/IHERIŠKA DOMOVIIMA * OrL ^ ERI EAf IH— HO /Wl AMCRICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY Serving Chicago, Milwaukee, Waukegan, Duluth, Joliet, San Francisco, NO. 37 SLOVENIAN Pittsburgh, New \ ork, Toronto, Montreal, Lethbridge, Winnipeg Denver, Indianapolis, Florida, Phoeni*, Fly, Pueblo, RockSpringa CLEVELAND, OHIO, TUESDAY MORNING, MARCH 8, 1977 LETO LXXIX. — Vol. LXXIX Novi grobovi Delenfa k ebstoja Safc*fa PS»zroea ra&a Frank D. Zupančič Preteklo nedeljo zvečer je umrl nepričakovano v St. Vincent Charity bolnišnici 63 let stari FTank D. Zupančič, zaposlen v prometnem oddelku, div. 12 države Ohio ter delno kot prodajalec nepremičnin pri Podor Realty Co., mož Mary, roj. Bay tosh, oče Elaine Spagnola in Franka R., 4-krat stari oče, brat Christine Novak, Louise (Lucille) Krusoe, Frances Adamc-zak, Molly Orlowe, Beverly Smith, Rudolpha, Josepha, pok. Johna in pok. Raymonda. Bil je član KSKJ št. 146 in Društva Najsv. Imena pri fari sv. Mihaela v Independence. Pogreb bo iz Fortunovega pogrebnega zavoda na 5316 Fleet Avenue v četrtek ob 8.45, v cerkev sv. Mihaela ob 9.30, nato na pokopa-pališče Vseh svetnikov. Na mrtvaški oder bo položen nocoj ob sedmih. Raymond J. Swetlin V Mt. Sinai bolnišnici je po težki bolezni umrl 54 let stari Raymond J. Swetlin, mož Josephine, roj. Kovach, oče Bryana, Christopherja, Laure, Tine; Lise, Terrence, Nancy in Jamie, sin pok. Cyril a in Frances, roj. Kremyar, brat Mrs. Dorothy Kramer. Pokojnik je bil član SNPJ št. 566, veteran druge svetovne vojne, prodajni zastopnik Dessil Tool & Supply Co. Pogreb bo iz Grdi novega pogrebnega zavoda na Lake Shore Blvd. v četrtek ob 8.45, v cerkev sv. Felicite ob 9.30, nato na pokopališče Vernih duš. Na mrtvaški oder bc položen nocoj ob sedmih. Raymond Blatnik Na svojem domu, 29415 Oakland Rd., Wickliffe, Ohio, je umrl 35 let stari Raymond Blatnik, mož Carol, roj. Kattler, oče Carlette in Gregoryja, sin Josepha in Josephine, roj. Drobnič, brat Josepha, rojen v Clevelandu, kjer je družina živela na 6411 Varian Avenue skozi 25 let. Obiskoval je farno šolo pri Sv. Vidu in nato Cathedral Latin višjo, kjer je graduiral leta 1959. Zadnji dve leti je lastoval in vodil gostilno “My Place or Yours” na Euclid in Worden Road. Pogreb bo iz Želetovega Pogrebnega zavoda na E. 152 St. v četrtek ob 8.30, v cerkev Matere Božje Karmelske ob 9.30, nato na pokopališče Vernih duš. Charles Nadbath V Mt. Sinai bolnišnici je umrl 51 let stari Charles Nadbath s 1054 E. 77 St., zaposlen pri W. S. Tyler Co., mož Esther, roj. De-lair, oče Rudolpha, brat Franka. Pogreb je danes iz Zakrajškove-ga pogrebnega zavoda v cerkev sv. Vida, nato na Whitehaven Pokopališče. John C. Hodor V University bolnišnici je umrl 59 let stari John C. Hodor s 1209 E. 173 St., mož Sophye (Sonye), roj. Suley, oče Vero-mice Babic, Deborah in Gregory j a, 5-krat stari oče, brat pok. Bena in Romana (Poljska). Pogreb bo iz Želetovega pogrebnega zavoda na E. 152 St. Cas še ni določen. Državni tajnik Cyrus R. Vance trdi', da kažejo Sovjeti Se vedno veliko zanimanje za sporazum z ZDA o omejitvi oboroževanja. WASHINGTON, D.C. — Ko je slišati obilo glasov o povečanju napetosti med Moskvo in Washingtonom, je državni tajnik Cyrus R. Vance izjavil, da detenta še vedno živi, da Sovjetska zveza kaze še vedno veliko zanimanje za dosego sporazuma z ZDA o omejitvi oboroževanja kljub vsem sporom zaradi ameriškega podpiranja človekovih pravic. Jaz mislim, da detenta danes obstoja, jaz upam, da bo obstojala še dalje, in mislim, da je v korist obeh narodov, da dosežemo skupna tla za zmanjšanje napetosti, ki delijo naroda,” je dejal Cyrus R. Vance na tiskovni konferenci pretekli petek. Državni tajnik je očividno hotel omiliti trditve, da je Carterjeva podpora naporom za spoštovanje človekovih pravic v državah sovjetskega bloka začela škodovati odnosom med ZDA in ZSSR. Izjavil je, da'upa tekom svojega obiska kasneje ta mesec ‘‘voditi uspešna pogajanja” z vodniki Sovjetske zveze v Moskvi. Ob tej priložnosti namerava razpravljati s predstavniki Sovjetske zveze tudi o tem. kaj detenta pomeni za vsako stran. Po njegovem so to temeljna pravila, ki obema stranema dovoljujejo tekmovanje ob reševanju spornih vprašanj in to ni enostavna naloga”. Žrtvujmo se za svoj tisk, ohranjujmo AMERIŠKO DOMOVINO! Vremenski prerok Pretežno jasno in sončno naj večjo temperaturo okoli 5 F ,00 C). Savdska Arabifa be nalagala v fsipi TOKIO, Jap. — Savdski zakladni minister Abdulah Ibrahim al-Kuvaz je baje dejal, da Savdska Arabija ne bo več svojega kapitala vlagala na tujem, ker ga bo poslej potrebovala za lasten gospodarski razvoj. Ko je ta vest izšla v časopisju, jo je dopolnil. Dejal je, da bo še vlagala v tujini, toda manj. Njene sedanje vloge v tujini znašajo okoli 5.6 bilijonov dolarjev. Letne dohodke Savdske Arabije od olja cenijo na okoli 30 bilijonov dolarjev. Dobrega pol stoletja Hladilniki, kot, so sedaj v rabi pri nas in drugod, so stari komaj dobrih 50 let. Preje so rabili ledenice. WASHINGTON, D.C. — K, nadski znanstveniki so odkrili da povzroča saharin ]iri podganah kamne v mehurju in rakaste tvorbe. Povabili so ameriške strokovnjake, da bi prišli v Kanado in pregledali preskuse, ki so jih tam napravili. Za enkrat še niso mogli dognati pomena sedanjih najdb. Dr. Richard Bates, eden od strokovnjakov Uprave ZDA za hrano in droge, ki je včeraj odšel v Ottawo, je dejal, da v Kanadi mislijo, da. ZDA ne upoštevajo dovolj kanadskega odkritja. Dr. lan Munro, ki vodi preiskovanja v Kanadi, je k temu pripomnil, da obe strani ne delata na čisto istih področjih. Tako v ZDA kot v Kanadi so že preje odkrili neko zvezo med znanim umetnim sladilom in rakastimi tvorbami, toda Zvezna uprava ZDA za hrano in droge (FDA) v tem pogledu doslej še ni nič ukrenila. Letno porabijo v ZDA za slajenje do okoli 5 milijonov funtov saharina. Omenjene kanadske preiskave so bile izvedene na področju. na katerem FDA še čaka na ugotovitve raziskav. Kanada je torej v tem pogledu pred ZDA in pretekli teden so govo-i rili, da utegne skoro objaviti prepoved uporabe saharina pri izdelovanju pijač in hrane za ljudi. ------o—---- Velika Britanija trdno za človekove pravice LONDON, Vel. Brit. — Zunanji minister David Owen je v svojem prvem velikem govoru, odkar je nasledil kot zunanji minister umrlega A. Cros-landa, odločno podprl napore predsednika ZDA Carterja za dosego spoštovanja človekovih pravic po vsem svetu. V svojem govoru je Owen dejal, da bo moral Kremelj priznati, da je vprašanje človekovih pravic bistveni in glavni del zunanje politike Zahoda. ------o—---- Na Poljskem prijeli podpornike delavstva VARŠAVA, Polj. — Policija je prijela in zadržala štiri znane intelektualce, ki so podpirali Delavski obrambni odbor. Ta je zbiral sredstva za pomoč in obrambo delavcev, ki so bili prijeti in obsojeni lani v juniju zaradi njihovega sodelovanja pri demonstracijah in izgredih proti povišanju cen hrane. Prijeti so bili matematik Jan Litynski, filologinja Joanna Szczesna, inženir Mieczyslaw Grudzinski ter sociolog Seneryn Blumsztajn. Dunajski podjelnik prijet v zmi s krajo umetnin v Dubrovniku Prt uglednem dunajskem 1 podjetniku sc odkrili u-metnine, ukradene pred par leti v Jugoslaviji. DUNAJ, Avstr. — Preiskave v Jugoslaviji in v Avstriji v zvezi s tatvinami umetnin so privedle pretekli teden do aretacije mladega podjetnika, bogataša Gerharda Bergerja. V njegovi vili v Grinzingu, predmestju Dunaja, so odkrili vrsto ukradenih umetnin, med njimi znano sliko Tintoretta in druge, ki so izginile pred nekaj leti iz knežje palače v Dubrovniku v Jugoslaviji. Sam Tintoretto je bil ocenjen na 5 milijonov dolarjev. Avstrijske oblasti so v Jugoslaviji ukradene umetnine pod skrbnim varstvom poslale v Jugoslavijo. Gerhard Berber je star 36 let in velja za uspešnega podjetnika, saj je solastnik inženirske družbe, ki ima 300 zaposlenih. Na raznih zabavah je kupoval cele zaboje šampanjca, se vozil z Rolls-Royce avtom in imel svojo jahto, ki je bila v času kraje umetnin v Dubrovniku baje zasidrana pred tem znanim dalmatinskim mestom. Vneto se je smučal v znanih športnih srei-diščih Alp, in»rt riastao letalo in bil soudeležen v nekem hotelu na Bahamih. Oblasti in javnost se sprašujejo, čemu naj bi se tako uspešen poljetnik mešal v posle zločinskega sveta. V nekem skrivališču na Bergerjevi posesti v Tirolah so našli med drugim dragocene bizantinske ikone, ki so leta 1975 izginile iz cerkve sv. Mihaela na Dunaju. Prijem Gerharda Bergerja je vzbudil splošno zanimanje in je predmet govoric na Dunaju, pa tudi drugod. Trdijo, da je bil povezan tudi z drugimi nezakonitimi posli ter da je prirejal zabave in celo prave orgije za razne skupine, poslovnih ljudi in politikov. CALLAGHAN PRIHAJA Z EVROPSKIMI SKRBMI K PREDSEDNIKU CARTERJU V Četrtek in petek bo v Washingtomi predsednik britanske vlade James Callaghan. Predsedniku ZDA Jimmy ju Carterju bo predložil in razložil skrbi, ki jih ima jo ameriški zavezniki v Evron» tako v po gledn Carterjeve zunanje kot v pogledu njegove gospodarske politike. -tu ■- koristnega prelivanja krvi. To stališče spominja na stališče, ki ga je v času predsednika Forda zastopal Kissingerjev pomočnik H: Sonnenfeldt, ko je pozival k “organski” povezavi med satelitskimi državami in Sovjetsko zvezo ter svaril Zahod pred mešanjem v te odnose, če hoče o-hraniti mir. Ameriški zavezniki v Evropi ne kažejo nobene volje in pripravljenosti za kako soočenje s Sovjetsko zvezo, zdi se jim pre-tvegano, prenevarno in škodljivo njihovi želji po mirnem uživanju, ki je postalo smoter velike večine prebivalstva svobodne Evrope, pa tudi dela komunistične. To velja predvsem za Jugoslavijo. Britanski ministrski predsednik Hoče razpravljati s predsednikom ZDA tudi o Rodeziji v Afriki. Po njegovem morajo ZDA pomagati pri reševanju tega vprašanja, če nočejo, da sobo položaj v Afriki še poslabšal. James Callaghan WASHINGTON, D.C. — Predsednik Jimmy Carter se je včeraj razgovarjal s predsednikom v.ade Izraela I. Rabinom. la bo nadaljeval tu svoje razgovore tudi danes, ko se Jimmy Cartel Po sodbi Britanca ni mogoče do-pripravlja na svoje srečanje s seči rešitve rodezijskega vpra-predsednikom Velike Britanije sanja brez odločne podpore ZDA Jamesom Callaghanom, ki prihaja sem ne le v imenu Velike Britanije za potrditev “prijateljskih vezi”, ampak tudi s skrbmi, ki mučije vse vodnike zavezniških držav v Evropi. ’ James Callaghan bo govoril v Washingtonu v imenu vseh devetih članic Evropskega skupnega trga. Pričakujejo, da bo govoril naravnost in odkrito o in njenega pritiska tako na Južno Afriko kot na samo Rodezijo. James Callaghan bo opozoril tudi na nevaren položaj revnih držav, ki kupujejo sedaj olje in druge potrebščine s posojili, ki jih jima dajejo banke ZDA in Zahodne Evrope. Ta posojila je treba ustaviti, ker revne države ne zmorejo niti plačevanja Kita iški tisk očiščen PEKING, LR Kit. — Poučeni krogi trdijo, da je načelnik Hua Kuo-feng očistil tisk pristašev “tolpe štirih” in postavil na vodilna mesta v javnih občilih, posebno tudi v časopisju, pristaše zmerne poti, ki jo zastopa njegova vlada. V več pokrajinah so bili zamenjani partijski in upravni vodniki, pristaše “tolpe štirih” so zamenjali pristaši nove vlade. gospodarskih in političnih vpra- sedanjih dolgov. Ustavitev po-šanjih. V Evropi se bojijo, da soji! bi nujno vodila v finančni bi sedanji gospodarski zastoj po- polom, to pa v politične nemire. | večal brezposelnost in inflacijo jv večjem številu zavezniških j držav. Callaghan je o tem govoril odkrito pretekli teden z a-meriškimi novinarji y Londonu, j Precej časa ima Callaghan namen posvetiti odnosom med Zahodom in Vzhodom. V Evropi se bojijo, da bi odločno nastopanje predsednika Carterja | v obrambo človekovih pravic u-tbgnilo privesti od upora proti komunističnim režimom v drža- KOMUNISTIČNE DRŽAVE SKUŠAJO ZAVRETI GIBANJE ZA ČLOVEKOVE PRAVICE BEOGRAD, SFRJ. — Komunistične države so pretekli teden pozvale k odločnemu boju proti gibanju za človekove pravice, ki se širi po državah Srednje in Vzhodne Evrope, zlasti močno na Češkoslovaškem in v Sovjetski zvezi. Ob koncu dvodnevnega posvetovanja o ideologiji v Sofiji, so komunistični predstavniki iz držav sovjetskega bloka obtožili “imperiaistič-ne kroge”, da vodijo kampanjo za človekove pravice s poskusom mešanja v njihove notranje zadeve. To je bil prvi sestanek komunističnih držav, na katerem so razpravljali o človekovih pravicah, odkar so te v ospredju zani- manja od lanske jeseni. Sestanek je bil v okviru priprav za konferenco o evropski varnosti in sodelovanju v Beogradu, v letošnjem juniju, ki naj ugotovi, kako so izvajani sklepi in določila helsinških listin, podpisani poleti 1975. Sestanka v Sofiji so se udeležili zastopniki Sovjetske zveze, Poljske, Češkoslovaške, Vzhodne Nemčije, Madžarske, Bolgarije, Romunije, Kube in Mongolije. Bolgarska poročevalska služba je objavila, da so se razgovori vršili v “učinkovitem in prijateljskem razpoloženju”, delegati so izrazili zadovoljstvo nad “i d e o 1 ošikim sodelovanjem”. Komunistične države Evro- pe čutijo potrebo po izdelavi skupnih stališč, ko postaja o-čitno, da bo na konferenci v Beogradu prišlo do soočenja med komunističnimi in demokratičnimi državami Evrope v vprašanju človekovih pravic in stikov med obema deloma Evrope, ki bi se naj na temelju v Helsinkih poleti 1975 podpisanih dogo vorov povečali in razširili. Vprašanje sprostitve stikov med komunistično in demokratično Evropo so obravnavali na evropski varnostni konferenci v Ženevi mesece in mesece, predno je prišlo do sporazuma, ki je bil nato podpisan v finskem glavnem mestu kot tretji del zaključ- Britanski ministrski predsednik bo priletel v ZDA z letalom, Concorde in bo verjetno govoril s predsednikom ZDA tudi o tem in njegovem pristajanju na letališču New Yorka. Port Authority držav New Yorka in New Jerseyja je odložila včeraj za četrtek napovedano sejo, na kateri naj bi odločila o izdaji dovoljenja temu letalu za pristajanje v New Yor-ku. V Franciji in v Britaniji so vab sovjetskega bloka, katere odložitev pozdravili skoraj pa si svobodni svet ne bi upal ]c0|. sv0j0 zmago, kajti splošna podpreti. Prišlo bi torej do ne- soc}ba je bila, da bo dovoljenje ________________ —■—.--------za pristajanje Concorde letala odklonjeno. V Pekingu jih skrbi Carterjevo popuščanje Sovjetski zvezi WASHINGTON, D.C. — Ko se doma nekateri pritožujejo, da je predsednik Carter prego-reč v podpiranju' borcev za pra-|vice človeka v Sovjetski zvezi 'in državah njenega bloka, so v Pekingu v skrbeh nad Carterjevo “popustljivostjo” v odnosih do Sovjetske zveze. Kot trdijo vesti iz Pekinga, jih ta predvsem moti, da pred-Isednik ZDA ločuje vprašanje človekovih pravic v Sovietski zvezi od vprašanj, o katerih se namerava z njo pogajati. kov konference. Zahod je vztrajal na teh določilih kot nekaki protiuslugi, ko je sprejel obstoječe meje, nastale v Evropi po drugi svetovni vojni. Ob njihovem podpisu ni nihče dosti pričakoval, da jih bodo komunistične države izpolnjevale, pa tudi ne, da se bodo zahodne države odločnejše zavzele za njihovo izpolnjevanje. Sedanji nastop predsednika ZDA Carterja v tej smeri ni i z n e n a dil samo Sovjetske zveze in njenih satelitov, ampak prav tako tudi države svobodnega dela Evrope, ki se sedaj boje posledic “pretrdega nastopa ZDA" v tem iz Clevelanda in okolice f Uprava išče raznašalca— Uprava lista išče raznašalca za Ameriško Domovino za E. 60 Sl., E. 58 St. in Bobna Avenue. Kličite tel. 431-0628 ali se oglasite v uradu. Na obisku— Rev. Lojze Bratina D. J. je pri Mariji Vnebovzeti na obisku iz Slovenije do Velike noči. Prve Iri dni Velikega tedna bo imel pri Mariji Vnebovzeti duhovno obnovo, vsako nedeljo pa bo imel ob 10.30 dopoldne sv. mašo. Gost je doma iz Ajdovščine in ho vesel, če ga kak njegov ožji rojak pokliče v župnišču, tel. 761-7740. Dobrodošel in prijetno bivanje med rojaki v Clevelandu! Žalostna vest— G. Janez Rems v Joliety, 111. in ga. Ivanka Bogataj v Clevelandu sta dobila sporočilo, da jima je v Spittalu na Dravi v Avstriji umrl brat Matevž Rems, zadet od možganske kapi. Zapustil je ženo Marijo, roj. Grošel, dve hčeri in dva sinova, brata Lovrenca z družino v Krtini pri Dobu in sestro Ano Tevsel v Milvvaukeeju poleg v začetku o-menjenih. Sv. maša za pokojnega dr. Gregorija Rožmana— Jutri bo 94 let, kar je bil v vari polmčiče v župniji Šmihel na Koroškem rojen rajnki ljubljanski škof dr. Gregorij Rožman. V njegov spomin bo jutri ob sedmih zvečer pri Sv. Vidu sv. maša. Umrl je 16. novembra 1959 v bolnišnici sv. Aleša v Clevelandu. Ugrabitelj še vedno drži talca— Včeraj popoldne okoli ene je prišel v mestno hišo v Warrens-viile Heights na 4301 Warrens-ville Center Road Cory Moore, 25 let stari bivši črni marin, sedaj študent na CCC, ter vzel kot talca policijskega kapetana Leona K. Keglovica, starega 49 let, in 17 let staro Shelley Kiggans dijakinjo, ki je delno zaposlena v mestni hiši. Ugrabitelj, ki je parkrat ustrelil v strop, da bi pritegnil pozornost in dokazal svojo odločnost, je zahteval razgovor s predsednikom Carterjem. Fant je jezen na vse belce in zahteva, da v “sedmih dneh izginejo z Zemlje”. Baje je padel v močno duševno depresijo zaradi spora z ženo, ki je vodil do ločitve. Danes zjutraj je izpustil Shelley Kiggans v zameno Za televizor, kapetana Keglovica pa še vedno drži kot talca za izsilitev svojih zahtev. Nov odbor— Pevski zbor Korotan ima za leto 1977 sledeči odbor: Pevovodja ing. Franček Gorenšek, predsednik Frank Lovšin, podpredsednici Anuška Lekan in Anka Mihelič, tajnica Leni Skubitz, blagajnik Lovro Rozman, arrhi-var Peter Dragar. Odborniki: Metka Hauptman, Andrej Ko-kal, Sonja Lekan, Muši Pogačnik,. France Sever, Sonja Štepec in Janez Tominc. Nadzornika: Ivan Hauptman in Jože Likozar. Naslov zbora: Korotan, 1116 E. 72 St., Cleveland, Ohio 44103. Sporoča it« osebne in kmievne novice AMERIŠKI DOMOVINI! Delavci v Španiji dobili pravico do štrajka MADRID, Sp. — Španska vlada je priznala koncem tedna delavstvu pravico štrajkanja in napovedala pomilostitev političnih jetnikov. Oboje smatrajo za nov korak k normalizaciji razmer, ko se država pripravlja na splošne volitve. faktm&UA IHMCOVIWI il’fifAin 6117 St. Clair Ave. - 131-0628 - Cleveland, unio 44103 National and International Circulation Hubii^hed daily except Wed., Sat., Sun., holidays, 1st two weeks in July NAROČNINA Združene države: $28.00 na leto; $14.00 za pol leta; $8.00 za 3 naesece Kanada in dežele izven Združenih držav: $30.00 na leto; $15.00 za pol leta; $8.00 za 3 mesece Petkova izdaja $10.00 na leto SUBSCRIPTION RATES: United States: $28.00 per year; $14.00 for 6 months; $8.00 for 3 months Canada and Foreign Countries: $30.00 per year; $15.00 for 6 months; $8.50 for 3 months Friday Edition $10.00 for one year. SECOND CLASS POSTAGE PAID AT CLEVELAND, OHIO No. 37 Tuesday, March 8, 1977 Ni mogoče razumeti II. prav lahko odkril, da je Slovenija v prvi, kraljevski Jugoslaviji letno plačevala za razvoj “svojih bratov na jugu” preko vseh svojih rednih deležev povprečno 110 milijonov dinarjev, kar je bil v oni dobi za revne jugoslovanske razmere velik denar, in da plačuje v novi, Titovi Jugoslaviji, kjer je državni gospodar sin hrvaškega očeta in slovenske matere, sorazmemo še veliko več. G. Rudolfu Petku bi priporočili, da si preskrbi knjigo Franca Jeze “Slovenska tlaka Beogradu”, ki je izšla pred nekaj leti v Trstu, ter je skrbno prebere. Ko bo to sloni, bo videl, kako krivico dela Slovencem, kako brez vsake podlage so njegovi očitki Sloveniji in Slovencem v pogledu Hrvatske! Slovenci smo izčrpani! IZPOD ZVONA SV. ŠTEFANA IN OKOLICE Srbi v Jugoslaviji so dali Slovencem za nagrado leta 1955 takozvano Slovensko primorje in umetno luko Koper. Da je sedanja Jugoslavija Jugoslavija in da so sedanji slovenski komunistični politiki Jugoslovani, jo nc bi nikdar gradili, ampak bi svoje blago vozili preko Reke in drugih hrvaških pristanišč. Ko se je na eni strani gradila za Srbe luka Bar, se je gradil na drugi strani za Slovence Koper. Slovenski komunistični šovinisti hočejo to pristanišče spremeniti v največje pristanišče na severnem Jadranu... V to povečanje bodo vložili 810 milijonov dinarjev in samo del teh sredstev bo preskibelo slovensko gospodarstvo. V Koper že prihajajo vlaki s turisti na Jadran iz Dortmunda in Hamburga. Povezan je celo z Londonom in v najnovejši dobi z°Muenchenom. Z Mariborom je Koper povezan s po-polnoma elektrificirano železniško progo, dolgo 302 j tu, skupna večerna molitev itd. kilometra in v Kopru gradijo pospešeno kontejnerski j Razmislite, pa boste ugotovili terminal, četudi o njem na ravni federacije še vedno kaj lahko storite, da bo postni razpiavljajo. In kljub temu da ima Reka boljše pogoje za gradnjo terminala, samo nima denarja niti vpliva v Beogradu. V Kopru bi naj leta 1979 začeli graditi rafinerijo nafte, ki bi naj v začetku predelala letno 5 milijonov, kasneje pa 8 milijonov ton nafte. Poleg tega razširjajo letališče v Sečovlju pri Portorožu za manjša letala. Ko vse . lov ensko tako lepo cvete, je bil ustavljen pred 8 leti promet na železniški progi Kanfanar-Rovinj, ki je poleg drugih istrskih železniških prog pod upravo Za-diuznega železniškega podjetja Ljubjana . .. Da bi se zmanjšal promet na letališčih Zagreb in Split, .je bilo zgrajeno novo letališče v Mariboru ... Slovenci in Srbi skupno razprodaja,jo Zagreb in Reko ... Tudi pri delitvi deviz ima Slovenija velike prednosti pred Hrvatsko ... Skratka Slovenija je v Jugoslaviji privilegirana... očitno je, da se Slovenija gradi z našim denarjem in to izrecno in namerno na škodo Hrvaške. Slovenija je že leta 1972 začela graditi avtostrado “Slovemka’’, dolgo 250 kilometrov, od Šentilja do Gorice ... Skupne ima Slovenija sedaj 110.5 kilometrov avtootrad, Hrvaška pa 24 in še te nedokončane... V Sloveniji se gradi 30 elektroenergetskih objektov. Ona že dolgo uvaža električni tok iz inozemstva in iz ostale Jugoslavije za potrebe svoje industrije. Na Dravi ie za sebe zgradila že 7 central, Hrvaška le eno druga pa je v gradnji. K temu Slovenija v “skupnosti” s Hrvatsko, ker ji (oliko denarja ni več mogoče ukrasti, gradi jedrsko elektrarno pri Krškem ... Po Jadranu prvič v tisoč letih plove “Splošna plovba” (28 ladii), ki svoje ladje gradi na Japonskem. Povprečni dohodea v Sloveniji, največji v Jugoslaviji, katero poleg Srbov vladajo Slovenci Kardelj, Dolanc in Potočar, je dokaz, da je Jugoslavija srbsko-slovcnski pašaiuk ... Mi smo proti temu, da slive iz Bosne prodajajo v tujino slovenska podjetja. Smo proti temu, da Inez-Adria prevaža Hrvate iz inozemstva in turiste na Hrva-.ško. Smo proti njihovemu brodovju, proti Kopru in celi slovenski komunistični politiki, katere doslej ni obsodil mti eden Slovenec. Mi nismo pozabili, da je Blei-burg hrvaška vojska doživela v Sloveniji. Mi .smo za dobre sosedne odnose, toda za čiste račune! rirvatsko-sloveiiski računi so od leta 1918 do danes po zaslugi Korošca, Pleiweisa, Kre^a in preje omenjenih iz dneva v dan vse umazanejši, slovensko izkoriščanje na račun Hrvatske in Hrvatov vse več je. Opisan je samo vidni del ledene gore, ki gleda iz hrvaškega Jadrana. Sovraštvo do Slovencev in Slovenije, ki sili iz navedenih stavko., je nerazumljivo. Človek se samo sprašuje, lije ima to svoj izvor? Čemu naj vse te laži služijo? Iver ni pod sestavkom nobenega podpisa, je očitno to mnenje uredništva in urednika Rudolfa Petka. On odgo onja zanj, kot mora odgovarjati zanj tudi Hrvaška seljnčka stranka, katere vodnik je dr. Jura j Krnje-vič! Nobenega dvoma ni, da je Slovenija napredovala, napredovala v prvi in v drugi Jugoslaviji, toda ni napredovala zato, ker je uživala privilegije v Jugoslaviji, najprej v centralistični kraljevski, ki je pri razvijanju dajala vedno prednost srbskim in nekaterim drugim predelom, tudr — Bosni, in ne v komunistični, ki v tem pogledu ni dosti drugačna, napredovala je kljub za post 'janju »n Mjuh izkoriščanju. Če pi se brl pisec omenjenega članka le količkaj po- caga kateremu načeluje dr. Ludvik Leskovar, je prav lepo u-spela. Kraljica večera je bila Slovenka Miss Krajnik Karen. Bilo je navzočih okrog 500 ljudi. Sijajno razpoloženje. In v to veselo razpoloženje je prišel tudi naš župan Mike Bilandič. On je tudi kandidat za župana dokler ne poteče doba pok. župana R. Daleya. Bil je prisrčno sprejet in njegov govor je globoko odjeknil. To je gotovo najboljši kandidat za župansko mesto, je bila sodba ljudi. S svojo skromno preprostostjo si je osvojil srca navzočih. S Slovenci je govoril po hrvaško. Slovenska folklorna skupina je zaplesala nekaj narodnih plesov in žela ne le od občinstva, ampak tudi od župana Bilandiča priznanje. Značke: “I like Mike” so po-čas res čas pokore, čas priprave polnoma pošle. To se pravi; za največji praznik cerkvenega Mike Bilandič bo imel v sloven-leta; Velika noč. ski naselbini vso podporo pri Odtrgati si in idati v dobre županskih volitvah, namene. Vem, da bo kdo namr-j * šil obrvi in rekel: Ce si kaj pri-j y naši svetoštefanski cerkvi trgam, je to moje in nikogar|Visi pod korom krasna slika ne briga kako ta prihranek služabnika božjega, škofa Fri-uporabim. V banko bom te pri- deriko Baraga. Kaj če bi na hranke naložil. . . . Kaj pa. če nasprotni strani cerkve visela bi to, kar prihraniš pri postnem]tudi slika služabnika božjega, pri trgovanju dal v nebeško gkofa Antona Martina Slomška? oanko ? Za uboge, ki ne bodo J3d0 bi primerno. Oba sta naša Chicago, 111. — Ko tipkam te vi.tiče, smo že v resnem postni n času. “Človek, prah si in v prah se povrneš” donijo danes resne besede duhovnika pri nepeljenju. Kaj nam pomeni post? Pritrgati si v tem in o-nem in to, kar prihranimo, dati v dobre namene. To je smisel posta, ki je zelo olajšan. Odtrgati si od ust pri vinu, pivu, cigaretah itd. To je res post zlasti za kadilca, ki ne more biti brez cigarete niti za pol ure, tudi za onega, ki ljubi dobro kapljico. Manj pijače, manj cigaret, manj televižna, več, mnogo več pa notranje poglobitve. Mnogo je prilik za obisk maše med tednom, iti k križevem po- imeli za Velikonoč prav nič, za misijone, zlasti za slovenske misijonarje, za cerkvene potrebe, za članarino pri Baragovi zvezi, za Slomškovo beatifikacijo, za dobro knjigo, za Mohorjevo družbo za “Ameriško Domovino”. Malo razmisli brez osebnih predsodkov in osebne’ sebičnosti, pa boš kmalu našel priliko kako naložiti postne prihranke v “nebeško banko”. Tudi otrokom dajte dober vzgled. Tudi ti naj se odrečejo cukrčkom in slovenska svetniška kandidata. V V postnem času imamo vsak petek slovenski križev pot pred izpostavljenim Najsvetejšim. Vsako leto je bila lepa udeležba. Tokrat vabimo tudi one, ki žive malo bolj daleč. Z avtom doseči našo slovensko cerkvico, ni predaleč. Tudi to spada k postnim žrtvam. 9 Ista pesem kot pod Nixoncm. Ni dosti gasolina, ni plina in go- svoje prihranke dajo v nebeški šparovček”. Če si v mladosti 1 d nega olja. I o dosedanjih do- gnanjih so v ozadju velike oljne industrije, ki so letošnjo mrzlo zimo, kakršne America nc pozna skoraj 200 let izrabile v to, 'da so zmanjšale produkcijo j energije nalašč za to, da doseže- na le tudi svoj lastni zep brez ozira na to, da trpijo pri tem ne bodo znali odreči in kaj žrtvovati za druge, potem jih bo vse življenje spremljala grda sebičnest. Ne bodite hudi, če sem malo “popridigal”. Take pridige" som potreben tudi jaz in ' menoj vsi drugi. Čas pokorel-i0 z'hšanje cen. Komunizem je je. In če bomo znali ta postni 8rd in nasilen, kapitalizem poz-ias dobro izrabiti, bo potem Velka neč tem bolj vesela. Izpolni- ( 'i smo svojo dolžnost do Boga,naiveč revni 1iudje. Kdaj bo teki do svojega bližnjega. V \%‘A konec? bližn jem gledanje v tem post- j iem času svojega brata in v' Beremo v časopisih o velikem vjem Kritusovo podobo. “Kar mrazu, o hudi suši itd. Kmalu ;te enemu od teh naj manjših bo :"o povodnji, tornadi in pokorili, ste meni storili”. . . . tresi. Vse te naravne neprilike * pokažejo kako ubog je človek Spet je smrt posegla v slo- kljub sodebni tehniki. Proti tem venske vrste. “Memento mori” naravnim silam je človek, ki je . .” človek, prah si in v prah se krona stvarstva, brez moči. Ne lovrnešš”. Umrl je v Št. Vidu mere si pomagati. Edina pot je ) Glini slovenski rojak Ivan ponižno priznati, da je nad na-Bizjak. Mnogi slovenski čikaža-'mi vsemogočno Bitje, ki mu ni ga poznajo, saj je skoraj 20 pravimo Bog. Napredek človeš-let delal v Chicagu. Ob koncu lva v tehniki je človeka tako druge svetovne vojne se je u-; Povzel, da zanika vsako nad-maknil pred komunisti, prišel v| naravo, človek je postal bog, Chicago in je bil zaposlen dol- Pa si v takih stiskah ne zna in ga leta pri Imperial Brass Co. si tudi ne more pomagati. Ko je stopil v pokoj, se je po * nekaj letih preselil na Koroško; Pisalni stroj danes tudi meni in tam kupil z ženo lepo hišo. nagaja. Vse je narobe. Zato Tukaj ga je v 73. letu dobite- pika. Ne morem si pomagati, la smrt. Po poklicu je bil želez- dasiravno bi ga najrajši zadegal niški strojevodja. Zapušča na v — garbič. Koroškem ženo Kati in brata j Prav lepo pozdravljam vse. Edvardu, ki živi v Berwinu, 111.1 “Toti Štajerc” Naj počiva v miru Oglašujte v Slovenija je šteia v preteklem varnost, da bodo preplavljeni, letu vsega skupaj 1,772,000 pre- ako bi se režimu v Belgradu ta-bivalcev, med temi je približno1 ko zahotelo. Drugo vprašanje je 10,000 Madžarov v slovenski' seveda, če takšna belgrajska po-Panoniji in ne celih 4,000 Itali- litika prispeva k utrditvi zvezne Janov v Slovenski Istri, pri- države, saj tudi krepitev neke-seljencev z juga pa je kot zna-1 ga jugoslovanstva ni nič druge-no okrog 140,000 duš. 'ga kot samo drugo ime za vele- Predl leti, ko je v državi še j srbstvo, vladal velesrbski Rankovičev Slovencev nas torej v stari centralizem, se je v slovenskih | domovini ni niti za dva milijona, krogih izoblikoval odpor nasproti južnim priseljencem. V Sloveniji so se bali, da se je začelo tiho spodkopavanje slovenske narodne in politične zgradbe. Zadeva je res imela takšen namen, saj so jo spremljali tudi če štejemo zraven tudi one, mogoče 50,000 na Koroškem (Avstrija), pa še 100,000 na Primorskem (Italija). Temu nerazveseljivemu dejstvu se pridružuje še nizek porast. Toda ta se počasi izboljšuje. Po rodnos- drugi pojavi: v kinu je bilo mo-iti imamo Slovenci 17.3 novoro- goče gledati le filme v hrvaščini ali srbščini, začetki televizije iz Ljubljane so bili povečini prenosi oddaj študijev v Zagrebu in Belgradu. čutiti je bilo nasplo-šno neko plazeče spodkopavanje slovenstva, ne da bi mu bilo mogoče iclati pravo ime in ga prav izraziti. Stvari so se počasi popravile s padcem Ranko-viča in njegovega notranjega režima. Tudi potni listi so bili končno v slovenščini. Na drugi strani se je pokazalo, da slo- jenčke na tisoč prebivalcev, kar je več kot Hrvati (14.7), Srbi (15.7), Črnogorci (16) ; v Jugoslaviji pa so pred nami Bosanci, Makedonci in Šiptarji. Makedonci in Šiptarji. Makedonci i-majo rolčilnost v višni 22.1 in Šiptarji 36.1, Vojvodina pa komaj 13.1 novorojenčkov na tisoč prebivalcev. Vse se nanaša na leto 1974. Razmeroma nizek prirast pri Slovencih je pripisati težkim u-darcem po zadnji vojni. Komu-v vensko okolje prilagodi prise-' nisti 80 v nekaj letih uničili Ijence; njih otroci postanejo že! kmečki sloj (danes je kmetov večinama 'Slovenci. Zato nevar- le ae okoli 16 odst. prebival-nost priseljevanja ne ogroža slo- stva). Kmet pa je bil hrbtenica in korenina slovenstva. Sprožil se je beg z dežele. Pritok ljudi v industrijska in poslovna središča je bil prevelik, da bi bilo venskih korenin tako usodno, kot se je spočetka zdelo. Vendar je skrb Slovencev v tem pogledu upravičena. V državi je ... , Slovencev vsega ie okoli 8 od - I mogoče zagotoviti stanovanja, stotkov in obstaja zmeraj ne-|otr°ške vrtce; zaslužki so bili j do šestdesetih let premajhni, da bi si slovenski ljudje lahko začeli postavljati lastna stanova- DuSmua priprava za Veliko noč pri Sv. Vidu CLEVELAND, O. — V postu smo. Post je čas duhovne priprave na Veliko noč, na praznik Gospodovega vstajenja, na naj-večji praznik naše vere. Velike noči sp vse veseli, mladi in stari, posamezniki in družine, saj je to dan veselja. Popolnoma bomo veseli in obenem srečni, če se bomo za sveti dan naše nja in domove. V utesnjenih bivališčih, kam naj z več otroci? Za zaposleno mater je že en p-trok skrb; kam naj ga da, ko gre v službo? In k temu še mačehovski odnos režima: vsak na-dajni otrok pomeni za starše manjšo otroško doklado. Razne “družbene” organizacije pa propagirajo “svobodno” ljubezen, “načrtovanje” družine (splavi, zaščita pred spočetjem) itd., kot jih je zastopala nepriljubljena vimo vsemu tujemu. V zadnjih sto letih se je med nas vgnezdil pesimizem glede nas samih, glede našega življenja in razvoja. Takšno pesimistiečo propagando so v zadnjem stoletju monarhije sejali med nas nemčurski šolniki in oblastniki. In žal, naši pesniki in pisatelji so se jih oprijeli in začeli tarnati in objokovati slovensko usodo. In ko so se dela naših pesnikov in pisateljev začela poučevati v šolah, je ta pesimizem zašel med širše slovenske sloje. Še danes večina naših izobražencev ponavlja ta pesimistična gesla, češ da smo Slovenci majhni, zatirani, tlačeni, da nismo imeli “plemstva”, da smo bili vso zgodovino zaseiclleni od “Nemcev” ... In bodisi režimu v stari Avstriji, kot v Aleksandrovi Jugoslaviji so prišle vse te trditve še kako prav; Slovenci niso zmožni samostojnega življenja, če se hoČQjo obdržati, potem nimajo drugega izhoda kot podrediti se kakemu sosedu ali “bratu” (Trinidad-Tobago ali o-tok Maritius pa so danes samostojne države). Seveda mora slovenski človek končno drag0 plačati dejstvo, da ga nekdo sprejme in “ščiti”. Nastane zagrenjenost slovenskih ljudi, ki nekatere žene v svet, druge v asimilacijo, tretje pa spodbuja k pesništvu. -Toda ali je res. treba prenašati vso t° staro ponarejeno, pa tudi neumno navlako, ki prinaša v naše vrste toliko psihološke škode, toliko pesimizma nad slovenstvom, ne da bi se zavedli, da je strumentalizirana? Ali je res treba ponavljati neumne teorij6 o ’’suženjstvu” o “tujem” plemstvu in še kaj, ko pa zgodovina govori čisto drugače? In že ce hoče nekidlo po vsej sili obdržati suženjske poglede na slovenstvo (iz katerih črpa svojo ustvarjalno otožnost), kaj pa bo rekel ^ današnjim iz kolonij prihajaj0' čim v tretjem svetu, pogostoK' rat še tako ipbnesrečno zleplj6' nim? Naj se raje ta ljudstva a-similirajo ali menda kar grej0 ubit, da svet ne bo gledal n j it' nekdanjega suženjstva? — Z° i2 vere preskrbeli ne samo za svo- politična voditeljica ženstva Vi- nekaj vprašanj torej lahko vi’ Mardi Gras ali predpustna zabava, katero vsako leto prireja je telesne potrebe, marveč tudi za svojega duha, za dušo. Na to pa jih žal veliko pozabi. Da bi se na veliki praznik Gospodovega vstajenja v župniji sv. Vida kar se da duhovno dobro pripravili, bomo imeli prihodnjo nedeljo, 13. t. m., od 2-4 popoldne v cerkvi kratko duhovno obnovo za vse; za mlade kot za stare, zlasti pa za družine. Ti dve uri bomo imeli priložnost poslušati božjo besedo; skupno bomo molili, skupno peli, vsak zase pa bo lahko premišljeval o sebi, o svojem duhovnem življenju: kako je z njegovim razmerjem do Boga, pa tudi do svojega bližnjega, posebej še do reveža do bolnega, do starega; sploh, kako izpolnjuje svoje stanovske in svoje življenjske dolžnosti. Očetje in matere pa bodo gotovo pogledali vase., kako opravljajo svojo dolžnost, oba skupaj in vsak zase, do svojih otrok, posebno še, kar se tiče njihove vzgoje. O vsem tem nam bodo v teh dveh urah duhovne obnove govorili naši domači duhovniki, da bomo laže opravili svoj duhovni obračun za letošnjo Veliko noč. da Tomšič. jdimo, da je treba slovens^ Vsemu temu so se pridružile'pojmovanja še temeljito preve' tudi slabosti svobodne družbe1 riti, prečistiti. (ki pa v Sloveniji nikakor ni svobodna, ampak bolj ali manj Ako se poglobimo in raziskujemo slovensko preteklost, nadzirana); prostitucija, porno-;tudi sedanjost, jo primerjamo grafija, mamila in podobni (ne) | drugimi narodi, tedaj slovenstV0 nesluteno zasije. Kdo bi še pr*^ socialistični p o j a v i. Večerna televizija poleg tega še psihično utruja zakonce, ki so v primeri z drugimi deželami mnogo bolj utrujeni od vsakdanjega dela. Vendar bi bil pogrešen zaključek, da je takšen moralni razkroj tako globoko posegel v slovensko psiho,, da slovenski človek ne bi imel želje po družinskem življenju, po otrocih; da ga ne bi veselilo videti veliko mladine, ki se uveljavlja, tekmuje na športnih in kulturnih prireditvah, študira, kmetuje, se uveljavlja. Tako gledanje ovrže že primerjava z bližnjo Avstrijo, kjer je blaginja mnogo višja, a ni pravega veselja do napredka in do naraščaja; avstrijski človek je po prodadu monarhije psihološko zadet in sc ne more opomoči, navaditi na to, da je danes njegova dežela majhna. Sosednji italijanski človek prihaja v socialno in idej- r. in° krizo: razporoka, boji v par- /j mo i vij o pa se lajmo vsi , krnjen tu za uvedbo splava, anar- danes začeti pripravljati na to,jhične ,lovno množicej sla 0 da ne pojde božja milost mimo : brezdel ju leti npr. pričakoval, dla smo Sl°' venci dali Ameriki, veliki meriki, kakšen svoj prispeveK' In vendar, raziskava je pokaz8' la na sorazmerno velik prisp^ vek. Tako bi lahko nadaljevS po vsem svetu. In koliko so di'11' gi, veliki narodi, prispevali Slovencem? Najbrž precej manj! Slovenci se moramo zavedat1' da imamo svojo narodnost devinsko vsaj od leta 600, čes3r nimajo npr. Italijani ali Fran.' cozi ali Angleži ali Nemci a Španci. Vsi ti veliki narodi i0 nastali kasneje z zlivanjem- y če se zavedamo tega, vidimo, ^ naša današnja “majhnost” D tako majhna. — Zato pa sosedje tajijo prav to našo vre0 noto: za staro Karantanijo P1 šejo Avstrijci kot Nemci in c i drugi “mili” slovanski br 1X1310 vijugasta lov preko ceste, da se je bilo pred Vrhovnim državnim sodi- in od Posta.ie do Zuericher (kar težko odločiti, v katerega bi ščem branili njeno prošnjo za .iezera na °be strani je 2 do 3 šel. Pri potovanju v tem letnem priznanje njene zakonitosti in bloke od vodnih kanalov. Ce je .času sem imel ta privilegij, da delovanja. Trdili so, da je Špan- najlepša, je seveda stvar okusa, sem dobil sobo v katerem koli ska KP neodvisna od Moskve in °d takrat se je že marsikaj hotelu. “Bernina” je bilo hotelu da priznava načela demokracije sp^omenilo. Za sedaj za mene ime, katerega sem si izbral. Sel na Churchilla John Turner je jih je prodajala njegova vdova, za $85,000. * Odvetniki Komunistične par- in večstrankarskega sistema. |vei.la za najlepšo, kar sem jih Enrico Berliguer, glavni taj-:videl> Kurfuerstendamm v Za-nik Komunistične partije Itali- hodnem Berlinu. je, in Georges Marchais, glavni Ko sem delal načrte, katero tajnik Komunistične partije ' progo bi vzel v smeri Lurd, sem Francije, sta bila sredi pretek- j se kot iz spanja prebudil in sko-lega tedna na obisku pri Špan- ; raj samega sebe okregal. “Ali skih tovariših, da bi s tem pod- se v Ženevi ne misliš nič usta- s 340,000 prebivalci, ezi na juz- sem noter, se registriral, šel v sobo, odložil kovček in sem bil tako hitro doli mimo blagajne ven, da me je upravnik kar začudeno pogledal. Ženeva,, srednje veliko mesto prle njihova prizadevanja. Sku- viti?” V nekdanjem sedežu paj z vodnikom španske KP Združenih narodov, ki je še da-Santiagom Carrollom sta se jav- nes skoraj tekoče na dnevnih no izjavila za spoštovanje te- novicah, sem se odločil, ustaviti ni konici Ženevskega jezera, na francoski meji, ki je nosilo med dvema vojnama častni naslov sedeža Zveze narod ov. Če- malo. Mahanje z rdečimi zas-! meljnih demokratičnih svobo- 'za en dan. Na voznem redu sem tudi i1 je New Yorvk odvzel t° tavami je tudi naredilo svoje, ščin, človekovih pravic in vlad- se zanimal, kateri čas za odhod mest°, vedno sluzi v precejs ... .. . | Spomnil sem se na svete ure, ki ne vegine, nista pa bila priprav- bi bil najboljši. Drugo jutro o- injo in ne olžijo, sodelujejo s0 jih včasih katoličani prirejali yena obsoditi sedanjo gonjo koli osmih je peljal vlak narav- nt zaPove ujej°* pojasnujejo, na prostorih velesejma, ko so pro^ zagovornikom človekovih nost v Ženevo. Čas se mi je zdel ne oe ajo zme . plapolala župnijska liandeia, ko prav£c v komunističnih državah primeren. Precej pred odhodom “oberi ni n- • u a jG odmevala na vzhodu Evrope, španski ko- vlaka sem bil na postaji z vso obednica misijonskega dopold- venca, ko je množice blagoslav-, beva”, ki jo je v Toronlu po- ijai Gospod v sveti Hostiji. grnil Baragov milijonski krožek bi je prinesla kakih šest stotakov. Bog povrni vsem, ki so da-b in pomagali! Misijonski por. Nekaj misli za postne dni Človek, ki je začel živeti bolj resno v svoji notranjosti, je postal tudi na zunaj mnogo bolj Preprost in skromen. — Ernest Hemingway * “Če sem (o, kar imam, kdo pa ■-'em potem, če zgubim, kar i-mam?” Tako se vprašuje Erick Frcmm. * “Kakšen dobiček je to za človeka, da si pridobi ves svet, pa si uničil življenje?” — Jezus. * “Naučil sem se shajati s tem, kar imam. Vqm, kako je biti Ubcg in vem, kako je biti bogat. Ničesar ni, česar ne bi mogel Spomnil sem se, da so nas vča-j sih učili o katoliškem socialnem nauku, ki je nekoliko več kot negativistično prikazovanje socialnih krivic in ponavljanje komunističnih gesel. Pa na tem velikem zborovanj u o tem nismo slišali ničesar. Kam gremo? Ka/i sta res na svetu samo dva sis-i tema, ki urejata socialna ra-i zmerja med ljudmi? Ali nas je katoličane postalo sram, da si ne upamo povedati javno, kašna načela zastopamo, ali pa tega nauka ne poznamo več. Eno in drugo je porazno. Rešitev človeštva ni ne v kapitalizmu, ne v komunizmu. Kot drugi govornik je nastopil Romeo Malone, Kanadčan italijanskega porekla. Maione je priznan delavec v katoliških vrstah, dober katoličan in socialno čuteč človek. Slabe vtise zborovanja je skušal popraviti, a tudi on ni razvil pozitivnih! smernic katoliškega socialnega! nauka. Treba pa mu je bilo pri-1 Omagovati s pomočjo Njega, ki‘.mati, da je bil odličen govornik bb daje moč.” — Sv. Pavel. za to priliko. * Postna nabirka bo pokazala,! AMERIŠKO DsOMOYINO koliko je to zborovanje koristilo v vsako slovensko in koliko škodovalo, družino v ZDA in Kanat!l por- Ije od devetih zjutraj do mesta Valence, kakih 200 km jugozahodno od Ženeve,” mi pravi sprevodnik. Dober bo, čas je pravi in za enkrat v pravo smer. Tam bom pa že videl, kaj bo z zvezo naprej. Francoska kontrola je bila že kar na sami postaji še v Ženevi. Vlak je vozil ob vznožju francoskih Alp, nato skozi mesto Grenoble. Na določeni postaji, do kamor je ta vlak peljal, sem imel v načrtu, da se najprej pozanimam za nadaljni vlak, potem pa, če bo še kaj časa, bom šel malo po mestu. Mesto je iz-gledalo precej veliko, tudi postaja je bila velika. Ko sem izstopil, sta bila k sreči na istem peronu dva železničarja; šel sem k njima. Francoščina mi je vedno ugajala, do tega, da bi se jo kdaj naučil, vsaj najnujnejše, pa nikoli nisem prišel. Pa je vprašanje sestajalo samo iz dveh besed. Prva “Toulouse” čisto francoska in druga “direct”, če ne čisto francoska, pa internacionalna. Seveda sta me takoj razumela. “No, no,” mi pravi e-den in mi istočasno kaže s prstom na drugi tir na istem peronu in nekaj pravi, kar pa nisem razumel. Dal sem mu zemljevid, ki sem ga imel vedno pri rokah, da bi označil, do kam naj se peljem. Še je imel zemljevid v roki, ko mi je pojasnjeval, kje naj zopet prestopim, ko je privozil vlak na drugem tiru, kamor mi je malo preje kazal s prstom “Paris-Nica” in sem ga sedaj zagotovo razumel, kaj mi je hotel preja povedati, da naj vzamem ta vlak in grem proti jugu nadaljnih 150 km. Avignon je bilo mestu ime, kjer sem zopet prestopil. Tu mi ni bilo treba vprašati, kdaj in odkod vlak pelje naprej, ker vlak je pripeljal skoraj istočasno na sosednji tir kot ta, iz katerega sem stopil, na katerem je pisalo več imen mest, preko katerih je vozil, in nazadnje Toulouse, do kamor sem bil ta dan namenjen. Šest je bila ura, ko sem izstopil v Toulouse. Skoraj v rekordnem času, čeludi sem dvakrat prestopil. Mesto leži že precej na zahodu Evrope in ima še vedno srednje-evrop-ski čas. Sonce je bilo že precej visoko. Mesto mi ni bilo čisto tuje. Pred štirimi leti sem že tu prespal, ko sva bila že takrat z desetletno hčerko namenjena v Lurd. Ko sva odhajala iz Slovenije, nisem bil čisto odločen, da greva in tu bi morala čakati čez noč na zvezo v Lurd. Da bi šla samo tja in takoj nazaj, sva rajši načrt opustila. Imela sva pred seboj še dolgo pot do Londona, kamor sva se hotela zago-viti, da bova pravočasno prišla, da ne zamudiva letala. Tudi tokrat sem tu prespal. Ima okoli pol milijona prebivalcev in je pravo nasprotje od Ženeve, kjer. sem bil še to jutro. Ni ravno podrto in zamazano, pa nisem na prvo roko videl nobene privlačnosti, da bi tratil čas, da bi ga pobliže ogledal. Drugi dan sredi dopoldne sem se odpeljal proti Lurdu. Kmalu so se pokazali Pireneji, ki jih je ravno to noč obelil sneg. (Dalje sledi) železnic niso zanemarile, ampak modernizirale. Medtem ko je zastopnik “Amtraka” pred kratkim izjavil, da ameriške železnice niso naredile že dolgo nobenega napredka, je pa nemški minister za promet ponosno in po pravici povedal: “V vprašanju prometa smo mi 50 let pred Ameriko!” Če je Amerika hotela modernizirati svoje železnice, se je morala obrniti na tuje po pomoč. “Amtrak” si je izposodil za poskus dva japonska vozova najmodernejšega tipa, ki sta sposobna voziti po 130 milj na uro. Ta dva vozova preizkušajo na progi Washington-Boston. Na isti progi preizkušajo tudi eno švedsko lokomotivo, ena francoska elektr©lokomotiva je pa na poti v ZDA. S francosko tovarno je bila že sklenjena pogodba za dobavo pol ducata turbo vlakov. clevelandTo. MALI OGLASI Stanovanje oddajo Trisobno stanovanje oddajo moškemu ali ženski v senklerski okolici. Kličite tel. 881-4787. (39) HIŠA NAPRODAJ s štirimi spalnicami, z aluminijem obita, bungalow tipa, dvojna priključena garaža, polna klet, z rekreacijsko sobo. Dosti posebnosti. EUCLID prvikrat naprodaj, tli leta star zidan ranč, s tremi spalnicami, dvojna priključena garaža. Polna klet. V okolici novih domov. UPSON REALTY UMLA 499 E. 260 St. 731-1070 Odprto od 9. do 9. (39) KUPIM HIŠO za dve družine v okolici Vida. Kličite 851-0548. (39) SOBE ODDAJO štiri neopremljene sobe oddajo dvema odraslima. Mirnim ljudem. Vprašajte na 1176 E. 61 St. apt. št. 3. (1,4,8,11,15,18,22,25 mar.) Parcela v Concordu Lastnik proda parcelo skoraj tri akre 1 miljo od avtoceste 90 za $16,000. Kličite popoldne od 3. do 7. tel. 354-8547. (36) nji meri temu namenu. Poleg tega je še vedno sedež Rdečega križa, sedež organizacije za svetovno zdravje ter Mednarodne delavske organizacije. Prijetno sem bil presenečen, ko sem prišel na cesto, nad či stočo, širokimi cestami, lepimi, čistimi stavbami. Vzel sem dve-urno turo skozi mesto; irna novi in stari del kot vsa druga mesta, nisem pa videl, kar imajo tudi druga mesta — “slum Krasi jo 26 parkov, ki sem jih od teh precej videl. Potem lepe stavbe raznih sedežev, obdane z vrtovi, in vse polno drugih raznih zanimivosti. Veliko več, kar Ijih gre mestu te velikosti. Mesto ima čez 70 bank, mnogo cerkva in kdo bi preštet vse te u-Irarne in zlatarne. Zvečer, ko so se prižgale luči, je bilo mesto še 1 posebno leno. j Zvečer okoli devetih bi bil že 5 lahko odpotoval. Bil je edini ! vlak, ki je vozil dnevno direkt-I no v francosko mesto Toulouse, !samo 150 km od Lurda. Pa, mi ! ni šlo v račun, da bi prespal vso Francijo, ker zjutraj okoli sed- njih. Ko je železniški promet imih, ko gotovo še ne bi bil dan. 'zaradi podražitve gasoiina na-bi bil že v Toulouse. Bil sem za.jrastel, so postale železnice spet in zato konku- V najem Enodružinska hiša z garažo blizu St. Clair Avenue. Vse na novo dekorirano. Kličite po 4. uri popoldne 361-5115. -(39) V najem oddajo Pet sob v 1. nadstropju na St. Clair Avenue in E. 63 St., odraslim. Kličite 432-1324. (x) Amerika mm stroje in potniške vozove Ameriške železniške družbe so prepustile skrb in odgovornost za osebni potniški promet, ko ta ni več prinašal dobička javni družbi “Amtrak”.. rla se trudi za njegovo izboljšanje, za večjo brzino in zanesljivost ter za večjo udobnost potnikov v ODDAJO tri sobe in kopalnico na E. 71 St. blizu St. Clair Ave. odraslim Garaža po želji. Kličite 301-0989 po 5. uri popoldne. (37) FOR RENT Furnished apartment, 4 clean rooms up, share gas bill, $120 a month. Security deposiit. No pets or children. E. 70 Sjt. Clair area. Call 431-7014 evenings. -(37) Help wanted Female OFFICE CLKANINkT Monday thru Friday Call 398-5310 (39) ČIŠČENJE URADOV Od ponedeljka do pdtka Kličite 398-5310 (39) HELP WANTED MALE (podeželje katerekoli države prav ,bolj privlačne tako zainteresiran, da si ga o- j renčno sposobne. 'ZIME NI OPAZITI — V Montrealu v Kanadi imajo pod zemljo zgrajena trgovinska središča, kot je tole na sliki. Desjardins je bile nedavno zgrajeno in je stalo 200 milijonov dolarjev. Tam hi črniti razlike v menjavi letnih časov. DELO DOBI Moški v avto delavnici. Kli- gleda m kot mesta. | S propadom potniškega pro- čite 641-4998 podnevi, zvečer “Imate kaj boljšega, sem ho- meta no železnicah so tovarne p0 7. uri 486-3749. tel vedeti na postaji, da se bom prenehale graditi železniške vo- CITY AUTO FRAME SEB VICE 1 vozil podnevi.” — “Najbolje, zove in drugo opremo- Evrop- 167.21 Broadway ! kar bi moglo biti, je vlak, ki pe- ske države In Japonska svojih f “Dovolj, gospoda!” je siknil Teu f fen bacil in se z roko jezno oprijel meča. “Nisem pravnik, temveč vojak! Ni mi mar starih papirjev, temveč vprašujem za srpodnik in orožje! Nisem zato tu, da poslušam! vaše predloge, ker imam nujnejše opravke. Vojske nam je treba, denarja nam je treba! To nam dajte, potlej pa lahko svobodno postavljate svoje predloge. To pa Ijevino? Ali ni Nikola Zrinjski — čast njegovemu spominu! — zadajal Turkom težke udarce ter naposled slavno preminul pri Sigetu? Saj nismo včeraj imeli prvič sablje v rokah in gospodje generali nas niso učil mečevanja. Ali nismo dali poslednjega novca, zadnje kaplje krvi za našo kraljevino? In četudi smo se na bojišču razdivjali, nam je bil domači zakon vedno svet, kajti mora biti, ker je tako zaukazal brez zakona ni junaštva in brez prejasni gospod namestnik!” je reda ni zmage! A čemu smo se (končal in besno udaril po ša- borili, gospoda slavna? Mar sablji. j mo za peščico zemlje? Ne! Za Plemstvo se je razživelo ka- naše svoboščine smo se borili, kor ogenj. “In kaj smo mi?” “Čemu sabor?” “Ven!” “Tako spoštujete zakon?” Skupščina je vrvela kot razburkano morje. Zdaj zdaj bodo plemiči pognali narodnega komisarja. Draškovič je ujel gospoda Servacija za rokav in mu namignil, naj sede. “Slavna gospoda,” je zagrmel Gregorijanec, trepetajoč od jeze, “treba je imeti čiste račune! in plemstva! Mnogo besed sem slišal, zvedel pa nisem, kako moramo to napraviti. Dovolite, slavni stanovi in redovi, da vam o tem razodenem svojo preprosto misel. Od- za sveto dediščino naših očetov! Zato smo odbijali Turke, zatjo bomo poginili do zadnje kaplje krvi, ker nočemo biti sužnji lažnivega preroka! Vzvišeni gospodje komisarji bi radi podpore, iščejo rok za delo, ljudi za vojsko. Kraljevska svetlost predobro ve, da sc naše zveste kraljevine zmerom izvršile vse tisto, kar je krona od njih zahtevala po redu in zakonu. In kdo daje pomoč za vojsko? Izbor gospode In kdo je glavar le-teh? Ban! A bana nimamo. Brez bana ni ne davkov ne vojske. Prevzvišeni gospod nadškot kaločki je govoril o novi trdnjavi pri Dubovcu. Toda ta, ločitev je vaša. Ali ste že bili, gospoda slavna, bo bolj branila kdaj v hiši belih fratov v Re-j Kranjsko in Štajersko kakor pa metah? Tam počiva pepel naših‘kraljevino Slavonijo. Prevzviše-slavnih banov. Nad grobom jim ni je tudi govoril, kako nas brani bedita zastava in žežlo. Z zasta- tuja najemniška vojsko. Da, bravo so vodili plemstvo v boj, z ni! 2e leta 1566. so se pritožili žezlom pa so vladali in delili poslanci na požunskem saboru, pravico. 'Iško je bilo v starih!kako ti čuvarji uničujejo zem-čaših in tako mora biti tudi zdaj! ]jo, in sabor jim je takrat strogo Kraljevska svetlost nam daje za prepovedal, da bi počeli še kaj glaV&fja bana, da nadomestuje takega. In kako se ta zakon iz- kraljfi. Ban je kraljev namestnik, bali stoji na čelu vojske, ban polnjuje? Tuji konjeniki gonijo svoje konje križem kražem po načeluje s&boru. PrevZvišen. pašnikih naših kmetov. Mar gospod kaločki nadškof nam je niso Uskoki pod vodstvom Tome z žiVo in ognjevito besedo pokazal, kakšne težave čakajo bedne Severoviča uplenili gospodu He-rendiču vsega njegovega premo- ostanke naših slavnih kraljevin, ženja? Kar vprašajte našega ple-nas pokaral, da smo nesložni in menitega Delia, ki so mu čast-da nam za sveto vero in svobo-, niki gospoda Ivana Auersperga ščine plemstva ni mar. Toda to! vzeli vse, kar je imel. Vprašajte nesrečo Čutimo se močneje, ker plemiče iz Moravča, ki vam bojo okušamo že več stoletij. Vsi do povedali, kako so jim hara-naši dedje so junaško odbijali mije opustošili hiše. Branili se pogansko moč. Kaj se nismo že bomo sami, toda pod bansko za-takrat, ko še ni bilo gospodov! stavo! In, slavni stanovi in re-Teuffenbacha in Halleka, sami dovi, mislim, da po gospodih ko-pod zastavo Frankopana in Ala- j misarjih lahko povemo prejas-•piča krepko borili za našo kra- nemu namestniku, da naša pre- AMERIŠKA SLOVENSKA KATOLIŠKA JEDNOTA iNAJSTAREJŠA SLOVENSKA KATOLIŠKA ZAVAROVALNA ORGANIZACIJA V AMERIKI • Mi izdajamo najmodernejše celo-življenske in ustanovne (endowments) certifikate za mladino in odrasle od rojstva do 60. leta; vsote so neomejene nad $1,000. • Naša ugledna bratska organizacija Vam poleg zavaroval nine nudi tudi verske, športne, družabne in druge aktiv n os ti. Pri nas imate, na primer, priložnost udeležbe pri kegljanju, igranju košarke, itd.; nadalje se lahko udeležite plesov, poletnih piknikov, športnih turnej in božičnih prireditev za otroke. • SLOVENCI! PRIDRUŽITE SE SLOVENCEM! • ZAPOMNITE SI — PRI NAS DOBITE OSEBNO POZORNOST! Za podrobnosti in pojasnila stopite takoj v stik s sledečimi tajniki/tajnicami (ali pa pišite v glavni urad: 351-353 N. Chicago SL, Joliet, 111. 60431). JOSEPHINE WINTER, društvo št. 150, Tel. 341-3545 3555 E. 80th Street, Cleveland, Ohio 44105 GIZELLA HOZIAN, društvo it. 170, Tel. 251-2579 1500 Sheridan Road, Wilmette, IH. 60091 ANNE TUSHAR, društvo št 196, TeL 741-0654 P.O. Box 731, Gilbert, Minnesota 55741 jimivrC-T. tajt-i-iarni-i-i-n* -i----* •■**--* .. (MOTHER WAS NEE KAUSEK, THEN KUTA) Nova pogrebnica Mrs. Suzan Zak je dne 9. novembra 1976 postala licencirana pogrebnica potem, ko je dovršila predpisano dveletno vajeništvo. Susan je hči Mr. in Mrs. Walter Kuta, ki sta do pred nedavnim bivala v Pittsburghu, Pa., sedaj pa živita v Floridi. Graduirala je z Elizabeth Seton višje šole v Pittsburghu; z Mt. Aloysius Jr. kolegija v Cusson, Pa., kjer je prejela red v Home Economics, in s Seton Hill kolegija v Greensburgu, Pa., kjer je dobila red v znanstvu in poučevanju ekonomike v gospodinjstvu. Poučevala je v Pittsburghu od leta 1967 do leta 1969,, ko se je poročila. Njen soprog Ženo izhaja iz pionirske Zakrajškovega družine in je že četrtega rodu. Imata dve mali hčerkici. K uspehu v poklicu iskreno čestitamo novi podjetnici, in smo gotovi, da bosta z možem častno in dostojanstveno vodila podjetje, i i ' i katerega je ustanovil njegov pra-stari oče! ZAK FUNERAL HOME 6016 St. (lair Ave. 361-3113 pokoma in vedno zvesta kraljevina zelo obžaluje, ker nima za-komitega namestnika kraljeve oblasti. Da se bo pod bansko | zastavo še naprej borila proti J sovražniku, toda dokler ne bo postavljen nov ban, se želji, gospodov komisarjev v resnici ne more odzvati!” “Tako, tako!” je vzklikalo številno plemstvo. Draškovič je bled in zmeden pohitel k Ala-piču ter ga rotil, naj skupščino pomiri. (Dalje prihodnjič) ZA SMEH “Ali ti je kaj ostalo, ko si z ženino doto poravnal dolgove?” “Je ... žena.” m Janez je sklenil, da se bo pred poroko skopal. Šel je v javno kopališče. Ker so bile vse kabine zasedene, je moral čakati in je razmišljal: “Neverjetno, koliko ljudi se danes ženi!” PRIJATELJA — Posnetek zajčka in njegovega lastnika je navdušil ocenjevalce na National 4-H fotografski razstavi v Washingtonu, D.C., in so ga določili za nagrado. MRAZ GLAVNI SOVRAŽNIK — Ameriški vojak v Južni Koreji se je zavaroval proti mrazu tekom vojaških vaj v bližini demilitariziranega pasu med obema deloma Koreje. Kje si moja ljuba mama, kje je mili Tvoj obraz, kje! je Tvoja skrbna roka, ki je delaia za nas. OB DEVETI OBLETNICI ODKAR JE V GOSPODU PREMINULA NASA LJUBLJENA, NEPOZABNA MAMA, SESTRA IN TETA mn craiM rojena FILIPČIČ' Izdihnila je svojo plemenito dušo dne 8. marca 1968. Devet let 'je že minilo, kar Tebe od nikoder ni; le v Bogu mirno zdaj počivaj, iii sveti raj na veke uživaj. Žalujoči: DRUŽINA Cleveland, O. 8. marca 1977. ČE SE SELITE Izpolnite ta odrezek in ga nam takoj pošljite. Ni potrebno, da nam pišete pismo. Naslove menjamo dvakrat tedensko. Navedba starega naslova je nujna AMERIŠKA DOMOVINA 6117 St Clair Ave. Moj stari naslov: ii Cleveland, Ohio 4410? /( ■••••••••■•••»•••■•••a* iaaaa.*.»«»»aaa a aaaai Moj novi naslov: ... a^aaaaaa-aaw'aaaa*#*' 4aaa-aaaaa»aaaaaaaaaaa»»aaaaaa*aaaaa»««aa«*««aa«< MOJE IME: >aaaa • a • »avaattai aaaaaaaa«aaaa< PROSIMO, PIŠITE RAZLOČNO 0RMN0VA POGREBNA ZAVODA 1053 East 62 F 170)0 Lake SL:, 431-2088 531-6306 GRDINGVA TRGOVINA S POHIŠTVOM 15301 Waterloo Road 531-1235 Jr Dragi naročniki! Tiste, ki prejemate Ameriško Domovino po pošti, lepo prosimo, da nam vsaj dva tedna pred selitvijo sporočite svoj novi naslov. Tako boste list nepretrgoma redno prejemali, nam pa boste prihranili poštne stroške, kateri znašajo sedaj po 25 centov za vsako vrnjeno številko. Najlepša hvala za tozadevno sodelovanje! Uprava