19. štev.
V Kranju, dne 8. maja 1914.
XV. leto.
GOREN
Političen in gospodarska list.
Stane za Kranj z dostavljanjem na dom 4 K, po poŠti za celo leto 4 K, za pol leta 2 K, za Nemčijo 4 marke, za Ameriko 2 dolajua—posamezne številke po 10 vin. — Na naročbe brez na/^t!le/Vsp?*n* ozira. — Uredništvo in upravništvo je v hiši Jrefc 173.' — Izdajatelj: Tiskovno društvo v Kranju. — Odgovorni urednik: Lavoslav Novak — Hokopisi naj se ne pošiljajo prepozno.
Izhaja vsak petek : ob petih zvečer :
Inserati se računajo za celo stran BO K, za pol strani 30 K, u četrt strani 20 K. Inserati se plačujejo naprej. Za manjša oznanila m plačuje za petit-vrsto 10 vin., če se tiska enkrat, za večkrat znaten popuurt.' — Upravništvn naj se blagovolijo pošiljati naročnina, reklamacije, oznanila, sploh vse upravne zadeve, uredništvu pa dopisi in novice. — Dopisi naj s« izvolijo frankirati. — Rokopisi se ne vračajo.
Lahi brenče.
Vsled trozveze smo avstrijski Jugoslovani med dvema mlinskima kamnoma. Nemec in Lah se vtikata v notranje zadeve naše države in tu meljeta za-se. V Trstu hočeta oba imeti včliki mlin. Tam mora biti iztočišče nemških železnic, tam žarišče laške kulture. Obema so pa na poti ondi bivajoči Slovani. Zato se vezeta med seboj, da bi zmlela najprej te.
Zadnji čas postajajo Lahi nervozno nasilni. Jezi jih, da se avstrijska vlada še pomišlja, če naj bi jim položila primorske Jugoslovane na krožnik. In ker naša vlada vkljub sestanku v Opatiji še vedno noče dati Neodrešencem laškega vseučilišča v Trstu s § 14., so Lahi onstran Idrijce začeli izzivati in kričati: „Dol z Avstrijo!"
Izzivati so začeli Lahi najprej na tržaški trgovski šoli Revoltelli. Hrvaškim dijakom so prepovedali govoriti v domačem jeziku. Ko se jim niso pokorili, so jih vrgli iz šole in nabili. Dunajsko jugoslovansko dijaštvo se je potegnilo za preganjane svojce in je napravilo demonstracijski sprevod z vseučilišča pred državno zbornico. Ogorčenje je raslo povsod, ko so se ponavljali napadi po ulicah na naše ljudi v Trstu. Dne 1. majnika so tržaški Lahi z vso surovostjo napadli sprevod slovanskih delavcev. V nastalih pretepih je bilo veliko Slovanov ranjenih, mnogo napadalcev pa zaprtih. Ranjena sta bila v Trstu pa tudi dva Laha in to je dalo povod, da je vsa mladina laškega kraljestva začela brenčati.
Državna poslanca Colaiani in Barzilai sta napravila v Rimu na vseučilišču protestni shod akademične mladine. Colaiani, ki je pred kratkim imel shod v dozdaj še avstrijskem Trstu, je v Rimu grozno hujskal zoper Avstrijo in posebno zoper Jugoslovane. Iredentično društvo »Trento e Trieste" je poskrbelo, da se je plamen za Trst raznesel po vsi Italiji. Poroča se, da se vrste po vseh večjih italijanskih mestih shodi, na katerih se kliče .Abasso Austria!" .Abasso i Slavil"
Karabinieri razganjajo demonstrante, streljajo na nje z revolverji in jim jemljejo zastave. V Rimu je bil v nevarnosti avstrijski konzulat.
To je neslišana predrznost. Da so Lahi naši zavezniki le iz sebičnosti, je znano. Če pa zdaj naenkrat odlagajo prijateljsko krinko, se kaže, da nekaj iščejo. Lahe pete srbe. Naj pazijo! S srčno krvjo bomo Avstrijci in zlasti Slovenci branili naš Trst.
Uredba občinskih vaških in
gospodarskih potov.
i.
Županstva oz. občinske odbore čaka v bližnji pribodnjosti važno, odgovorno, pa jako sitno delo — uredba občinskih, vaških in gospodarskih potov.
Novi cestni zakon zahteva v § 11.:
V vsaki občini naj se sestavi seznam občinskih cest in občinskih potov ter vaških in gospodarskih potov.
Prvi seznam naj napravi županstvo, poslužujoč se nepristranskih veščakov in uporabljajoč katastralne mape, v enem letu po razglasitvi tega zakona."
Toraj je prvi predpogoj, da se ti seznami morajo sestaviti, dobro vedeti, katera pot je po novi postavi: vaška alf gospodarska poi.
Občinske ceste in pota. §3. cestnega zakona se glasi: „Občinske ceste in pota so one javne ceste in javna pota, ki vežejo večja ozemlja v občini sami ali posredujejo zvezo s posebno važnimi cestami ali s sosed' ni m i občinami." — To besedilo je treba dobro pretehtati in premisliti, ali se da obrniti na pot, o kateri sodiš, da ima potrebne postavne znake občinske poti.
Vaška pota. O teh govori § 4: .Vaška pota so ona javna pota, ki vežejo posamne vasi med seboj ali z državnimi, deželnimi cestami, občinskimi cestami ali občinskimi poti, železni-
cami, jezeri, rekami, potoki ali s takimi predmeti, ki morajo biti dostopni vsem, ali več vaščanom.
Gospodarska pota — so po §5. — ona .javna pota, po katerih sme hoditi vsakdo in jih uporabljati vsakdo, v kolikor gre za krajevno običajni promet, a so za javni splošni promet le majhnega pomena in koristijo pretežno po-samnim osebam ali posamnim delom občine.
Med gospodarska pota spadajo posebno tudi poljska in gozdna pota, ako niso zasebna last."
Kakšen je razloček med starim in novim cestnim zakonom? Stari cestni zakon ne pozna nič vaških in gospodarskih potov. Postava se za taka pota ni nič brigala, ampak tisti, ki so jih rabili, so morali sami skrbeti, da so jih popravljali. Če kak nagajivec ali zaspanec take poti ni hotel popraviti, se mu ni moglo postavnim potom do živega, morali so drugi zavoljo zanikr-nežev trpeti. V tem oziru pomeni novi zakon napredek k boljšemu. Stari cestni zakon pozna poleg deželnih samo občinske ceste in občinska pota. Tozadevni § 4. se je glasil: .Občinske ceste in občinske poti so tiste javne, v nobeno drugo vrsto cest spadajoče ceste in poti, ki posredujejo javni promet znotraj občine ali s sosednimi občinami ali važnimi cestami." — In § 6.: .Nejavne poti, katere rabijo in morajo vzdrževati zasebniki, ne spadajo v ta zakon. Med ie poti se aicjcjo poiebiio tudi otte> poljske ta gozdne poti, katere sicer večje, toda določeno število upravičencev rabi izključno le za-se." Tako stari cestni zakon, ki ni več v veljavi. Ako se besedili obeh zakonov primerjati, se lahko opazi, da se je prej pod .občinsko pot" spravilo lahko več, kakor se bo sedaj. Tako so se vaška pota štela večinoma za občinska. To je bilo tudi potrebno, da se je potom občinskega odbora lažje doseglo kako razdelitev ali popravilo ceste. Marsikatera taka pot, katero se je imelo dosedaj za občinsko, v prihodnje ne bo več občinska.
Ali je pa kaj ležeče na tem, kako se kaka pot imenuje? Brez dvoma je pač vse jedno,
PObLISTEK.
Luterani v Kranju.
Spisal A. Koblar. (Konec.)
Škof Tomaž Hren, fino izobražen, energičen mož in izvrsten govornik, je postal vodja katoliške stranke v deželnem zboru in je imel ondi z luteranskimi deželjani sprva precej ostre nastopa. Govoril in pisal je Hren v lepi slovenščini. Na prižnicah in po hišah so imeli njegovi govori čudovit vpliv: luterani so trumoma prestopali v katoliško cerkev. Najbolj je pa Hren delovrl kot načelnik reformacijski komisiji. V malo letih je prepotoval vso deželo, jo očistil krivovercev in katoličanom vrnil od Iuteranov ugrabljene in razsvečene cerkve. Dne ll.febru-varja i. 1601. je prišla komisija v Kranj. Tisti dan je imela tu opraviti s Križejem Mikušem, katerega so ljudje imenovali .Lutra s Križa", in čigar sinovi so prejšnjo noč umorili pobožnega katoliškega meščana Lovretiča. Drugi dan je škof Hren imel govor v Kranju pred zbranimi luterani v hiši Mihaela Harrerja. Vsi poslušalci, razen dveh, so prisegli, da se odpovedo krivi veri in postanejo katoličani. Potem je šla komisija v Tržič, kjer so se tudi vsi izpreobrnili. Dne 14. fe-bruvarja se je škof vrnil v Kranj in je tu, po odhodu vikarja Treiberja, ki je šel za župnika v Trebnje, postavil za vikarja in slovesno vpeljal
v cerkev (investiral) jako inteligentnega moža, Ivana Friderika Klemena, ki je pozneje kot vikar v Kranju opravljal tudi službo škofovskega tajnika in je 1. 1606. postal gorenjski naddijakon za ljubljansko škofijo. Dne 17. februvarja 1601. so v Kranju na trgu pri .prangarju" sežgali lu-terske knjige. Škof je nato obiskal druge kraje po Gorenjskem, v Begunjah je s smodnikom razstrelil luteranski tempelj, dne 21. marca se je pa vrnil v Kranj, kjer so zvestobo katoliški veri prisegle tudi luteranske Kranjice. Hren je zapisal v svoj dnevnik: .Bogu bodi hvala, Kranj je postal zopet katoliški t" V mesto sta se vrnila red in mir in začelo je kliti veselo katoliško življenje. V kratkem času se je v deželi 40.000 Iuteranov vrnilo v katoliško cerkev. Kranj je obiskal škof Hren potem dne 17. septembra 1. 1606. in je tu birmal 800 otrok, potem je imel tu vizitacijo in birmo tudi 1. 1611.
Le semtertja je pozneje še kdo prišel glede vere motit kranjske meščane. L. 1609. se je včasih po noči v mesto priplazil bivši učitelj Ivan Dax, ki je tačas bival pri karlovškem stotniku Juriju Gušiču v Poganicah. Vlada ga je ukazala zapreti.
Ko se je Kranj pokatoličanil, so bolj prijazne postale razmere med kranjskim mestnim svetom in ljubljanskim škofom. Dne 19. aprila 1605 je pisal mestni svet škofu Hrenu, da so zaradi vere že poslali nadvojvodi na dvor ugodno poročilo, katero je nesel tja meščan Ivan Jamnik, in so prosili škofa, naj podpira njihovo prošnjo
v deželnem zboru in naj zlasti posreduje pri deželnem glavarju za dovoljenje podpore, ker obmestni zid razpada in bi radi naložili tujim trgovcem, ki potujejo skozi mesto, neko naklado, da bi mogli ž njo popraviti mesto in cerkev. Znamenite so besede na koncu pisma: .Hočemo Vam biti pokorne ovčice in Boga prositi, da Vas še dolgo ohrani pri življenju."
Škof Hren pa ni samo podpiral Kranjcev v deželnem zboru, ampak tudi pri nadvojvodi, kateremu je pisal 30. junija 1605 tole pismo: .Starodavno in za Ljubljano naše najimenitnejše mesto, Kranj, ki je baje najstarejše mesto na Kranjskem in mu je podeljen grb rdečega orla, potrebuje podpore. Za časa luteranstva se je slabo gospodarilo, tako da so zelo poškodovani in poprave potrebni mestni stolpi, zid okoli mesta, mestna vrata, posebno pa župna cerkev in orgije v njej Reformacijska komisija se je prepričala, da so Kranjci sedaj, hvala Bogu, zopet vsi katoliški. Navadni davki ne zadostujejo za popravo mesta. Veliko breme je za meščane, ker morajo nositi vodo iz Save in iz Kokre. Naj se jim tedaj dovoli, da bodo pobirali naklado od trgovcev, potujočih skozi mesto, in sicer od vsakega voza po 4 krajcarje, od tovora pa po 1 petak."
Deželnemu glavarju je pa pisal škof Hren: .Zadevo Kranjcev glede naklade sem priporočil tudi nadvojvodinji Mariji. Priporočite tudi Vi nadvojvodi, da se bo naklada dovolila. Za te uboge ovčice sem dolžen dati ne samo svoje ubogo
kako pot krstimo, samo, da je dobra; ali nekaj drugega je. Nova postava določuje, da občinska pota vzdržuje občina, vaška in gospodarska pa vdeleženci.
Pravzaprav ni v postavi nič novega. Že ime pove", če je pot občinska, jo mora oskrbovati občina Ta določba je stala tudi v starem cestnem zakonu, ampak — vsaj na deželi — ae večinoma ni izvrševala. Četudi je bilo v občini več občinskih potov in cesta, ni skrbel in plačeval zanjo občinski odbor, ampak vdeleženci sami. Sedaj se obeta, da bo morala občinska pota vzdrževati jednakomerno cela občina, kakor n. pr. občina vzdržuje vse iole v občini.
Če se to res izpelje, kar veleva zakon in ne ostane pri starem, se bo povzročil velik preobrat za občinske ceste same, za prizadete gospodarje, pa tudi za občinsko blagajno.
Zato smo rekli zgoraj, da se gre tukaj za kočljivo, za voditelje občine jako sitno namero. Dočim bodo v prihodnje vaška in gospodarska pota morali popravljati še zmeraj tisti, kijih rabijo, — bodo občinske ceste popravljali vsi občani, tudi taki, ki jih ne rabijo. Iz tega je razvidno, kako važen je vže seznam vseh potov v občini glede na to, v katero vrsto se kaka pot zapiše. Ker se gre tu za delo in denar, ni čudo, če se je vže po nekaterih občinah vzdignil hrup in vrišč takoj, ko so se dela lotili, tako da je vsa ta zadeva pravo sršenovo gnezdo. Zato je nujno potrebno, da se občinski odborniki, pa tudi v obče gospodarji, seznanijo s postavnimi določili novega cestnega zakona in razmišljajo o tem, kako bi se ta reč vzela v roke, da se bo pametno uredila, privedla k zboljšanju potov, pa kolikor mogoče brez vznemirjanja občanov.
Več o tem prihodnjič. Oglasi naj se pa še kdo drugi. , J. M.
DOPISI.
Iz Šenčurja. Na Miljah je dne 26. aprila pogorelo do tal poslopje Jožefu Poharju. Zavarovan je bil za 2300 K. Ker mu je pogorela vsa obleka in pohištvo, kakor tudi živila, ima jako občutno škodo. Kako je ogenj nastal, ne ve nihče. Požarne brambe ni bilo nobene. —Igra »Zaklad", ki se je ponovila v Šenčurju na Jurjevo, je prav dobro uspela. Kakor prvič, so tudi sedaj igralci izborno rešili svoje vloge. Udeležba je bila prav obilna. Lepo pomladansko vreme je privabilo precej odlične gospode iz Kranja. — Poročil se je dne 6. maja v šcnčurski župni cerkvi Anton Umnik, posestnik, občinski odbornik in prednik mladeniške Marijine družbe, z gospodično Anico Erbežnik iz Krtine. Vrlemu našemu pristašu kličemo : Bilo srečno!
Cerklje. Desetletnica župnikovanja g. Do-linarja pri nas je uspela nadvse svečano. Že v soboto dne 2. maja zvečer so priredile organizacije: Orel, požarna bramba iz Cerkelj in Zg. Brnika, izobraževalno društvo,  Marijina dekliška
premoženje, ampak tudi svojo kri in svoje življenje. Mestni stolpi v Kranju so deloma že skupaj padli. Nekdaj so imeli cevi, po katerih je tekla voda iz Save v mesto. Sedaj v Kranju nimajo več vode, ampak samo vino. Vodno dvigalo je propadlo in morajo vodo tovoriti iz Save in Kokre, ali pa jo nositi na glavi. Kaj bi bilo, ako bi nastal požar! Mestni svet je sedaj že ves katoliški. Radi bi popravili meščani vodovod in mestno obzidje. Tudi organistu bi radi priskrbeli stalno službo. Naj se jim tedaj dovoli naklada." Nadvojvoda Ferdinand je 5. septembra 1609 dovolil Kranjcem mitnico z določbo, da so smeli tirjati od vsakega voza po 1 petak, od vsakega tovora pa po 2 črna vinarja.
Pomoči so potrebovali Kranjci od škofa Hrena tudi 1. 1625., ko so mu pisali dne 4. decembra to-le: .Zavoljo naših grehov nas je zadela šiba božja. Kuga strašno razsaja po mestu. Prejeli smo Vaše tolažilno pismo z dne 17. novembra. Prosimo Boga in Mater božjo in vse svetnike, da bi bili rešeni hude morilke. Velika Sava je odnesla most pod mestom. Z one strani ne dobivamo nič živeža. Tudi ne moremo iti po les v naš starodavni gozd v Besnico. Bodite nam naklonjeni in pomagajte nam, da se bode mogel napraviti zopet nov most."
(Porabil sem za ta spis razen tiskanih virov tudi deželni arhiv v Rudolfinu in škofijski arhiv v Ljubljani ter župni arhiv v Kranju. — Pisatelj.)
družba, med pokanjem topičev in čarobno bengalično razsvetljavo, sijajno podoknico. Mešani pevski zbor je zapel slavnosti primerni pesmi. V imenu zastopnikov občine je pozdravil slavljenca cerkljanski župan g. Koritnik. V nedeljo popoldne pa je bila mogočna dvorana .Ljudskega doma" nabito polna občinstva iz domače in sosednih župnij. Po prepevanju dornorodnih pesmij je pozdravila članica Marijine družbe g. župnika, po-vdarjajoč njegove zasluge v kratki dobi desetih let za povzdigo dušne in telesne blaginje žup-Ijanov v izbranih besedah. Prihitele so povzdignit slavnost tudi vrle tamburašinje iz Smlednika, ki so s svojim proizvajanjem vzbujale splošno pozornost. Tudi igra .Skrivnostna zaroka" je vse zadovoljila. Pripomni se še, da so bile Cerklje v nedeljo v zastavah.
Zgornji Brnik. V našo vas smo dobili v zadnjem času gramofon. Pravijo, da se najlepše glasi iz njega tista pesem, kako se mož in žena kregata. Naj bi ta gramofonar, ki hvali v svojih .cajtengah" cerkljansko orožništvo kot .marljivo", še vprašal .marljivega" orožnika Furiana, če mu je znano, ali je bila poštarica M. Mesojedec iz Komende dne 19. januvarja 1.1. popoludne v svojem uradu, in kaj je imela opraviti isto popoludne in potem v Adergasu in Cerkljah in kaj je imel posla orožnik Furlan v Komendi. Sploh pa je pohvala cerkljanskega orožništva v liberalnem listu nam jako dobro došla, ker osvetljuje jasno vse, o čemur so nekateri le domnevali, a je bilo znano natančnejšim opazovalcem. Le naprej!
Smlednik. — Lepo Finžgarjevo igro: Divji lovec" ponavljamo v neieljo 10. maja. Komur še ni bilo mogoče videti te igre, naj ne zamudi te prilike.
Iz Goric. Mladeniška Marijanska kongre-gacija je 26. aprila ponovila igri „Sinovo maščevanje" in burko „Za letovišče". Tudi topot so pokazali naši vrli fantje svoje lepe zmožnosti, zato so tudi žeii vsestransko pohvalo. Vsak igralec je bil kos svoji na'ogi, posebno pa je ugajal Kozmek, ki je s svojim nastopom izvrstno pogodil grajskega valpeta. Burka pa je tudi zdaj ob vsaki točki izvabljala prisrčen in neprisiljen smeh. Na tem mestu bodi izrečena tudi prisrčna zahvala blagi rodbini Klemenčevi, ki prepušča za predstave biezplačno svoje obširne prostore.
Gorje-Bled. Dne 3. maja smo imeli v cerkveni dvorani lepo obiskan delavski shod. Predsedoval mu je tajnik naše skupine .Jugoslovanske Strokovne Zveze" Andrej Slamnik. Govorila sta gg. dr. Ivan Zajec iz Ljubljane o .Jugsl. Strokovni Zvezi", o pomenu te lepe naše organizacije, o njenih bojih in napredku. To je delavska in krščanska organizacija. Zavzela je poslušalce Tolstojeva pripovedka z naukom: Brez očeta in matere bodo živeli, brez milosti in pomoči božje ne morejo živeti. — Gospod poslanec Piber je govoril o delavskem zavarovanju in zavarovalnicah, omenjal je dobičke in dividende, katerih večino od nas odneso tuje židovske družbe. Omenil je svoj predlog v deželni zbornici, naj vse zavarovanje prevzameta država in dežela kot monopol. Država starostno, socialno; dežela proti ognju in uimam. Naposled so se sklenile sledeče resolucije: Shod krščanskega delavstva v Gorjah poživlja poslance, naj v državnem zboru nadaljujejo započeto delo za starostno zavarovanje, ki je eminentno socialnega pomena za naše delavstvo. Delavci, zbrani na shodu 3. maja, z ozirom na razne težkoče in krivice, ki se jim gode pri zavarovalnici zoper nezgode v Trstu, prosijo vse merodajne faktorje, naj delujejo z vsemi močmi na to, da se zavarovalnica proti nezgodam premesti čimpreje v Ljubljano. Delavstvo, zbrano na shodu v Gorjah, uvažuje žalostni položaj posameznih delavcev, zlasti družinskih očetov ob bolezni, prosi in stavi predlog, da se mu ob času bolezni zagotovi tudi zdravniško pomoč pri posameznih skupinah, kateri te ugodnosti ne uživajo, pri kaki drugi bolniški blagajni.
POLITIČNI PREGLED.
Prestolonaslednik Franc Ferdinand se
bo udeležil vojaških vaj v Bosni koncem meseca junija.
Na Reki so izvolili za novega župana svetovalca Corosacza, ker prej izvoljenega župana cesar ni potrdil.
V Trstu je državni poslanec Colaiani iz Italije imel med zbranimi iredentovci govor, v katerem je hvalisal Italijo, kako je bogata, in kako se ljudem tam dobro godi. Ko bi kak srbski poslanec iz Belgrada prišel v Ljubljano.. .
V Trstu so Italijani dne 1. majnika pri slavnostnem obhodu slovenskih delavcev klicali .Dol sščavi!", .Dol z Avstrijo"! .Živela Italija'! Presite polentarje naj bi Avstrija poslala čez mejo, da bi jih Italija živila.
Naval na hrvaško obal. Madjari so že dobili potrjen zakon, da bodo smeli razlaščevati, Hrvatom jemati in sebi prisvajati, hrvaško morsko obal.
Spomin Zrinskega in Frankopana so
zadnji teden po raznih hrvaških mestih demonstrativno proslavljali. Mladina je bila v ognju.
V Mariboru je nemško politično društvo sklenilo, da bo zahtevalo odstranitev slovenskih profesorjev, ki poučujejo tudi nemške otroke, zlasti bodoče učiteljice. Predrznost Nemcev narašča od dne do dne.
Na Tirolskem so se zvršile nove deželno-zborske volitve za katoličane prav ugodno. Izvoljenih je bilo 31 nemških krščanskih socijalcev, 13 konservativcev, 9 nemških liberalcev, 1 nemški socijalni demokrat in 11 italijanskih katoličanov.
Na Dunaju so napravili češki .Sokoli" v okraju Favonten slavnost. Nemški nacijonalci so pa proti njim naredili protestni shod. Začel se je dirindaj in policija je lovila Čehe in Nemce.
V Pragi so narodni socijalci ob majskem obhodu priredili demonstracijo proti Mladočehom.
črna Gora. Državni proračun izkazuje 3,160.000 kron primankljaja, kar je za Črno Goro zelo veliko.
V Belgradu se bode letos v oktobru otvo-rila na vseučilišču medicinska fakulteta.
Srbija. Sklenil se je konkordat med Srbijo in sveto stolico. Za katoliškega nadškofa v Belgradu bo baje imenovan neki prelat iz Slavonije. Za duhovnike bo pa vlada večinoma nastavljala glagoljaše iz Dalmacije.
čudno l Iz Belgrada poročajo, da za službe v katoliških župnijah v Novi Srbiji prosi več katoliških duhovnov iz Dalmacije, in da je vlada pripravljena te prošnje uslišati, ker prosilci znajo hrvaško in — laško.
Angleško brodovje, ki je prišlo v Trst dne 4. t. m., ostane ondi do 18. majnika in bo obiskalo tudi Reko in Pulj.
V Rusiji je car zopet izdal ukaz za poiz-kusno mobilizacijo v dveh okrajih in vpoklicanje rezervnikov v dveh drugih okrajih.
Ruska duma je odklonila proračun in bo zaradi tega najbrže razpuščena.
Turčija. Ker namerava Grčija blokirati Dar-danele, ako ji Turčija ne odstopi dveh otokov kot odškodnino za izpraznjeni Epir, je nastala med Turčijo in Grčijo nova napetost.
Na Kitajskem imajo republiko, ki pa ni drugega, kakor najhujša samovlada. Postavoda-jalni zastopi nimajo skoro nobene oblasti. Sprejete zakone jim vlada sme vračati v zopetni pretres, četudi jih je sklenila dvetretjinska večina. Samo predsednik republike ima pravico nastavljati uradnike in častnike, napovedovati vojno in sklepati mir.
NOVIČAR. a
Dr. Anton Dermota, odvetnik, rojen v Železnikih, je umrl dne 3. maja v Gorici. Bil je talent in blagega srca. Ko je študiral v Pragi, je bil par let dopisnik .Slov. Lista" in je širil v Železnikih krščanski socializem, potem je dobil stik z Masarvkom in je postal liberalec. Nato je bil socijalni demokrat in je kot vodja te stranke dvakrat kandidiral na Gorenjskem ter izdajal .Naše Zapiske". Ko je uvidel, da se mu bliža smrt in da so nebesa le ene, se je pa vrnil k veri svojih starišev in je začel hoditi v cerkev. Ker je nazadnje omahnil na katoliško stran, .SI. Narod" kar besni in pravi, da se je dr. Dermota .potapljajoč se" oprijel bilke, katoliške cerkve, a le zato, ker bolan človek sploh nima nobenega prepričanja, kakor ga oboleli Levstik ni imel, ki je tudi zadnji čas življenja hodil v cerkev. Liberalci imajo res trde kremplje! Gorje mu, kdor jim pravi čas ne uide!
Z belokranjsko železnico bo začrtala nemška kultura prvo brazdo v deviško zemljo. Krajevna imena ob novi progi so ponemčena, ali vsaj nemški spakedrana. Sprevodniki bodo naznanjali tujcem, da so prišli*v Wirtschendorf itd., dokler se ne bodo na tej pristno slovenski zemlji naselili v večjem številu nemški železniški uradniki in zahtevali nemške šole. Z deljenimi čustvi pri teh razmerah pozdravljamo Slovenci vsak novi vlak, ker moramo za košček gospodarskega napredka žrtvovati kos narodnega bitja. Potrebujemo čilih in modrih poslancev, ki naj nim branijo narodne pravice.
Zmota na zmoto. Socijalni demokrati so pričakovali, da jih bo rešil vseh težav in odprl zemeljski raj marksizem. Še celo liberalci so se klanjali temu bogu in sklepali zveze z rdečkarji. Te dni je pa pisal »Slov. Narod": .Socijalna demokracija je prišla do spoznanja, da je bistvo vsega marksizma — zmota." Ali ni to grozno? Toliko boja za eno zmoto 1
Splitski župan pred sodiščem v Celovcu. Po slovanskih zmagah na Balkanu so izražali Dalmatinci svoje veselje v prirejenih slav-nostih. Tudi v Splitu je bila taka slavnost, na kateri je govoril mestni župan Katalinič. Policija je tačas med Jugoslovani povsod vohala veleiz-dajo in tako se je tudi komisarju Peršiču zdelo, da je Katalinič govoril veleizdajski, češ da bodo Srbi prišli osvobodit Dalmatince. Sodišče pa ni moglo dobiti prepričanja, da je Peršič prav slišal, kaj je bilo na tistem shodu govorjeno, in je zato Kataliniča in Šegoviča obtožbe oprostilo. Branitelj obtožencu je bil dr. Tavčar. Razprava se je vršila večinoma v nemškem jeziku.
priloga „Gortn)eu" jjtt. 19 Ig 1» 1914
Dober začetek. Dne 28. aprila letos je poročal »Dan" to-le: „Po raznih slovenskih gostilnah v celjski okolici se ne vidi nikjer Ciril-Metodovih nabiralnikov in tudi vžigalic ne. Tata se ne dobi nobenega naprednega časopisja, ampak ptujsko cunjo, .Štajerca'. Toči se samo nemško pivo, kakor da bi slovenskega ne bilo." Tako je bila 28. aprila razširjena nemškutarija v bližnji soseščini naprednega kolovodje dr. Kukovca, pri Celju, kjer ima družba sv. Cirila in Metoda že več let dobro plačanega potovalnega učitelja. -— Štiri dni pozneje je pa .Dan" že pritresel veselo novico: „Slovenska napredna politika se pričenja pripravljati za novo obsežno politično akcijo po vsem Spodnjem Štajerju ... Dozdeva se nam, da se spušča v stran priseljevanje slovenskega elementa v naša nemčurska gnezda. Temu moramo posvetiti v bodoče našo nedeljeno pozornost." — Ali ni to imenitno? Na-prednjaki, to so kaveljni! Ti bodo rešili ubogo Slovenijo. Se že pričenjajo pripravljati.
V Ljubljani so vsled novih deželnih doklad nekateri hišni posestniki neizmerno povišali na-jemščino in zahtevajo mnogo več, kakor znašajo doklade. Ti posestniki so večinoma liberalci, pišejo pa liberalni časniki, da so doklade zvišali le klerikalci v deželnem zboru.
.Jugoslavija". V Pragi so razdrli jugoslovanski dijaki vsa svoja dosedanja društva in so osnovali skupno društvo .Jugoslavija". Vlada pravil tega društva ni odobrila in tako so on-dotni dijaki brez društvene organizacije.
Za istrski deželni zbor se bližajo volitve. Politično društvo za Hrvate in Slovence v Istri je že določilo kandidate.
Preč. g. Janez Nagode, dekan v Trebnjem, je umrl in bo jutri ob Vi 11 pokopan.
Duhovniške vesti. Č. g. Andrej Zaman, župnik v Šmarjeti, je postal knšk. duhovni svetnik. — Župnijo Sostro je dobil č. g. Martin Poljak, župnik v Ajdovcu.
Učiteljske vesti. Imenovani so gg.: Karel Jeretina za učitelja v Domžalah, Franc Petrič za učitelja v Ljubljani, Terezija Vranic za učiteljico na Bohinjski Bistrici, Avgust Minkuš za naduči-telja v Lešah. Premeščena sta: Leopold Ažman iz Žabnice v Sodražico, Marija Žgur s Trate v Radomlje.
Slomškova podružnica za Gorenjsko
priredi zborovanje dne 14. maja ob 2. uri popoldne v Škofji-Loki, v prostorih tamošnje ljudske šole. O temi: .Kaj povzdiga ugled katoliškega učiteljstva", bo referirala učiteljica gdč. Ivanka Cegnar. — Prosi se zanesljive in obilne udeležbe tako od strani p. n članov učiteljstva, kakor p. n. članov dnn6vrifirtvP td? dr«gfti<%fiitdj&ffl >p*rifa-' teljev. — Predsednik.
Najdeno. Zadnji ponedeljek je bilo v Kranju na trgu najdeno blago za obleke. Dobi se pri Jožefu Zevniku v Dvorjah, p. Cerklje.
Človeško okostje. V pristavi g. Fr. Sajo-vica v Kranju so dobili pod deskami človeško okostje.
Samomor. V Fotočah si je prerezal vrat mož, znan pod imenom Žnidar.
Umrl je v Ljubljani g. Ivan Meden, star 76 let. Dolgo časa je bil Meden znan kot najboljši tenorist in je mnogo pope »al na narodnih slavnostib.
Velika konjeniška dirka v Ljubljani.
Dne 23. t. m. se bo vršila v Ljubljani, na travniku v Lattermannovem drevoredu velika konjeniška dirka, h kateri pridejo častniki iz raznih avstrijskih garnizij in se je bo baje udeležil tudi vojni minister.
Splašena konja. V Ljubljani sta se dva splašena konja zaletela v izložbeno okno Ljubljanske kreditne banke, kjer sta udrla veliko steklo in se zelo obrezala. Od konj je tekla kri curkoma. Odpeljali so ju v živinsko bolnico. Uradništvo banke se je seveda zelo prestrašilo.
Samomor. V šentpeterski vojašnici v Ljubljani se je dne 4. t. m. ustrelil neki nadomestni rezervist 17. pešpolka, ki je prišel na vaje.
Prijet tat. V Ljubljani so zaprli bivšega trgovskega sotrudnika Alojzija Omana iz Tenetiš, ki ima na vesti več tatvin. Ob velikonočnih praznikih se je mudil v Kranju.
Dolenjska železnica je začela s 1. majem hitrejše voziti in sicer prihiteva po 15 km na uro. — Belokranjska železnica se bo blagoslo-slovila 25. maja v Novem Mestu. Odtod pojde vlak do Rosalnic, nazaj v Metliko in potem v Črnomelj, kjer bo slavnostni banket.
Čebelarski tečaj bo prihodnjo nedeljo v Krtini pri Dobu v šoli.
črešnje so letos na Vipavskem zelo poškodovali črvi.
Pri „Sokolih" v Ribnici ni dovolil telovaditi ljudskošolski mladini deželni šolski svet.
Na Sveti Gor! je bilo zadnjo nedeljo zelo veliko romarjev iz raznih slovenskih dežel.
V Celju je bil zadnjo nedeljo dobro obiskan občni zbor .Slovenske kmečke zveze". Na shodu so govorili: dr. Brejc, o zatiranju koroških Slovencev, dr. VerstovŠek," dr. Korošec, dr. Benkovič in A. Turnšek. V dveh resolucijah so se izrazile zahteve, da naj dobi slovenski narod na Štajerskem in Koroškem svoje pravice. Na shodu je trajalo veliko navdušenje.
V Trstu so slovanski delavci dne 1. majnika napravili po mestu manifestacijo. Italijani so Slovence napadli s kamenjem. Policija je zaprla 50 Italijanov in 5 ^Slovencev.
Občni zbor »Zadružne Zveze" se je vršil v Ljubljani dne 4. t. m. Predsednik dr. Krek je podal na zboru sliko o delovanju .Zadružne Zveze" in posebno razložil, da se iz Dalmacije redno plačuje posojeni denar, ker je dalmatinski .Savez" postal samostojen in se je ločil od .Zadružne Zveze". Ravnatelj Traven je poročal o delovanju načelstva. .Zvezi" je na novo pristopilo 21 zadrug in odstopilo 7, tako da je ista štela koncem lanskega leta 682 zadrug: na Kranjskem 337, na Štajerskem 116, na Koroškem 45, na Goriškem 7, v Trstu 6, v Istri 79 in v Dalmaciji 92. .Zveza" je kot denarna centrala v preteklem letu prav dobro izhajala, dasiravno so bile povsod denarne -krize. Denarni promet je znašal lani 98,022.358 kron in čisti dobiček 41.525 kron. Stalne vloge so se zvišale, kakor tudi vloge v tekočem računu. Rezervni zaklad znaša 184.969 kron. Sklenila se je izprememla pravil, po katerih se bo število odbornikov znižalo od 24 na 16 Članov in načelstva od 9 na 7 članov. Sklenilo se je dalje, da bodo večje članice morale imeti pri .Zadružni Zvezi" po več deležev. Sprejet je bil tudi predlog, da naj se osnuje zadružni fond za pomoč zadrugam, ki so vsled nesreče prišle v stiske. Zadruge bodo morale plačevati v ta fond posebne prispevke, in sicer eno desetino čistega dobička od prejšnjega leta. Od teh prispevkov bo ostajalo vsako leto 10.000 kron kot glavnica, ostalo se bo pa dajalo v pomoč potrebnim članicam.
Singer Ko. deln. družb. šiv. strojev. Šivanje, krpanje in vezenje so tri besede za vsako gospodinjstvo. V trgovini Singer Ko. deln. družbe šiv. strojev v Kranju, Glavni trg št. 119. se rado-voljno in brezplačno razkaže in pouči, kakšni praktični predmeti za okras stanovanja in obleke i, •€ iahfc© JčgstjBva^s izFRninu StBSKiPvim šivalnim strojem. Priporočiti je interesentom, ogledati si naša najraznovrstnejša dela šivanja in vezenja tembolj, ker se stroji in različni aparati razkažejo, brez da bi se isti silili v nakup.
RAZNOTEROSTI.
Tržaški škof dr. Karlin je dobil nazaj svoj kovčeg, ker mu na poti v Rim ni bil ukraden, ampak ga je le nekdo zamenjal, ki mu je pa pošteno vse vrnil.
Velika elektrarna. Mesti Gradec in Maribor zgradita ob Dravi elektrarno, ki bo petnajstkrat večja, kot ona na Završnici.
V Zagrebu zidajo novo župno cerkev sv. Blaža. Za cerkev je nadškof dr. Bauer dal 180.000 K-
V Milanu je umri zadnji potomec rodbine sv. Alojzija, princ Emanuel Gonzaga.
Militarizem je šiba, ki dandanes strahovito tepe narode Evrope. To je največji, pa tudi naj-žalostnejši napredek našega časa. Ker se vse države oborožujejo, jih tudi Avstrija hiti posnemati. Za armado in mornarico stoji v proračunu za 1. 1914/5. stroškov 1133 milijonov kron, in sicer je v tem znesku 427 milijonov za bojne ladije.
Kmečki stan gre nazaj. Med 1000 ljudmi se jih je v Avstro Ogrski pečalo s kmetijstvom 1. 1890. nad polovico, namreč 558, leta 1900. še 524 in 1. 1910, že samo 484. Kmečka dela popuščajo ne-le moški, ampak tudi ženske, ki hite
v mesta. Nekateri menijo, da bi kmečki stan rešilo starostno zavarovanje. Pa bo treba še kakšen drug pomoček poiskati, kajti sila je skrajna. Sad starostnega zavarovanja še dolgo ne bo dozorel. Dotlej bi pa bilo samo plačevanje brez vživanja in tega kmet ne prenese.
Ogromno bogastvo. Na Nemškem so letos uvedli nov davek za vojaške potrebščine, ki znaša od premoženja 2%. Ves davek nese letnih 22 milijonov in od tega plača gospa Berta Krupp (tovarna za topove) 8,800 000 mark. Tako se dobiček od topov porablja za nove topove.
NOVEJŠE VESTI.
Drač, 7. maja. Pri Argirokastru je trajal pet dni boj med Epiroti in Albanci. Albanci so bili premagani in beže proti severu. Padlo je 1000 Albancev in več nizozemskih častnikov. Na posredovanje mednarodne kontrolne komisije je Zo-grafov, vodja Epirotov, ustavil prodiranje. Pri vladi v Draču je velika zmešnjava.
Dunaj, 7. maja. Cesarja po noči še vedno nadleguje kašelj. Zdravje se počasi boljša.
Novačenje v Kranju. Včeraj so jih iz občin Predoslje, Preddvor in Naklo potrdili k vojakom 37. Danes so jih potrdili 38 iz občin Kranj, Voglje, Velesovo, Šenčur fn Cerklje. Jutri pa pridejo na vrsto fantje iz občin: Smlednik, Sv. Jošt, Mavčiče, Stražišče in Čirčiče.
Na tedenski semeni v Kranju dne 4. mala Je bilo prignanih:
domače govedi 267 za pitane vole .... 86 v bosenske , . — « za srednje pitane vole 80—84 . hrvaške     ,    .  — !§ za nepitane vole .  .   76—78 .
telet.....18   g za teleta......098 K
domačih prašičev 415 ** za pitane prašiče . . . 1'18 . hrvaških . . — JJP za prašiče za rejo . . . 270 , domačih koz . — ^ za bosensko goved . . 0*— . domačih ovac . 6 za domače ovce . . . 0— . Za 100 kg:
pšenice.....25'— K detelja.....1"50 K
rži......23.— . seno ......   7*— .
ječmen.....19*— . pšenična moka . kg 042 .
oves......16 — . kaša......032 .
koruza.....17— . ješprenj   ...   . 0-28 .
ajda......25*— . maslo.....31— .
proso.....20-— , jajce......0.05 ,
krompir .... 420 . drva (trda) (klaftra) 18-— , fižol (rdeč)   .  .  . 32-— . drva (mehka)  ,   .    9— .
koks......54*— .
Godovi prih. tedna. Nedelja (10.) sv. An-tonin; ponedeljek (11.) sv. Mamert; torek (12.) sv. Pankracij; sreda (13.) sv. Servacij; četrtek *14.) sv. Bonifaciji, petek (J5.) sv. Zofija: sobota (16.) sv. Janez Nepomuk.
Izjava.
.Sava" je z dne 2. maja pisala, da mi je č. g. župnik P. Bohinjec z ostro besedo prepovedal predsedstvo stavb, odbora za mežnarijo. To pa ni res, ker sem sam želel odložiti predsedstvo vsled družinskih razmer in sem g. župniku le hvaležen, da me je rešil tega bremena.
V Sp. Dupljah, 8. maja 1914.
Jožef otuler.
Obetajo se dobri časi onim cenjenim čitateljem, ki k žrebanjem dne 14. in 15. majnika naroče izborno skupino 5 srečk z glavnimi dobitki 715.000 kron, oziroma frankov in lir na 62 mesečnih obrokov po K 5*25, ali manjšo skupino treh srečk z glavnimi dobitki 335.000 kron, oziroma frankov in lir na 62 mesečnih obrokov po K 3'25, kajti že en sam glavni dobitek jim odvzame skrb za bodočnost, dočim se jim v srečnem slučaju zamo-rejo pripetiti tudi še nadaljni glavni dobitki. — Pojasnila daje in naročila sprejema za „Slovensko Stražo4* g. Valentin Urbančič, Ljubljana 9.
fnifinj
lepo, s 3 sobami in kuhinjo ter   drugimi pritiklinami
se odda v Roossovi hiši.
Pripravno je tudi za pisarne.
V zavodih za pljučna zdravljenja.
Med temi v DavosuJlrosi.Meranu.Arka K A
J«
koi dobro obr\e»lo sredstvo v stalni rabi.SUMfffHTlothe " olajša lu odstranjuje obolelo«/! sapi! v primeroma kraikem času.
SIROLIN'Roche
3e jako slasten, tfek prouzročuloč lu učinkuje ie!o ugodno na splošni poeuiak.
Izvirni z.svojaK.V. - aadobiv vseh lekarnah.
sa> urejevanje splošnih gospodarskih nadev
J. Rozman, Kranj.
I. Denarni promet: ^poslovanje po
sojil v vseh oblikah. — Prevzem kapi-talij in njih pupilarnovarno nalaganje. — Ranžiranje intolvenc. — Eskont menic. — Nakup in prodaja državnih vrednostnih papirjev. — Izdaja uradnih borznih kurzov.
II. Informacijske zadeve: izdaja
trgovskih in obrtnih informacij ter naslovov dobaviteljev in odjemalcev za vse blagovne
stroke.
HI. Izterjevanje terjatev: izterjevanje trgovskih in obrtnih terjatev. — In-kaso menic.
IV. Promet z nepremičninami:
Posredovanje pri nakupu, prodaji in zamenjavi nepremičnin, industrijskih, trgovskih in obrtnih podjetij.
V. Tehnično-komerc. zadeve:
Nakup in prodaja industrijskih, obrtnih in poljedelskih strojev vseh sistemov. — Oprema celih delavnic. — Instalacije. — Načrti in proračuni.
VI. StrokOVni naSVeti v vseh navedenih zadevah.
Strogo stvarno poslovanje. — Prospekti na razpolago. 129 52—31
£o4 »a gamse
s približno 1000 johov lova v najlepšem kraju Gorenjske
se odda.
Natančneje pri upravi .Gorenjca".
Steckenpferd lilijnO'tnlecno milo
od Bergmann & Co., Tetschen ob Elbi
je čedalje bolj priljubljeno in razširjeno radi priznanega vpliva proti pegam in dokazane nedosegljive vrednosti z oziroin na negovanje kože in telesne lepote.
Tisoči priznalnih pisem. Mnogoštevilna odlikovanja! Pazite pri nakupu izrecno na znamko .Steckenpferd* in na celi naslov. Cena 80 vin. v lekarnah, drogerijah in parfumerijah itd. IstoUko priporočila vredno je tudi Bcrgmanovo lilijno mazilo .Manera* za ohranitev lepih in nežnih ženskih tok. Cena 70 v za tubo.
Sanzacljonalnl naravni pojav dvs)sat*ga stoletja!
Opozarjam na to, da noCem tem potom napravi jati niktke plačane reklam«, kakor je navadno v takih »lučajih, ampak naznanim vaakomu popolnoma   brezplačno,   kako sem popolnoma ozdravila n>oJo
dolgoletno težko pljučno bolezen
naduho In oslovski kaiell. — To domaČe sredstvo »i labko vsi k to prav poceni praskrbt. Poiljito kuverto s zoamko 10 vinarjev za odgovor
Gospa B. KOLENSKA, WHSoVICE pri Pragi, češko.
Preselitev trgovine!
Slavnemu občinstvu uljudno naznanjam, da sem s mesecem majem
svojo trgovino preselila
iz niše it. 105 (nasproti župne cerkve) v hiSo Št. 191 (nasproti trgovine g. Josipa Likozar, preje .Puppo".)
Obenem naznanjam, da imam v zalogi razr.o manufakturno blago in razpolagam tudi  z narejenimi oblekami.
Upam, da me cenjeni odjemalci tudi v tem novem lokalu v obilni meri posetijo.
Z odličnim »poslovanjem
MLarjeta Sršen,
trgovka v Kranju.
Kolesa Puch
so najboljša in ta se pri meni dobe, potem pa še tudi druga cenejša iz iste tovarne, kakor so Kinta in so ravno taka. Stara kolesa imam tudi vsake vrste. Harmonike stare in nove. Popravila izvršuje zanesljivo.     p Bizjak Kranj 1Q2
je iz najboljših rastlin in po lastni sestavi pripravljen čaj, kateri se rabi z vspehom kot
domače sredstvo proti živčnim obolelostim.
Učinek tega čaja se pokaže posebno v tem, ker umiri živce, lajša bolečine, redi kri, odpravi krče, povrne spanec, sploh vpliva kar najbolje na telesno moč in dobro razpoloženje,
kakor tudi na prebavo. Ganglional se dobi pristen edino la pri c. in kr. dvornem
in komornem založniku
JULIJU BITTNERJU, lekarnarju
Relcbenau, Ni »J«* Avstrijsko.
Cena eni ikatljici z natančnim navodilom 3 krone. Dobi se se pa tudi v vseh lekarnah, drugače pa od zgorajšnje lekarne proti pošlljatvi 3 krone poštnine prosto.
Zmožne, solidne potnike
za prodajo poljedelskih strojev in motorjev se išče.
Ponudbe pod .Maschlne" sprejme anončna ekspedicija Edvard Braun, Dunaj I. Rotenturmstrassc 9.
t
potrtega srca naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem prežalostno vest, da je naša iskreno ljubljena hčerka, oziroma sestra, gospica
MICIKA POVŠNAR
danes, dne 4. maja zjutraj, stara 25 let in previdena s svetimi zakramenti za umirajoče, po kratki in hudi bolezni, mirno v Gospodu zaspala.
Pogreb pedrage rajnice bo v sredo, dne 6. maja ob 10. uri zjutraj iz hiše žalosti v Spodnji Kokri hišna št. 10, na župno pokopališče v Kokri. Predrago rajnico priporočamo v molitev in blag spomin. KOKRA, dne 4. maja 1914.
Žalujoči stariši, bratje in sestre.
Išče se zanesljiva
blagajničarka,obenetn spretna prodajalka
špecerijske stroke popolnoma izvežbana, z večletno prakso.
Osebe, ki so vešče italijanščine, imajo prednost. Po„ud„e „ nas.ov* „a ve^ovlno j^.
jtfdvol^at
7nt on Sevec
c. kr. višje deželne sodni/e svetovalec v p. uljudno naznanja
da je otvoril svojo pisarno v JCranju
v prostorih nekdanje dr. J(ušar-jeve pisarne.
Xa ženski zagovornik
dr. £eno Sabothy
uljudno naznanja
da se je preselil v J{ranj
kjer posluje v prostorih nekdanje dr. J{ušar-jeve pisarne