fožtnina plačana t gotoTini. KRALJEVINA |||| JUGOSLAVIJA SLUŽBENI LIST KRALJEVSKE BANSKE UPRAVE DRAVSKE BANOVINE 84. kog V LJUBLJANI, dne 22. oktobra 1932. Letnik III. V S E B 677. Zakon o izpremembah Ln dopolnitvah zakona o obmejni četi. 678. Pravilnik o mešanju špirita z bencinom zaradi proizvajanja sredstva za pogon motorjev. 679. Pravila prodajne centrale za špirit. 680. Sredstvo za denaturiranje špirita, namenjenega za pogon motorjev. Zakoni in kraljevske uredbe. 677. Mi ALEKSANDER I., po milosti božji in narodni volji kralj Jugoslavije, objavljamo vsem in vsakomur, da sta narodna skupščina kraljevine Jugoslavije, sklicana za dan 7. decembra 1931. na izredno zasedanje z ukazom z dne 28. novembra 1931., v svoji 50. redni seji, ki jo je imela dne 8. avgusta 1932. v Beogradu, in senat kraljevine Jugoslavije, sklican za dan 11. januarja 1932. na izredno zasedanje z ukazom z dne 28. novembra 1931., v svoji XXXV seji, ki jo je imel dne 10. avgusta 1932. v Beogradu, sklenila iu da smo Mi potrdili in proglašamo: zakon o izpremembah in dopolnitvah zakona o obmejni četi.* ki se glasi. Člen 1. V členu 28. zakona o obmejni četi: a) V točki 8. se namesto »tri leta« postavlja: »leto dni«; b) v poslednjem odstavku, v četrti in sedmi vrsti, se Uarnesto »treh letih« postavlja: »letu dni«; * »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne !• oktobra 1932., št. 227/LXXXVII/616. — Zakon gl. »Službeni Ust« št. 234/21 (in 308J29) iz 1. 1932. IMA: 681. Razglas Narodne banke glede ponarejenih tisočdinarekiih bankovcev. 682. Izpremem.be v staležu državnih in banovinskih uslužbencev na področju Dravske banovine. 683. Razne objave iz »Službenih novine. c) na koncu člena se dodaje, kot poslednji, nov odstavek, ki se glasi: »Kaplarjem in redovom ©talnega kadra, poslanim na službovanje k obmejni četi po odredbah člena 7. tega zakona, ki se po odsluženju obveznega kadrovskega roka sprejmo po izjavljeni želji v obmejno četo, se šteje čas, ki so ga prebili pri obmejni četi, v pripravniško službo.« Člen 2. V členu 29. zakona o obmejni četi, v petem odstavku, se izpreminja poslednji (tretji) stavek in se glasi: »Prvi rok se pričenja z dnem poteka obveznega roka.« Člen 3. V členu 31. zakona o obmejni četi: 1. V točki c) pod 1. se namesto besed »treh letih« po- stavlja: »eneni letu«; 2. za točko c) pod 1. se dodaja nova točka č), ki se glasi: »č) po službeni potrebi«; 3. v točki č) pod 2. se na koncu dodaja: »ali če vobče ni več za službo pri obmejni četi«; 4. v točki e) pod 3. se za besedami »60 dni v enem koledarskem letu« dodaja: »ali 90 dni v dveh zaporednih koledarskih letih.« Člen 4. V členu 38. zakona o obmejni četi se v drugem odstavku namesto »30%« postavlja: »50%«. Člen 5. V členu 53. zakona o obmejni četd se prvi odstavek izpreminja'in se glasi: »Graničarski pripravniki imajo za hrano in plačo 600 dinarjev na mesec brez kakršnihkoli drugih doklad.« Člen 6. člen 54. zakona o obmejni četi se izpreminja in se glasi; »Podčastniki iz kadra, poslani začasno na službovanje pri obmejni četi, prejemajo, dokler so v tej službi, plačo po odredbah zakona o ustroju vojske-in mornarice, za hrano pa prejemajo osebne draginjske doklade, ki pripadajo graničarskim podčastnikom. Kaplarji in redovi prejemajo za hrano in plačo 500 dinarjev na mesec brez pravice do osebne draginjske doklade.« Clen 7. V členu 58. zakona o obmejni četi se na koncu prvega odstavka dodaja:' »Na isti način se lahko zvišujejo in znižujejo prejemki graničarskih pripravnikov po členu 53. in prejemki kaplarjev in redovov stalnega kadra po členu 54. tega zakona.« Člen 8. V členu 62. zakona o obmejni četi se črta tretji — predposlednji odstavek. Člen 9. V členu 66. zakona o obmejni četi se izpreminja točka 3. in se glasi: »3. Za čas, ko prestaja zaporno kazen po sodni ali disciplinski kazni. Zapor po odsodbi vojaškega sodišča prestaja graničar pri vojaški komandi, hrano pa dobiva v naravi po predpisih, ki veljajo za podčastnike, kaplarje in redove stalnega kadra, kadar so v zaporu. Prehrana graničarjeva obremenja njegove denarne prejemke. Neoženjeni graničar ne prejema za ta čas nikakršnih svojih denarnih prejemkov in ti se pridrže, po odbitku vrednosti prehrane, za povračilo škode državi, če je zanjo odgovoren in nanj obsojen; če pa za povračilo škode ni odgovoren in nanj ni obsojen, se izroče ustavljeni prejemki blagajni remontno-komorskega fonda. Oženjem graničar prejema 50% svojih denarnih prejemkov, vso rodbinsko draginj-sko doklado in pripadajočo količino drv; druga polovica pa se po odbitku vrednosti prehrane izroči blagajni remontno-komorskega fonda, če ni odgovoren za povračilo škode in ni nanj obsojen. Če odgovarja oženjeni graničar državi za povračilo škode, se pridrži druga polovica za povračjlo škode, vrednost prehrane pa se odbije od prve polovice. Disciplinsko kazen zapora prestaja kaznovani graničar pri svoji edinici in opravlja ta čas svojo redno službo. Od prejemkov prejema neoženjeni graničar samo 40% svojih denarnih prejemkov, oženjeni pa 50% svojih denarnih prejemkov, vso rodbinsko draginjsko doklado in pripadajočo količino drv. Preostanek denarnih prejemkov se pošlje kot dohodek uradniškemu pokojninskemu skladu.« Člen 10. V členu ICO. zakona o obmejni četi »Prehodne odredbe«: a) Točki 1. in 2. se spajata v točko 1., ki se glasi: »1. Sedanji graničarji (redovi), ki so ocenjeni za sposobne za graničarsko službo, se prevedejo za redove graničarje po odredbah tega zakona. Tisti teh graničarjev, ki niso ocenjeni za izobražene in sposobne za graničarsko službo, se odpuste iz službe.« b) Točke 3., 4. in 5. postanejo točke 2., 3. in 4. c) V tretjem odstavku za točko c) pod 4. je črtati v prvi vrsti besede: »za graničarske pripravnike in«. Člen 11. V členu 102. zakona o obmejni četi se v točki 1., drugi vrsti, namesto besede: »tri leta« postavljata besedi: »eno leto«. Člen 12. Ta zakon stopi v veljavo, ko ga kralj podpiše, obvezno moč pa dobi z dnem, ko se razglasi v »Službenih novinah«. Našemu ministru pravde priporočamo, naj razglasi ta zakon, vsem Našim ministrom, naj skrbe za njegovo izvrševanje, oblastvom zapovedujemo, naj postopajo po njem, vsem in vsakomur pa, naj se mu pokoravajo. V Niški banji, dne 26. septembra 1932.; D. br. 1^.287. Aleksander s. r. Minister za vojsko in mornarico, armijski general Predsednik ministrskega Drag. Ž. Stojanovič s. r. sveta Videl in pritisnil drž. pečat dr. M. Srškič s. r. čuvar državnega pečata, minister pravde dr. I. Šumenkovič s. r. (Podpisi ostalih ministrov.) Uredbe osrednje vlade. 678. Na osnovi pripombe 11. k točki 9. člena 72. zakona o državni trošarini in v sporazumu z ministrom za trgovino in industrijo ter ministrom za poljedelstvo predpisujem ta-le pravilnik o mešanju špirita z bencinom zaradi proizvajanja sredstva za pogon motorjev,* ki se glasi; I. Obče odredbe. Člen 1. Vsi proizvodi pri destilaciji rudninskih olj (sirove nafte), katrana, kamenega premoga, parafinovih skrilavcev itd., neglede na ime, s katerim se pojavljajo, ki imajo pri +15° C manjšo gostoto od 0-795° in ki prestopajo pri frakcijski destilaciji do 140° C najmanj 50%’ odnosno do 160° C najmanj 80% skupne prostornine, k j pa so namenjeni za pogon motorjev, se morajo mešati z alkoholom tako, da se doda na 800 g bencina 200 8 špirita jakosti najmanj 99-0%. Člen 2. Bencin, ki naj služi drugim namenom, ne pa pogon motorjev, se sme uporabljati v državi samo P° predhodni odobritvi finančne direkcije. * »Službene uovine kraljevine Jugoslavije« z d°e 29. septembra 1932., št. 225/LXXXVI/611. Člen 3. Izza dne 1. oktobra 1932. ne smejo prodajati uvozniki in rafinerije za pogon motorjev v državi (izvzemši aeroplane) čistega bencina, nego samo bencin, ki je mešan z alkoholom v razmerju, predpisanem v členu 1. tega pravilnika; od dne 1. decembra 1932. dalje pa se ne sme za pogon motorjev — izvzemši aeroplaiie — Uporabljati čisti bencin, nego samo bencin, ki je mešan z alkoholom. V ta namen morajo rafinerije rudninskih olj kakor tedi bencinski uvozniki pravočasno urediti mešališča, ^vršiti mešanje in s to mešanico založiti svoje proda-jalnice v državi. Člen 4. Mešanica bencina s špiritom ostane pod finančno kontrolo po predpisih, ki veljajo za Ibencin, in se pobira nanjo državna trošarina, ko se daje v promet, in to po stopnji iz točke 13., Člena 72., zakona o državni trošarini* M- Odredbe glede nabavljanja dehidriranega alkohola. Člen 5. Rafinerije rudninskih olj morajo nabavljati potrebni dehidrirani špirit za mešanje z bencinom po prodajni centrali za špirit po ceni, ki se za ta špirit določi. Člen 6. Dehidrirani špirit, ki služi za mešanje z bencinom, se mora, preden se iznese iz tvornice ali rafinerije špiri-ta, denaturirati s sredstvom, ki ga določi minister za Znance. Pogoje za sredstvo predpiše naknadno minister za finance. Člen 7. Dehidrirani špirit, določen za mešanje z bencinom, ni zavezan plačilu državne trošarine niti plačilu kon-teolnega povračila za denaturiranje. Člen 8. Sredstvo za denaturiranje nabavlja prodajna centrala Za špirit in ga deli poedinim tvornicam in rafinerijam špirita, v katerih se vrši denaturiranje špirita, namenjenega za mešanje z bencinom. Centrala mora zato prijaviti vsak prejem sredstva Za denaturiranje v 3 dneh pristojnemu oddelku finančne kontrole, ki takoj odvzame ogledke tako, kakor je predpisano v členu 11. trošarinskega pravilnika,** in sestavi 0 tem zapisnik. Dokler oddelek ne dobi povoljnega rezultata o analizi sredstva, je to pod oblastvenim nad-terstvom in se ne sme uporabljati. O sredstvu, nabavljenem za denaturiranje po prodajni centrali za špirit, vodi oddelek finančne kontrole P°seben zaznamek; vanj vpiše vsako nabavo in vsako 'kidajo sredstva za denaturiranje poedinim tvornicam in tefineri im. Z vsako pošiljko tega sredstva po prodajni centrali mora poslati tudi poseben spis, podpisan po oddelku teančne kontrole in overovljen po komisarju ministra Za finance. * >Službeni lisk št. 151/25 iz 1. 1930. ** »Službeni list« št. 193/32 iz 1. 1930. Člen 9. Tvornice špirita in rafinerije morajo sredstvo za denaturiranje skrlbno hraniti in voditi o stanju poseben zaznamek. Posode, v katerih se to sredstvo hrani, se smejo odpirati samo ob denaturiranju, drugače so pod finančno zaporo. Člen 10. Denaturiranje špirita se vrši po predpisih, določenih za denaturiranje špirita z občim sredstvom. Člen 11. Denaturirani špirit se odpremlja iz tvornic in rafinerij po občih predpisih za odpremo denaturiranega špirita; na odpremnih listinah se mora izrečno navesti, da je to špirit, namenjen za mešanje z bencinom. Člen 12. Čim dospe tak špirit v mešališče, mora rafinerija, odnosno uvoznik o tem obvestiti glavni oddelek finančne kontrole, ki ta špirit na predpisani način sprejme. Rafinerija, odnosno uvoznik mora prijaviti pristojnemu glavnemu oddelku finančne kontrole najmanj 8 dni prej, kdaj izvrši mešanje bencina s špiritom in koliko uporabi špirita, koliko pa bencina. Glavni oddelek finančne kontrole obvesti brzojavno ministrstvo za finance, davčni oddelek. Člen 13. Dokler se ne prične mešanje, je postaviti dehidrirani špirit v mešališču pod uradni pečat in se vodi o njem poseben vpisnik. V tem vpisniku morajo biti označeni dan prejema špirita, količina in jakost špirita, vrsta pečatov in pripomba, v katero se vpisuje kontrola, izvrševana nad tem špiritom do dne mešanja. Istotako se vpisuje v vpisnik na izdajni strani dan in ura mešanja. količina špirita, uporabljena za mešanje, in njegova jakost. Dehidrirani špirit, namenjen za mešanje z bencinom, ne sme ležati v mešališču več ko mesec dni, ne da bi se uporabil za mešanje. Za ta čas se prizna izgubek zbog ležanja, določen po občih predpisih za špirit. Člen 14. Najmanj se sme uporabiti za mešanje na enkrat bencina 16.000 kg in dehidriranega špirita 4000 kg. III. Odredbe o mešanju alkohola z bencinom. Člen 15. Mešanje dehidriranega špirita z bencinom se vrši v za to posebej prirejenih mešališčih, katerih napravo odobruje minister za finance. Člen 16. Za mešališča se smatrajo tisti prostori, ki so ločeni od prostorov, kjer so aparati za destilacijo, in ki so opremljeni z ustreznimi napravami. V ta namen se mora vsako mešališče pregledati, preden se izda odobritev, po tehniškem kontrolorju davčnega oddelka pri ministrstvu za finance in po njegovem poročilu se sme predlagati odobritev mešališča. Clen 17. Mešanje špirita z bencinom zaradi proizvajanja sredstva za pogon motorjev se vrši ob nadzorstvu tehniškega kontrolorja ministrstva za finance, čigar dolžnost je, da ugotovi: 1. Specifično težo, frakcije, čistoto, množino vode in količino bencina, določenega za mešanje. 2. Alkoholno vsebino špirita, določenega za mešanje (da nima manj ko 99-6%). 3. Na osnovi ugotovljene specifične teže bencina in špirita, uporabljenega za mešanje, mora vnaprej določiti specifično težo mešanice, ki naj se dobi. 4. Ko je to končano, je treba zmešati bencin in špirit v predpisanem razmerju tako, da je mešanica povsem homogena. 5. Ko je mešanje končano, mora točno ugotoviti, koliko mešanice se je proizvedlo, in po tem odvzeti tri ogledke, katerih eden mora biti iz zgornjega, drugi iz srednjega, tretji pa iz spodnjega sloja rezervoarja. Na isti način se odvzemajo ogledki tudi v primerih iz točke 1. tega člena. Nato je določiti specifično težo poedinih ogledkov in vzporediti dobljene rezultate z rezultatom, ki se je določil po točki 3. tega člena. Pri tem primerjanju se no sme pokazati večja razlika od 0-003. 6. Ce znaša ta razlika več ko 0-003, je treba najti vzrck in eventualno dalje mešati. Tedaj se iznova odvze-mo ogledki in se na isti način išče razlika. Ce se razlika zopet pokaže, je trelba dejati vso mešanico pod uradno zaporo. Pri tem je treba po možnosti najti vzrok temu stanju in predložili o tem poročilo ministrstvu za finance. Zapečatene mešanice ne sme dati nihče v promet, dokler ne izda ministrstvo za finance svoje odločbe. Clen 18. Organi, ob katerih nadzorstvu se je mešanica napravila, morajo potrditi v zapisniku, ki se sestavi o vsakem mešanju, s svojim podpisom, da se je izvršilo mešanje po predpisu in da ustreza dobljena mešanica predpisu. Ta zapisnik podpiše tudi zastopnik podjetja, ki vrši . mešanje. Clen 19. O količini proizvedene mešanice se vodi nadzorstvo; v ta namen se mora osnovati v vsakem mešališču posebna knjiga. V knjigo se vpisujejo: dan mešanja, količina bencina, ki se je uporabil za mešanje, v kilogramih, njegova specifična teža; količina in jakost dehidriranega Špirita; število rezervoarjev, uporabljenih za mešanje; količina in specifična teža napravljene mešanice. Clen 20. Najstrože je prepovedano proizvedeni mešanici karkoli dodajati. Treba jo je dobro hraniti, da ne pride do nje voda. Organi, ki vrše stalno nadzorstvo nad meša-liščem in drugače, morajo strogo paziti na mešanico, in če ugotove katerokoli nepravilnost, morajo ustaviti uporabo mešanice in nujno obvestiti davčni oddelek ministrstva za finance. One količine mešanice, ki se oddajo za pogon motorjev, ne da bi bila pobrana državna trošarina po predpisu člena 111. trošarinskega pravilnika,* se morajo po veljavnih predpisih pobarvati. * »Službeni listi št. 193/32 iz 1. 1930. Clen 21. Kontrolni organi morajo kdaj pa kdaj odvzeti ogledke mešanice, ki je v prometu, in jih poslati laboratoriju ministrstva za finance v analizo. Za pravilnost mešanice, ki je v prometu, odgovarja oseba, pri kateri se mešanica najde. Ce se z analizo ugotovi, da je mešanica, ki je v prometu, v kateremkoli pogledu izpremenjena, se kaznuje odgovorna oseba po pripombi 11. k točki 9. čl. 72. zakona o državni trošarini.* Clen 22. Posode za odpremljanje mešanice morajo biti čiste in suhe. Odprema mešanice se mora vršiti vselej pod uradnim pečatom. Za odpremo mešanice in vobče za kontrolo veljajo odredbe, ki so predpisane za bencin. Clen 23. Mešališča morajo pripraviti mešanico pravočasno tako, da ne smejo dne 1. oktobra 1932. rafinerije in uvozniki prodajati čistega bencina, izvzemši za pogon aeroplanov. Od dne 1. decembra 1932. dalje se ne sme čisti bencin nikjer uporabljati za pogon motorjev; do tega dne pa se mora porabiti zaloga čistega bencina, ki se zateče v prometu. Istotako ne smejo zasebni lastniki avtomobilov in drugih strojev na bencinski pogon izza dne 1. decembra 1932. uporabljati čistega bencina, zbog česar je eventualno preostale zaloge vrniti rafineriji ali kakemu mešališču. Kdor ravna zoper to, se kaznuje po predpisu pripombe 11. k točki 9. člena 72. zakona o državni trošarini.* Clen 24. Ta pravilnik stopi v veljavo, ko se razglasi v »Službenih novinah«, obvezno moč pa dobi na dan 1. oktobra 1932. V Beogradu, dne 27. septembra 1932.; št. 75.516. Minister za finance dr. Mil, R. Dordevič s. r. 679. Na' osnovi pripombe 9. k točki 9. člena 72. zakona o državni trošarini in v sporazumu z ministrom za trgovino in industrijo in z ministrom za poljedelstvo odobrujem pravila (statute), ki mi jih je predložila ustanovna skupščina vseh tvornic špirita in ki se glase: pravila (statuti) prodajne centrale za špirit.** § 1- Na osnovi pripombe 10. § 4. zakona o izpremenibah in dopolnitvah zakona o državni trošarini z dne 18. aprilu 1932. se ustanavlja prodajna centrala za špirit. Sedež centrale je v Zagrebu. * »Službeni list« št. 337/33 iz 1. 1932. ** »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dn® 29. septembra 1932.2 št. 225/LXXXVI/612. § 2. Prodajna centrala za špirit se osnavlja za nedoločen t. j. za tako dolgo, dokler zakon to zahteva. § 3. Člani centrale so vse industrijske tvomice špirita in VSe kmetijske tvornice špirita v kraljevini Jugoslaviji. § 4. Prodajni centrali je namen, da vrši po pripombi 10. ^ § 4. zakona o izpremembah in dopolnitvah zakona o državni trošarini z dne 18. aprila 1932.* vso predajo špirita v državi in njegov izvoz v inozemstvo za račun pro-izvodnikov špirita. Centrala mora podati ministrstvu za finance mnenje Slede prodajne cene špirita po njegovi vrsti in namembi, upoštevaje zlasti pripombo 12. omenjenega paragrafa, če določi minister posebne sirov in e za proizvajanje špirita, kakor tudi druge podstave, določene z zakonom. Poslovanje prodajne centrale je pod trajnim nadzorstvom komisarja ministra za finance, ki ga ta postavlja 111 ki se mu opredeljuje področje s poslovnim redom, Pismeno naredbo ministra za finance in s temi pravili. Razen komisarja postavlja minister za finance tudi njegovega namestnika, ki ima vse komisarjeve pravice in dolžnosti, kadar ga zastopa. Poslovni red, ki ga mora minister za finance odobriti, je sestavni del pravil. Ustanovna skupščina ga Uiora skleniti z glasovanjem. § 5. Prodajna centrala za špirit prodaja špirit samo za gotovino, plačljivo vnaprej, ali ob zadostno zajamčenem Pokritju. Nobena tvornica niti rafinerija špirita ne sme prodati nikakršne množine špirita kupcu neposredno brez naloga prodajne centrale. § 6. Stroški za vzdrževanje prodajne centrale za špirit se Porazdeljujejo na industrijske in kmetijske tvornice po dobavljenih količinah špirita. Stroški se morajo vračuniti v prodajno ceno špirita tako, da mora dobiti proizvodnik Vsaj proizvodno ceno in grajanski dobiček. Za začetne stroške centrale morajo položiti vse tvornice, industrijske in kmetijske, naprej po 3'— dinarje za hektoliter svojega kontingenta. Za vsako bližajoče se poslovno leto dovoli glavna skupščina proračun, kjer morajo biti vnešeni vsi dohodki lri razhodki, označeni s pravili. Morebitni proračunski Prebitek se mora razdeliti med interesente v razmerju Vrednosti dobavljenih količin špirita. § 7. Prodajna . centrala za. špirit nima drugih dohodkov, razen prispevkov za vzdrževanje, ki jih plačujejo tvornice Po § 6. § 8. Izdatki prodajne centrale za špirit so ti-le: nagrada f8 uradnike in nameščence^ nabava potrebnega inven-arja, najemnina in pisarniški stroški (material, poštnina, olofon, kurjava, potni stroški itd.), ki se morajo pokri-^aIi po § 6. teh pravil. * »Službena liste št. 337/33 iz 1. 1932. § 9- Organi prodajne centrale so: a) glavna skupščina; b) upravni odbor; c) nadzorstveni odbor. § 10. Glavne skupščine so redne in izredne ter zborujejo v kraju sedeža centrale. Redna glavna skupščina zboruje vsako leto enkrat v mesecu oktobru. Dan glavne skupščine določi upravni odbor dogovorno s komisarjem ministra za finance; mora ga pa razglasiti v »Službenih novinah«, ki izhajajo v Beogradu in Zagrebu, vsaj 14 dni pred zborovanjem -in objaviti dnevni red. Razen tega se morajo obvestiti vsi člani prodajne centrale o glavni skupščini vsaj 14 dni prej s priporočenim pismom. Izredno glavno skupščino lahko skliče upravni odbor, če to okolnosti zahtevajo; mora jo pa sklicati, če to zahtevajo komisar ministra za finance ali člani, ki imajo najmanj petino vseh glasov, ali nadzorstveni odbor obenem z označbo vzroka in namena, zaradi katerega naj se izredna skupščina sestane. Glavni skupščini predseduje predsednik upravnega odbora ali eden njegovih namestnikov, komisar ministra za finance pa ji prisostvuje. § 11-' V področje glavne skupščine spadajo ti-le predmeti: a) sklepanje o odobritvi ali izpremembi sklepov upravnega odbora; b) poslovno poročilo upravnega odbora in poročilo nadzorstvenega odbora; c) odobritev računa dohodkov in razhodkov in podelitev razrešnice upravnemu in nadzorstvenemu odboru; č) volitev in odstavitev predsednika in razrešitev upravnega in nadzorstvenega odbora; d) pregled računov in celotnega poslovanja; e) sklepanje o proračunu za nastopno leto; f) izprememba pravil in poslovnega reda v centrali, kar je zavezano odobritvi ministra za finance; \ g) predlogi članov. § 12- Pri glavni skupščini se sklepa z večino glasov, razen sklepov pod točko f) § 11., za katere se zahtevata Večina treh četrtin prisotnih članov in naknadna odobritev ministra za finance. Glasuje se praviloma javno, razen Če večina zahteva, da se glasuj tajno. 0 osebnih izdatkih po § 8. se glasuje tajno. Vsak član ima toliko glasov, kolikor mu jih po zakonitem kontingentu pripada, pri čemer se računi na vsakih 100 bl kontingenta en glas. Glasovalno pravico imajo člani centrale bodisi osebno bodisi po svojih uradnikih ali zakonitih predstavnikih; sicer se sme dati pooblastilo samo kakemu. drugemu članu centrale. § 13. Če želi član podati predlog o kakem predmetu, Id spada pred glavno skupščino, mora to vsaj 8 dni pred glavno skupščino prijaviti upravnemu odboru. § 14. Predsednik se voli lahko tudi izmed oseb zunaj vrst članov centrale. V takem primeru mora biti izvolitev so- glasna. Če se ne doseže soglasnost, se voli predsednik izmed članov centrale z večino glasov, in to izmenoma za eno razdobje izmed članov industrijskih tvornic, za naslednje razdobje pa izmed članov kmetijskih tvornic. # § 15. Člani upravnega odbora, nadzorstvenega odbora in njih namestniki se volijo za 2 leti. Izvoljen je, kdor dobi večino glasov. § 16. Za polnoveljavni sklep glavne skupščine je potrebna prisotnost najmanj polovice glasov. § 17. O glavni skupščini se mora voditi zapisnik; vanj je traba vpisati imena prisotnih članov in število njih glasov. Zapisnik je treba sestaviti takoj in ga morajo podpisati predsednik, izvoljeni zapisnikar in dva člana, izvoljena za overovitev zapisnika. § 18. Posle prodajne centrale za špirit vodi upravni odbor centrale. § 19. . Upravni odbor je izvršilni organ prodajne centrale, ki sporazumno s komisarjem ministra za finance zastopa prodajno centralo in vodi vse njene posle po teh pravilih. Upravni odbor je sestavljen iz: a) dveh Članov, ki ju imenuje minister za finance na osnovi četrtega odstavka pripombe 10. k § 4. zakona o izpremembah in dopolnitvah zakona o državni trošarini z dne 18. aprila 1932.; b) osmih članov lastnikov industrijskih tvornic ali njih predstavnikov in osmih namestnikov; vendar ne sme imeti nobena industrijska tvornica več ko enega predstavnika in enega namestnika; c) petih članov lastnikov kmetijskih tvornic špirita ali njih predstavnikov in petih namestnikov. Če izvoljeni prestane biti član, izvoli naslednja skupščina na njegovo mesto drugega. Dotlej pa sme izbrati upravni odbor izmed članov potrebno število članov na mesto onih, ki so to prestali biti. Če pade število članov pod polovico izvoljenih, se mora sklicati izredna glavna skupščina, ki izpopolni število članov z volitvijo. § 20. Uprava voli izmed sebe dva podpredsednika. Uprava se sestaja k posvetovanju in sklepanju na poziv predsednika ali podpredsednika, kadarkoli zahtevajo to koristi centrale ali zahtevajo to komisar ministra za finance, odnosno člana, imenovana po ministru za finance. Če ni komisar ministra za finance sporazumen s sklepom uprave centrale, se ta sklep ne sme izvršiti, dokler ga ne odobri minister za finance, § 21. O sejah uprave se vodi zapisnik, ki ga podpišejo vsi prisotni, V zapisnik je treba vpisati imena vseh prisotnih, predmet posvetovanja in storjene sklepe. § 22. Uprava je upravičena nameščati uradnike in določiti jim plače. § 23. Nadzorstveni odbor je sestavljen iz petih članov, in to: treh predstavnikov industrijskih tvornic in dveh predstavnikov kmetijskih tvornic, ki jih izvoli glavna skupščina za dve leti. Nadzorstveni odbor voli iz svoje srede predsednika in njegovega namestnika. § 24. Nadzorstveni odbor ima sejo, kadarkoli ga skliče predsednik v ta namen, najmanj pa dvakrat na leto. K vsaki seji je trelba povabiti komisarja ministra za finance, odnosno ob njegovi odsotnosti njegovega namestnika. Predsednik mora sklicati nadzorstveni odbor, če to zahtevajo trije njegovi člani ali polovica članov upravnega odbora ali komisar ministra za finance. § 25. Da se more v nadzorstvenem odboru polnoveljavno sklepati, je treba, da prisostvujejo trije njegovi člani. Sklepa se z absolutno večino glasov prisotnih članov. Če so glasovi razpolovljeni, odloči predsednikov glas Letnemu poročilu smejo priložiti svoje ločeno mnenje tudi oni člani nadzorstvenega odbora, ki so ostali v manjšini. O razpravah in sklepih se mora voditi zapisnik, ki ga vsi podpišejo. § 26. Nadzorstveni odbor nadzira poslovanje društva v vseh njegovih panogah. § 27. Prodajna centrala za špirit se razpusti, ko prestane zakonska potreba za njen obstanek. Ob razpustu se razdeli vsa preostala imovina med člane centrale po njih kontingentih. V Beogradu, dne 27. septembra 1932.; št. 75.517. Minister za finance dr. Mil. K. Dordevič s. r. 680. Sredstvo za denaturiranje špirita, namenjenega za pogon motorjev.* Gospod minister za finance je predpisal z odločbo št. 75.548 z dne 28. septembra 1932., da je uporabljati kot sredstvo za denaturiranje špirita, namenjenega za pogon motorjev, 3% bencina, čigar specifična teža znaša 730/740 pri -(-15° C, a se začne destilacija tega bencina na Englerjevem aparatu pri +55° C do +70° C, konča pa pri +185° C. Razen tega mora biti ibencin brezbarven, * »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dno 1. oktobra 1932., št. 227/LXXXVlI/G19. odnosno kvečjemu slabo rumenkaste barve, če ga gledaš 7 plasti 10 cm nad belim papirjem. Poten no sme *m®ti neugodnega duha in mora biti nevtralnega, ne pa bazičnega značaja. Ta bencin ne sme imeti v sebi več *0 0-05% žvepla, nenaličenih ogljiko-vodikov pa sme biti največ 15%. Pri ogrevanju mora izhlapeti, ne da bi Pustil kak preostanek. Tak bencin je uporabljati kot sredstvo za denatu-riranje, dokler ne bo moči uporabljati 100% nega meti-lovega alkohola. Iz ministrstva za finance — davčnega oddelka v Beogradu, dne 28. septembra 1932.; št. 75.548. I 68L Razne obče veljavne odredbe. Razglas. NARODNA BANKA KRALJEVINE JUGOSLAVIJE.* Ker so se pojavili ponarejeni bankovci po Din 1000'— stalne izdaje — falsifikat št. 14 — je Narodna banka do konca meseca februarja 1932. natisnila na svoje novča-nice od Din 1000-— krožno rozeto. Opis te dodane ro-zete je bil objavljen v »Službenih novinah« št. 290 od 11. decembra 1931. Sedaj so se pojavili v prometu ponarejeni bankovci °d Din 1000-— s falsificirano rozeto. Opis ponarejenega bankovca s falsificirano rozeto je naslednji: I. Ponarejeni bankovec. Risba lica. Obraz sv. Jurija je na desni strani veliko temnejši. Na čelu konja so črte med ušesi debelejše in tvorijo madež. Vse linije na konju so grobe ter nimajo °nih preciznih pik, prekinjenih z graviranimi črtami, Posebno na vratu in prsih konja. Glavna karakteristika falsifikata je v rdeči barvi, ki jo v emblemu grba in v kroni nad d voglavim orlom zelo bledo izdelana. Skoraj povsod v ornamentiki se ta barva ne ujema dobro z rjavo barvo. Posebno se opazi ta rdeča barva v velikih pikah na cerkvi samostana G ravnice, izpod nje ter desno od zmajeve glave. Zmajevo zrelo Ln oko, kakor tudi spodnji del kopja so preveč r C3 Ut •zs eQ O Umrli O — •sr-e c -3 /1 ■it ° O > Otrpnjeuje tilnika. - Polyomj elitis acuta. Celje 1 _ _ 1 Kočevje 1 — — X Ljubljana (srez) .... o 1 1 2 Maribor levi breg . . . 2 1 — 3 Murska Sobota 1 — — 1 Novo mesto 1 2 — 3 Prevalje 1 — — — 1 Ptuj 3 2 — 5 Slovenjgradec 1 1 Vsega . . . 13 G 1 — 18 Otročična vročica. — puerperalis. Kranj 1 1 Scpsis 1 Kočevje 1 — 1 - Vsega . . . 2 - 1 - i Dušljivi kašelj. — Pertussis. Krčevita odrevenelost. — Tetanus. Novo mesto . . . ■ . ■ ■ I — I 1 I — | — I 1 Vsega t - - Vranični prisad. — Anthrax. Sinnrie ori Jelšah ] t I I — I — I 1 Vsega . . . - - - 1 Ljubljana, dne 10. oktobra 1932. Kralj, banska uprava Dravske banovine v Ljubljani. * VI. No. 6C75/37. 3345 Pregled nalezljivih bolezni v Dravski banovini od 8. oktobra do 14. oktobra 1932 Po naredbi ministrstva za narodno zdravje S. br. 4948 z dne 21. marca 1930. Črnomelj Gornjigrad 3 1 3 —1 1 o — 1 __ 1 Srez "rt ► — O 4> > 2 v-s 15 1 14 to C o £ o •5 o Radovljica 46 1 — 47 U Z ° n o L3 O » Vsega . . . 65 2 4 — 63 Skupina tifuznih bolezni. Šen. — Erys Brežice Celje ........... Dolnja Lendava ipel 1 as. 1 Brežice Celje ........... Dolnja Lendava ..... 4 8 1 2 2 = 4 8 1 — 1 — — 1 Gornjigrad 1 __ 1 1 — 1 — — 5 5 Kranj — 1 1 — — 2 2 Krško 2 2 Krško ........... Litija ........... Ljubljana (srez) .... Ljubljana (mesto) . . . Ljutomer Maribor desni breg , . Maribor (mesto) . . , -N o mesto 1 1 6 1 1 1 1 1 5 3 1 Ljutomer Maribor levi breg . . . Maribor (mesto) .... 1 1 1 3 1 3 1 — 2 1 6 7 4 1 8 3 2 1 2 1 7 6 1 9 Prevalje 1 — — 1 1 5 3 1 o Radovljica 3 — — — 3 Ptuj 1 1 Slovenjgradec ...... 1 — 1 — — o 2 Šmarje pri Jelšah .... 1 1 1 - 1 Slovenjgradec Šmarje pri Jelšah .... o 1 1 Vsega . . . 17 8 7 — 18 — l — »1 Vsega . 59 12 16 1 54 Kranj . . Krško . . Litija . . Ptui Radovljica Ošpice. — Morbilli. 4 Vsega ... | 13 | 14 22 Srez Ostali No novo oboleli Ozdraveli Umrli ti o ► Griža. — Dys Celje . .......... entc 6 ■ria 6 2 1 8 Črnomelj 8 8 7 1 8 Dolnja Lendava 2 — > 1 1 Kočevje 1 — — 1 Konjice 1 — — 1 Krško 2 1 — 3 Litija 2 — — 2 Logatec — 1 — 1 Ljubljana (mesto) . . . — 1 — 1 Maribor levi breg . . . 1 — — 1 Metlika 9 2 — 1 10 Murska Sobota 3 4 — 1 6 Novo mesto 21 15 7 29 Prevalje 14 — 9 — 5 Šmarje pri Jelšab .... 1 — — 1 — Vsega . . . 70 38 26 5 77 škrlatinka. — S Celje ...... . earl 3 atii 1 )&. 1 3 Celje (mesto) 1 — — — 1 Kamnik . 1 — — 1 Kram . 6 1 2 — 5 Kočevje 6 — — 6 1 3 1 1 2 Krško ........... 2 — 1 — 1 1 1 — — 2 3 2 — — 5 Ljubljana (srez) .... 9 1 2 — 8 Ljubljana (mesto) . . . 14 1 3 — 12 Ljutomer . 5 — 2 — 8 Maribor levi breg . . » 9 — l — 8 Maribor (mesto) .... 2 — — — 2 Murska Sobota 2 1 2 — 1 19 — 1 1 17 Prevalje 1 — 1 — — Slovenjgradec 1 — — — 1 Vsega . . 86 11 17 2 78 Davica. — Diphteria et "Iroup o) Brežice . . Celje . . . Črnomelj . Dolnja Lendava Oornjigrad . . Kram............ Kočevje . . . Konjice .... Krško . . . . Laško .......... Litija . . » « . Logatec .... Ljubljana (srez Ljubljana (mes Ljutomer Maribor desni breg Maribor levi breg Maribor (mesto) Metlika......... Murska Sobota Novo mesto . . Prevalje .... Ptui ........... Radovljica . . . Slovenjgrader Šmarje pri Jelšah_ Vsega Dušljivi kašelj. — Pertussis. 8 2 1 1 8 6 — 1 1 4 3 1 2 — 2 1 1 — 1 1 2 2 1 — 3 5 2 2 — 5 1 3 — — 4 1 3 1 1 2 3 3 — — 6 4 — 1 — 3 4 — 4 — — 3 5 — — 8 6 4 1 — 9 6 4 1 — 9 3 1 1 3 — 1 ■1 20 1 4 5 1 18 6 1 2 — 6 1 2 1 — 1 2 1 1 1 1 1 2 17 6 4 1 17 1 1 2 , — 3 1 1 3 i __ 4 7 5 2 — 10 111 56 32 7 128 Oornjigrad Kočevje Litija Radovljica 1 — -i l 1 — i 14 — 13 1 - • • • • • 47 — -J_47 ... | 63 i- lj 49 '.ei © o — Srez 5 O Na noi obolel 03 u "d «- a D S .5 a m ■5 o O ► o Sen. — Erysipelas. Brežice........... Celje ......... Črnomelj.......... Kranj............. Laško ........ Litija ........ Maribor levi breg Maribor (mesto) . Novo mesto , . . . Prevalje.......... Radovljica .... Šmarje pri Jelšab Vsega ... | 18 10 5 — 23 Krčevita odrevenelost. — Tetanus. Novo mesto 1 1 — 1 — 1 — 1 Vsega . . . | 1 -l-l- 1 Vranični prisad. — Anthrax. Šmarje pri Jelšab . . . — I — I — I 1 Vsega Otrpnjenje tilnika. — Polyomyelitis acuta. Brežice — 1 — — Celje 1 1 — Kočevje 1 — — — 1 — Ljubljana (srez) .... 2 1 — Maribor desni breg . . — 1 — Maribor levi breg . . . 3 — — — Murska Sobota 1 — — Novo mesto 3 — — Prevalje 1 — — — Ptui 6 1 1 Slovenjgradec 1 — — Vsega . . . 18 6 1 — 23 Otročniška vročica. — Sepsis puerperalis. Kranj......... | 1 — | — -1 1 k ... j 1 — | — -1 1 Ljubljano, dne 17. oktobru 19321 Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani. IV. No 1118/5 3332 Objava. Pri tukajšnjem prosvetnem oddelku se je v šolskem letu 1924/25 izgubil ali založil originalni dekret ministrstva prosvete O. N. br. 33647 z dne 8. avgusta 1921., s katerim je bil Hvatal Franc postavljen za učitelja v Zlatovu. Dotični originalni dekret se proglaša za neveljaven dokument. Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani, dne 14. oktobra 1932. I. No. 7356/1. 3353 Razpis. Razpisuje se pri javni bolnici v Murski Soboti mesto zdravnika-uradniškega pripravnika. Prosilci morajo imeti pogoje za sPrf jem v državno službo in odslužen staž. Prošnje naj se viože pri kraljevski banski upravi Dravske banovine v Ljubija ni do 31. oktobra 1932. Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani, dne 19. oktobra 1932. Razglasi sodišč in sodnih oblastev Preds. 552 4/32—1. 3289 3-2 Razpis. Odda se mesto pisarniškega uradnika pri okrajnem sodišču v Kočevju. Svojeročno spisane in pravilno kolko* vane prošnje je vložiti do 5. novembra 1932. pri podpisanem predsedništvu. Obenem se razpisujejo mesta pisarni* škili uradnikov in pripravnikov, ki b' se eventualno izpraznila tekom ali zboJT razpisa. Prosilci, ki so že v državni službi, na.1 priklopijo svoji prošnji overjeni izvleček iz uslužbenskega lista v dveh izvodili, ostali,prosilci pa naj opremijo svoje prošnje z listinami, ki potrjujejo, da imajo pogoje iz §§ 2. in 3. zakona 0 uradnikih. Podčastniki, ki so dovršili sodnopisar-niško pripravljalno dobo s predpisanima izpitoma, in zvaničniki se opozarjajo na t? 8. zakona o uradnikih. Predscdništvo okrožnega sodišča v Novem mestu, dne 13. oktobra 1932. * Preds. 1131—5/32—1 3328 Razglas Viišje deželno sodišče v Ljubljani }b imenovalo dr. Skaberneta Frana, advokata v Ljubljani, sodnim tolmačem za angleški, francoski in nemški jeaik prl deželnem sodišču v Ljubljani. Predscdništvo višjega deželnega sodišča v Ljubljani, dne 14. oktobra 1932. & P VI 319/32—2 3329 Razglasitev preklica. S sklepom okrajnega sodišča v Mariboru, z dne 6. septembra 1932, opravil* na številka L VI 9/32—7, jo bil Ernej' šek Anton, rojen 10. januarja 1876 v Cirkovcah, v Sp. Poljskavo pristojen* upokojen železničar v Ležanah št. 28 Prl Mariboru, zaradi zapravljivosti in zlorabe alkohola omejeno preklican. Za pomočnika je bil postavljen g- ®T‘ nik Josip, posestnik v Nebovi pri Mariboru. Okrajno sodišče v Mariboru, odd. Vl*» dspe 15. oktobra 1932. C III 215/31—3 3330 Oklic. Tožeča stranka Verdenek Vincenc, kovač v Slapah 25, odnosno po njegovi sin rti; tožnica žena Verdenik Marija, posestnica v Slapah št. 19 je vložila proti *°ženii stranki Senica Urša, pos. v Do-Klecali, sedaj v C. H. A. D. E. Dock Sud Buenos Aires, Argentinija, radi 750 Din 8 Prip. k. opr. št. C. III. 215/32 tožbo. Narok 7,a ustno razpravo se je določil 10. decembra 1932. ob tričetrt na 11. uro pred tem sodiščem v sobi št. 14, razpravna dvorana, civilno sodišče. Ker je bivališče tožene stranke neznano, se postavlja g. Alt Rajko, višji sodni oficial v Ptuju, za skrbnika, ki jo oo zastopal na njeno nevarnost in »troske, dokler ne nastopi sama ali ne imenuje pooblaščenca. Okrajno sodišče v Ptuju, odd. III., dne 15. oktobra 1932. E 781/32—6. 3352 Dražbeni oklic. Dne 1 7. n o v e m b r a 19 3 2. dopoldne ob devetih bo na mestu samem v Dobrovniku dražba nepremičnin: zemljiška knjiga k. o. Dobrovnik, vi. St. 1496, 1546, 1556 in 541. Cenilna vrednost: Din 93.250'—. Vrednost pritikline: Din 2250"—. Najmanjši ponudek: Din 62.167'—. Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri dražbe-nem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Okrajno sodišče v Dolnji Lendavi, dne 16. oktobra 1932. $ E 1740/32—13 3337 Dražbeni oklic. Dne 18. novembra 1932. dopoldne ob 9. uri bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 4 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga k. o. Brezova, vi. št. 130. Cenilna vrednost: Din 135.737'—. Vrednost pritikline: Din 3.622'—. Najmanjši ponudek: Din 90.491‘50. Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Okrajno sodišče v Celju, dne 1. oktobra 1932. E 1796/32—13 3336 Dražbeni oklic. Dne 22. novembra 1932. dopoldne ob 9. uri bo pri podpisanem sodišču v sobi »t. 4 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga k. o. Svetina vi. št. 18. Cenilna vrednost: Din 45.828*80. Vrednost pritikline: Din 418-—. Najmanjši ponudek: Din 30.552-53. Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom draž.be, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Okrajno sodišče v Celju, dne 29. septembra 1932. * E 660/32—8 3350 Dražbeni oklic. Dne 2 8. novembra 1932. dopoldne ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 26 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Savica, vi. št. 2817, 151, 169, 308. Cenilna vrednost: Din 156.816-50. Vrednost priti kline: Din 500-—. Najmanjši ponudek: Din 105.096-—. Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja. ki je ravnal v dobri veri. V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Okrajno sodišče v Radovljici, dne 13. oktobra 1932. Konkurzni razglasi S 34/32—2. 3359 1327. Konkurzni oklic. Razglasitev konkurza o imovini Peva-leka Josipa, trgovca s papirjem v Ljubljani, Zidovska ulica 6. Konkurzni sodnik: Avsec Anton, sodnik okrožnega sodišča v Ljubljani. Upravnik mase: dr. Kuhelj Karl, odvetnik v Ljubljani. Prvi zbor upnikov pri deželnem sodišču, soba št. 140 dne 27. oktobra 1932., ob 9. uri. Oglasitveni rek do 25. novembra 1932. na dež. sod. v Ljubljani. Ugotovitveni narok pri tem deželnem sodišču dne 3. decembra 1932., ob 9. uri v sobi št. 140. Deželno sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 15. oktobra 1932. •j; S 18/32—2 3348 1328. Konkurzni oklic. Razglasitev konkurza o imovini Novaka Jankota in Novak Juljane, neprot. trgovcev s šivalnimi stroji in kolesi, Celje. Prešernova ulica 22. Konkurzni sodnik: s. o. s. dr. Dolničar Josip v Celju. Upravnik mase: dr. Rakun Alojz, odv. v Celju. Prvi zbor uonikov pri okrož"0’11 sedišču v Celju dne 2. novembra 1C32. ob 8. uri, oglasitveni rcik do 26. novembra 1932., ugotovitveni narok pri imenovanem sodišču dne 3. decembra 1932. ob 10. uri. Okrožno sodišče Celje, odd. I., dne 19. oktobra 1932. * 3323 S 16/32-69. 1329. Določitev posebnega ugotovitvenega naroka. Poravnalna zadeva: Šoštarič Ivan, trgovina z modnim in mainufakturnim blagom v Mariboru. Za preizkušanje naknadno prijavljene terjatve in do naroka morda še prijavljenih se odredi narok na 31. oktobra 1932. ob 9. uri pri podpisanem sodišču, soba št. 84. Okrožno sodišče v Mariboru, odd. III„ dne 15. oktobra 1932. S 3/32—108. 1330. * Sklep. 3347 Narok o sklepanju po Fungaršiču Alojziju, trgovcu v Škocjanu, ponujene prisilne poravnave se vrši dne 5. (petega) novembra 1932. ob pol 11. uri pri okrožnem sodišču v Novem mestu soba št. 30, pritličje. Prezadolžene« ponuja upnikom III. razr. 10% kvoto, plačljivo v treh enakih obrokih, prvi 2 meseca po pravomoč-nosti, drugi 5 mesecev po pravomočno-sti, tretji obrok 8 mesecev po pravomoč-nosti poravnave. Okrožno sodišče v Novem mestu, odd. II., dne 16. oktobra 1932. S 7/32. 1331. * 3354 Odprava konkurza. Prezadolženec Presterl Franc, posestnik in pek. mojster na Jesenicah. Konkurz, ki je bil razglašen s sklepom opr. št. S 7/32—1, o imovini preza-dolženca, se odpravlja, ker se je sklenila prisilna poravnava, po § 169. k. z. Deželno sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 15. oktobra 1932. Sa 57/32—2 3357 1332. Poravnalni oklic. Uvedba poravnalnega postopanja o imovini Mateja Hedžeta, lastnika protokol. tvrdke Hedžet & Koritnik v Ljubljani, Frančiškanska ulica št. 4. Poravnalni sodnik: Avsec Anton, sodnik okrožnega sodišča v Ljubljana. Poravnalni upravnik: dr. Žirovnik Janko, odvetnik v Ljubljani. Narok za sklepanje poravnave pri deželnem sodišču, soba št. 140, dne 26. novembra 1932. ob 9. uri. Rok za oglasitev do 20. novembra 1932. na deželno sodišče v Ljubljani. Deželno ^n-Ušče v Tlnlli««! odd. III., dne 19. oktobra 1932. Sa 30/32—47. 3349 1333. Ustavitev poravnalnega postopanja. Poravnalna zadeva: Novak Janko in Novak Julijana, neprot. trgovca s šivalnimi stroji in kolesi, Celje, Prešernova ul. št. 22. Poravnalno postopanje, ki je bilo dovoljeno s sklepom z dne 19. VIII. 1932., Sa 30/32—2, se ustavlja po § 56., t. 6. zak. o pris. por. izven stečaja. Okrožno kot poravnalno sodišče v Celju, odd. I., dne 19. oktobra 1932. & Sa 75/32—5 3338 1334. Potrditev poravnave. Med dolžnikom Rauom Ivanom trgovcem pri Sv. Bolfenku, in njegovimi upniki pri poravnalnem naroku dne 19. septembra 1932 pred okrajnim sodiščem v Ormožu sklenjena prisilna poravnava se potrja. Okrožno sodišče v Mariboru, odd. III., dne 13. oktobra 1932. * Sa 36/32—21 3358 1335 Sklep. Poravnalna zadeva izven konkurza dolžnice Ahlin Angele, trgovke v Ljubljani, Poljanska cesta št. 5. Sodno se odobruje poravnava izven konkurza, sklenjena med dolžnico Ahlin Angelo in njenimi upniki na poravnalnem naroku dne 19. IX. 1932. Deželno sodišče v Ljubljani, odd- III., dne 17. oktobra 1932. Sa 29/32—41 3356 1336. Sklep. Poravnalna zadeva izven kcnkurza dolžnika Franza Draga, trgovca v Ljubljani, Stari trg 24. Sodno se odobruje poravnava izven konkurza, sklenjena med dolžnikom in njegovimi upniki na poravnalnem naroku dne 10. IX. 1932. Deželno sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 17. oktobra 1932. Sa 34/32—45 3355 1337. Sklep. Poravnalna stvar Skoka Antona, posestnika in trgovca v Domžalah, Mlinska ul. 9. Prisilna poravnava izven konkurza, sklenjena na poravnalnem naroku dne 30. septembra 1932. pred okrajnim sodiščem v Kamniku med dolžnikom Skokom Antonom in njegovimi upniki se odobruje. Deželno sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 14. oktobra 1932. Razglasi raznih uradov in oblastev No 7728/1. 3334 Razglas Cančarju Pavlu, kleparju iz Litije št. 7, je okrajno sodišče v Litiji z razsodbo Kps 44/32—11 prepovedalo zahajati v gostilno od 4. oktobra 1932, do 4. oktobra 1933. Sresko načelstvo v Litiji, dne 14. oktobra 1932. * Narodna banka kraljevine Jugoslavije. 3349 Stanje 15. oktobra 1932. Aktiva. Dinarjev Ni o t ni im podloga . 2.017,379.233-55 (— 1,941.873-17) Devize, ki niso v podlogi 96,719.097*41 (-j- 5,201.616*90) Kovani novec v niklju 89,072.077*— <— 6,931.604 50) Posojila . . 2.548,951.035*15 (+12,141.829*85) Vrednostni papirji . . 12,872.520*— Prejšnji predujmi državi 1.810,077.557*78 <+ 154.045*59) Začasni predujmi el- drž. blagajni . 600.000.000*— Vrednosti re- zervn. fonda 63,828.110*89 (+ 99.536*00) Vrednosti ostalih fondov . . . 2,031.552*76 Nepremičnine ... . 156,374.589*83 (4- 58.475 53) Razna aktiva 119.558.582*76 (- 3908.138*731 7.508,064.957*13 Pasiva Dinarjev Kapital . . 180,000.000*— Rezervni fond . . . 62,526.799*35 Ostali fondi 3,966.933*59 (+ 288*—) Novčanice v obtoku . . 4.796,737.490*—(— 84,346.210*-) Obveze na pokaz . . 790,307.367*38 (+ 79.590.982*23' Obveze z rokom . . . 1.479,397.924*26 (+ 6,550.000*-) Raznapasiva 189,128.442*56 (-(- 3,018.827*84) 7.508,064.957*13 Obtok in obveze . . . 5.593,044.867*38 Celotno kritje . . . 36*06°/o Kritje v zlatu . . . 31*52°/o Obrestna mora: po eskomplu 9% Razne objave 3276—3-3 Razid zadruge. Po sklepu občnega zbora z dne 28-avgusta 1932 se je Zadružna p e kar-na r. z. z o. z. v Hrastniku razdružila in stopila v likvidacijo. ,, Pozivajo se vsi upniki, da prijavijo svoje terjatve do 31. XII. 1932 likvidatorjema Majer Franc, pek. mojster in poslovodja v Hrastniku in Hoič Štefan, poslovodja v Ljubljani, Postojnska bistev. 11. Likvidatorja. 3284—3-3 Razglas. Dne 6. julija t. 1. je (bila na državni cesti Zagreb—Novi sad izgubljena avtomobilska garažna številka A 45. Ker se do današnjega dne ni našla, jo proglašamo kot neveljavno. Ljubljana, 14. oktobra 1932. Jugoslovanske Steyr tovarne dr. z o. z., Ljubljana, Frankopanska ulica štev. 21- 3272—3—3 Objava. Podpisani sem izgubil legitimacijo za nošenje službenega orožja, glasečo se na moje ime, št. 1949, izdano 26. maja 1925-po sreski upravi finančne kontrole Maribor I., in jo nroglašam za neveljavno. Maribor, dne 10. septembra 1932. Kavčič Josip, s. r. podpregl. fin. kontr., Maribor. 3333 Objava. Izgubil sem šolske odpustnico z dne 24. avgusta 1920. na ime Hirti Alojzij, sedaj progovni delavec v Vuzenici, srez Prevalje. Proglaša.™ jo za neveljavno. Hirtl Alojzij s. r. 3360 Objava. Izgubil sem odpustnico osnovne šole v Mostah pri Ljubljani iz 1. 1924. na ime: Prusnik Milan, rodom iz Most pri Ljubljani. Proglašam jo za neveljavno-Prusnik Milan s. r. 3331 Objava. Izgubi’ sem odpustnico osnovne šole v Mostah pri Ljubljani z dne 23. februarja 1922., št. 30, na ime Sebitz Ferdi' nund in jo proglašam za neveljavno. Sebitz Ferdinand s. r. 3346 Objava. Izgubil sem vozno dopustilo izdano od policijskega komisariata v Mariboru na ime Franc Vidovič, trgovec v Mariboru-Proglašam ga za neveljavno. Vidovič Franc 9. r. po lombacdu Izdaja kraljevska banska uprava Dravske banovine Drednlk: Pohar Robert v Ljubljani Tiska In zalaga. Tiskarna Merkur v Ljubija ulj Djen predstavnik; Q. Mlchdlek v Ljubljani