St. 239 Trsti v torek 28. oktobra 1913. Te£aj XXXVIII v^p—p—a^fc—a—a——o—jogi IZHAJA VSAK DAN iadl ob nedeljah in praznikih ob 5., ob ponedeljkih ob 9. zjutraj. Posamične šter. se prodajajo po 3 nvč. (6 stot.) v mnogih icbakarnah v Trstu in okolici, Gorici, Kranju, Št. Petru, Postojni, Sežani, Nabrežini, Sv. Luciji, Tolminu, Ajdovščini, Dornbergu itd. Zastarele Ster. po 5 nvč. (10 stot.) OGLASI SE RAČUNAJO NA MILIMETRE v širokosti 1 ■kolone. CENE: Trgovinski in obrtni oglasi po 8 »t. mm. osmrtnice, zahvale, poslanice, oglasi denarnih zavodov po 20 st. m m. Za oglase v tekstu lista do 5 vrst 20 K, vsaka »adaljna vrsta K 2. Mali oglasi po A stot. beseda, najmanj pa 40 stot. Oglase sprejema Inseratui oddelek uprave .Edinosti". — Plačuje se izključno le upravi „Edinosti". Plačljivo in to2ljivo v Trstu. NAROČNINA ZNAŠA Glasilo političnega društva „Edinost" za Primorsko. „F edinosti je moči' za celo leto 24 K, pol leta 12 K, 3 mesece O K; na na- ročbe brez doposlane naročnine, se uprava ne ozira. Vtrointna na nadsljik« liluja „BĐZHOBT1" itu< l M o«le l*to Kron 5*ao, m» pot lat« Kron 1«0. Vsi dopisi naj se pošiljajo na uredništvo lista. Nefraako- vana pisma se ne sprejemajo la rokopisi a« ao vraftaje. Naročnino, oglase in reklamacije je pošiljati na upravo Usta. UREDNIŠTVO: ul!ct Giorglo Galattl 20 (Narodni de«). Izdajatelj in odgovorni urednik ŠTEFAN GODINA. T .■■talil konsorcij lista „Edinost*. - Natisnila Tiskarna .Edinoaf, vpisana zadruga z omejenim poroštvom v Trstu, ulica Giorgio Galatti štev. 20. PoStno-hranllnl?nl ra?un Itev. 841-652. TELEFON it 1V57. *JL Poslanska zbornica. Situacija poslabšana. — Rusini groze z ostro obstrukcijo. DUNAJ 27. (Iz?.) Zdi se, da se |e parlamentarni položaj vnovič poslabšal. Pogajanja s poljskimi in rusinskim! strankami glede predložitve vladnega osnovnega načrta o gališki deželnozborski volilni reformi so naletela namreč na velike težkoče in gallški cesarski namestnik Korytow3ki, ki naj bi prinesel jutri vladni osnovni načrt s seboj na Dunaj, Je svoje potovanje nenadoma odložil. Rusini so včeraj formulirali svo| minimalni politični program, v katerem zahtevajo vsaj 33V3% vseh deželnozborskih mandatov, cdidanjajo pa proporcionalni in pluralitetni voiiini sistem in od Poljakov predlagano kurijo srednjega posestva. Dalfe zahtevajo deželni odbor, obstoieč iz 8 Članov, od katerih morajo biti 3 Rusini in pa za svo|o narodnostno kurijo veto-pravlco v vseh nacljonalnih zadevah. Rusini so ta svoj program izročili včeraj cesarskemu namestniku Korytowskemu z izrecno konstatacijo, da so dosedanja kompromisna pogajanja vsled krivde Poljakov razbita. Izjaviti so pri tem, d3 tako dolgo ne dovolijo rednega delovanja paviamenta, dokler se ne ugodi njih zahtevam. Če pa bi parlament vendarle skušal rešiti finančne predloge, bodo spremenili svojo dosedanjo mirno obstrukcljo v naj-ostrejše postopanje. V lvovskih političnih krogih se zatrjuje, da se Rusini faktično že pripravljajo na burno obstrukcljo v paria raentu in da so si poslanci že nabavili vse potrebne instrumente, da takoj onemogočijo delovanje parlamenta, Če se ne bi ugodilo njih zahtevi, da naj se razprave o finančnih predlogah prekinejo. Na drugi strani pa poljski konservativci ki so nasprotniki voiiine ieforme, še vedno vstajajo na svojem dosedanjem intransš-gentnem stališču. Vse konference namestnika Korytowskega z njihovimi zastopniki niso dovedle do nikakega rezultata. Kako se raz-vsjft pod vtisom teh dogodkov nadaljnja pariairenrarna situacija, {e popolnoma nego i ovo. Delegacije. DUNAJ 27. (Izv.) Zatrjuje se, da bodo delegacije sfelicane najbrže za 18. novembra. Zbornica bo opravila volitve v posebni večerni seji, Nadškof Stadier v avdijenci. DUNAJ 27. (Kor.) „Bosnische Korre-spondenz* poroča: Nadškof Stadier je bil v soboto ob 11 dopoldne sprejet od cesarja v privatni avdijenci, ki je trajala 20 minut. Cesar je sprejel nadškofa zelo milostno. Stadier odpotuje že prihodnje dal z Dunaja v Rim, kjer bo papežu predložil obširno poročilo o razmerah v sarajevski nadškefiji. V Rimu ostane tri tedne, nakar se vrne zopet v Sarajevo. Je obljubil dijakom odgovor na njih zahteve v 24 urah. Novi avstrijski poslanik v Parizu. BUKAREŠT 27. (Kor.) Princ Fiirsten-berg, ki je imenovaG za novega avstrijskega veleposlanika v Parizu, pride semkaj dae 14. novembra, da izroči kralju svoje odpo-klicno ptsmo. Demonstracije ns. živinozdravr.igki Soli na Dunaju. DUNAJ 27. (kv.) Ob 7,6 zvečer so so imeli slušatelji živinozdravnilke visoke šole zborovanje, da protestirajo proti novemu izpitnemu sistemu. Po zborovanju le prišlo do veiikih demonstracij. Dijaki so udrli v dvorane in razbili precej pohišt a in več oken. Kouečao je interveniral rektor, ki PODLISTEK. Velika kornpeljska afera v Prag!. PRAGA 27. (iz7.) Ž3 par dni razburja čeiko javnost velika korupcijska afera v Pragi. Mestna občina praška fe namreč kupila za svojo plinarno v bližini Prage velika posestva in opozicija zatrjuje, da so bila ta posestva za »milijon kron preplačana, pri iemer sta zaslužila predsednik plinarne komisije Cerveny in njegov namestnik Ru-žička okoli 350.000 K. Znani odvetnik dr. Bouček je vložil radi tega ovadbo na kazensko sodišče, ki Je že zaslišalo par občinskih funkcionarjev, med drugimi tudi župana dr. Groša. Včeraj se |e vršilo veliko zborovanje, na katerem se Je razpravljalo o vsej aferi. Govoril je profesor Masaiyk, ki je izjavil med drugim: „Na praškem ro-tovžu se krade. Ne dolžim sicer vseh, pač pa jih |e okoli 10, ki teroriziralo vse pralko Drebivalstvo". Z ozirom na te Masaiykove besede so sklicali praški občinski klubi za Jutri posebno sejo, da sklenejo obtožbo proti Masaryku. Vprašanje orljentalskih železnic in Avstrija. DUNAJ 27. (Izv.) Vprašanje orljentalskih železnic bo rešeno v najkrajšem času. Družba orljentalskih železnic fe že sprejela v svoj obrat vse železnice, ki tečejo po turškem teritoriju, zlasti progo Drinopotje— Carigrad. Po bolgarsko-turški pogodbi se Je Bolgarska zavezala, da prepusti orientalski družbi tudi ono progo, ki se odcepi od glavne proge proti Dedeagaču. Družba bo obskrbovaia tudi ves obrat na Gršfcem in progo Solun—Bite 1J. Nerešeno je le še vprašanje razmer|a med družbo in Srbijo. S bska vlada se namreč odločno brani vrniti oiijenfatski družbi one želesniške proge, ki tečejo po srbskem ozemlju. Dunajski ofi-cijozni krogi zahtevajo, tla mora tudi Srbija slediti Grški in Turčiji in vrniti v*e proge družbi. SkticuJe|o se pri tem na londonsko coslaalško korferenco, ki je baje to orientalski družbi izrecno obljubila. Če bi Srbija nato ne pristala, groze dunajski oficijozni krogi z intervencijo Avstrije in Nemčije, ki sta pripravljeni braniti interese akcijonarjev orljentalskih železnic z vso energijo. Po mnen{u avstrijskih krogov mora Avstrija prt 35o|em stališču zastopati ne samo inttrese akcljonarjev, ampak tudi lastne državne interese, — Proga do Soluna tvori trgovinski dohod k Egejskemu merju in je zato za avstrijiko narodno gospodarstvo tolika važnosti, da Avstrija nikakor ne more dovoliti, da bi Srbija enostransko odločevala o tartfih in drugih železniških vprašanjih. V očfgied vsem tem okolnostim Avstrija mora vstrajaii pri svoji zahtevi, da vrne Srbija družbi železnice, ki tečejo po srbskem ozemlju. Umevno pa je, da se hoče družba v narodnostnem in vojaškem oziru ukloniti zahtevam srbske vlade. Kakor se poroČ3, se je prvotni načrt, da naj se spremeni ime družbe v avstrijsko družbo opustil in bo družba tudi še vnaprej obstojala kot turška akcijska družba s sedežem v Carigradu. v smrt na vešala. Obsojenec je prosil za pomiroščeaje. Če ne bo prtHl jščen, ga obesijo dne 2. novembra na dvorišču zagrebškega kazenskega sodišča. Truplo patrijarha Bogdanovića najdeno. SOLNOGRAD 27. (Kor.) Uradno se poroča, da |e bilo včeraj najdeno truplo zginolega srbskega patrijarha dr. Bogdanovića in sicer med sotesko Lend in postajo Klammstein. O najditvi trupla se poročajo z Pešte sledeče podrobnosti: Budimpeštanski odvetnik dr. MUan Vasiljević in patrijarhov sorodnik dr. Miloš Bogdanovič sta s pomočjo ribičev in pijonlrjev cel teden preiskovala strugo Aache in zadela včeraj na truplo. Voda )e odplavila s trupla že vso obleko, razven čevljev. Truplo prepeljejo v Karlovce, kjer Je slovesno pokopljejo. KARLOVCI 27. (Kor) Zvonenje zvonov je oznanjalo včeraj, da sa Je posrečilo najti truplo ponesrečenega patrijarha Bogdanovića. Na |avnih in tudi privatnih poslopjih vihrajo žalne zastave. Administrator škof Gruić in ostali dijecezanski Škofi so dobili brzo|avno obvestilo. Truplo pokopljejo dne 7. novembra. _ Politični preobrat na Španskem. Konservativna vlada na krmilu. MADRID 27. (Izv.) Kralj Alfonz je sprejel demisijo kabineta Romanones in imenoval novo konservativno ministrstvo. Za ministrskega predsednika Je imenovan bivši predsednik zbornice Da p o, za zunanjega ministra pa marki Lema. Tudi vsi ostali portfelji so v rokah konservativcev. Sprememba političnega kurza na Španskem pojenja popolen preobrat v notranji politiki Španske in splošno se izraža bojazen, da se obrnejo sedaj razmere na kritično stran, češ da se bodo združil« sedaj vse proti-konservativne stranke v oster ooj proti re-akcijonarstvu. V političnih krogih se zatrjuje, da je stopila Španija s tem preobratom pred vrata revolucije. Ruski vohun Kopkev obsojen na smrt. ZAGREB 27. (liv.) Pred tukajšnjim gatnizijskim sodiščem se Je pričela dne 23. oktobra razprava proti ruskemu vohunu Kopkevu, ki Je bil obtožen, da Je špljonirai organizacijo in napravo 13. armadnega zbora in izdajal tajnosti ruskemu generalnemu štabu. Kopkev Je bil tudi v zvezi z ruskim vohunom Braburo, ki ]e bil aretiran pred par mesec? v Budimpešti.* Zagrebško garni-ziisko sodišče Je obsodilo danes Kopkeva Volitve v Italiji. RIM 27. (Kor.) Do 11 dopoldne Je bilo razglašenih 329 volilnih rezultatov. Izvoljenih e 162 konstitucijonafnih vladinovcev, 13 opodcijonalnih šcnstiiucijonalistov, 34 radikalnih vladinovcev, 18 republikancev, 20 opozicijonalnlh socljalistov in 15 reformiranih socijalistov. V 56 volilnih okrajih so potrebne ožje volitve. RIM 27. (Izv.) Karakterlstlkon včeraj-šnj h volitev v parlament, je izredno slaba udeležba. Povprečno se Je udeležilo volitev samo 55% volilnih upravičencev, v Rimu in Napolju celo samo 30%. Po doseda| zna-n h rezultatih {e za^gurana vladi velika večina. Le v mestih *o večinoma prodrli socijalisti. Med propadlimi kandidati se nahaja tudi državni tajnik v mornariškem ministrstvu, Pergamesco. RIM 22. (Kor.) Do 4 popoldne Je bilo proglašenih 359 volilnih rezultatov. Izvoljenih je 175 konstitucijonalnih vladinovcev, 14 pristašev kcnstitucijonalne opozicije, 36 radikalnih vladinovcev, 19 katoličanov, 22 oficijalnlh socijalistov, 16 reformiranih socijalistov in 11 republikancev. Potrebnih Je 64 ožjih volitev. Izvoljeni so zopet vsi ministri in državni podtajnlkf, razven Perga-raasco. Izvoljeni so dalje vsi ugledni politiki; propadli so le Galimberti, Wollenberg, Karsl in Magglorln Ferrals. Dijaška liga proti sufragetkam. LONDON 27. (Izv.) V mestu Bristolu [e ustanovilo dijaštvo posebno ligo, ki si je nadela za nalogo najostreiši bo) proti poče-njanju sufragetk. Geslo lige le: zob za zob, Dijaštvo hoče z nasiljem p J siliti sufragetke, da opuste svojo dosedanjo javnosti šodljivo aktiko. Liga je že v pete^ demolirala *se okale, kjer se zbirajo bristolske sufragetke. Včeraj se Je zopet zbralo nad 1000 ligaških dijakov, ki so odšii korporativno pred hišo, rjer so se zbrale sufragetke. Metali so v okale najprej jajca in kamenje, nato pa s silo udrli, razbili vse pohištvo in polili prostore s silno smrdljivimi tekočinami in jih konečno zažgali. Poicija je bila brez moči. Pegoud v Berlinu. BERLIN 27. (Izv.) Pfi včerajšnjem poetu slavnega francoskega avl|atika Pegcuia, ci |e »vetovnoznan vsled svojih nevarnih eksperimentov v zraku, je bil tako velik naval, kakršnega berlinska kronika še ne pomni. Na letališču Je bilo nad pol milijona jledalcev In Čez 7 000 avtomobilov. Na povratku sta bila dva avtomobila popolnoma zdrobljena, potniki pa tako nevarno ranjeni, da so |ih morali prepeljati takoj v bolnišnico. V gneči je bilo razbitih tudi 11 vozov. Več gledalcev se Je onesvestilo. Neki deia-vec je padel v gnječi, ravno v trenutku, ko e prihajal osebni vlak, na železniški tir, I jer »a je s.veda dohitela smrt. Francosko notranje posojilo. PARIZ 27. (Izv.) Francoska vlsda bo še tekom tega leta najela pri domaČih bau-kah poldrugo milijardo posojila, da pokrjje stroške za nove vojaške potrebščine. Predsedniška volitev v Mehiki. MEHIKO 27. (Ker.) Udeležba pri vo-litvi predsednika je bila jako si ba. Domneva se, da število oddanih glasov ne bo jado-stovatc za uslavno in zakonrto izvolitev in da ostane Huerta radi tega tudi še capre| pro^izorični predsednik. Volitve so se vršile popolnoma mirno. VERACRUZ 27. (Kor ) Feliks Diaz je brzojavno obvestil vojno ministrstvo, da se odpoveduje generalnemu činu. MEHIKO 27. (Kor.) Predsednik Hueit* je s oosebnira d.kretom zvišal arkadno s»an'e od 83.000 ca 150.000 mož. *NEW- YORK 27. (Kor) Mehl*an«ki predsedniški kandidati so obflubili Huerti, da ga bodo ra slučaj, če bi bile sedanje volitve vsled ntzadostnega števila cddan-h glasov neveljavne, krepko podpirali pri vzpostavitvi reda do prihodnjih volitev. Srbske drobne vesti. BELGRAD 27. (Srbski tiskovni u:ad „Edinosti" ) Obmejni srbski kmetfe so 73-prosili vlado, naj posreduje v Sofiji, da se jim dovoli obdelovati njihovo zemljišče ra bolgarski strani. w Kakor se poroča, se je srbska vhđa obrnila do giške s prošnjo, naj dovoli, r?a bi se smela srbska drobnica in gt vtdo pasti po solunskih dolinah h sicer eno leto brez takse. Črnogorsko poslaništvo v Bel^radu se ustanovi začetkom prihodnjega meseca. Po poročilih iz Sotuaa je došel t|tka| iz Albanije večji del srbske vojske, ki se vrne preko Bitolja v domovino. Dosedaj je Srb?Ta e^sportirala iz novo oridob'jenih krajev v Solun že 150 vagonov tobaka in ga je še za 180 voz. Letošnji pridelek svilenih kokonov iz Djevdje-iije je prinesel štiri milijone denarjev. „Politika" poroča, da francoska vlnria še ni kotirala novega srbskega državnega posojila, vendar pa so belgrajski merodajnl krogi dobili obvestilo, da se zgodi to že v kratkem, ker le uradna Francija jako dobro razpoložena napram Srbiji. Norec vojvodinje Florentinska novsla Ernsta Remina. Ni odšla. Stala Je pred nJim in ga merim z neverujočim pogledom. „Clarissa!" Je nadaljeval In je stopi! ponižno bližje, „mari na) vas jaz, ki sem manj vreden, spominjam na vzvišeno besedo, ki je bila dana: njemu, ki se |e zagrešil na tebi, cdpuščaj, ne sedemkrat, ampak sedem-desetkrat sedemkrat! Ne puščajte, da bi proseči odšel cd vaših trat s kamnom v roki I Pomislite, kako setev zla bi sejali s svojim trdim rntu I — In preminite tudi, da je ravno sedaj v vaših rokah, da tisočem, ki so mi pokorni, daste boljega moža za kneza, nego sem bil jaz — ali pa siabejega, ako me zavržete. Ali ne bi hoteli s tem nekoliko poskrbeti za usodo svojega rojstnega mesta, ter poizkusite, povzdigniti se nad svoj srd, pa naj Je ?e tako opravičen l" Clarlssa se je naslonila ob leseno obito steno. .Sklenila Je roki in gledala dolgo pred se. Bila Je hud bol. Slednjič Je silen dihljaj privzdignil njene prsi in na njih pre križani roki in preko nje obraza je zasijalo. „Alessanc\ro !* je rekla, „Jaz nisem med njimi, ki jim en hud udarec ubija moč in življenje. Ne zaupam vam. Pa bodi, hočem poskušati, da i^i našla plemenite jo rešitev za najino življenje. Storili ste meni najhuje, kar se more zgoditi! ženi. Zato sem vas sovražila in čakala, naj se nasilno reši ta nenaravna zveza mitd nama 1 Danes pa stojite pred mano kakor drugačen mož. Ne poznam vas. Možno Je, da se le prilagodjate mojemu načinu. Če pa ste v resnici ta, ki se zdite danes, pa naj Alessandro, ki je bil popred, z vsem, kar je storil, ne stoji več med nama, in vi naj ne boste gledali v meni male dtiie, ki ne more pozabljati. Torej čujte 1 Pravite, da ste mf enakorodni: tat meščanske sTobode rojstnega mi mesta, knez po milosti cesar|a KaroFa, naj se ne enači men?. 01?oM'e sv?Je knežje dostojanstvo, vspostavite .republiko, bodite Medice- jec, kakršen Je bti Cosimo, prvi med enakimi. Ako ste veliki in plemeniti, boste v svobodni državi vodili državljane, v njih biagor, brez dobička in posebnega odliko-valnega dostojanstva za-se. Recite, bi-II bili pripravljeni v to ?* Spustila se Je na velik sedež, gledala v vojvodo ter pričakovala, naslonljena vznak, odgovora. »Hočem \u Je cdvrnll. „Ne morem. V Fiorenci ni več državljanov, ampak le ljudstvo in plemstvo. Tu mora biti nekdo knez. Vse svobodae države na poluotoku so se pod silo časov spremenile v monarhije. Kar je Doria v Genovi, Sforza v Milanu, Este v Ferrari, Gonzaga v Mantovi, to mora biti Medici v Fiorenci, ali pa se mora Izseliti do na novo razkritih otočnih dežel onkraj svetovnega morja. In še potem bi kak Strozzi, kak Salviati ali Ridolfi po novih bojih postsl gospodar mesta in žrtev ne bi koristila nikemur, razun posamičnemu slavo-hlepnežu, H se mora pojaviti Iz svežega oreIIvanja krvi. Prepričajte me, da bi bil kak Filippo Strozzi bolji knez, in Jaz hočem izročiti moč v njegove roke, če bom mogel. „Morda Imate ptav. Če pa že mora kdo zasužnjevati mesto, naj dokaže svojo večo pravico do tega s tem, da Je naredi veliko nad vsemi. In tako zahtevam: Daite, da Ficrenca ne bo samo Atene Italije, sedež muz in umetnosti, aoipak napravite Jo tudi močno, ustvarite jej vojsko, kakor nekdaj, ko se ni bala ne ce*ar|a, ne \se Italije in ko je 100.000 oborožencev sledilo Carocio-u, zberite kneze, ki ste Jih imenovali, okolo sebe, in prisvojite si zopet re-liko misel svojega strica Leo, da se ped vodstvom vašega rodu ustvari ta nezavisnost in ujedinjenje vse dežele italljamkcga jezika, da se preženo tujci, cesar in Fr n-cozje, ter da se postavi polutok kakor ujedinjena mogočna enakovredna država cb strani drugim kraljevinam. In potem boste kralj in voditel| te ujedln|ene velike dežele." Alessandro je planil blestečimi očesi. „Pri sveti krvi," Je zaklicali To vara obljubljam ! Res, vaše misli lete visoko, ali bojim se, da enega moža moč ne more doseči tega cilja v enem življenju." (Dalje.) Stran II. .EDINOST" St; 299. V Trstu, dne 28. oktobra 1913. Včeraj Je prispela semkaj specijalan grška rt sija, na čelu )1 Griparis, da noti-fidra kralju Petru na;top vladarstva kralja Konstantina. Jutri izroči komisija kralju Petru lastnoročno pismo kralja Konstantina In red Odrešenika. Tudi Črnogorci že zapustili albansko ozemlje. CETINJE 27. (Izv.) General Vukotlć je sporočil črnogorski vladi, da so tudi črnogorske čete že popolnoma zapustile albansko ozemlje. Ustanovitev srbskega poslaništva na Cetinju. BELGRAD 27. (Izv.) Generalni tajnik v zunanjem ministrstvu, Dragomlr Štefanovič, je določen za srbskega poslanika na Cetinju. Bolgarsko posojilo v Avstriji. SOFIJA 27. (Kor.) Finančni miaister Tončev odpotuje danes z ravnateljem uprave državnih dolgov na Dunaj. Njegovo potovanje je v zvezi z različnimi projekti, posebno s konsolidacijo financ na Bolgarskem. Grško turška pogajanja. CARIGRAD 27. (Kor.) Po predvčerajšnjem in včerajšnjem ministrskem svetu je odposlala Porta turškim delegatom v Atenah nove instrukcije glede spornih točk v vskuf-skem in drugih vprašanjih. Bolgarska in Rumunija. SOFIJA 27. (Kor.) Vesti nekega bukare-škega i'sta o dozdevnih vojaških! pripravah Bolgarske proti Rumuniji, katerih središče naj bi bil Ruščuk, kler se baje mu ii general Fičev, da vodi mobilizacijo, so popolnoma izmišljene. O kaM mobilizaciji na Bolgarskem ni niti govora ia general Fičev, od svojega povratka iz Karlovih Varov ie ni zapustil Sofije. _ Doba preganjanja na Bolgarskem. Psihologično lahko razumljivo Je, da v državi, ki jo je doletela katastrofa na boj* nem polju, iščejo Krivcev na vsej nesreči. Tako tudi sedaj v Bolgarski. Ni pa tako razumljivo, odkodi in zakaj n a j v e Č i in glavni krivec steza roko, da manje krivce, ki so bili le njegovo orodje, pahne v ječo, aH ce!o v smrt radi grehov, ki jih je stori! sam, ali ki so jih storili drugi po njegovi volji in v njegovo osebno korist. V Bolgarski se bližajo volitve v sobranje. Će bi bila Bolgarska res demokratična država, kjer bi obdala ia se mogla tudi uveljavljati resnična narodna volja, bi bila to prilika hudega obračuna za kralja Ferdinanda in njegovo vlado, ki bi se mogla zvršitf katastrofalno zanj in njegovo dinastijo. Toda: v^adovins v Bolgarski ne sloni ma demokrličnih principih, ni podrejena naredi! vo?|i, marveč |e oNgarhična, autokratska, izročena %? aovlćstnosti vladarja in njegovih zlato ofrakanih satrepov. AH zavest o lastni zločinski krivdi na neizmerni nesreč, U |e padla na ubogi bolgarski narod, mora biti vendar tako velika in živa, da se nekoliko boji volitev, oziroma, da g3 spreleta mraz v bojazni, da bi nnrod doznal resnico o pravih krilcih in da bi utegnil na volitvah izvajati posledico, to je: izvoliti večino v parlament, ki bi hotela Jraeti čiste račune. | Zato gre vse prizadevanje sedanje Ferdinandu slepo udane vlade za tem, da oddali vsako krivdo od Ferdinanda in sebe in \o zvali aa dsuge krivce, nekdanje slepo orodje istega Ferdinanda. Po raznih S?.vovih, Gešovih in Danevo-vlh seza sedaj maščevalna roka Ferdinandova. Začeli so se že procesi, ki naj zapi-Šejo vso krivdo na nekatere nekdanje generale ?n državnike. I a da prevara gotovo ne zgreši efekta, jje zaklical sedanji ministrski predsednik Radona? ? ministrskem svetu: „Narod naj izve vso resnico!" KoLko hinavstvo, koiika drznost, kolika rcorsličn? pokvarjenost. Če bi mu bilo res do tega; da narod izve vso resnico, če bi uamen rej odgovarjal besedi, potem — gorje Ferdinandu I V kričečih in pretresljivih barvah je slikal Radoslavov svojim ministrskim kolegom vse vnebovpijoče zamude vojne uprave in vso zločinsko lahkomišljenost, s katero |e bolgarska diplomacija izzvala toli nesrečno vojno s Srbijo. Brez primerne obleke, brez odej, da je trpela bolgarska vojska pravo mučenlštvo v krutem porazu. In brez zdravil, da je poginilo na tisoče In tisoče voja- kov, H bi [ih bili mogli rešiti, da je bilo preskrbljeno vse potrebno. In Radosiavov je zaključil svo|e poročilo s katonsko strogostjo : nikake milosti za krivce 11 Res grozna, pretresljiva in — resnična slika. Resnična! Dobro pravi »Agramer Tag-blatt" : Da ministri in generali kradejo in po-neverjajo, da si prisvajajo, kar naj bi bili porabili v zaščito in varnost domovine, da so le sami bogateli, puščali pomoriti tisoče in tisoče vrlih vojakov, da so domovino spravili v neizrecno nesrečo: vse to |e strašno in pretresljivo dovolj! AH to ni Še vsa resnica na Bolgarskem! Tako |e 1 Ni vsa resnica. To |e le en del resnice, ki na| odvrne pest naroda, ki bi se, ako bi narod dognal vso resnico, krčevito stisnila in padla z vso svojo težo na — Ferdinanda. Bolgarski državniki, vsi skromni sinovi kmečkega bolgarskega naroda, so postali bogati kapitalisti, milijonarji. A to ne šele danes, ne Šele povodom zadnje nesrečne vojne, ampak tudi poprej. A to ne brez vednosti vladarja, ampak po njegovi volji, ker |e hotel imeti sijajno „družbo" okolo sebe in posnemati druge mogočne vladar|e in pa — v zahvalo — po pasje udane podajače. Savo v, Petrov, Dane v, GeŠov so gotovo krivi in zadene naj jih kazen. Ali glavni krivci niso. Ti bi bili gotovo o3taii pošteni sinovi svojega poštenega in priprostega naroda, da jim ni prišla blizu mamljiva skušnjava v imperatorski sla o-hlepnosti in avtokratstvu Kobuižana. Niso imeli toliko moralične siie v sebi, da bi bili zavrnili skušnjavo, sijaj in bogatstvo, s katerim so si dali poplačati izdajstvo na svojem narodu. Naj je njihova krivda Še tako velika, vendar niso oni zapeljive!, ampak zapeljancl. Priznati morajo svojo krivdo. Ali radi tega ni, da bi morali tudi m ol ča til In gotovo bodo tudi govorili o resničnih krivcih. Samo vprašanje je, ali njihov glas dospe do naroda. Io ravno ta namen imajo preganjanja, da jim zamaše usta. V vodi njihove nesreče, njihove pogube, naj si opere Ferdinand svoje roke . . . _ Der grosste Schuft____ Pred seboj imamo v nemškem jeziku thkan okilc »Pomožne akcije za Bosno in Hercegovino" in ne vemo, ali naj bi se bolj čudili nesramnosti ljudi, ki so se drznili s tem oklicem na dan, aii njihovi brezvestni ! zlobi, s katero hočejo v .dobre namene-, 1 seveda svoje lastae, pritisniti celemu narodu • na čelo pečat veleizdaje. Priobčujemo ta po 'ziv v celoti, da izprevidi naše ljudstvo, s kakimi podlimi sredstvi hočejo neki krogi na Dunaju zanesti razdor in sovraštvo med Jugoslovane, da bi mogli sami v kalnem ribariti. Evo torej oklica: OKLIC „Pomožne akcije za Bosno in Hercegovino". Pol stoletja mine že kmalu, odkar so avstrijski polki po krvavih bojih zasedli turški deželi Bosno in Hercegovino. Pol , stoletja — in Avstrija je prinesla tema deželama mir In red, ju cbudUa v novo živ-s ljenje. Po večstoletuem smrtnem snu barbarstva in robstva je napolnil vso deželo nov duh; od Orjonovlh sotesk pa do Save je sijajno kulturno delo poveltČalo ime Avstrije. S ponosom more naša domovina gledati danes na Besno io Hercegovino! Poklic države, velika državna Ideja kaže naši monarhiji že stoletja sem pot i proti iztoku, da čuva ob vraiih Evrope, j Vsak poklic ima svoje nevarnosti in danes, !ko se je rešilo balkansko vprašanje ob av-> atrijski meji, so te nevarnosti še večje. \ Skrivaj in očitno obračajo svojo oat naravnost proti obstoju monarhije J ; Državi sovražna agitacija Srbov je : ob naši južnoiztočni meji začela strahovit boj proti vsemu, kar je i avstrijskega. „Bosna, Hercegovina morate postati srbska zemlja,u se j glasi povsod bojni klici Bosenski j katoličani so osamljeni v tej vojni i na življenje in smrt, izročeni srbski |večini. Zvesti svoji veri, zvesti jcesarju stoje sami — nastraži ob Drini, zvesta straža za naSo {domovino. Proti bosenskim katoličanom se obrača zato vsa Isila sovražnikov; sovražnika, či-\gar „kulturne čine" iz zadnje vojne je le z grozo izpoznala vsa Evropa. Bjsenski katoličani so večinoma ubogi kmetje, ki imajo za seboj najhujšo šolo — turško suženjstvo; ubogi kmetje so ostali tudi še sedaj, teda — zvesti Avstrijci hočejo biti! Avstrijski katoličani! Zvestobo moramo vendar vračati z zvestobo! Pomožna akcija za Bosno in Hercegovino nas kliče vse! Ali na| gledamo, kako naj bi bilo blagodejno delovanje naše veličastne kulturne misije v Bosni izgubljeno za vedno? Ali je bila kri naših očetov, naših sinov zastonj prelita? Ali naj gledamo, kako bi morali bosenski katoličani podleči navalu srbske propagande ? Pomožna akcija ima velik, patrijotičen program. Najpre| hoče lajšati bedo in uboštvo, pomagati graditi cerkve in šole, vzgajati mladino za javnost. Pred vsemi pa hoče ohraniti in pospeševati dobrega duha, ki navdala in krepi vse bo-senske katoličane, da ottanejo zvesti vladarski hiši habsburški. Avstrijski katoliki 1 Pristopite k pomožni akciji, ki bodi bosenskim katoličanom blesteč obrambni oklep, monarhiji pa trden branik. Na| bi torej klic na pospeševanje našega dela ne izzvenel, ne da bi bil uslišan, naj bi ne izzvenel, preden bi bilo prepozno." Tako torej ta oklic »Pomožne akcije za Bosno in Hercegovino", ki ima svoj sedež na Dunaju, I. okraj, Heiiigenkreuzerhof. Značilno za to „Pomožno akcijo" je, da ni pod oklicem nihče podpisan, daskavno bi človek skoraj pričakoval, d3 najde med podpisi slavno ime kakega Nast?Č3 ali kaj podobnega. Pošten človek bi pač ne podpisal te zlobne nesramnosti. In kdo so pač tisti „bosenski katoličani", ki naj bi jim bila namenjena ta pomožna akcija? „Sovražnike" njihove pač imenuje oklic, in to naj bi bili Srbi, ki baje hočejo požreti avstrijsko monarhijo in njeno .zvesto katoliško stražo ob Drini", s kožo in kostmi vred! Bosenski Srbi, sami sovražniki Avstrije in habsburške vladarske rodbine, ti so tisti trikrat prokleti veleizdajaic«, ki so jim izročeni na milost in nemilost ubogi bosenski katoliški kmetje, in proti tem ubogim katoliškim kmetom Je naperjen — vsaj tako pravi oklic — ves silni naskok tega krutega sovražnika. Pokonci torej državni pravdni, sodišča In rablji in poobesiti je treba vse te bosenske in sploh vse Srbj, ubogim bosenskim katoliškim kmetom v dunajskem Helligenkreuzerhofu pa tisočakov, a še raje milijonov, in potem bo neomajno stala zvesta straža ob Drini in domovina bo rešena ! Z naj podle jšo denuncijacijo vsega srbskega naroda si hočejo ti patentirani reševalci avstrijske državne ideje v Bosni zagotoviti denarja, denaija in zopet denarja 1 Z denarjem hočejo reševati avstrijsko misel v Bosni, z denarjem hočejo čuvati — katoliško vero! In še enkrat vprašujemo: kdo so ti rešitve tako potrebni katoličani? Ali so to morda bosensko hercegovski Hrvatje? Saj ti so katoličani! Nel V dno svoje duše smo prepričani, da med hrvatskim narodom v Bosni ne more biti tako podle duše, da bi mogla posegati po takih v nebo kričeče nesramnih sredstvih proti svojim srbskim bratom, s kakršnimi nastopa ta „ Pomožna akcija za Bosno in Hercegovinou I Ne, hrvatski narod je prepošten, da bi bil zmožen takih lopovstevl In oklic se tudi ne drzne imenovati hrvatskega imena, temveč se skriva za nič in vse izdajajoče — katoličanstvo! Seveda takega plačanega katoličanstva, kakršno bi še dandanes patentirani katoliki okoli kake — „ReichsposteH radi oznanjevali z ognjem in mečem vsemu, kar Čuti slovansko, zlasti pa jugoslovansko l Nomen est omen 1 „Heiiigenkreuzerhof" je sedež te „Pomožne akcije". „Sveto-sriški d?orec" se je izpremenil v „S ve-tokrafearski dvorec" in ljudje v tej „Pomožni akci|i" bi gotovo hoteli na|raje, da bi postal zanje celo — ,S vetoraili-jonskl!" Zato pa le vsi avstrijski katoliki brez razlike starosti in spola v „Pomožno akcijo za Bosno In Hercegovino"! „Člani" plačajo vsaj 1 K na leto, „pospeševalni" vsaj 10 K, „dobrotniki" najmanj 100 K; „osnovatelji" enkrat za vselej 500 K, „usta-novniki" enkrat za vselej 1000 K! „Tako kličemo vsem, da naj pomagajo bosenskim katolikom. Veliko delo hočemo ustvariti.) Denar in dobra beseda delata čudeže,' s samo dobro besedo bi gradili na pesek /" Da I Same denuncijacije ne zaležejo dovolj in tudi ce riskira jth nih.e, če nI denarja! Zato pa le denarja, in s tem de nar|em wse vzdrži ime Avstrije veliko n mogočno v Borni in Hercegovini" in s tem denarjem bo rešena tam doli — sveta vera katoliška! Kristus le oskrunje?alce svetišča izgnal z bičem; Poncij Pilat ia Kajfež pa bi jim bila nasprotno morda preskrbela celo kak križec, če bi jih bili že tedaj oddajali tudi za — »zasluge44, kakor se dogaja dacdines in česar z vso gotovostjo pričakuje — odbor za „Pomožno akcijo za Bosno In Hercegovino". CasI se pač IzDremlnjaJo, ne iz-preminja pa se resničnost reka: „Der grosste Schuft im ganzen Lan d, das ist und bleibt der Denun-z i a n t!" _ Domače vesti. Razmere pri tržaški c. kr. policiji postajajo čim dalje, tem neznosnejše. Dasi-ravno je najnujnejša, absolutna potreba, da bi morali vsi organi c. kr. državne policije v Trstu biti zmožal obeh deželnih jezikov, italijanskega in slovenskega, pa se vendar sprejemajo v policijsko službo ljudje, ki nimajo niti pojma o slovenskem jeziku, ali pa taki, ki morda zna|o slovenski jezik, pa ga nikakor nočejo razumet! in govoriti. Tako n. pr. revirni nadzornik M., ?ko ie Čuje med redarskim osobjem kako slovensko Oeiedo, takoj kriči, da je to politika, In večkrat se je izrazil, da so nekatere redarske postaje — filijalke „Narodnega doma*. Re-v'rni nadzornik F. je dal pred kratkim tele-focični ukaz vsem postajam svojega področja, da stražniki ne smejo med seboj govoriti slovenski. Revirni nadzornik S. sploh ne more videti strežnikov slovenske narodnosti. So zopet drugi, ki prepovedujejo stražnikom čitanje „Edinosti" in nekaj po polnoma vsakdanjega je, da se na vsako slovensko besedo čuje iz .višjih" ust v „najlepši" italijanščini: „za parle di politika !" Tako ravnanje „višji" seveda daje potem poguma stražnikom italijanske narodnosti, da zmerjajo svoje slovenske tovariše s — ščavi, da jim zbadljivo kažejo pod nos u žl galice „Lege Nazionaie" in jim seveda takoj očitajo uganfanje politike, če vidijo pri uiih užlgalice Družbe sv. Cirila in Metoda. Večkrat se je že dogodilo, da je stražnik slovenske narod losti, dasiravno rodom Tržačan, torej najpristne]ši doraačfa, na svoje besede v svojem slovenskem materinem jeziku na svojih domačih tleh, kjer je slovenščina uradno priznan deželni jezik, moral čuii od kakega tovariša Furfana, Igrana ali celo Tirolca, aesramno psovko: „molči, ščavc!" Ali pa t adi: .Ande a Lubiana, qua xe cltta italiana, qua se parla itslian!" In potem naj bi se le stražnik slovenske narodnosti pritožil pri kakem „višjem", ki sam ni boljši od onega ; ali bi jo izkupil. Tako se dogaja stražnikom slovenske narodnosti, ljudem, ki so polteno dovršili svojo vojaško dolžnost, ki sedaj vestno in točno vrše svojo odgovorno službo In to gotovo z boljšim uspehom, kakor pa njihovi laški ali furlanski tovariši, kajti le ti največkrat edino le svojo laščino ali fur-lanščino, dcčim pa Slovenci večinoma vsi govore po tri jezike ali pa še več. Kolikor pa manj znajo in kolikor so nesposobne]!! za svojo službo, toliko pa so potem pre-drznejši napram svojim slovenskim tovarišem. O marsikaterem takem „Legašu" bi se izza zadnjih demcnstraci) dalo povedati marsikaj lepega — nekoliko slučajev smo tudi omenili tedaj — in prav zdi se nam, da bo imel v kratkem pri varnostni oblasti v Trstu glavno besedo — „Piccolo", ako pojde tako dalje, kakor gre doslej. Sicer smo prepričan!, da bo tudi zaradi teh naših pripomb zopet raznih sumničenj in celo morda preganjanj, kakor jih je že bilo zaradi vesti, ki smo jih priobčevali doslej ; toda to nas ne moti prav n!č, da ne bi govorili resnice. Zato naj si razni gospodje revirni inšpektorji prav nič ne razbijajo glav, kdo je pisal v „Edinost" temveč naj raje gieda|o, da se bodo vedeli napram stražnikom tako, kakor veleva službeni pravilnik : s t r o g o pravično in nepristransko! Sicer pa naj le gredo po mestu in slišijo lahko sami, kako sodi resno in trezno občinstvo o razmerah, ki vladajo pri c. kr. policiji. Višjim instancam pa prav toplo priporočamo, da tu energično posežejo vmes in napravi o tak red, kakršen more vladati pri taki instituciji, kakor je c. kr. redarstvo ! Samo napis „OSRAM" jamči za pristnost nerazbitnih „Osram žičnih žarnic" ki uživajo svetovno ime. Pri nakupu naj se pazi, da nosi vsaka pristna Osram žična žarnica na steklenem balonu ujedkan napis ,.OSRAM". Pristne „Osram" žične žarnice prihranijo 70% toka ter dajejo briljantno, belo enakomerno luč, ter imajo skoraj nerazbitno žico. Dobiva se v Trsti pri tvrdki E. BITMAR, Gebriider Brnnner d. d. TRST, Piazza == del Ponterosso štev. 1. == V Trstu, dne 28. oktobra 1913. Narodna nezavednost in nje posledice. Z dežele smo prejeli: Narodna zavednost med Slovenci ni Še dovolj živa, da bi se brez strahu kaiala na plan. To posebno na polju trgovine, je v Trstu znanih velikih trgovskih tvrdk, ki so na glasu kakor slo?enske. V resnici pa so slovenske le v toliko, v kolikor je n.ihov lastnik po rodu Slovenec. To pa je ioUfro kakor nič, ako ni tudi Slovenstva v praksi. In tvrdke, ki so inam na mislih, občujejo n. pr. z železnico samo italijanski, korespondirajo Žnjo italijanski in prinašajo izključno le italijanske pisane vozne liste. To je veliko zlo. Kajti če take tvrdke ne uveljavljajo slovenskega jezika, potem nI čuda, če nas ostali svet ignorira in negira snaš obstanek, da železniške uprave govore, da ne potrebujejo slovenskega uradništva, vezi nasproti avtomobil s tako hitrostjo, da se mu niso mogli izogniti, ia avtomobil je vse štiri vrgel na tla. Najhuje poškodovan je bil Miirrer, ki si Je prebil čreplojo, da so mu izstopili možgani. BidolI se je precej poškodoval na levem sencu, ostala dva sta pa bila le lahko ranjena. Avtomobil Je bil last nekega Vigano iz Padove in ga je vodil lastnik sam, vozila sta se pa žnjim dva varijetetna pevca, mož in Žena, ki nastopata sedaj pod imenom „Les LavaSIferes« v ,Ednu". Vse štiri ranjence Je Vigano z avtomobilom prepeljal v tržaško bolnišnico, kjer so pa obdržali edino le smrtno nevarno ranjenega Murrrerja, ostale tri pa obvezali In odpustili domov. Brezuspešen trud. Ko je stražnik v nedeljo, že skoraj proti |utru, patruljiral po šetališču pri Sv. Andreju, je v bližini ro- 3n da potem statistika slovanskih zelez- tunde naenkrat zaslišal neki sumljiv ropot niških uradnikov izkazuje tako žalostno ta- Ko je prišel diife, je zagledal tamkaj pri belo, kakor so nedavno priobčili slovanski onem kiosku, v katerem je bil svoj čas na- meščen nekak bife in ki |e last nekega Te razmere se morajo izčistitf, naše Frana Baldinila, štiri mežake, ki so se tru-narodne vrste se morajo izkristalizirati na idili na vso moč, da bi vdrli v Kiosk. Straž vseh poljih javnega narodnega snovanja.! nik |e potlhoma stopil bliže in tako se mu C3si so preresni in zahtevajo, da se na- i je posrečilo ujeti dva tička, dočim sta pa rodna zavednost uveljavljaj povsod in ostala dva pobegnila. Aretiranca sta 23!etci splošno I voznik Alfred Ruslan, stanujoS v ulici S. Dolžnost slovenskih narodnih železni- Marco št. 14, in Fran Musina, star 20 let, čarjev bo, da take tvrdke izroče slovenski Javnosti v sodbo. Če smejo kaj tacega italijanski in nemški uradniki, smejo menda tudi Slovenci I Ta bi bila zelo važna naloga za slovensko stvar io za slovenske uradnike same. Će so že naši trgovci tako mlačni, da ne žigosajo takih nezavednežev v svojih vrstah, in da s tem škodujejo stvari in slovenskim uradaikom, potem pa ti poslednji posežejo pi samoporeoči! Ali, bodimo pravični! Ne greše samo take .narodne tvrdke", ampak tudi stranke same. Da, te še v veliko večji meri. Le poglejmo malo okolo sebe po našem trgovskem svetu, pa bomo videli, koliko naših so venskih tvrdk hira, dočim se ptuje firme maste in debele ob — slovenski ne* zavednosti! Taka-le statistika, ki bi kazala percen-tuvalno, koliko Slovenci naročajo pri svojih in koliko pri tvojih podjetjih, bi bila veleza-nlfiiiva in zelo poučna. Videli bi, kako mi Slovenci sami deremo v gospodarsko odvisnost od tujin-s t v a I Slovenec z dežele, n. pr. bo raje naročal pri kakem Iia!!]anu, nego pri Slovencu, žeiezo iz Celja naroča pri kakem Rakuschu, nego pri Majdiću, ali pa tudi z najbližje postaje v Ljubljani pri Stupici istofam itd. itd. Ko so n. pr. svojedobno v G >ržci slovenskemu trgovcu z jestvlnami in deiikatesami obljubljali najlepšo, zlato bodočnost, se je res našel podjeten trgovec, ki je ustanovil bogato, lepo, moderno trgovino te stroke. Ali, med tem, ko je njegov italijanski sosed-konkurent bogatel in Imel tudi slovenske odjemalce, je našinec hiral, prepadal in — propal. Tako je pri nas. Ubijamo se sami se svojo nezavednostjo. Kako naj pride potem n^še gospodarsko življenje do razvoja, od šccH našemu trgovcu poleta, izpodbude in podjetnega duha?! Naj kdo še tako kriči, da Je Slovenec, če Da naroča pri ptujcih tudi take stvari, ki bi jih lahko dobil pri svojcih — ni Slovenec, pa uaj je Ž2 „Sofe ali „Orel". Iitotako ni vreden Imena Slovenec, če ns občuje sfoveaski z uradi in slovenskimi strankami. To 3o nedostetki, grehe, ki nas ovirajo v n?.šem napredku, ki nam jemljejo ugled pred s-etom, ki nas — ub>jd|o! Napravimo red med seboj 1 Izčistlmo razmere, odpravimo Ijuliko — tn potem z zavihani ni rokavi na delo, na odiočao sistematično delo. stanujoč v ul. Molin a vento št. 47. Mcža karji so se trudili pač zastonj, kajti četudi bi jih ne bil motil stražnik, bi ne bili dobili ničesar, kajti kiosk je bil popolnoma prazen. Poizkušen samomor. 191etna Albina Eabris, stanujoča v ul. Molin grande št. 46, je včera| spila v samomorilnem namenu steklenico cetove kisline. Prepeljali so jo v bolnišnico. Nesreča pr] delu. Ko Je včeraj popoldne 401etnl Josip Passarello iz Sv. Mar. Magd. Zgornje delal na postaji v Rocolu, pa |e zgrabil neki vagon in podrl na tla. Delavcu je strlo nogo in zadobil je tudi več notranjih poškodb. Prepeljali so ga v bolnišnico. — 451etni težak Feliks Flora je včeraj na parniku „Habsburg" padel v notranje prostore in se je zlomil pri padcu desno roko. — Tudi tega so prinesli v bolnišnico. Iz policijskega poročila. Andrel Fer-luga, star 20 let, zidar, stanujoč na Trste niku št. 20, je bil snoči aretiran, ker je žalil redarja in se vmešaval v njegovo poslovanje, — Fran Krelj, star 24 let, delavec, stanujoč v ul. Molin grande št. 57, je bil včeraj aretiran, ker Je uktadel nekaj kosov obleke nekemu Franu Šfrca In mu s tem napravil škode okrog 30 K — Na zahtevo Ivana Babiča je bil aretiran 19letni Karei Sablič, Tržačan, kotlarski pomočnik, stanujoč v ul. Molin a vento št. 38, ker ga je prece| težko ranil na glavi, da je moral vsied rane v bolnišnico. Društvene vesti. Moška podružniča CMD v Tr tu. Oiborova seja se bo vršila Jutri v sredo ob 7 zvečer v pisarni g. od?, dr. Abramu. Vsi gg. odborniki naj se gotovo udeleže te važne seje. Podporno društvo za slovenske viso-košoice ua Dunaju bo imelo svoj občni zbor v ponedeljek, dae 10 novembra, v pisarni g. dvornega in sodnega odvetnika dr. St. Lapajne, na Dunaju i. Biaunerstrasse št. 10 ob 6 zvečer. Dnevni red: 1) Poročilo odborovo (tajnikovo in blagajnikovo), 2) Poročilo preglednikov, 3) Volitve, 4) Slučajnosti. Ako zbor ne bo sklepčen ob določeni uri, se bo vršil uro kasneje ob vsakem Šte viiu navzočih udov. Čitanci se višl danes zvečer ob 8*30. Predla g. dr. Veko slav Kisovec in sicer o Piirzu. Predavanja b:> pojasnjevalo 160 skeptičnih slik. Opozarja se posebno, da so ta predavanja določena ne samo zi društvene člane, arosak za celo tržaško javnest v obče, vsled česar ima pristop na predavanja vsakdo. Za ta predavanja viada splošno zanimanja. Izgubljeno. — V nedeljo popoldne je zrubi! neimenovan gospod na potu cd kavarne Fabris do Kontovelja listnico z veliko svoto denarja in raznimi listinami. Pošten najditelj naj izreči listnico proti izredno visoki nagradi, — ker gre za jako važne izgubljene listine, — v uredništvu oz. uprav-rnšivu .Edinosti1*. šr. 20 II. Ker so na dnevnem redu zelo vsžne stvari, zato naj se je zanesljivo ude leže v se odborn»ce. Tržaška mala kronika. Najboljši prijatelj ženskih, ki se kaže v vsakem slučaju pri starih in mladih, bo-I gatih in ubogih je Saxlechnerjeva kisla voda IHUNYADI JANOS. „Predpisujem rad kislo vodo „Hunyadi Janos" za uravnavo prebav-Trst, 27. oktobre. ijanja pri bolnih ženskah, in sem bil vedno Avtomobilska nesreča. V nedeljo po-1 zadovoljen z uspehi iste", piše dunajski poldne se |e zgodila na cesti, ki vodi iz I zdravnik za ženske bolezni in vseučiliščni Škofij v Koper, velika nesreča. V sroeri profesor. Tudi pri zastajanju krvi in v slu-proti Kopm so namreč vozili po cesti štirje čajih, ki so s tem v ožji dotiki, so dosegli kolesarji: Peter Miirrer, Marij Bianchi, Bruno zdravniki izborne uspehe s SaxIechnerjevo ŠkfMoogo in Angel Biduli. Na onem hudem naravno kislo vodo HUNYADI JANOS, za SOUDNO: « : ELEGANTNO ? IV *© ZMRHNIH CBNAH J RAFAELE ITAUA f - VIA MALCANTON - T*ftW A Mnenje gosp. dra. H. Adler-ja, primarija in glavnega zdravnika oddelka za oči v c. kr. bolnišnici Wieden Gosp. J. SERRAVALLO Trst. Z največlm veseljem potrjujem, da rabim Vaše ŽELEZNA!O KINA-VINO SERRAVALLO (Vino dl Chlna Ferruglnoso Serravallo) v takih slučajih bolezni na očeh, katerim je posledica malokrvnost, In da dosežem z Vašim vinom Izvrstne uspehe. Rabim tem rajši to zdravilo, ker je radi jemljejo In prenašajo toliko otroci kakor odrasli DUNAJ, 4. aprila 1905. D. H. ADLER. Zoboteaničnl ambnlatorlj Univ. zdrav* ? Dr, Makso Barrv Ermanno Schuitze, L tehnlic. Trat, ulica Caserma Stev. 17, D* aadfc-Posebni zavod za umetne zobe brez uatn plošče. Plombiranje z zlatom, platinom »« porcelanom« Vsa dela brez bolečin. Zm nanje krivo rastočih zob. Zmerne cent Sprejema odpdoiisodjdet oopol Josip Visnovic Zaloga ulica Dante Alighieri št. 3. Peki in slaščičarji I Lopate male in velike, lopate v obliki vesla, vedno na izbero. Zajamčena kakovost. Cena od 4—6 kron. zaloga Izdelanih oblek Velika izbera vsakovrstnih oblek za gospode in detke, sukenj, površnikov vseh kakovosti. Specijaliteta v veznji. — Izbera volnenega blaga. i KA OBKOKK! proti takojšnjemu J + plačilu. Cene zmerne, o ♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦»»♦♦♦»♦♦♦»♦♦♦♦O Adolf Kostorift Trst, ulica S. Giovanni št. 16, L nad. zraven „Buffet Autom.". — Telefon 251, Rim. n. :i Pozor! Skladišče se nahaja v I. nad. :: V RDKA Ženska podružnica CMD Ima danes Otvoritveno predavanje v Slovarski' v lOrek, odborovo sejo ob 4 na Acquedottu Francesco Bednar TRST — ustanovljena leta 1S78 — TRSI ie preložita svojo trgovino šivanih strojev bicfkljev is pridevkov z mehanične delav niče vred 3z ulice Ponterosso 8tev. 4 v ulico Campamie štev. 19, flar. delavska organizacija. Shod proti brezposelnosti. V nedeljo Je prliedlia NDO dobro obiskan shod proti brezposelnosti slovenskega delavstva v| Trstu. Predsedoval mu je tov. Stolfa. Po-« rcče?a!ca, tovariša strok, tajnik Brandner in dr. SosIČ, sta natančno raz|asnl!a vzroke te velike brezposelnosti, ki dan za dnem hitrejše narašča. Gla^ci vzrek itži v kapitalizmu, ki U3t?arja vrste brezposelnega dč- ANTON BARUCGA MIZARSKI MOJSTER Trst, fjfid San francesco f/Issisi 2 Specijalist za popraTlJanJe ronlet na oknih. Na Zeljo •• menjajo pasovi In zmoti •aftU za m»«Im dal« Is m •• b«[) ktakirtno« Ivan Gustincič Trst, ulica Sette fontane štev. 24 priporoča cenj. občinstvu svojo novo peliorno in slaščičarno Prodaja moke iz prvih mlitiov. Večkrat na dan svež kruh. Sprejema pecivo vsake vrste. Vino in likerji v steklenicah. Postrežba na dom. m m «9 novosti za pomlad In za poletje l Moške obleke u sufcna, kamgarna zadnje novosti...... od K 15—48 Ješke obleke Iz sukna, kamgarna, zadnje novosti .... od K 10—32 otroške obleke td 3 do 12 let od K 3—18 /elika zaloga suknenih hlač . od K 4—14 „ kotoninastih hlač od K 2 20 -5 Največja zaloga blaga zadnjih norosti :: Sprejemajo se naročila po meri. :: Specijollteta: delavne obleke, srnice ss spodnje srajce Itd. ItiL ss Samo v dobro znani trgovini „fllln cittt di TriBste" ilica Giosiiš Carducci (ex Torrente) št. 40. Zdravljenje krvi! rn-inn 8 MALI OGLASI 1 MALI OGLASI M rmteut« p* 4 rim. I b«Hde. M**t*o Uiku« tott* tstri! PMi Maštao Najaaqjia m tak* tsralMM m :: Samo v jezikovnem institutu :: PoIyg*Iotte Piazza San Siovanni št. I, H n. se nudi najlepša prilika naučiti se nem-5 k e g a jezika. — MESEČNA TAKSA K 4-- za 2 lekciji na t Tečaji za vsako starost in vsako stopnjo zna nesti — Tpisovanjc vsak dan od 3—10. $agr Mladeniči, dijaki dobijo hrano in tudi atanovanje PmHo GQ mladih prašičev. — Dane pri rillUg oP Sežani. ■ Anton Macbnig 25.(2491 Modistinja v ulici Nuova -45, I. nadstropje ima na izbero parižke okrašene klobuke (medel) po 7 kron. 2490 Vipavsko vino iVvV lastnega pridelka točim v ulici S. Marco §tv. 21 po SO vin. liter ; za dom po 76 vin., na debelo po dogovoru. Srečko Polj § a k. posestnik v temarjata._2492 Q|r masten, Jako fino blago, prodaja po 011 nizki ceni IVAN VIDMAR, Črnivrh nad drijo. 2411 Meblirana soba Commerciale 9, prvo, vrata 33. a brano se odda takoj pri mali družini. Ulica 2491 Stanovanje dve sobi. velika izba in kuhin a se oddajo takoj v najem. — Androna Criatoforo Colotnbo 9. 2477 Fran Saksida ulica Fornace 13. tovarna in trgovina gksovlrjev in pianinov. Razpošilja na vse kraje. Izvršuje vsakovrstna popravljanja. Delo zajamčeno. Cene zmerne Svoji k svojim 1 'J224 Vn mm a vnnot slovenska žganjarna in znlrga III £.JS £U|JK3 L vsakovrstnih likerjev v Trsta, Campo S. Giacomo Štev. 17. Razpošilja likerje od 5 litrov naprej poštnine prosto, po konkurenčnih cenah. Slavnemu občinstvu se toplo priporočata, kakor tudi priporočata svojo trgovino jestvin na Opčinah. Brata SOSIC. 2355 :: MBSMICA :: TOMAŽ ZADNIK TRST TELEFON Stv. 16-08 trg Sv. Ivana Stv. 6. - Prodaja meso iz lastne klavnice na debelo in drobno. Na drobno goveje: sprednii doli po K 1'44-in 1 60. Zadnji deli po K 176 in 191 Na debelo po dogovoru. Meanica je vedno dobro preskrbljena • teletino prve vrste, kakor tudi perutnino. Za mnogobrojen obisk se uljudno priporoča Tomaž Zadnik. Kupujem cunje in kesti. Trst, Via dell'OImo štv. 4 2218 Meblovana soba ulici Roggero Manna 11, vrata 8 solnčna, vbod na stopnicah, se odda tacoj v 2476 MebEovana soba 11, III. nadstropje. se odda brez hrane v ulici Commerciale itv. 2367 tadoif Kompara roča cenjenemu občinstvu svojo mizarsko delavnico. Izvršuje vsa v to stroko spadajoča dela in popravljanj?. Načrti in prospekti na razpolago. Fo Želji prihaja tudi na dom. 2532 Trst-Grijan-Miramar Salonski parnik „Volosca" (za 400 oseb) Odhod vsak dan s pomola Sv. Karla ob 9.15 predp., 2.45, ob nedeljah in praznikih razven tega Se ob 9.15 predp., 2.30 in 4 popol. CENE • Vožnja tia in nazaj ..... K 1'—. za častnike . ........ —"50 E$amo ena vožnja....... —'80 „ - za otroke • . . „ —'30 ftno, Krompir, jabolka, furlansba ulna In druge poljske pridelke na debele dobavlja turdKa J. Kovačič & Cg. St- Peter na Krasu. ii IBK 1BU II Ljudska urzzrn* S BOGOMIL PIMOI M II Ei Trst, ulica Vlncenzo Bellini St. 13 ^ Uaspioii eei!7o it. ai;u ioteh) - Bogat Izbor n?, Torižie, o r ratnih ^ verižic, uhanov, pr- * štakor, zapestnic Itd. Konkurenčne cene, m Okrajne zastopnike za obiskovanje zasebnih odjemalcev na deželi sprejme dobro vpeljana praška tovarna, izključno za potovanje. Kaznanite dosedanja zastopništva in priložite fotografijo, ki se takoj vrne. Naslov: ,,Ex lex", Praga, posta, restante. ■■jMMMMj —---------— / Prsdiiasmca ur In dragocenosti ueher glavna (•x drag Dr&gotLna Vekjela) Trđ Sd.^ Csrso ti IS. Bogati izbor *Uta.atn». irehrnia«. drigom-zamii in 2epaO> M. Kupuj« to menja itm simAo im frodl mben ■ norimi pradmeti. — Spngcaa* «*To£b« In popravlja mkomto* S srefceain«, riataniat, kakor tadi Kepa« na ^ D£LO CENE ZMERNT« ^ PrT»a »loven, mirodllnica v Trstu Alojz Saletelj ulica Carradori št. 18, v bližini gostihe NDO. Zaloga barv, čopičev, mrežič za plin, predmetov iz gumija, sveč, mila, parfum., min. vod itd. Gostilna N, B. na vogalu ul. Carradori-Ghega e pod novim Tod^tTora g. JOSIPA ŽTGOJfA popolnoma preiirej?na is preskrbljena s pijačo najrazličnejših vrst ter b Izbor?.o kuhinjo za tople In mrzle jedi. Sprejema ahonement na hrano 1k pfetkrbuje prenočišča. — Tuzemski in Inozemski časniki na razpolago. Za cenjeni obisk se najtopleje priporoča JOSIP ŽlfcON, poslovodja Franjo Stančić Srat - uliožt Medi a Si. 17 - Trsi priporoča svojo trgovino jestvin in kolonijalnoga blaga katera je vedno oskrbljena s svežim in prvovrstnim biagom Rodoljubi {Posnemajte naše narodne mecene! ^"^affgoveV^" pati flooif TscuepptR kari »umf««nN Dunaj Eilijaika v Trsru. y7vrra /taiti Yzre/icr Sov&c-c/ V /irc<6u t • V znani trgoolnl pcU ulica S. Giovanni štev. 5 se nadaljuje prodaja spalnih in jedilnih sob po jako zmernih cenah ter najboljšo in jako zadovoljivo postrežbo. zaloga olja jesiha in mila. Trst, ul. Sette Fontane 12. g Majfineje namizno olje, priporočljivo za one, ki trpe na ^ ^^ želodcu. - Steklenica pol litra kron 1-60. % jB _ __________—— )■* L TERZON