štev. 132.
V Ljubljani, g petek, dne 9. junija 1905.
Leto mm.
Velja po poŠti: za celo leto naprej K 26'— za pol leta „ „ 13-— za Četrt leta „ ,, 6-50 za en mesec „ „ 2 20
V upravništvu:
za celo leto naprej K 20'— za pol leta
P
za četrt leta za cn mesec
10-5"-1-70
Za poSllj. na dom 20 h na
mesec.
Posamezne Stev. 10 h.
SLOVENEC
Inseratl: Enostop. petltvrsta (72 mm):
za enkrat za dvakrat za trikrat
.... . ■ . .
....
13 h 11
za več ko trikrat V reklamnih noticah stane enostopna garmondvrsta 2k 26 h. Pri večkratnem ob-javljenju primeren popust.
Izhaja
vsak dan, IzvzemSI nedelje In praznike, ob pol 6. url popoldne.
Uredništvo 1« v Kopitarjevih ulicah St. 2 (vhod čez —— dvorISČe nad tiskarno). — Rokopisi se ine vračajo; nefranklrana pisma se ne sprejemajo. Uredniškega telefona Stev. 74.
Političen list za slovenski narod
Upravništvo Je v Kopitarjevih ulicah Stev. 2. — ■	Vsprejema naročnino, Inserate In
reklamacije. UpravnISkega telefona Stev. 188.
Norvežani proti Švedom.
Te dni se godijo v zveznih državah švedsko norveških važne izpremembe. Kralj ni hotel potrditi sklepa norveškega državnega zbora, ki zahteva samostojno norveško zastopstvo pri zunanjih državah in posebno konzularno osobje, ki bi zastopalo norveške trgovske interese. Ko je zaraditega odstopil norveški minister Michelsen, kralj ni sprejel demisije. Konflikt ja postal vedno ostrejši, norveški dr$a-yni zbor, storthing, pa je ravnokar presekal vozel s tem, da je pooblastil člane .državnega sveta' da začasno vodijo na podlagi ustave norveško državo, ker je prenehala personalna zveza s Švedsko in je prenehala kraljeva ustavna oblast. Kako se bo rešil konflikt, ali z vojsko ali mirnim potom, je negotovo, na vsak način je kralj, ki je proti sklepu storthinga protestiral, v hudih škripcih, kajti ustava govori v tem slučaju za Norveško, ki je po prvem členu zvezne ustave svobodna in samostojna država.
Zveza med Švedsko in Norveško obstoji formalno od leta 1814. Leta 1810. je adoptiral zadnji potomec rodu Wasa, Karol 1III., Napoleonovega maršala Bernadotta, za prestolonaslednika. Takrat je v vojski z Rusko zgubila Švedska leta 1809 v miru frederikhamnskem vso Finsko, ki odslej pri • pada Ruski s pokrajinami Livsko, Gotesko, Ingermansko, osvojenimi leta 1743. Princ Bernadotte si je zato s svojo previdno politiko nasproti Napoleonu osvojil v Kiel-skem miru leta 1814. Norveško. Norveški ta zveza ni bila ljuba, zagotovila si je ustavo, ki sloni na pogodbi eidsvoldski, sklenjeni 17. maja 1814, potrjeni od državnega sveta, kralja Karola XIII. in norveškega storthinga.
Nasledniki Bernadottovi, ki si je nadel ime Karol XIV. Ivan, so se odslej vedno več ali manj morali pogajati in boriti z Norvežani, ki so svobodoljuben, predvsem pa jako demokratski narod, nasprotni aristokratski švedski vladi, vrhtega pa jim zagotavlja zvezna ustava, da ima kralj nasproti sklepom norveškega državnega zbora samo suspenzivni veto, to je, on more razveljaviti sklepe storthinga le za dobo t r e h 1 e t. Po preteku te dobe so vsi sklepi državnega zbora pravomočni. Že štirikrat so Norvežani tem potom prodrli s svojimi sklepi, leta 1821., 1842., 1882. in 1884. Na ta način so 1821 odpravili na Norveškem plemstvo. Sedanji kralj Oskar II. pa je prišel z Norveško v še hujši konflikt, kakor kažejo dogodki zadnjih dni.
Ustava Norveška je v glavnih obrisih sledeča: Norveška je svobodno in neodvisno kraljestvo. Ustava je konštitu-cionalna, monarhična. Norveška je s Švedsko združena po personalni zvezi pod enim kraljem, ki mora biti lutrske vere. Odgovornost ima od kralja izvoljen državni svet, ki sestoji iz dveh državnih ministrov in vsaj sedmih drugih članov. Kralj je zavezan, da biva vsako leto vsaj nekaj časa na Norveškem; v njegovi odsotnosti vodi opravo en državni minister s petimi državnimi svetovalci; ostali ministri in ostala dva člana državnega sveta ostaneta pri kralju na Švedskem. Le v navzočnosti teh naj se odločuje o norveških zadevah in sicer tako, da se dogovore z delom državnega sveta, nahajajočega se na Norveškem. Kralj
ima zgolj izvrševalno oblast, zakonodajno ima le, če storthing ne zboruje in med tem časom izdaje naredbe o trgovini, carini in policiji, osebnega ali dednega plemstva ne more podeljevati. Vojsko napove v sporazumu z norveškim državnim svetom in imenuje za Norveško in Švedsko skupnega ministra zunanjih zadev (udenrings minister) ter konzulsko in poslaniško osobje. Zakonodajno moč izvršuje ljudsko zastopstvo, državni zbor: storthing. Volilno pravico imajo vsi Norvežani, ki so stari nad 25 let, ter bivajo nad 5 let na Norveškem, storthing ima 114 članov. Pravice storthingove so sledeče: sme dajati postave in jih razveljavljati, naložiti davke, najeti državna posojila, določiti civiln® list«, nadzirati finance, pregledati protokole norveškega in švedskega odseka v državni vladi, sme pregledati listine o zvezah kra ljevih s tujimi državami, pozvati na odgovor vsakega državljana v javnopravnih zadevah, izvzemši kralja in njegovo obitelj, imenuje pet pregledovalcev državnih računov, pregleda listine, ki določajo uradnikom plače in penzije. Kralj ima le suspenzioni veto, po treh letih so pravomočni tudi tisti sklepi storthinga, ki jih kralj ne potrdi.
Državno upravo vodi norveška vlada. Dežela je razdeljena v 20 okrožij. Okrožja vodijo glavariji (Amtmann), tem so podrejeni podglavarji (Vogt), policijski šefi, davka rji in predstojniki deželnih občin (Lensmand). J u s t i c o izvršujejo po trgovinskih mestih mestni sodniki (By-foged) s tremi ali štirimi pristavi, po deželi potujoči deželni sodniki (So-renskriver). Apelacijskih sodišč je več, zadnja inštanca je najvišji sodni dvor v Kristjaniji. Udje tega sodišča tvorijo d r •• žavno sodišče, ki presoja v prvi vrsti ustavne zadeve. To sodišče je močno orodje v rokah državnega zbora, ki lahko toži vlado, kar se je že zgodilo.
Trgovinski interesi Norveške, ki pridejo večkrat v konflikt s švedskimi so veliki. Kmetijstvo Norveški ne prinaša mnogo dohodkov, ker je 71 odstotkov dežele neproduktivnih. Skoro vse žito treba uvažati, uspevata le ječmen in oves; krompirja je le za potrebo. Pač pa je precej živine. Industrija se pravkar nekoliko počasi razvija ; večinoma je lesna in kovinska. Rudarstvo je slabše razvito, srebro se koplje v Kongsbergu, baker, apatit in žveplo v Roraasu.
Pač pa je zelo razvita in v najlepšem razcvitu trgovina z ribarstvom. Z ribarstvom se preživljajo skoro vsi Norvežani. Svoje ribe izvaža Norveška posebno na Špansko, les pa na Angleško in Nemško. — Izvozilo se je iz Norveške leta 1901. za 452,390.000 kron.
Norveško trgovinsko brodovje je štelo 1. 1902.: 5445 jadrnic, 1123 parnikov, terej 6668 ladij z 1,467 089 tonami.
V norveških pristaniščih je pristalo 12.401 ladja s 3,110.878 tonami, odšlo pa je 12.031 ladij s 3,048.137 tonami.
Izvrstne so železnice, brzojavne in sploh vse prometne zveze Finančno stanje Norveške je povoljno
Vojna moč Norveške je tale: v vojski 80.000 mož in 800 častnikov, vojaška dolžnost je splošna in se začenja s 23 letom. Vojno brodovje sestoji iz 49 ladij z 28.848 tonami, 52 460 indiciranimi konj. močmi, 222 topovi, 82 torpednimi 1
cevmi, 2638 mož. Oklopnic ima Norveška 4; vojno pristanišče je Horten.
Vojna močSvedske znaša 35 875 mož v mirovnem času, črna vojska in deželna bramba znašala blizu 460.000 mož. Vojno brodovje Švedsko šteje 68 ladij z 61.261 tonami, 112 410 indiciranimi konj. močmi, 325 topovi, 72 torpednimi cevmi; oklopnic je 10. — Moštva je blizu 3000.
* « *
O sporu med Norvežani in Švedi so došla še sledeča poročila:
Kristianija, 8. junija. Državni svet je sklenil včeraj, naj se izloči iz trgovinskega ministrstva oddelek za zunanje stvari in se uredi kot samostojno ministrstvo. Za ministrstvo zunanjih stvarij so imenovali državnega ministra Loevlanda. Sklenili so, črtati skupen znak v bojni zastavi. Deželnobrambovsko ministrstvo je naznanilo armadi sklep stor thinga, da prevzame vodstvo armade državni svet.
Stockholm, 8 junija „Stockholm Doyblad" poroča, da so vsi v ministrstvu za zunanje stvari nameščeni švedski diplo-matje odstopili.
Stockholm, 8. junija. Predsednik norveškega storthinga, Berner, je prosil kralja Oskarja, naj zasliši odposlaništvo, ki bi mu izročilo adreso, katero je sklenil stor-thr?. Kralj je odgovoril: »Ker ne priznam sklepov, sklenjenih s kršenjem ustave, ki pomenjajo vstajo proti lastnemu kralju, odklanjam sprejeti odposlaništvo." Nadalje je naznanil kralj, da je pooblastil Sieberna, da sprejme adreso.
Stockholm, 8. junija. Tu je bil državni svet, ki mu je predsedoval kralj Oskar.
Berolin, 8. junija. „Voss. Zeitung" poroča iz Stockholma: Tu niso pričakovali, da se razvijejo dogodki na Norveškem tako hitro. Splošno je vse nejevoljno, ker so razdrli Norvežani samovoljno skupno zvezo, ne da bi se ozirali na zaprisežena določila temeljnih zakonov.
Stockholm, 8. junija „ Afton blad" piše: V storthiogu so izjavili, da je prenehala kraljeva oblast in da je razrušena zveza, a niti z besedico niso omenili, da bi tudi Švedi morali pritrditi sklepu. Naravno je, da je to s švedskega stališča pre-kucija. Na kralja so sklenili adreso polno lepih besedi v onem trenutku, ko so mu oropali krono. Kralj pa ravno tako, kakor vsak drugi, dobro ve, da ne more skleniti ničesar, ne da bi temu pritrdilo tudi švedsko ljudstvo.
Stockholm, 8. junija. »Stockholm Thidung* piše: Storthing je izbral slabo sredstvo, s katerim opravičuje svoje postopanje. Tega ne bo mogel nikdar pravno opravičiti, da je odstavil kralja zato, ker si je kot norveški kralj in kot kralj zvezane Norveške in Švedske pridržal pravico, da ni potrdil sklepa, ki nasprotuje zvezi in pravicam zveznih držav.
M a 1 m o , 8. junija. „Sydsvenska Day-bladel" piše: Norveški storthing je povzročil s svojim sklepom, da je pjenehala leta 1814. sklenjena nagodba med Norveško in Švedsko Norveška je zdaj v onem stanju, kakor je bila po krelskem miru, namreč provincija švedskega kralja. A to se ne zgodi, ker večina Švedov misli, da zveza z Norvežani ni vredna žrtev.
Berolin, 8. junija. Iz Stockholma poročajo: Najnovejši dogodki dokazujejo, da Švedi ne sprejmejo mirno včeraj sklenjenih sklepov v norveškem storthingu, marveč se pripravljajo na najostrejši odpor. Došla so poročila, da mobilizirajo švedsko vojaštvo, ki bo prisililo Norvežane priznati vladarsko rodbino Bernadotte. Švedi sklepajo, da hočejo postati Norvežani samostojni, kar se jim zdi nad vse čudno, ker so priznali Norvežanom mnogo predpravic in so bili tudi glede konzularnega vprašanja pripravljeni skleniti kompromis.
Hamburg, 8. junija. »Hamb. Nachr.« poročajo iz Kodanja: Švedske vojaške čete so se že začele pomikati proti norveški meji. — Stockholmska posadka je pripravljena, da odrine na bojišče. Na kolodvorih so že pripravljeni vojaški vlaki. Švedi so za vojsk, jako navdušeni. Vojna stranka hoče vojsko z Norvežani
Berolin, 8. junija. Na tukajšnji borzi se je danes govorilo, da so se spopadli ob norveški meji pri Frederiksballu norveški in švedski obmejni stražniki Pričeli so streljati Norvežani. Poročilo je vzbudilo velikansko pozornost in so osobito di-plomatje vznevoljeni.
Stockholm, 8. junija. Švedski državni zbor ima 20 t m. izredno stjo. Prestolonaslednik se povrne jutri v Stockholm.
London, 8. junija. V Londonu stanujoči vplivni Norvežani predlagajo v „D3ily Ntws", naj se ponudi norveški prestol princu Adolfu Connaugthu.
Dunaj, 8. junija. Tukajšnji diploma-tični krogi so mnenja, da se nobena država, tudi Rusija in Danska ne namerava vmešavati v spor med Norvežani in Švedi.
Berolin, 8 maja. Svedci sami se menda tudi ne ogrevajo zelo za zvezo, ki je doslej obstojala med njimi in Norveško — Zvezo je Švedska zato cenila, ker je bila koristna nasproti Rusiji, ki bi kaj rada pograbila švedske pokrajine. Rusija hlepi po švedskih pristaniščih, ki so brez ledu, dočim ima Rusija v baltiškem morju precej slabe luke. — Švedska upa, da se bo sedaj sklenila s samostojno Norveško boljša in trdnejša zveza kot je bila dosedanja, ki je Norvežane le tlačila. Stockholmski list „Nya Dagligt Allehanda« piše: »Noben švedski politik ne bo silil Norveške, da ostane v zvezi, ki je Norvežanom le breme." Drugi švedski listi sicer zel« ostro pišejo, pa bolj iz ozirov na Oskarja II.
Dunaj, 8 junija. „N. Wr. Tagblatt" poroča iz Berolina: Švedski diplomati so mnenja, da se izreče švedski državni zbor za ločitev obeh držav. Kake posledice bo imelo kršenje ustave, ni mogoče presoditi. Težko, da bi Švedi pričeli vojsko. Kralj je miroljuben in star, tudi Norvežani niso bojeviti. — Neverjetno je, da dovoli kralj, naj postane norveški kralj kak švedski princ. Edino bistveno vprašanje je, če ostane na Norveškem še monarhija ali se pa uvede ljudovlada.
Stockholm, 8 junija. Danes ob pol 6. zvečer je odredila vlada cenzuro brzojavk in tekfonskega prometa z inozemstvom. To je znamenje, da se je poostril spor. Jutri zjutraj se vrši kronski svet pod kraljevim predsedstvom. Kralj sam je proti vojski a prestolonaslednik in državni svet sta mnenja, da je vojska neizogibna. Norvežani hitro zapuščajo mesto in deželo. Vsi vlaki na progi v Kristianijo so prenapolnjeni.
Kristianija, 8. junija. Vojni oddelek je zapovedal, naj se jutri ob 10 uri dopoldne zamenjata dozdanji zastavi na trdnjavah in ladjah z novo norveško zastavo. Zamenjavanje zastav bo pozdravljeno z 21 streli.
K o d a n j , 8. junija. »Tagblatt" poroča iz Stockholma: Danesob 10. uri dopoldne so sklenili v ministrskem svetu, da odpošljejo Norvežanom ultimatu m.
Norveška se je torej ločila od »vedske in sicer tako mirno, trezno in premišljeno, kakor edinole zna tako visoko izobražen narod kot je norveški. Take dostojne revolucije zamorejo uprizoriti le severni narodi, ki so se ob silnem morju in mrzlem severu naučili eneržije in hladnosti. Sicer bi se kralj Oskar lahko uprl sklepu Norvežanov in jim napovedal vojsko, toda to bi najbrže malo pomagalo: vstrajni in trdovratni Norvežani bi gotovo ne trpeli dolgo jarma, proti kateremu se že tako dolgo borijo. Kralj se bo morda lažje k temu od-
točil, ker so Norvežani s čudovitim taktom in honetnostjo ponudili prestol princu iz hiše bernadotske. Vsi tu mislijo na princa Karola, vojvodo vestgotlandskega, kije star 44 let, oženjen z dansko princesinjo Inge-borg in zelo ljubezniv. Ce pa Oskar odkloni ta predlog si bodo Norvežani sami volili kralja, če ne Bernadotovca, pa kakega princa iz druge tuje vladarske hiše.
Rusko-japonska vojska.
Za mir.
Washington, 8 junija. Ruski poslanik C a s s i n i je dobil včeraj dolgo brzojavko. Ta brzojavka je v zvezi z brzojavkami, ki jih je poslanik pretečeni teden poslal svoji vladi o mnenju predsednika Roosevelta, glede na sklep miru.. Japonski poslanik, ki je včeraj po 9. uri prišel v „BsIo hišo", se je ondi 20 minut razgo-varjal z Rooseveltom. Po svojem povratku je poslal svoji vladi dolgo brzojavko. Napram časnikarjem se je izjavil, da je stvar preveč kočljiva, kakor da bi mogel kaj po vedati javnosti. Roosevelt se trudi, dobiti japonske mirovne pogoje s posredsvanjem T a k o h i r a. Predsednik je povedal časnikarjem, ki so ga obiskali v »Beli hiši", da je bil ameriški poslanik v Peterburgu sprejet od carja v Carskem selu, ali bo pa danes. Povdarjal je, da Amerika formelno ne ponuja posredovanja, ampak ameriški poslanik ima le namen, izvedeti od carja, v koliko Amerika lahko pomaga, da se čim preje sklene mir.
London, 8. junija. Washingt«nski dopisnik „Morningpost" poroča včeraj, da se mu je uradno naznanilo, da ameriška vlada upa, da bo v zvezi z nekaterimi vlastmi evropske celine lahko podala Rusiji v 48 urah formelne predloge glede miru
Dunaj, 8. junija. „Anglobanka" je od svoje tržaške filijalke dobila brzojavko, da je ondi došlo poročilo, da se je car obrnil naravnost na Roosevelta za posredovanje.
London, 8. junija. „Daily Telegraph" iz Washingtona poroča: Vsi krogi strogo molče o mirovni akciji; to pa po sebno radi tega, ker ameriški poslanik v Peterburgu o svoji avdijenci pri carju ni še poročal. „New York H;rald" meni, da ameriški poslanik M a y e r saj formelno ni carju ponudil posredovanja; car se je baje izrekel, da bi po R o o s e v e 11 u rad izvedel za japonske mirovne pogoje Ves uradni Washington meni, da je vsaj začetek pravi, akoravno bodo pretekli še tedni, predno se bo iz vsega kaj izcimilo. Tajnik Rooseveltov je popoldne priznal, da poslanik M a y e r še ni poslal poročila. Tudi ni hotel povedati, če mirovna akcija dobro napreduje. Tudi ni hotel povedati, če je Amerika res ponudila posredovanje.
Ruske križarke v Manili.
Manila. 8 junija. Admiral E n -q u i s t je ob 1. uri zjutraj dobil od carja Nikolaja povelje, naj ostane v Manili, naj se ravna po navodilih ameriške vlade ter naj, kolikor mogoče, popravi ladje. Filipinski guverner je potem pozval admirala Traina, naj odredi vse potrebno glede raz-delbe ruskih vojnih ladij, častnikov in moštva.
Rusija in Kitajska.
Peterburg, 8 junija. Rod Lanov v Mongoliji, ki steji navidezno pod kitajsko nadoblastjo, v resnici pa je neodvisen, noče dovoliti ruskim trgovcem dohoda v njih ozemlje; s tem je »težkočen« preskrbovanje ruske armade z živili. Ruski ogledniki, ki so odslej šli daleč naprej preko nevtralnega ozemlja, so zelo ovirani.
Pred sodiščem.
Na Sahalinu.
Pomlad je letos hladna in še leži sneg po sahalinskih gorah. Začel se je lov na slanike in pomladna setev. Mnogo zemlje pa ostane letos neobdelane, ker so ljudje odšli na celino, in ker so semena silno draga. Konji in goveja živina so redki in žito je poskočilo na trikratno ceno. Ž.v ljenje na Sahalinu se je izpremenilo. Doslej so delali na polju kaznjenci. A zdaj so mnogi kaznjenci postali prosti naseljenci in kazniškega dela ni skoro nič več.
Pričakujoči boja.
Iz Gunčulina poroča ruski dopisnik: Naše levo krilo se je pomaknilo nekoliko na jug. Drugih prememb ni na bojišču. Tukaj vsi pričakujemo bitke v najkrajšem času. Japonci gotovo potegnejo v Mandžurijo vse posadke iz Inkava, Port Artura in Daljnega, kjer so jim zdaj nepotrebne. Vsi čakamo odločilnega povelja, dasi vemo, kako težka naloga nas čaka in koliko odgovornost imamo proti domovini in carju. ' Negotovost najslabše vpliva na obe armadi. Cim prej se odloči boj, tem bolje za vojake. Ali bo še vojna ali nastane mir, o tem se ne pogovarjamo Želimo si le odločitve. da ne bi tičali tu v negotovosti.
Peterburg, 7. junija. Važne vesti poročajo, da Japonci obkoljujejo levo rusko krilo
Poročilo Roždestvenskega.
Peterburg, 8. junija. Brzojavka admirala Roždostvenskega iz Tokia 6. t. m. se glasi: Dne 27. maja ob pol 2. uri popoldne se je pričel boj z 12 japonskimi velikimi ladjami in 12 križar-kami. Ob pol 3 uri se je moralo povelj ništvo premestiti na „Suvarova", ki je bil v središču Ob pol 4. je moral stopiti del generalnega štaba z menoj, ki sem izgubil zavest, na rušilca torpedovk „Bujni", na čegar krovu se je že nahajalo moštvo potopljene .Oslablje". Nadpoveljstvo je prevzel kontreadmiral Nebogatov. Ponoči je .Bujni" izgubil eskadro izpred oči. Zjutraj smo zagledali „Dimitrija Danskega" z dvema torpedovkama. Moštvo „Osljablje" so spravili na »Dimitrija Donskega", mene pa na rušilca „Bjedovia", ki je plul z .Gromkim" naprej. Dne 28 zvečer se je — kakor sem izvedel — ,Bjedovi" udal in prišel 31. maja v Saseho. Zvedel sem, da je Nebogatov v Sasehi.
Vjete ruske ladje imajo — japonska imena.
Berolin, 8. junija Iz Tokia poro čaj«: V pomorski bitki v Korejski cesti zajete ruske ladje, ki so sedaj prideljene' japonskemu brodovju, so dobile japonska imena. ,Bjedovi j", na katerem je bil ujet Roždestvenski, se sedaj imenuje po japonsko „ H a c u k i ".
Japonci na ameriških ladjah.
London, 8. junija Kako delujejo Japonci, se razvidi iz sledeče epizode : Na ameriških ladjah je bila navada, da so častniki smeli jemati seboj svoje lastne sluge, ki niso bili ameriški državljani, včasih za morce, včasih Japonce ali Kitajce. Slučajno pa s© odkrili, da so japonski sluge risali ameriške bojne ladje ter sploh delali vojaške beležke, ki so jih potem skrili. Zaradi tega so odredili, naj se vsi japonski sluge odstranijo z ameriških vojnih ladij.
Spomenik Togovi zmagi.
Japonski mornariški urad je dobil na tisoče vprašanj, kako bo proslavil Togovo zmago pri Okimošimi. Sedaj je sklenil, da postavi za spomenik velikanski svetilnik. Luč iz tega svetilnika se bo videla nad 130 km daleč in bo obsevala celo bojišče. Denar za to napravo bodo javno nabrali.
voljo, bi se marsikaj ne bilo zgodilo. A zdaj je prepozno.
Dogodki na Ruskem.
K o 1 i n , 8 junija. „Koln. Ztg." poročajo iz Peterburga: Vojna stranka ni ssvo. Jim predlogom, da bi se uvedla vojaška diktatura, prodrla; umakniti se je morala policijski. Z imenovanjem Trepova za policijskega načelnika so se podredili vsi mini-stri Trepovu vsled česar je odstopil Buly gin. Vsi družabni sloji so razburjeni.
Varšava, 8. junija. Včeraj zvečer je bil ustreljen z dvema streloma iz revol verja tovarnar Neumanovič. Napadalci so pobegnili
Peterburg,,8 junija. Med službo božjo v luteranski cerkvi v Vuričevem so napadli delavci policijskega mojstra Gro-devskoga; vrgli so ga na tla in ustrelili z revolverji. Napadalci so ušli.
Peterburg, 8 junija. Trdi se, da postane Witte ob 25!etnici svojega službovanja ruski državni kancler. Dasi trdijo, da ni Witte več tak« vpliven, ostane dejstvo, da se posvetuje car ž njim o vsakem važnem vprašanju.
Berolin, 8. junija. „Post« poroča, da se je moral veliki knez Vladimir preseliti v Carkoje selo, ker je bil vedno v smrtni nevarnosti.
Peterburg, 8. junija. Vladni vest-nik poroča, da se je pričel danes ministrski svet posvetoveti o predlogih Bulyginovih o sklicanju ljudskega zastopstva.
Izpred sodišča.
V Harbin so Rusi dovedli 60 Japoncev, ki so z japonskimi čolni vozili po ruskih rekah.
Ker so Kitajci ubili podpolkovnika Bogdanova, je ruski državni pravdnik tožil več Kitajcev, od katerih je bilo 14 od kitajskega sodišča obsojenih na smrt, dva k enoletni ječi. Glave obsojenih bodo poslali na kraj umora in jih razstavili v strašilo na koleh. Na kitajske stroške se postavi Bogdanovu spomenik.
Japonski poslanik v Wašing-tonu o mirovnih pogojih.
London, 8 junija. Iz Nevjorka poroča „Diily Telegraph": Že več tednov govore v diplomatičnih krogih mnogo o dozdevnih japonskih pogojih. Edini so vsi le v eni točki, da morajo biti pogoji na koncu vojske zelo različni od onih, katere je bila voljna sprejeti Japonska ob pričetku vojske. Dopisnik je obiskal japonskega poslanika pred tedni, ko vprašanje še ni bilo tako nujno ko sedaj in se velika pomorska bitka še ni bila. „Ako Rusija", je dejal poslanik, ,„res hoče pravi, trajni mir in ne le premirja, se bo pokazalo, da Japonska ravna plemenito". Le toliko je hotel poslanik povedati in je večkrat povdarjal, da je govoril le osebno in ne za svojo vlado.
Parlamentarne vesti.
Včeraj opoldne je bil ministrski svet, ki mu je predsedoval Gautsch. Navzoči so bili vsi ministri. Določili so dnevni red za poletno zasedanje državnega zbora. Razgo-varjali so se tudi o izpremenjenem političnem položaju, ker je zboroval uspešno češki deželni zbor. Med poslaniškimi krogi se govori, da bo predložena zbornici v posvetovanje trgovinska pcgodba z Nemčijo. Člani proračunskega odseka si od 17. do 19. t. m. ogledajo nova dela v tržaškem pristanišču.
Kriza na Ogrskem.
Po Binkoštih nameravajo predlagati v •grški zbornici, naj se izjavi, da sta razpust in odgodenje zbornice nezakonita, do kler ni sestavljena nova parlamentarna vlada. Opozicionalno glasilo „Magyar Orszag" priobčuje č'anek z ozirom na spor na Skandinavskem polotoku. V članku opozarja na nevarnost, če eden in isti vladar vlada več narodev in je naklonjen enemu bolj, kakor drugemu. Ljudska volja in moč pravice ter ustave sta močnejša, nego vsi bajoneti. Kralj Oskar ne opravi z vojno silo ničesar proti svobodoljubnemu norveškemu narodu. Ce bi bil šel kralj pravočasno med norveško ljudstvo in bi tako spoznal ljudsko
Izpred porotnega sodišča v Ljubljani.
Na pustni torek. Letos na pustni torek prišel je tesar Janez Frank v Lahov hlev v Ložu okolu polnoči spat. Ko se je slačil, vstopita v hlev Janez Zabukovec in namaškaradeni Matevž Turk. Slednji se je hotel tu razpraviti. Za tema dvema vstopita še Andrej Frank in obdolženec Janez Hlapše, posestnika sin iz Loža. Ker so bili pa prišli fantje nekoliko vinjeni, jeli so po hlevu razgrajati. Turk je pograbil vile, katere sta mu hotela Andrej Frank in Hlapše iz rok iztrgati; pri tem se je pa H'apše nataknil na rile in si na stegnu raztrgal hlače. Tudi Janez Zabukovec jih je vlekel na dvoje, končno je pa še Janez Frak vstal s svojega ležišča ter je hotel prepirajoče iz hleva spraviti, kajti on se je bal, da bi mu gospodar ne prepovedal tja hoditi spat. Vtem je pa pograbil Hlapše železno grebljoterga ž njo^ dvakrat udaril po glavi. Ta poškodba označila se je sama na sebi za lahko telesno poškodbo, in je bil Hlapše pri c. kr. okrajni sodniji r Ložu obsojen na 14 dni zapora. Štiri dni po tej razsodbi zglasil se j s brat poškodovanega, Andrej Frank, pri tem sodišču in je naznanil, da je Janez Frank bržkone vsled po Hlapšetu prizadetega udarca ponoči umrl. Pravil je tudi, da je bil brat zadnje dni zmešan ter je vedno gavoril, da pojde v balnico. Raztelesenje trupla je dognalo, da je Janez Frank res umrl vsled nastalih nasledkov te poškodbe. Obdolženec dejanje priznava, zagovarja se le z nekim silobranom, češ, da je Janez Frank po grebljo skočil, da bi ž njo njega udaril, a da je on to preprečil, da je preje grebljo pograbil. Janez Hlapše je bil le prestopka zoper telesno varnost spoznan kri vim in obsojen na 6 tednov zapora.
Močnega seje delal Na večer 18 decembra 1904 zapustil je France Prešern v družbi več drugih delavcev neko gostilno na Javorriiku. Bil se ga precej navlekel, zato je, začel v svoji pijanosti sitnosti stresati in se bahati, kako da je močan. Naskočil je tudi Tineta Beznika, tovarniškega delavca na Savi, ter ga udaril brez povoda z roko po ustih. Beznik mu ni vrnil tega udarca, ampak je šel, kakor sam pravi, jezen s tremi tovariši naprej. Prešern pa je šel za njimi vedno zabavljajoč in trdeč, da zna še po starem udariti in da se nikogar ne boji. Temu izzivanju napravil je obdolženec konec s tem, da se j'e obrnil ter Prešerna sunil z rezilnim orodjem, najbrže z nožem, v lice, na kar je stekel. Prešern je po sunku postal takoj trezen ter je domov idoč tožil, da je levo oko izgubljeno. Spremljajoči Ivan Zvan, ki ga je pogledal, je videl, da je oko rdeče in s krvjo podpluto. V ljubljanski bolnici morali so pokvarjeno oko operativnim potom odstraniti. Porotniki so krivdorek zanikali nakar je sodišče Beznika oprostilo.
Dnevne novice.
Slovanskim trgovcem in slovanskemu občinstvu! V slovenskem trgu Domžale na Kranjskem se je naselila peščica nemških Tirolcev ter pričela ondi slamnikarsko obrt. V par letih se je ta nemška naselbina pomnožila in postala tako predrzna, da z vso silo zatira domači živelj. edavno je priredila nemško slavnost razvitja svoje nemške zastave, pri kateri je s frankfurtaricami provocirala domače prebi-
valstvo. Nemci so pričeli na do-mače prebivalstvo iz zasede metati kamenje in streljati. Tako početje mora roditi odločen odpor.— Najuspešnejši je tak odpor na narodnogospodarskem polju! - Slovanski trgovci p0 Slovenskem,Češkem,Moravskem, Dalmaciji, Istri, Bosni »n po Srbskem naročajte slamnike v domžalskih slovenskih tovarnah slamnikov. Te tovarne so: M. C e r a r , Andrej Jan-č i g a j , And. Maček, Fr. H o j n i k, F rane Mazovec, Janez Klemen-č i č , I. M. F 1 i s, M. M a y e r. — Vsi ti slovenski tovarnarji slamnikov v Domžalah lahko dobro postrežejo in ako bi imeli več odjemalcev bi lahko tudi veliko več delali, nego sedaj. Slovanski trgovci podpirajte te može, ki so v hudem boju z nemškim kapitalom, slovansko občinstvo zahtevaj povsod slamnikov od zgoraj imenovanih tvrdk!
Poziv vsem zavednim slovenskim občinam ob novi železnici. O krivicah, katere so se od strani podjetništev godile našincem, se je mnogo pisalo. Toda ni jim bilo tega dovolj, sedaj hočejo še slovensko zemljo blatiti z nemškimi in laškimi spakami. Čisto slovenski zemlji hočejo dati t u j značaj. — To je škandal, katerega zaveden narod ne more in tudi ne sme prenesti. Slovenske občine, kje ste? Ali Vam to še ni znano ? Ali se vam ne krči srce od jeze nad takim žaljenjem slovenskega naroda ? Ž u -panstva, p o k a ž i t e , d a ne s p i -te, da čujete, da ste narodna! — Vložite protest na železniško ministrstvo! Zahtevajte, d a s o v s i n a p i s i na prvem mestu slovenski!!! Naj bi tudi v s i slovenski poslanci storili s v o -j o d o 1 ž n o s t !
Slovenska šola v Trstu. Po
razsodbi upravnega sodišča na Dunaju in odloku naučnega ministrstva, je v soboto razpravljala na mestnem magistratu p o -izvedovalna komisija, ki ima nalogo, da razvidi, so li okoličanske šole prikladne za slovensko mestno deco. Magistrat ni bil zastopan. Komisiji je predsedoval magistratni pristav g. R o z z o , slovenske očete pa je zastopalo 5 Slovencev. Razpravi je prisostvoval tudi dr. Gregorin, polnomečnik prosilcev in je dokazal da razmere v mestu onemogočujejo mnogo-brojnim slovenskim otrokom pohajanje oko-ličanskih šol, ki so tudi z ozirom na prostore in učni načrt nedostatne. Šolski nadzornik g. Nedermanje podpiral izjave dr. Gregorina in pristavil, da je v Trstu potrebna slovenska šola tudi iz pedagoško-moralnega stališča. Vobče je bila razprava komisije resna in stvarna in tako je sedaj odvisno zgolj od namestništva, ali ustreže | slovenski zahtevi ali ne.
—	Goriške novice. Zupanu goriškemu, dr. Venutiju je vedno slabše. Zdravnik dr. Escher iz Trsta smatra položaj za skrajno nevaren, — Pero-n o s p e r a se pojavlja na trti skoro po vsem Goriškem, trtna uš je sedaj tem bolj nevarna, ker je trta šele sedaj v cvetju in to zaradi slabega vremena. Treba bo pridno polivati, če ne bo vse uničila.
—	Umrl je na Opčinah posestnik Edvard D r a š č e k , star 57 let.
—	Vsled bede je skočila v Trstu iz svojega stanovanja na cesto stotnikova sirota Ana Lat«msky ter se ubila.
—	Samomor. V sredo 7. t. m. okoli 11. ure dopoldne je moštvo ene domobranske stotnije v gozdu zraven Zrelca pri Celovcu našlo častniškega sluga M a -t i j a Z a g a r j a od 17. pešpolka ustreljenega. Telo je bilo že popolnoma hladno; kater« uro da se je usmrtil, se ni moglo dognati, ker v torek proti večeru je iz Ue-lovca odšel ter ga petem v mestu ni nikdo več videl. Ustrelil se je s samokresom, katerega je častniku pri katerem je bil v službi vzel Vzrok samomoru ni znan.
—	Vipavska železnica. Drugi občni zbor vipavske železnice je pokazal dohodkov za leto 1904. K 148.760, troškov pa 122 248 K.
—	Papež redovom. Rim, 9. junija. »Giornale d' Italia" trdi, da je papež poslal vsem redovem okrežnico, da odslej pod nobeno pretvezo ne smejo dati prenočišča tujim osebam.
—	Poročil se je gospod Karol Z o r e r na Dunaju z gdč. Anico Pire iz Ljubljane. — Poročil se je v Gorici g. Fran V i d m a r, c. kr. sodni avskultant
v Rovinju z gdč. Rudolfo Fonovo iz Gorice.
—	Otroški vrtec za Radov-Ijico-Predtrg. Piše se nam: V krogu nettaterih rodoljubov se je že pred čisom omenjala živa potreba otroškega vrtca za Radovljico in bližnji Predtrg. Ž 1, da hvalevredna misel ni našla rodovitnih tal in da naše mesto še danes nima otroškega vrtca, dočim jih imajo celo manjši kraji po Slo venskem. Kako potreben bi bil za ta kraj otroški vrtec, izpričuje dejstvo, da mnogi otroci brez skrbnega nadzorstva pohajajo po ulicah. Pri otrokib, ki že v nežni starosti pogrešajo vzgojne opore, se maščuje ta ne dostatek prav kmalu. Zaradi tega se dogaja, da so otroci že zarana pokvarjeni. Kaj bo iz našega naroda, ako se bo to nadaljevalo? Osobito v radovljiškem okraju, kjer se pije toliko žgahja, bi bilo treba obrniti vso pozornost na dobro vzgojo otrok. Ustanavljati bi morali zelo marljivo otroške vrtce, da se otroci pod razumnim nadzorstvom ne premlade vrtnarice navajajo na boljša pota. Za tukaj bi se torej nujno priporočal otroški vrtec, kateri pa bi moral biti nekako oddeljen posebej za Radovljico in posebej za Predtrg. Stroške bi naj deloma nosili občini, deloma rodbine. Toliko v premislek merodajnim činiteljem, katerim je na srcu blagor občanov.
—	Šolske razmere na Krki. Poroča se nam : Na Krki imamo dvoraz-redno ljudsko šolo, katero so početka ob-iskavali tudi otroci iz Marinčevasi in Glo bocega. Menda pred petimi leti pa so meni nič tebi nič všolali te otroke v šolo v Za-gradcu in jim prepovedali hoditi na Krko. Sedaj otroci že pet let ne hodijo v nobeno šolo. Na Krko ne smejo, v Zigradcu jih nočejo, ker imajo itak že pretesno šolsko sobo. Ljudje pa v Marinčavasi in na Glo-bocem sploh želč, da ostanejo njih otroci všolani v šolo na Krki, ker spadajo pod Krško župnijo in so svoj čas tudi prispevali za krško šolo, a za zagraško nikdar. Šolske oblasti se izgovarjajo, da spadata omenjeni vasi v zagraško občino. To je sicer res, a za ljudi je merodajnejši sedež župnije iz raznih razlogov. Tudi ni res, da sta Marinčavas in Globoko nad uro oddaljeni od Krke. Pač je nekaj minut bližje do Zagradca, nego do Krke, a to za šolske oblasti ne more biti edini razlog, da bi ne ustregle želji ljudstva ki hoče svoje otroke pošljati na Krke in ne v Zagradec. Sicer pa imajo Globočani svojo pot do Krke, dočim otroci ne morejo lahko v Zagradec, ker čez reko ni nikjer varnega mostu. Na Krki se za silo tudi dobi še ena soba za šolo, dokler se ne zgradi novo šolske poslopje. Naj torej višja šolska oblast že enkrat ukrene, da smejo otroci iz Marinčevasi in Globocega zopet hoditi na Krko v šolo, kakor želč starši. Drugod starše kaznujejo, če otrok ne pošiljajo v šolo, tukaj pa so že pet let brez vsacega poduka. Nikar jih ne silite v Zagradec, kamor nočejo, ker so ljudje pripravljeni plačati svoje prispevke, kedar se bode razširila krška šola.
—	Jubilejno svetinjo je o priliki učiteljske hospitacije dne 8 t. m prejel g. nadučitelj na Raki Fr. Lunder za svoje 401etno neumorno delovanje na peda-gogičnem polju. Gosp šolski nadzornik in zbrano učiteljstvo je g. slavljencu prisrčno čestitale. Vrli rodbini Lundrovi ostane ta dan gotovo v lepem spominu: deloma radi slavlja g. jubilanta-nadučitelja, deloma radi laskave in zaslužene pohvale glede šolskih uspehov. Tudi mi se pridružimo s prijateljskim priznanjem — in to tem rajši, ker je g. nadučitelj Lunder vseskozi mož značajen in poštenjak. Bog ga ohrani na Raki še mnogo let!
—	Občinskim tajnikom in uslužbencem. Iz Velenja smo prejeli naslednje vabilo: Pred tremi leti se je ustanovilo društvo slov. avtonomnih uradnikov in uslužbencev po vzgledu stanovskih društev raznih narodov v Avstriji. O namenu društva, ki je zboljšanje gmotnega položaja in okrepljenje stanovske zavednosti, so letos že pisali vsi slovenski časniki in gotovo je vsak stanovski tovariš prepričan o važnosti in nujni potrebi tega društva. Da pa drug drugega spoznamo, da natanko določimo naše zahteve in naše stališče, bode dne 2. junija t. 1. predpoldnem v Ljubljani shod vseh tajnikov občin, okrajnih zastopov ter vseh uslužbencev avtonomnih uradov na Slovenskem s sledečim dnevnim redom: 1. Pozdrav; 2. organizacija in nje cilj; 3. pred logi in nasveti; 4. slučajnosti. Tovariši! Pri avtonomnih uradih imamo v kratkem pričakovati marsikatere preosnove in potrebno je, da zavzamemo stališče in damo društvu direktivo za postopanje v raznih zadevah Radi tega je potrebno, da se vsak tovariš udeleži tega važnege shoda in pomaga društvo postaviti na trden temelj. Na svidenje v beli Liubljani!
—	Srbi na Slovenskem. Slovenski listi so zabeležili vesf, da pridejo Srbi o Binkoštih s posebnim vlakom v Ljubljano in Postojno. Poseben vlak res pride,
ali ne o Binkoštih, ampak na Ivanj-dan, ki l bo 7. julija po novem koledarju. Potovanje je o .loženo zato, ker je uprava postojnske j jame pisala, da o Binkoštih prihaja v Po-j stojno toliko tujcev, da oni ne bi mogli bratov Srbov vsprejeti tako, kakor bi želeli. Zato prosijo za odložitev na drugi čas, ko bodo mogli dostojno vsprejeti srbske brate. Ob odkritju Prešernovega spomenika prirede Stbi iz kraljevine, kakor smo že poročali, tudi poseben vlak v Ljubljano.
—	Vsled pričakujočega močnega osobnega prometa povodom binKoštnih praznikov izdal je obratni inšpektorat južne železnice važne odredbe. Na binkoštno soboto in torek vozi osobni vlak št. 31 v dveh delih mimo Ljubljane. Binkoštno soboto gre izjemni osobni vlak iz Trsta v Gorico. Na binkoštno nedeljo vozi vlak št. 81 iz Trsta do Nabrežine v dveh delib. Binkoštni pondeljek podvojita se brzo-vlaka št. 1 in št. 2. Poleg vozijo, kakor običajno na binkoštni pondeljek posebni osobni vlaki med Liubljano-Reko-Trstom ter Kor-minom in Postojno Binkoštni pondeljek podvoje se vsi osobni vlaki med Trstom, Gorico in Tržičem — Na postajah, kjer imajo vlaki priklep (Anschluss), čakajo na zamujene vlake samo drugi deli podvojenih vlakov. Brzovlaki bodo sploh ojačeni, da se s tem izogne neprijetnemu priklepanju vozov na postajah in zamudam.
—	Občni zbor društva poštarjev, poštnih upravniKov in ekspedi-torjev ter društvene bolniške blagajne se je vršil dnč 22. maja t. 1. v Pulju v hotelu .Biilvedere". Predsednik poštar g M o d i c iz Litije je pozdravil zastopnika poštnega ravnateljstva nadsvetnika g. Marcocchia in navzoče člane Društvo jo imelo preteklo leto 9 častnih in 117 rednih čl&nov. Predsednik se tudi spominja umrlih članov in prosi navzoče, da se v znak sožalja dvignejo s sedežev Zapisnikarjem je bil vo ljen poštar iz Sodražice gosp. F a j d i g a. Izvršujč sklep lanskega občnega zbora, pri katerem je bil nadpoštar g Al. S c h r e y voljen častnim predsednikom, mu je dne 9 septembra 1 1. deputacija izročila diplomo. G. Schrejr je ob tej priliki podaril društvu 140 kron. Predsednik poživlja na vzoče, da se v znak zahvale vzdignejo s sedežev. Dne 16 marca t. 1. so na Dunaju vsi zastopniki vzajemno nastopili, in če se morda za sedaj tudi ničesar ne dožene, dosežen je moralni uspeh, ker so se skoraj vsi državni poslanci zavzeli za poštne uslužbence in odločno zahtevali, vlada naj vendar enkrat ugodi povsem opravičenim zahtevam poštnih uslužbencev na deželi, kar storiti je trgovinski minister tudi obljubil. Bojazen zaradi izdane naredbe glede slug, je glasom izjave trg. ministra neosnovana. Radi 35letnega službovanja bode .Zveza" pravočasno potrebno ukrenila. Iz poročila »Zveze" in seje državnega zbora z dne 5. aprila t. 1., občni zbor tedaj lahko uvidi, da ne preostaja druzega, kakor vztrajati ter vzajemno in odločno iti dalje edino pravo pot, katero so zastopniki nastopili, dokler ni dolžen zaželjeni cilj. Občni zbor je brzojavnim potom prosil »Zvezo", da na primeren način izreče imenom društva najiskre-nejšo zahvalo vsem onim poslancem, ki so se dne 5. aprila in pozneje tako krepko potegovali za zboljšanje razmer poštnih uslužbencev na deželi, katere niso več primerne 20. stoletju, in jih prosi njih daljne naklonjenosti. Poročilo obeh računskih sklepov je občni zbor z zadovoljstvom uzel na znanje. Poštar g. Danilo iz Amiša je poročal, da člani v Dalmaciji ne izstopijo iz društva. Iz ustanove v znesku 198 kron 78 vin. in 150 kron je občni zbor podelil podpore potrebnim članom, katere je predlagal centralni odbor. Predlog „Skupno zavarovanje proti vlomu" je bil z večino glasov odbit. Nadpoštar g. S c h r,e y je predlagal, poštna uprava naj naroči poštnim komisarjem, da pregledajo poštne lokale in ako spoznajo iste dovolj varne proti vlomu in požaru, naj eventuelno škodo trpi uprava sama. Dalje je predlagal, naj se izkuša doseči, da bodo poštarjem tudi službena leta pred 1879 všteta v penzijo in sicer proti primernemu doplačilu. Poštar g. Grego iz Pirana predlaga popolni nedeljski počitek in podelitev poštnih mest III. razreda 1. do 3. vrste izključno izprašanim ekspe ditorjem in ekspeditoricam. Občni zbor je sklenil sledeče : Deluje naj se z vsemi dovoljenimi sredstvi za zvišanje plač vsem poštnim uslužbencem na deželi, za 35letno službovanje, volilno in domovinsko pravico ter stalno legitimacije na vseh železnicah. Skliče naj se še tekom tega leta na Dunaju splošni shod poštarjev, ako v kratkem tig. minister, oziroma vlada ne izpolni svoje obljube. — Občni zbor vrši se drugo leto v Trstu. Predsednik se še zahvali gosp. poštnemu nadsvetniku na njegovem pohodu in zaključi občni zbor s trikratnim »slavac-klicem na Njega Veličanstvo.
—	Shod socialnih demokratov v Gorici se je vrsti preteklo nedeljo v hoteiu »Central". Vkljub neprimerno živahni agitaciji, bila je udeležba zelo pičla; to je dokaz, da je bivših veliko sodrugov
izgubilo zaupanje do svojih voditeljev, ki so ! lansko leto pokazali v prav svitli luči lju i bežen do svojih sodrugov. Na neprestano j dreganje in zasledovanje se je posrečilo ne-katernikom dokazati, da so voditelji društveno blagajno prav »pošteno" praznili, in pri tem sami dobro živeli iz doneskov ubogih trpinov. — Strankino glasilo „La nuova idea" dala si je plačevati mastne „schweig-gelder", katere se spravili voditelji v svoj žep. Ta in še druga nepoštena dejanja so izpodkopala socialno - demokraškim voditeljem pri sodrugih popolnoma zaupanje in težko jim bode napraviti v Gorici zopet trdno organizacijo
—	Slovenske novicejz Ame rike. U m r 1 je v Clevelandu 28letni ne oženjeni Ignacij T r č e k, doma iz Vrhnike. Ponesrečila in umrla je v Ameriki Slovenka Doroteja Krašovec. VTri-mountainu Mich si je zlomil nogo rojak J mez Pintar.
—	Zgodovina kolesa. Neki železniški čuvaj je pnšel na Vič k .Jožetu", naj mu posodi kolo, da se popelje na Do bravo. Jože mu je zaupal, a mladega kole sarja ni bilo nazaj, marveč jo je pobrisal na Notranjsko. Kolesar pa je v Ljubljani pri Jaxu dobil novo kolo na obroke. Pri Jaxu pa je Jože zasledil tudi pedala svojega kolesa. Brž se je peljal z vlakom h kolesarju ter prinesel kole na rami domov.
v — Toča v Istri. V Humu, v pod občini buzetske krajne oočine, je toča v po nedeljek popoldne pokončala ves poljski pridelek. Padala je kakor orehi debela toča skoro pol ure ter pobelila polje, kakor da bi bil padel nanje sneg.
—	Poštne vesti. Za poštarje oz. poštarice na sv«jih dosedanjih prostorih so imenovani: Ema P a y e r v Begunjah, Fra-nja R o v š e k na Viču, Marija U r š i č v Medvodah, Gabrijela B 1 i n c na Vinici, Marija Z o r m a n v Nabrežini, Frančiška Z a-b a v n i k pri Devici Mariji v Polju, Luci-jan K o v a č i č pri Sv. Luciji in poštni pomožni uradnik Franc Ambrožič na Hru šici za Bovec. - Prestavljeni sta poštni pomožni uradnici Roza V a d n a 1 iz Bele Peči k sv. Ani na Gorenjsko Julija Bizjak od sv. Ane v Bovec in Ana R i h t e r š i č iz Grahovega v V<.loške.
Štajerske noulce.
š Umrl je v Mariboru gostilničar g. Anton H o f e r.
š Iz Drave so potegnili mrtvo truplo hčere posestnika Brudermana iz Ma-renberga.
š Odvetniška vest. Posle umrlega odvetnika dr. Jožefa N a m e s -n i g g a v Ljutomeru je prevzel začasno tamošnji odvetnik g. dr. Karol G r o s s -man.
š Iz Šoštanja. Vodstvo hotela .Avstrija" je previsel v lastno oskrbo gospod Fran Rajšter. Dne 12. t. m., na binkoštni ponedeljek priredi g. Rajšter na vrtu koncert »Soštanjske narodne godbe."
š V Sevnici ob Savi so našli delavci pri kopanju neke kleli glinasto posodo, v kateri je bilo nad 1000 raznih sre brnjakov iz 16. stoletja, kakor denar cesarja Maksimilijana I., Ferdinanda I. in raznih škofov. Denar je gotovo nekdo v oni dobi zakopal pred Turki,
Koroške noulce.
k Sestanek slovenskih koroških posojilničarjev bo v Celovcu na binkoštni ponedeljek dopoldne. G. dr. B r e j c bo poročal o potrebi tesnejšega združenja naših posojilnic; msgr. Podgorc o bodočih kreditnih reformah in njihovem vplivu na posojilnice.
k Politični shod priredi „Kat. pol. in gospodarsko društvo za Slovence na Koroškem" na binkoštni ponedeljek, dne 12. t. m., po večernicah v Slovenjem Plajbergu v hiši gosp. Simona L a v -sekarja, p. d. Žarka. Kot govornika bodeta nastopila g. deželni poslanec Gra-fenauer in urednik »Mira" Ekar.
Ljubljanske noulce.
lj Milliaria v Ljubljani. Redko kako mesto ima tako krasen razgled po okolici, kakor se nam razvije z Grada nad Ljubljano. To tudi od daleč prišlega tujca, ako se vstopi pred mestno hišo, nehote vabi na Grad, le prave poti gori ne more najti. Da bi ozka, umazana ulica od Vodnikovega spomenika peljala na krasni značilni ljubljanski vršič, to mu pač ne pride na misel, in ako parkrat stopi po tej ožini, pa lepe slike in napise po stranskem zidovju opazuje ter občuduje domačo našo izobraženost, kmalu začuti pod nogami ne le rezko kamenje, temveč tudi vedno več mehkih mejnikov, se ustraši in Zbeži nazaj. Če pa tujca kak domačin vendarle pripelje na vrh, se ti ne more dosti načuditi krasoti razgl;:da, pa nesnažnosti poti in nemarnosti onih oblasti, ki imajo tukaj dolžnost in besedo. Tako je predvčerajnjim prišlec iz glavnega mesta sosedne dežele kar ogorčen potožil: »Kaj tacega bi pri nas zastonj iskali! Vsako večje
mesto bi dohod do tega kraja krasilo z največjo radodarnostjo ? Centralno avstrijsko mesto bi ga pa malo da ne pozlatilo!" Lansko leto je prišlec iz Černovic bil silno iznenaden o razgledu iz ljubljanskega Grada in se je teden pozneje prav laskavo in z lepim spominkom zahvalil prej neznanemu gospodu, ki ga je bil na Grad spremil. Res, gospodje, zadnji čas je, da se spomnite svoje dolžnosti v tem oziru, in ako že odbor za lepšanje mesta in prospeh tujcev nima prilike opazovati »cestnih mejnikov" (milliaria) po poti na Grad, prosimo zdravstveno oblast, da povzroči, kar je treba, ako noče, da tudi Liubljano okuži miliaria.
lj Ljudska veselica pevskega društva »Ljubljana", katera se vrši na binkoštno nedeljo na Koslerjevem vrtu, utegne postati ena največjih in najlepših veselic letošnjega poletja. Najširši program bode občinstvu kar največ v zabavo, pa tudi v koncertnem oziru bode gotovo povsem zadovoljno. Poleg drugih večjih zborov prednašalo bode društvo glasbeno sliko .Dolazak Hrvata!" s tenor-, bariton in bas-solo, s tercetom, kvartetom in spremljevanjem orkestra. Solo partije se nahajajo v rokah gg. Dachsa, Globelnika, Po-lašeka, Pavšeka in Bukšeka. Upamc, da bode občinstvo to veliko prireditev v naj-ogremnejšem številu posetilo. Podrobni spored je : godba slav. pešpolka Leopold II, kralj Belgijcev, št. 27. Petje vodi društveni pevovodja gosp. profesor. Ante Dekleva. I Petje : A. Nedved : »Ljubezen in pomlad", zbor s tenor-solo. Ivan pl. Zaje: „D o 1 a z a k Hrvata", velika glasbena slika s tenor-, bariton- in bas solo ter spremljevanjem orkestra Fr. Herbič: »S 1 o-vanski brod", zbor. — II. G o d b a : 1. Fučik: »Triglav", koračnica. 2. Zaje: „B o i s k y čarovnica", overtura. 3. Linke: »Lun a", valček. 4 Zaje : Duet in finale iz opere .Z r i n s k i". 5. Strobl : »P o s t e r v", polka francoska. 6 Komžak: »Z 1 o b u d r a n j e", potpouri 7. Czibulka: »Vesele dogodbice", valček. 8. Rosenkranz: .Planinski šopek", fantazija. 9. Eilenberg: rMlin v črnem gozdu", idila. 10 Koračnica. — III. Kegljanje na dobitke. I. dobitek 30 K II. 15 K, III. 10 K, IV. 8 K za največ serij, V. šaljivi dobitek za največkrat devet Serija treh lučajev 20 vinarjev. Kegljalo se bode dne 11., 12. in 18. junija, vsakokrat od 9 ure zjutraj do 9. ure zve čer. — IV. Srečelov, ples, razne ljudske igre. — Vstopnina 40 vin. P. n. člani in otroci so vstopnine prosti. Začetek ob 4 uri popoldne. V slučaju ne ugodnega vremena vrši se veselica na binkoštni ponedeljek — K obilni udeležbi vabi	odbor.
lj Umrl je tukajšnji odvetnik dr. K a-rol Ahazhizh, star 71 let. N. v m. p.!
Ij Odličen gost. V Ljubljani se mudi gdč. Emilija Gicene Balch, profesorica narodne ekonomije na vseučilišču Welesley. Dama potuje na državne stroške ter proučuje slovanske razmere.
lj Znani cirkus Zavatta je došel semkaj in bo imet jutri ob 8. uri zvečer svojo prvo predstavo s znižanimi cenami. V Trstu je imel cirkus Zavatta 150 predstav, ki so vse bile zelo obiskane.
lj Po ceni je prišel do novega kolesa. Včeraj popoldne je bil ukraden delovodji pri tapetniku Pucj, Francu Čer-netu, popolnoma novo Diirrkopp-Diana kolo, vredno 300 K. Čeme je bil popustil kolo v veži v Selenburgovih ulicah št 6, med tem ko se je mudil v hiši. Ko se je vrnil je našel v veži mesto svojega, popolnoma staro, nič vredno kole. Tat je dosedaj še neznan
lj Skupaj trčila sta sinoči na frančiškanskem mostu dva izvoščeka. Ko sta se srečala sta se tako nerodno izognila eden drugemu, da sta vozova trčila in obstala. Oba izvoščka imata pri kočijah precejšno škodo.
lj Ponesrečil se je danes dopoldne pri zgradbi nove domobranske vojašnice 20 letni delavec Vincencij Spacapan iz Senpasa pri Gorici.
lj Društvena godba priredi jutri zvečer v restavraciji pri »N o v e m svetu" (Marije Terezije cesta) društveni koncert za člane. Začetek ob 8. uri zvečer. Vstopnina za članu prosta, nečlani plačajo 40 vin.
lj Lepe fotografije o zadnjem izletu »Glasbene Matice" je razstavil v B a -hovčevi trgovini na sv. Petra ces.ti g. Vesel.
lj Tatvini. Strojniku Francu Zupanu je bila danes zjutraj ukradeno iz sobe v Kodelijevem gradu srebrna ura, vredna 20 kron. — Hlapcu Josipu Kralju v St. Petru pri Rudolfovem je pa bila ukradena srebrna ura in niklenasta verižica, vredna 24 K in 4 K denarja. Tat je znan.
Ij Aretovan je bil včeraj popoldne na Zaloški cesti 201etni Izidor Kante iz Šmarja pri Ajdovščini radi tatvine. Kante je prenočeval v noči od 15. na 16. maja pri kajžarju Hafnerju na Suhi pri Skofji Loki, kjer je porabil priliko, da je ukradel ponoči iz Hafnerjevih hlač okrog 36 kron denarja,
in odšel še predno je Hafner vstal. Izrodili so ga c. kr. okr. sodišču.
lj Javna vinska pokušnja v
tukajšnji deželni vinski kleti bo jutri, v soboto, od pol osmih do pol desetih zvečer. Pokušalo se bo lahko 18 različnih vin iz raznih dolenjskih in vipavskih vinskih goric.
lj Cdhod I. bataljona 17. pe5-polka iz Ljubljane na Rakek-Unec bo dne 1. julija; bataljon se vrne v Ljubljano dne 19. julija, kjer ostane do 1. avgusta; ta dan se odpelje z vlakom k vajam skupno s polkom v Celovec ter se vrne nn to v Ljubljano šele po končanih jesenskih vajah
lj Pešpolk št. 27 odide iz Ljub ljane dne 19. julija na Notranjsko in dalje na Primorsko, odkoder se vrne šele po končanih vajah dne 10 septembra.
lj Za kruhom. Včeraj se je odpeljalo z južnega kolodvora v Ameriko 42 Slovencev in 6 Hrvatov.
lj Izgubljena je zlata broža z bri-ljanti, vredna 240 K. — Delavčeva žena Marija Gostinčerjeva robec v katerem je imela 10 K denarja — Polir Alojzij Pahor prost bankovec za 20 K. — Šolska učenka Ivana Lampetova denarnico z manjšo vsoto denarja.
Razne stvari. Najnovejše.
Spomenik iznajditelju p 1 i-nove razsvetljave, francoskemu kemiku Filipu Lebonu, postavijo Francozi.
Češka trgovska akademija v B r n u bo s prihodnjim šolskim letom podržavljena.
Angleški časnikarji, 16 gospodov in 4 dame, so predvčerajšnjim prišli v Prago, Čehi so jim priredili navdušene vsprejeme.
Jetniki so se uprli v zaporih okrožnega sodišča v Hoczovu. Vojaki so morali streljati. En jetnik je mrtev, več ranjenih.
Ker mu ni dala dovoljenja za ženitev.jev Krakovu ustrelil slušatelj filozofije Burzynski svojo mater in sebe.
Ponarejalec denarja Liebl je bil na Dunaju obsojen na pet let težke ječe.
Telefonistinja v nevarnost i. V Temešvaru je med viharjem udarila strela v teltfonsko centralo. Strela je zadela telefonsko manipulantinjo, ki je sedaj na eni strani popolnoma hroma.
Stotnik pobegnil. Računski stotnik Miiller je pobegnil iz Lvova. Pone-veril je 6000 kron. Služil je pri vojakih že 39 let.
Potres v Albaniji. V Skadru so 6. t. m. zopet čutili močan potres. Divjal je tudi vihar. Ponoči so čutiti več potresnih sunkov.
Kako je general Wrangel po stopal z vojnimi poročevalci.
Stari ruski general Wrangel je strahovito sovražil vse škrice, pisače, najbolj pa vojne poročevalce. Ko se je začela 1864. vojska z Danci, se je prikazal v WrangeIovem taboiu angleški poročevalec .Timesa". Wrangel ga je z največjo jezo odslovil. Toda Anglež se ni dal kar tako meni nič, tebi nič odsloviti. Šel je v Berolin k Bismarku in si tu izpe-sloval od njega priporočilno pismo za generala Wrangla. Potem se je zopet podal v pruski vojni tabor in stari general se je sedaj moral udati. Natihem pa je prisegel poročevalcu maščevanje. Povabil je Angleža k obedu. Tu ga je prijel za roko in ga peljal k princu Frideriku Karlu, da ga predstavi. Predstavil ga je pa na ta originalen način: „Kraljeva visokost, imam čast da Vam predstavim poročevalca »Timesa", ki je dolgo let lagal o pruski politiki. Bismark mi piše, naj ga dobro sprejmem in to bomo storili, da bo odslej boljše od nas pisal." Poročevalec jo je nato kmalu odkuril.
Poslanec Pakiž ponesrečil.
Iz Sodražice se nam poroča: V torek so se med Sodražico in Ribnico konji s poštnim vozom ustrašili nekega otroškega vozička in odskočili s ceste nastran, nakar se je voz prevrnil. Med potniki, ki so bili v zaprtem vozu, se je najbolj poškodoval g. poslanec Primož Pakiž, vendar je upanje, da poškodba ni smrtno nevarna. Sopotniki so le neznatno poškodovani. Naša iskrena želja je, da nam gospod poslanec prav kmalu ozdravi.
Telefonska In brzojavna poroma.
Norveška proti Švedski.
Stokholm, 9. junija. Velikanska množica je priredila kralju Oskarju ovacije.
| Kralj se je zahvaljeval. Nad eno ure se korakale množice mimo kralja pojoč narodne pesmi. Kralj je zaklical „hura" narodu in nečaku prestolonasledniku Gustavu
Adolfu.
Stockholm, 9. junija. Kljub ostri politični krizi je vse mirno. Velika množica je napram ločitvi ravnodušna, večina zvezo ne ceni posebno, le manjšina je razburjena. Pred dnevi je vlada naročila svojim diplo-matičnim zastopnikom pri raznih dvorih, naj poizvedo, kako stališče bodo zavzele, če naznani Norveška razdružitev.
Kristianija, 9. junija. Držav, zbor je včeraj pooblastil predsednika naj odpošlje kralju sklenjeno adreso. V cerkvenih molitvah na Norveškem je črtana molitev za kraljevo rodbino. Oddelek za bcgočastje je dal duhovščini navodila, naj namestu te molitve moli primernejšo molitev za domovino.
Stockholm, 9. junija. Soboto po binkoštih bo kralj osobno otvoril švedski drž. zbor. Kralj je danes brzojavil norveškim polkom, da jih ne odveze od prisege zvestobe.
Pulj, 9. junija. V mornarskem arzenalu je odpuščenih 500 laških delavcev, baje zato, ker so glasovali pri volitvah z laško iredentarsko stranko. Odpuščenih bo še več in nadomeščenih s slovanskimi in nemškimi delavci.
Moskva, 9. junija. Na carja je poslana adresa zemstva in plemstva, ki ga poziva, naj, predno ne bo prepozno, skliče ljudsko zastopstvo, ki bo pretresovalo mirovne pegojo 'n odločilo, ali naj se \©jska konča ali pa da se namestu sedanj« vojske nadaljuje narodova vojska. Tako bodo prenehali notranji boji in pod narodno zastavo bo stala vsa Rusija. Adresa končuje: V Tvojih rokah, car, je slava Rusije, notranji mir in dedščina, katero si sprejel od dedov. Zavedi se pravočasno velike odgovornosti, katero imaš pred Bogom in Rusijo!
Hodejda, 9. junija. (Arabska.) Vstaši so zavzeli pred dvema dnevoma Katabu in Zo, sedaj so pa obkolili Tais. Iz Hodejde je poslana pomoč.
Peterburg, 9. junija. V Vasaru so 5. t. m. streljali na Rumune. 20 oseb je bilo ustreljenih in ranjenih. Drugo jutro so se ponavljali atentati na Rumune. Streljalo se je s streh in iz hiš. Nato so pričeli streljati tudi Rumuni. Vrgli so bombo. Kroglje so švigale mimo kazakov Nad mestom je proglašeno obsedno stanje.
Rim, 9. maja. Papež je odposlal mi-kadu lastnoročno pismo, v katerem se mu zahvaljuje, ker je katoliškim misijonarjem dovolil iti v Mandžurijo in jim dal podpore za gradnjo njihovih domov.	x
London, 9. junija. Iz Mandžurije prihaja presenetljiva vest, da so Japonci okupirali O m o s o na poti od Kirina proti Vladivostoku.
London, 9. junija. Rusko zunanje ministrstvo dementuje ? odločno vest, da je Rusija povprašala po ruskem poslaniku v Washingtonu za japonske mirovne pogoje.
Washington, 9. junija. Pri zadnji avdijenci ameriškega poslanika v Peterburgu je izjavil car, da je pripravljen upoštevati nasvet, naj se sklene mir, ter se je zahvalil za prijazne Rooseveltove besede. Avdijenca je bila prav prisrčna.
Washington, 9. junija. Japonska nikakor noče naznaniti mirovne pogoje prej, predno se osebno ne sestanejo pooblaščenci obeh sovražnih držav. Urediti je še mnogo podrobnosti, vendar Roosevelt upa, da mu bo omogočeno, v kratkem uradno naznaniti japonske pogoje.
Tržna poročila
od dne 8 junija 1905.
Budimpešta. Pšenica za okt. K 16.16 do 16 18; rž za okt. K 13.14, do K 13.16; oves za okt. K 1122 do 11.24; koruza za julij K 15.08 do 15.10,
Pšenica: ponudbe in povpraševanje srednje, tendenca mirna. — Prodaja 20.000 met. st. ntizpre-menjeno. Vreme nestanovitno.
S a	Č»s opazovanji	Stanja barometra ▼ mm	Tampe-ratura po Celzija	Vetrorl	Nebo	ib ■gS" PH
8	9. zveč.	729-1	+18 4) Sl. jug.		obl.	
	7. zjutr.	7319	+ 151 |sr. vzsvz.		9	0-3
	2. pop.	7311	+17-2 !p.m. jvzh.		1)	
ffleteorolojično poročilo.
Višina n. morjem 306 2 m, srednji zračni tlak 736 0mm
Srednja včengšnja temp. -f 19 7°, norm. +16 9°.
t
Josipina Ahazhizh roj. Zeschko naznanja v svojem, kakor tudi v imenu svojih otrok Vike pi. Haumeder, dr. Viktorja Ahazhizh, c. kr. sodnega tajnika, Izabele Schleyer in Josipa Ahazhizh, asistenta c. kr. državne železnice, svojega zeta Leopolda Schleyer, c. in kr. polkovnika v generalnem štabu, svojih sinah Sidy in Ide Ahazhizh, svojih vnukov Lili, Leo, Like, Aleksandra, Fine in Marije Immaculata, kakor tudi vseh ostalih sorodnikov vest o nena-domestni izgubi svojega iskrenoljubljenega soproga ozir. očeta, tasta in starega očeta, preblagorodnega gospoda
dr. Karom Ahazhizh
dvornega in sodnega odvetnika ter posestnika,
ki je danes ob 3/44. uro popoldne po dolgi mučni bolezni, previden s svetimi zakramenti zakramenti v 71. letu svoje dobe mirno zaspal v Gospodu.
Zemski ostanki dragega pokojnika bodo v soboto, 10. t. m. ob 5. uri popoldne v hiši žalosti, Stari trg št. 13 slovesno blagoslovljeni in potem na pokopališču pri sv. Krištofu položeni v rodbinsko rakev.
Sv. zadušne maše se bodo brale v raznih cerkvah.
Prosi se tihega sožaljal Ljubljana, 8. junija 1905.

Lepo birmanska darila!
Krasna darila za birmo,
kakor ure, verižice, križce, obeske, prstane, zapestnice, sploh
najrazličnejšo zlatnino in srebrnino v modernem secesijonističnem slogu po jiajnižjih cenah priporoča p. n. občinstvu,
Fran čuden
urar in trgovec v Ljubljani,
Pre&ernove ulice, filijalka na Mestnem trgu. 256 52—22
Novi ceniki tudi po pošti brezplačno.
Oni letniki
„£loi>. prijatelja"
(1860—1862), U71 3-2
v katerih so natisnjeni govori
»Litanijc Lauretan^e"
ali pa teli posebni odtisi se kupijo takoj po primerni ceni.	Naslov pove upravništvo.
Uoiosbi koncert
se vrši
vsako soboto
v hotelu ,pri južnem kolodvoru
ob prosti vstopnini. —O—
Začetek ob 8. uri zvečer. Z velespoštovanjem udani 857 13-5	Lorber.
po celem svetu
znani so naši čudovito po ceni
čevlji.
Moški štiljetni, trpežni,	
s čepico.....	par gld. 2 90
Moški čevlji na tra-	
kove, trpežni in eleg.	„ „ 3-25
Damski čevlji na tra-	
kove, lični in trpežni	„ „ 2 90
Damski čevlji na tra-	
kove, črni in barvani,	
solidni in praktični	M M 180
Otroški čevlji na tra-	
kove, črni in barvani,	
solidni in praktični	M >> 1 I
Specialiteta: Goodyear svetovno blago.
it	Podaja izdelke
Alfred r rankel najpomembnejše
tvornice za čevlje
koinanditna družba.	v monarhiji.
>
Podružnica v Ljubljani le v Spital. ulicah 9.
Zastopnica: Josipina Herrisch.

Nakup ln prodaja vsakovrstnih državnih papirjev, srefik, denarjev itd. Zavarovanja za izgube pri žrebanjih pri izžrebanju najmanjšega dobitka. — Promese za vsako žrebanje. Kulantna zvršitev naročil na borzi.
Menjarična delniška družba
„ M li! ki C D
I., Wollzeile 10 in 13, Dunaj, l.t Strebelgasse 2,
t*
WtF~ Pojasnila	v vseh gospodarskih in finančnih
stvareh, potem o kurznih vrednostih vseh ftpekulaoljsklh vrednostnih papirjev in vestni nasveti za dosego kolikor je mogoče visocega obrestovanja pri popolni varnosti naloženih
glavnlo.	18 150—60