraditi novo Pr*' stanišče Bandar Abbasi v OrmU' ških vratih iz Arabskega morja v Perzijski zaliv in potegniti o0 tam železniško progo v notra-nost Irana vse do afganistanske meje. * Indija je vojaško trdnejše za' varovala svojo mejo v LadakU proti Kitajski in se z njo ni volj' na “pogajati,” dokler ne bo ta umaknila svoji čet z indijski tel. V Peipingu izjavljajo, da na kaj takega ni niti misliti-* Indonezija in Nizozemska s^3 se pobotali o Novi Gvineji, zozemska bo njeno upravo Pr°. pustila Združenim narodom, pa jo bodo s prihodnjim majelT1 izročili v upravo Indoneziji-donezija se je obvezala do leta 1969 izvesti ljudsko glasovanj0 med domačini na Novi GvinG1’ kr naj odloči, ali bo postala Za hodna Nova Gvineja needvisn3 država ali bo ostala del Indon° Zije- ■ da Nizozemci se pritožujejo, ^ so pristali na dogovor le na P tisk Združenih držav, ko ^ deli, da ne morejo pričakovati ° ^ svojih zaveznikov nobene J?° pore pri morebitnem spl°sn' napadu Indonezije na Novo L nejo. Dogovor je lep dokaz, ko malo upoštevajo velike voljo narodov, kadar jim ta gre v račun. Mrtva dolina ... -e Mrtva dolina v KalitermJ1 J od 6 do 20 milj široka m tem ko Italija ne mara zavzeti ^50 milj dolga. Povprečno e jasnega stališča v želji, da bi okoli 279' čevljev pod niois mogla posredovati med žago- gladino. KHIBIČIa DO M O VIHA KANADSKA DOMOVINA Iz slovenskega Toronta “Mati in učiteljica” (vsebina) Po uvodnih besedah in po primerjavi nove okrožnice z dvema prejšnjima, prehajamo sedaj na samo vsebino nove okrožnice. Preden začne podajati svoj konkreten nauk o sodobnih vprašanjih, papež najprej poda kratko sliko sedanjega položaja. Pokaže nam stvarno stanje, na katerega naj bi aplicirali nauk Cerkve. Tehnični napredek: ta je v revolucionarnem razvoju. Da je temu tako, kažejo sledeča dejstva: uporaba jedrne energije, razvoj kemične industrije in sintetičnih proizvodov, automacija, modernizacija poljedelstva, zmaga nad ovirami časa in prostora s pomočjo prometnih in informativnih sredstev in začetek osvajanja m e d p 1 a netarnega prostora. Svet je danes postal majhen z ozirom na premikanje iz kraja v kraj in z ozirom na hiter prenos vesti po radiju in televiziji. Na socialnem področju opažamo stalen dvig življenskega standarda. K temu dvigu je pripomoglo šolstvo, socialno zavarovanje in zboljšana informativna služba. Prav tako je danes delavstvo boljše organizirano in ima večji čut odgovornosti. Toda na tem področju še ni vse popolno. Nekateri sektorji gospodarstva zaostajajo; čuti se n. pr. propadanje kmečkega stanu. Narašča tudi razlika nfed narodi z ozirom na njihovo bogastvo; bogati in revni narodi... Na političnem področju je opaziti nazadovanje kolonializma. Pri javnem življenju je udeleženih čedalje večje število ljudi. Noben narod ni več sam sebi zadosten, število mednarodnih organizacij in ustanov stalno narašča in tako postajajo narodi čedalje bolj ena družina. Po tem pregledu položaja pa izlušči okrožnica tiste pojave, ki se v tem razvijajočem se svetu zdijo najznačilnejši. Zdi se, da se glavne misli o-krožnice sučejo okrog dveh tem: Socializacija in neenakosti. (Dalje sledi.) Spomini in sedanjost 2 Toronto, Ont. — V zadnjem dopisu sem nakazal, da bom zapisal nekaj o trpljenju. Kar človeka stalno zalezuje, pa uaj bo to dobro ali slabo, sreča ali nesreča, skrb in boleči- na, to mu leži na srcu, o tem sanja, to premišljuje in se boji spremembe v dobrem ter srčno želi zboljšanja v slabem. Pravijo, da človeku ni dobro biti samemu. To zlasti drži, če je v nesreči. Zato mi tole sili pod pero, da se na tak način pogovarjam s prijatelji. Ne samo, da bi jim tožil svojo bol... ampak, da bo morda kdo izluščil kako zrno in se celo potrkal na prša. Človek je pač nesrečno bitje na zemlji. Med drugimi živimi bitji so le nekatera, ki jih narava opominja pred nesrečo, in ki se je tudi ognejo, človeka pa zdrava pamet vedno opominja k pameti; mnogokrat vnaprej sluti, ali je celo prepričan, da se ne bo dobro izteklo, pa vendar ne odneha; zaradi neke oholosti in zavisti hoče speljati “svojo” do konca. Potem pride pa tožba in tarnanje; vsi drugi so krivi, samo on nič. Niso vsi primeri v nesreči taki, vendar jih je mnogo. Ko sem v bolnici spraševal ponesrečence avtomobilskih nesreč, so mi večinoma vsi priznali: “Prehitro sem vozil ih premalo pazil.” Ob nesreči je pa vsakdo na vso moč krivil nasprotnika, s katerim sta trčila. V mnogih primerih pa človek ni sam kriv nesreče in trpljenja. Nesrečnega pa se počuti še bolj, ker poleg telesnih bolečin občuti tudi duševno stisko. Pred njim vstaja vprašanje: Zakaj? Zakaj trpljenje? Zakaj moram prav jaz toliko trpeti? Ko nastajajo taka vprašanja, si pa mora kristjan poklicati v spomin, da obupavati ni krščansko. Naj navedem nekaj primerov iz bolnice. Nasproti n^eni je ležal mož star okoli 60 let. Imel je hudo infekcijo z velikimi ranami, ki se mu niso hotele celiti, pač pa so se iz dneva v dan večale in slabšale. Zdravniki so začeli dvomiti nad njegovim o-zdravljenjem, on pa ni obupal. Neprestano je imel v rokah rožnivenec in je molil. To je delal celo ob zdravniški preiskavi in preobvezovanju. Ei] je prepričan, da bo ozdravel. Doma je bil nekje iz Nove škotske. Vsa družina mu je že izumrla, le ena hčer je še živela v Montrealu. Mesečno ga je obiskovala. Tega obiska se je vedno otroško veselil. Vpričo hčere je bil ves nasmejan. Po njenem odhodu pa je z rožnim vencem v roki prejokal celo noč in še drugi dan. Po mojem odhodu iz bolnice sem ga pustil v istem po- ložaju. Po par mesečni vrnitvi sem vprašal, kaj se je zgodilo s tistim možem. Bolničarka mi je povedala: “Skoraj čudežno je ozdravel in odšel domov popolnoma zdrav.” Podoben primer z možem kakih 55 let, ki je v hudih bolečinah ležal z menoj v isti sobi. Bil je trikrat operiran in so mu odrezali obe nogi prav pri korenini. Nato mu je začela še leva roka sumljivo otekati. Radi ustavitve nadaljnih obolenj so mu nameravali tudi to odstraniti. Bolečine so sicer popustile, a trpljenja je bilo dovolj. Mož je bil kljub vsemu vedno dobre volje in to ga je držalo kvišku. Le to je vedno prosil BOGA, naj mu pusti desno roko, da bo vsaj sam jedel in opravljal najnujnejša opravila. Zaupanje in dobra volja sta mu dala moč in zgodilo se je, da mu je roka o-zdravela. Odšel je domov z zdravima rokama na vozičku na ročni pogon. Drugič bom pa omenil dva primera med našinfi ljudmi, da ne bom iskal bolečin in trpljenja samo med tujci. Tudi med nami je tega dovolj. Le ozrimo se malo okoli sebe, pa bomo videli, koliko morajo nekateri trpeti. Lojze Ambrožič St. Neivtorontske novice Ker že tretji teden taborim s slovenskimi otroki na Slovenskem letovišču! sem vedno manj na tekočem glede novic v New Torontu. Vendar me pridejo obiskat župljami, pa tudi g. kaplan Sodja, C. M., da mi povedo, kaj se je novega zgodilo. Talko sem zvedel; da se je preselil iz župnije Marije Pomagaj v našo župnijo g. Dore Bajda. Odprl je trgovino ob Brown’s Line cesti, kar dosti blizu cerkve Brezmadežne. Naj bi se v naši župniji dobro počutil! * Te tedne, ko taborim, je župnijo Brezmadežne obiskalo več slovenskih duhovnikov iz ZDA; celo s Koroške so prišli. Pestre, gli so jim naši dobri župljani, zlasti vestni oskrbnik cerkve in dvorane g. Stane Ulčar. Upam, da so se v cerkvi Brezmadežne dobro počutili in da nam odsotnosti niso zamerili, saj za nobenega nismo vedeli, kdaj bo prišel. Slovenska poroka v Alberti EDMONTON, Alta. — V četrtek 9. avgusta sta se v katoliški cerkvi v Hintonu poročila Franc Zorzut in Joan Bernice. Novoporočencema želimo vso srečo in obilo božjega blagoslova na skupni življenjski poti. ..... Toni Vidrih “Ptica časa” Merilci časa — od navadnih do elektronskih — so se že tako izboljšali, da v praktični rabi dahko govorimo o njihovi popolnosti, vendar ta točnost ne Piknik KZL župnije Brezmadežne na Slovenskem letovišču je zadnjo nedeljo zelo dobro uspel, žene so ga zelo skrbno pripravile. Vso težo dela je nosila predsednica ga. Karolina Čermelj; v kuhinji pa ga. Angela Ostronič. Celo leetovih “srčkov” so napekle in so seveda vsi šli. Škoda, da ni bilo organista Jurija Eržena, ki ima posebno veselje z “leetovimd srčki” in ve povedati v zvezi z njimi prenekatero ganljivo zgodbo. Tudi plavalne tekme so priredile za dečke in deklice, ki jih j,e' vadila ga. Mara Osredkar. Dež jim je. prizanašal dc večera. Kot vedno so tucli to pot pokazale žene svojo velikodušnost. Čisti dobiček so dale za eno kapelico na Slovenskem letovišču ($50.00) in za kip (glavo) škofa Rožmana za našo dvorano ($150.00). Tako je eden od 4 Goršetovih kipov že plačan. Naše žene so ohranile na škofa Rožmana tako lep in hvaležen la Bogu svoje delo: vse štiri glave slovenskih škofov. Z delom sem se vsestransko zares potrudil. Pa tudi smem povedati, da mi je lepo uspelo. Sicer bodo o tem že drugi svojo sodbo povedali.” Kiparju Goršetu sem zelo hvaležen za njegovo dobro uspelo delo: najprej seveda zaradi veličine teh 4 slovenskih škofov; ki zaslužijo, da so umetniško dovršeno prikazani; potem pa tudi zaradi župljanov, katerim iz srca privoščim lepo dvorano, ker s svojo župnijo tako velikodušno sodelujejo in svoje otroke navajajo, da se zbirajo okrog cerkve in dvorane v župnijskih organizacijah. Glave teh 4 velikih slovenskih škofov jim bodo budile v srcih slovensko in katoliško zavest. Tako bodo tu rojeni slovenski otroci ponosni, na svoj rod na narod, ki je dal Cerkvi tako velike škofe. Nekako bolj slovensko proslavitev teh 4 slovenskih škofov bomo imeli v soboto, 22. septembra. Ob tej priliki bomo blagoslovili vse 4 glave velikih slovenskih škofov in slovensko ter kanadsko zastavo. Najprej bo v dvorani slavnostni banket, nato pa razne točke, ki bodo več ali manj v zvezi s 4 slovenskimi škofi. Za to priliko bomo povabili spet zastopnike vseh slovenskih organizacij v Torontu in njega okolici na banket. Kajti, če ob kom se moramo povezati v eno slovensko družino ob slovenskih škofih: Slomšku, Baragi, Jegliču in Rožmanu. Pri tem mi prihaja na misel pesem, ki jo lahko obrnemo na glave teh 4 škofov: Potem pa spet dovtipi in smeh, krepka kmečka primera, za katero bi dal pesnik Zupančič cekin. Tako preživljamo dneve in noči na Slovenskem letovišču. ------------o----- Berlinsko vprašanje ne bo prišlo pred ZN! NEW YORK, N. Y. — V kro gih ZN govorijo da Hruščev ne bo spravil na dnevni red berlinskega vprašanja,, ne glede nato, ali pride sam v New York ali ne. Menda so prišli v Kremlju do mnenja, da se velika večina azijsko-afriških držav prav nič ne zanima, kaj naj bo z Berlinom in da bi pri glasovanju potegnila s tisto resolucijo, ki bi veliKo govorila in nič povedala. NATO države imajo na zalogi še drug izhod: Ako bi Moskva zahtevala rešitev berlinskega vprašanja, bi zahodne države izvlekle na dan že več let staro resolucijo ZN, ki pravi, naj posebna komisija preštudira vprašanje, kako bi se dale izvesti svobodne volitve v zahodni, vzhodni Nemčiji in Berlinu. Komisija ni nikoli prišla do konkretnega debatiranja in je že davno zaspala. Protikomunistični blok bi zahteval, naj ta komisija konča svoje delo; potem šele naj obravnava skupščina morebltini novi moskovski predlog glede Berlina. Za ta predlog bi verjetno glasovale vse male države, tudi tiste iz Azije in Afrike. okroglo 10 akrov. Gostota prebivalstva bo torej še zmeraj zelo nizka. zadošča za meritve laboratorijskih, industrijskih in drugih pro-'spomin, da so hotele to pokazati Saxonio in Ivernio bodo temeljito prenovili cesov, zato snuje znanost vedno nove možnosti in hkrati priprav-tja tudi kontrolne aparate za pravilno izmerjeni čas. Tako so se ameriški znanstveniki odločili za poskus, ki je dobil vzdevek “Ptica časa”. Zamisel v kratkem: dve tako imenovani atomski uri bi merili čas in se medsebojno nadzorovali; ena izmed njiju bi bila na ustreznem kraju na Zemlji, druga pa v umetnem satelitu, od koder bi radijski oddajnik posredoval signale. Po njihovem mnenju bi lahko na sorazmerno preprost način preverili relativno teorijo: če je pravilna, bi morali poprej natančno sinhronizirani atomski uri kazati različen čas, če bi bila ena na zemeljski površini, druga pa bi v satelitu krožila okoli našega planeta. tudi na zunaj. Glave ostalih 3 škofov pa čakajo še dobrotnikov. Radovednosti kako so akademskemu Kiparju F. Goršetu, uspele glave 4 velikih slovenskih škofov, sta najprej zadostila brata Franc in Janez Sever; ki In glava tam job glavi strmi in nemo pravi: O bratje, glejte, čujte nas: Ostanite zvesti Bogu vsaki čas. * Slovensko letovišče je najlepše ob jasnih jutrih po'nočnih nevihtah. Takrat je nebo kakor umito in ko sonce razpošlje žarke po letovišču, se ob njih lomita svetloba in senca. Redko posejani gozd za umetnim jezerom sprejema vso sončno svetlobo in add se ti, kot da bi hodil po razsvetljenem parku. Še lepše je pa zvečer, ko sonce zahaja in začno padati dolge sence preko umetnega jezera in preko hri- Tutii v alžirski armadi se pojavljajo prepiri CONSTANTINE, Alžir. — Iz notranjosti dežele prihajajo poročila, da med posameznimi nižjimi : poveljniki v vrstah alžirske narodne vojske ne vlada ne sloga ne prijateljstvo. Med njimi je bilo že več spopadov, ki so se končali s prelivanjem krvi in s smrtnimi žrtvami. Največ se prepirajo med seboj pristaši Ben Belle in Ben Khedde. Prepiribodo verjetno še ostrejši tam, kjer bo armada določala, kdo naj kandidira za poslanca v ustavodajno skupščino. Po zadnjem sporazumu s političnim odborom bo namreč armada imela svojo besedo pri postavljanju 180 kandidatov, ki bodo vsi izvo. Ijeni, kajti vse kaže, da opozicije pri volitvah ne bo. Kdo bo postavil kandidate za 18 poslancev, ki pripadajo kot kvota francoskim priseljencem še ni nobenega zanesljivega poročila, čeprav so volitve napovedane za začetek septembra. Kozmetični predmeti postali neobhodna potrebščina v Franciji PARIZ, Fr. — Pri določanju najnižnje mezde ali plače je treba v Franciji izračunati naj-pred indeks življenskih potrebščin. Do sedaj je bilo na spisku samo 179 predmetov, sedaj je njihovo število narastlo na 232. Med njimi se nahajajo tudi kozmetični predmeti, seveda samo pri indeksu za delavke in uradnice in pri indeksu za družine. -----o------ Naser večni zarotnik AMAN, Jord. — Predsednik jordanijske vlade Wasfi al-Tall je objavil, da so oblasti odkrile in preprečile dva poskusa atentata nanj in na druge vodnike dežele nekako v istem času, ko so marckanske oblasti odkrile zaroto, katere cilje je bil umoriti jordanijiskega kralja Huseina tekom njegovega obiska v Maroku. Vse te zarote naj bi organizirali Naserjevi ljudje iz Egipta s pomočjo palestinskih Arabcev. ---------------o----- Povprečne uradniške plače niso ravno visoke NEW YORK, N. Y. — Narodna uradniška zveza, ki je v njej včlanjenih 640,000 uradnikov iz 9,000 velikih podjetij, je objavila statistiko, ki nakaže, da znaša povprečna tedenska uradniška plača $77. Statistika obsega 23 kategorij, najnižja ne doseže tedensko niti $60, dočim imajo kvalificirani knjigovodje do $100. Najbolje soi plačani uradniki na zahodu, imajo povprečno $82 na teden, potem na vzhodu z $75, najmanj imajo uradniki na jugu, namreč samo $73. CLEVELAND, O. DELO DOBIJO Kuhar ali kuharica (Short order cook) za ponoči. SORN’S RESTAURANT „ 6036 St. Clair Ave. EN 1-5214 (X) MALI OGLASI Garažo v najem išče Kdor bi imel garažo za v najem med E. 66 St. in E. 68 St., naj kliče EX 1-2174. (160) sta me prišla obiskat na Sloven- |ba nad njima. igranje barv pri-sko letovišče. Povedala sta mi, de. tedaj najlepše do izraza. da so Goršetu ti kipi zares uspeli, zlasti še glava škoia Barage. Kmalu zatem sem pa dobil pismo od kiparja Goršeta, v katerem mi piše: “Dovršil sem hva- Cunard Line bo tekom letošnje zime temeljito prenovila prekooceanski potniški ladji Sax-°nia in Ivernia. Gornja slika kaže, kako bo izgledal prenovljeni krov in kako odprto kopališče. Obe ladji bodo prepleskali s svetlo zeleno barvo, tako kot jo pobarvana znana Caronia. Vsi prostori prvega razreda bodo imeli klimatske naprave, sobe turističnega razreda pa privatno kopalnico z banjo ali prho. Saxonia in Ivernia bosta vzdrževali redno zvezo med Montrealom in Quebeccm na tej stra. ni Atlantika s Southamptonom, Havreom in Rotterdamom na eni. Obe ladji bodo uporabili tudi za posebna izletniška poto-vauja. O pripravah na izvedbo tega načrta so sicer že večkrat razpravljali, vendar ZDA doslej niso imele ustrezne rakete. Naloga liskami prizori za fotografe z barvastimi slikami. Ob luninem svitu ponoči je najlepši pogled na letovišče s hriba nad jezerom. Vsenaokrog tišina, le. od časa mukanje krav na sosednih kmetijah in piskanje vlaka; ki vozi ravno mimo letovišča. Kadar so pa slovenski letoviščniki na letovišču, zlasti gg. Rigler, Lamovšek, Meden in drugi, se ni preprosta, če upoštevamo, da tehta atomska ura z vsemi se-jpa v nočno tišmo oglasi sloven-stavnimi in pomožnimi deli nad ska pesem ob prasketanju ognja, 720 kg. ‘vsa fantovska in vsa razigrana. V Nemčiji se pojavljajo gospodarske težave WASHINGTON, D. C. — V državnem tajništvu so zaskrb-jeni zaradi gospodarskih težav, ki se pojavljajo v Zahodni Nemčiji, najtrdnejšem stebru ameriške politike v Evropi. V zadnjih nekaj mesecih so se življenjski stroški v Zah. Nemčiji povečali za 4.5 odstotka, cene hrane so porasle za 10 odstotkov, med tem ko se je produkcija v istem času dvignila komaj za 4 odstotke. Delavske unije zahtevajo višje plače in jih bodo verjetno tudi dobile, ker je pomanjkanje delavcev še vedno občutno. Stanovanje oddamo Pet neopremljenih sob, zgoraj in garažo oddamo. Na 19075 Meredith Ave., Euclid, Ohio, telefon KE 1-1549. —(163) LE POČASI! — Delavec v Mordenu m Angleškem se je v opoldanski vročini moru spravil počivat na zid, na katerim''šibji napis ’Dehd Sktu> — Afrfwr v od- Koliko nas je bilo, nas je in nas bo? WASHINGTON, D. C. — Podatki naše federalne statistične službe pravijo, da je bilo ob rojstvu republike v naši deželi samo okoli 3,000,000 Amerikancev. Začetkom civilne vojne je prebivalstvo narastlo na 32 milijonov, koncem preteklega stoletja nas je bilo že 76 milijonov, za-četkort druge svetovne vojne pa 132 milijonov. Tekom Kennedy evega rčžima je prebivalstvo narastlo za 7 milijonov irt je znašalo v juniju 186 milijonov. Največ prirastka imamo na zapadu, posebno v Kaliforniji Leta 1980 nas bo toliko, da bo na vsakega Amerikanca odpadi Sobe oddajo Sobe oddajo pečlarjem na 5410 Stanard Ave. Kličite EN 1-5606. (161) Stanovanje v najem Pet na novo dekoriranih sob oddajo na 1369 E. 52 St. Plinski urnez, v kleti pralnica. Pokličite EN 1-5943 od 2. pop. do 8. zvečer. (163) Sedaj je čas za barvanje hiš zunaj in znotraj. Pokličite TONY KRISTAVNIK Painting & Decorating HE 1-0965 ali UT 1-4234. Stanovanje oddajo Štirisobno stanovanje oddaje mirni družini brez otrok na 1552 E. 45 St. Za poj^snjla kličjtc IV 1-3564. (161) ZULICH INSURANCE AGENCY M8115 Neff Rd. IV 1-4231, Cleveland 19, Ohio AMERIŠKA DOMOVINA HENRY BORDEAUX; popolna. • O 1 • VN O Vi Zametene stopinje Cesta Franqueville veže ulico Henri Martina z Boulognskim gozdom in se odpira proti parku Muette. Ta park je bil svoj-čas pravi pariški dragulj. Tudi dandanes še ni zgubil svoje lepote, čeprav je precej manjši nego v prejšnjih časih. Skoraj bi lahko tekmoval z vrtom Ra-nelagh, ki si ga je bila zamislila sama Maria Antoinetta. Ima globoke drevorede, na koncu teh pa se odpirajo nekdanja zbirališča za kraljeve lovce. Prav kakor majhen Chantilly ali Versailles. Cesta teče vzdolž novega, zamreženega obzidja, ki je obrasel z bršljanom. Hiše stoje le ob eni strani, pa še to ne vseskozi. Kakor ob reki, ki je še niso stisnili v kamenito strugo, se razprostirajo ob njej zdaj pa zdaj prosta zemljišča in nezazidana stavbišča; po njih stoje drevesa kot zadnja sled nekdanje lepote in veselo žare v poslednjih solnčnih žarkih, dasi jih že grabi smrt. Skoraj vse hiše, ki stoje ob tej cesti, so bile zidane štele v poslednjem času in nosijo nad vrati isti podpis: Mark Rome-nay, arhitekt. V tisti dobi se je stavbarska umetnost hotela o-tresti časovnega vpliva; morala se je zateči v preteklost, da ni postala čudaška. Mark Romenay pa je v tem času postal slaven med tistimi, ki so ta umik v preteklost izrabili. Znal je združiti ljubeznive okraske iz dobe Ludovika XVI. z modernimi zahtevami; njegove stavbe so bile zračne in sončne, oživljal jih je z ograjami in balkoni, čeprav so bile morda majhne, so se vendar zdele velike in primerne za angleško opravo iz svetlega lesa — izdelano skrbno po Chpendalovi ali Adamsovi. Tako je stavba postala prijetno bivališče tistim, ki nočejo biti jetniki in mučeniki lastnega doma in ki sovražijo vse, kar žali zdrav okus, in ljubijo vse, kar navaja k notranji zbranosti; to je čudno približevanje tisti brezskrbni dobi pred revolucijo, o kateri js CHICAGO, IIJL REAL ESTATE FOR SALE PARK RIDGE — BY OWNER Prof, man’s beautiful all face brk. cor. ranch home, att. gar. Stunning cir. glass brk. window. Attrac. front crab orchard, stone fireplace jrom ceiling to floor spacious foyer. Lge. liv. rm., formal din. rm. Attrac. kit. picture wind. 2 twin size bdrms. ceramic tile bath, dry bsmt. hot wtr. gas ht. Nice shrubbery flowers, Prop. 9 yrs. old. Well kept and Jm&intairued. $30,000. — 823-8771. (161) PARK FOREST — BY OWNER 5 Bedrooms, 214 baths, family rm. 2 car gar. V\ acre corner landscaped lot. Storms and screens throughout. $25,000. PI 8-3411. (162) Berwyn — By owner, 4 bedrm., 2 story, 114 baths, carpeting, drapes, gas heat, many extras, near schools, shops, trans., imm. poss., $26,500. GU 4-4891. 3241 Maple Ave. (161) CHATHAM 2 STY Georg. 4 bdrms., 2 cer. ba’s., lge. fam. rm., liv., din., powder rm., lge. lik. Idrv. rm. steel cab., gas ht., must see to apprec. Mid. $40s or reas. offer. Must sell. Owner. — TR 3-1832. (162) GLENVIEW — By owner. 3 rm. 4 bdrms. 214 baths, split level. 2 car gar. Bsmt. Nr. Everything. 1/3 acre, Many extras. Mid $30s. — PArk 9-0742. (162) zapisal neki zgodovinar, da je še v vonju venečih rož skrivala lepoto svojih poslednjih dni. Cesta Franqueville je navadno mrtva in zapuščena. Potnik pa, ki se sprehaja po njej, opazi nehote veliko dvonadstropno hišo, pred katero se razprostira majhen vrtiček. Čisti in gladki slog poslopja in ravna streha je gotovo posneta po malem Tria-nonu; ob pogledu na številne okraske pa hitro pozabimo nanj. Tudi ima toliko oken in odprtin, da moraš šele iskati stene, ki jih podpirajo. Mark Romenay si je bjH sefeidal to bivališče zase. Vselej, kadar se vrača domov, zadovoljno opazuje svojo hišo: oči pa so mu žalostne. Notranja drama, ki jo je bil preživel, mu ni mnogo spremenila značaja obraza, ki je bil resen že po naravi in živo nasprotje njegovemu dokaj posvetnemu življenju, burnemu iskanju družabne zabave in družinskemu življenju v lastnem domu. Vročega junijskega dne se je Mark Romenay za hip ustavil pred hišo, da jo je laže opazoval. Ni li bila to najlepša slika na svetu? Sonce je pravkar zahajalo in nežno obsevalo belo, čudno živo in sveže pobarvano vilo, ki se je v trepetu luči zdela rdečkasta. Majčkeni prostor ob vznožju stopnic je bil ves c-krašen z ognjenordečimi cvetlicami, ki so bile podobne prazničnemu šopku. Komu neki bi ga podarili? Nu, vendar zlatolasi, kodrasti deklici, ki se je smejala in kričala na balkonu v prvem nadstropju in strigla z majhnimi prstki, kakor bi trgala svetle žarke: “Dober dan, atek.” Je jli po težkem delovnem dnevu mogoča še lepša, še nežnejša slika nego tak otrok, ki se igra na balkonu hiše, ki je njegova last, hiše, ki si jo je srečni človek lahko sezidal po lastnem okusu in si v njej postavil svoje ognjišče? Nekoliko v ozadju, tam v senci okna, bi morala stati še mlada žena in slika bi bila CHICAGO. ILL BUSINESS OPPORTUNITY LAUNDROMAT—Self service. W. Sub. Wz yrs. Parking. LI 4-9647. (163) REAL ESTATE FOR SALE FOR SALE — GOOD INCOME PROPERTY. Priced for quick sale by owner. 5 Rm. brick cottage in front, 4 and 5 Rm. brk. gdbl. in rear. Gar., gas space heat. 2856 So. Homan, — FRontier 6-5057. (160) OAK LAWN — 7 Room house, 4 bedrms. att. gar. 26x36. Lot 30x 125’, Crptg. gas heat, Close to schools, churches, and shopping. By owner $12,500. GArden 3-9814. (161) LAKE VILLA — BY OWNER 1V4 Story house, 3 to 4 bedrms. 1J4 tiled baths. Paneled dining and liv-ingrms. Natural gas hot water heat. Utility rm. Washer, dryer, Vz Blk. from lake. Un. $20,000. JU 7-4901. (160) CLARENDON HILLS—BY OWNER 4 BEDROOMS, 2 baths, Colonial Cape Cod. Full basement, garage. Low taxes. $32,900. — FA 3-8757. (161) BY OWNER — 7 Rm. Dutch Colonial store in front; 114 lot. Variety of uses for income. Transfer corner. $19,500. TU 9-1148. (160) Res se je nekdo prikazal; pa bila je le stara vzgojiteljica. Na ljubek pozdrav je Mark Romenay z roko odzdravil, ne da bi se bil nasmehnil. Nikoli ni bil zgovoren. Pa kakor nam kapljica čiste vode za hipec pogasi žejo, tako ga je bil zdaj razvedril že sam pogled na malo Julko. Hitel je k njej; sredi stopnic pa ga je ustavil sluga in mu izročil dnevno pošto in pripomnil. Vmes je tudi brzojavka, ki je prišla že pred več urami.” Arhitekt je razmišljen vzel zavojček. Od nikogar ni pričakoval novic; na opravke bo pa mislil lahko še pozneje. Julka vrh stopnic je že postala nemirna. Vzel jo je v naročje in jo ponesel v sosedno sobo; tam se je otrok navadno učil. “Torej kako, gospa Acher”, je rekel, ko je vstopil z dragocenim bremenom. “Ali ste zadovoljni z njo?” “Julki je silno všeč na tej galeriji”, je odvrnila vzgojiteljica. “Samo nikoli ni pri miru.” Mark Romenay je resno gledal hčerkico in jo hotel pokarati; nato pa je z očmi preletel sobo in pričel oklevati. Zdelo se je, kot bi bili na prostem. Park Muette je mirno seval skozi okno, ki je bilo veliko kot stena, in se zrcalil v zrcalu na nasprotni steni. Zdelo se je, kot bi svetla miza in stoli stali v vrtu sredi zelenja in bi bilo vse pripravljeno za popoldansko malico. Kdo naj ob tem sloni nad zvezki in knjigami? “Saj vendar ni treba, da hodiš na balkon”, je vdano pojasnil. In skoraj materinsko je dostavil: “3'i že malicala?” “Da, atek.” “Snedla je samo pol kolačka”, je dodala dobra Acherjeva, ki je vsa živela le za svojo učenko. Njega je to vznemirilo veliko bolj nego raztresenost, o kateri je bila gospa pravkar tožila. “Slišiš”, je začel znova, “hitro se nauči, kar je treba, pa pojdeva skupaj na sprehod.” Toda lene deklice ni zvabila ta lepa obljuba. “Oh”, je rekla razočarana, “zmeraj mi to obljubljate, in ko sem pripravljena, moramo iskati ateka in ateka ni nikjer.” “Nocoj pridem. Zdaj so dnevi najdaljši. Prav do jezera pojdeva. In potem prideš lačna k večerji.” “Res? res? res?” je kričal otrok ko po notah. “Tak, gospa, hitro imena glavnih mest!” In ob kriču: Berlin, Petrograd, Dunaj, je Mark Romenay zapustil sobo in odšel v svoj kabinet. Med potjo pa je samega sebe ošteval, da ne pazi dovolj očetovsko na otroka. Vedno je prihajal domov poln načrtov, kakor igrač, ki jih mora razdeliti. Ko pa jih je nameraval uresničiti, so ga vselej preob-vladale druge skrbi. Domišlje-val si je, da bo sam lahko nadomestil njo, ki je ni; pa je, kakor skoraj vsi očetje, opravil vse večinoma le z načrti. Danes pa je hotel vse posle odriniti, da pojde s hčerko na sprehod. Nič ni bilo nujnejšega, nič mu ni bilo bolj pri srcu. In da bi bil prej prost, je v naglici pregledal pošto na pisalni mizi, ki je bila vsa preprežena z osnutki in načrti. Nato je pretrgal ovitek brzojavke: gotovo se je tikala kake stavbe. Nič ni slutil vsebine, zdelo se mu je, da mu je srce umrlo. Toda hipoma se je ves stresel in spoznal, da se je zmotil. Modri papir je imel le dve vrstici, ki ju je preletel v enem samem pogledu: “Gospa Romenay umira na Velikem Svetem Bernardu in želi z Vami govoriti; če privolite v svidenje, pridite takoj, mudi se!” Sledil je neznan podpis: Dor-naz, prior. Čeprav se je upiral, mu je vendar žalost z gospodovalne, neodoljivo silo prevzela dušo, in prvi hip je brezbrižno strmel v jasno besedilo. Kaj mu mar drama, ki se tako daleč od njega bliža svojemu koncu? S kakšno pravico se mu vrača v življenju žena, ki jo je bil spodil z doma: Umrje naj. Zakaj pa ga je goljufala. Vendar pa je čutil, da se mu vsa narejena brezbrižnost razblinja pred neodoljivo mislijo na gotovo smrt. Trikrat je bila ta gotovost jasno podčrtana* tako da je bil vsak dvom izključen: gospa Romenay umira, pridite takoj, mudi se ... Pogledal je, kdaj je bila brzojavka odposlana: ob enajstih. Mrtvaški boj je torej trajal že od jutra. Se bo po sončnem zahodu še nadaljeval? Bo li bolnica vztrajala do jutri ali celo do pojutrišnjem? Koliko časa bi po- treboval za pot? Hotel se je znebiti težkih misli in zavleči odločitev. Kakor brezbrižen je poiskal v knjižnici — medtem se ni še nič odločil — švicarski vozni red, in sicer prav tistega, ki sta ga malo pred enim letom, ko sta iskala gorsko letovišče, še skupaj listala. Takrat je ona vsa gorela za gore. Ko je postala prosta, se je temu nagnjenju naj-brže vdala trajno in z ljubeznijo do nevarnosti, ki se rada pola sti tistih, katerih življenje je zašlo s pravega tira. Kaj drugega jo je moglo tako nenadoma doleteti vrh Velikega Svetega Bernarda kakor nezgoda? Najbrže so jo vso polomljeno pobrali kje sredi snega. Prav gotovo je bilo kaj takega. In najbrže ni bila sama; on je bil z njo. Ne, ne, ne more, ne sme je obiskati. V Baedekerju se je pouči! o razdalji. Če hoče do hospica, mora v Martignyu zapustiti sim-plonsko progo in potem ves dan potovati z vozom: petdeset km daleč in dva tisoč metrov v višino. (Dalje prihodnjič.) r Sedeminšestdeset let nudi KSK.F ljubeznjivo bratsko pomoč svoiim članom in članicam, vdovam in sirotam, v slučaju bolezni, nesreče ali smili. KRANJSKO KATOLIŠKA SLOVENSKA JEDNOTA Najstarejša slovenska podporna organizacija v Ameriki / ! DO- \ Premoženje: $13,500,000.00 Število certifikatov: 48,000 Ce hočeš dobro sebi in svojim dragim, zavaruj se pri najboljši,, šteni in nadsolventni podporni organizaciji — KRANJSKO SLOVENSKI KATOLIŠKI JEDNOTI kjer se lahko zavaruješ za smrtnino, razne poškodbe, operacije, proti H bolezni osvo-jeno hčerkico. Slika je bila posneta na letališču v New Yorku, kamor sta prišla Arthur Tom in njegova žena iskat svoja nova otroka. g Draga nevesta I Poročni dan naj bi bil najsvetejši, I; najveselejši in najlepši dan ^ Tvojega življenja. (SSt 2 Poročna vabila, s katerimi boš H povabila k temu velikemu dogodku svoje sorodnike, prijatelje in drage znance, so naj več je važnosti. Ig Poročne predpriprave zahtevajo ogromno časa in skrbi. Pridi k nam in izberi poročna naznanila iz pravkar dospelih najnovejsih katalogov, najmodernejših vzorcev, oblik, papirja in črk. Naše cene so zmerne, postrežba uslužna. m & i n I S m si i % I 8 i i? 1 E 1 i Na svidenje! 3 | si i i si g s? i I S i AMERIŠKA DOMOVINA 6117 St. Clair Ave. ? Cleveland 3, Ohio £ ■ •-> ,,-/■ ! • ;-i • " ■ . t V BLAG SPOMIN NA NAŠE LJUBLJENE STARŠE IN STARE STARŠE. Ob drugi obletnici, odkar nas je zapustila naša ljubljena mati in. stara mati Mary Krajc ki je umrla dne 21. avgusta 1960, molimo zanjo in dobrega očeta in starega očeta za našega Joseph Krajc ki je izdihnil svojo plemenito dušo in odšel k Bogu 16. reptein-bra 1949, tako, da se letos spominjamo že trinajste obletnice njegove prerane smrti. Naj uživata večno plačilo med izvoljenimi v nebesih! Kje si naša draga mama, Kako smo srčno Te ljubili, kje je mili Tvoj obraz, preljubi, dobri, oče naš. kje je Tvoja ljuba roka, Prezgodaj smo Te izgubili, ki skrbela je za nas. zdaj pri Bogu pros’ za nas. Žalujoči: BERTHA, hči; JOSEPH, FRANK, ALBIN, sinovi; MARILYN, vnukinja; RONALD, RAYMOND, KENNETH, vnuki Cleveland, O., 21. avgusta 1962. ČE SE SELITE izpolnite ta odrezek in ga nam takoj pošljite. Ni potrebno, da nam pišete pismo. Naslove menjamo dvakrat tedensko. Navedba starega naslova je nujna. AMERIŠKA DOMOVINA 6117 St. Clair Ave. Cleveland 3, Ohio Moj stari naslov: .............................