Stev. 83. Velja po pošti: #« celo leto naprej K 26-— pol leta „ „ 13-— .11 Četrl leta „ „ 6 50 »a en mesec „ „ 2'20 V upravniStvu: vfj *elo leto naprej K 20* — mt pol leta „ „ 10' — x* letet teta „ „ 5-— /ia «n mesec „ „ V70 /a poSilj. na dom 20 h na mesec. Posamezne Stev. 10 h. Uredništvo 1* w Kopitarjevih ulicah St. 2 (vhod čez ---dvorišče nad tiskarno). — Rokopisi se ,aie vračajo; nefranklrana pisma se ne sprejemajo. Uredniškega telefona Stev, 74. 0 Ljubljani, v petek, dne 12. aprila 1901 Političen list za slovenski narod Leto XXXV. Inserati: Enostop. petitvrsta (72 mm): za enkrai .... 13 h za dvakrat .... 11 „ za trikrat . . . 9 „ za več ko trikrat . 8 „ V reklamnih noticah s(,ms enostopna garttioncivrsia ž 26 h. Pri večkratnem ob-javljenju primeren popust. Izhaja vsak dan, izvzerr.Si nedelje in praznike, ob pol 6. uri popoldne. Upravništvo ie v Kopitarjevih ulicah Stev. 2. — ■- Vsprejema naročnino, inserate in reklamacije. UpravniSkega telefona Stev. 183. nasotlbn na rešetu. Devet mesecev že imata avstrijska in ogrska vlada nagodbo na rešetu. To vprašanje vzdiguje v javnosti mnogo prahu, ki marsikomu jemlje pogled, da sodi kakor slepec o barvah. Da je sedanja nagodba, ki po Szell-Korberjevem dogovoru velja še do konca leta, naravnost krivična za Avstrijo, o tem trezni politiki sploh nc dvomijo. Celo Košutovci priznavajo, da bi gospodarska in carinska ločitev le Ogrom škodila, kar pa hočejo žrtvovati za mažarsko samostojnost. Pogajanja se torej sučejo o vprašanju, ali in kaj hočejo Mažari popustiti v novi nagodbi, da ie vsprejem-Ijiva za Avstrijo, ker s 14. je nagodba sedaj nemogoča. Mažarsko stališče je: Sedanja nagodba se podaljša za nadaljnih 10 let brez izpremembe. Do leta 1917 naj torej ostane vse pri starem; Avstrija naj še 10 let plačuje z milijoni mažarski šovinizem, dokler niso Mažari dovolj močni za samostojnost. A to še ni dovolj. Skromni Mažari zahtevajo kot nameček, da Avstrija že danes Mažarom zagotovi carinsko in trgovinsko samostojnost po letu 1917 ter se obveže z vso slovesnostjo, da nikdar ne napove carinske vojske ogrskim pridelkom. Z drugimi besedami: Cez 10 let se postavijo carinski mejniki tudi med Avstrijo in Ogrsko. Toda ti mejniki naj bi ščitili, branili le ogrsko industrijo proti avstrijski konkurenci, dočim naj bi se obvezala Avstrija, da bode kupovala le ogrsko žito, vole in prašiče. Lepa kupčija to! Košut in tovariši gotovo ne pomislijo, da se že 14. maja vrše v Avstriji nove volitve za poslansko zbornico, ki nikdar nc pritrdi tem mažarskim zahtevam. Avstrijsko stališče je jasno in znano: Avstrija sklene z Ogri novo pogodbo tudi le za 10 let, toda le s pogojem, da pogodba v isti meri varuje avstrijske koristi, kakor ogrske. Košut pa bi rad jekleno zrnje pograbil za Ogre, rešetino pa prepustil Avstriji. Da pa ne tavamo v temi glede na zapleteno nagodbeno vprašanje, moramo imeti pred očmi tri dejstva. Prvo dejstvo je. da imajo Ogri po jasnem besedilu paragrafov 58 do 67, člena XII. iz leta 1867 popolno pravico do samosvojega carinskega ozemlja. Isto pravico jim daje tudi § 5, člena XXX. iz leta 1899. Mogoče, da je ta določba slabo izpričevalo za avstrijske istočasne državnike, toda dejstvo ie. Drugo dejstvo je, da carinska skupnost ni v nobeni pravni zvezi z dualizmom. Največja bedastoča ie vedna trditev, da ie raztrgano pragmatično razmerje med Avstrijo in Ogrsko ali da razpade skupna država v tre-notku, ko dobi Ogrska samostojno carinsko ozemlje. Nasprotno je res. Avstrija bi bila lc na dobičku za mnogo milijonov carinskih dohodkov. Navadno pa pozabljajo ljudje, da je Ogrska že od leta 1867 samostojna država in da se le carinsko vprašanje rešuje od časa do časa. Tudi so že mnogi pozabili, da je bila do leta 1851 v veljavi carinska meja proti Ogrski. Iz tega pa sledi, da morejo gospodarske razmere med Avstrijo in Ogrsko dobiti tudi drugo obliko, ne da bi morali razdvojiti armado in ministrstvo za vnanje posle. Tretje dejstvo pa je. da je bil dualizem v sedanji obliki že leta 1867 mrtvo rojeno dete. Da jc ta nestvor doživel štiri desetletja, je lc naravni dokaz, kako sta Avstrija in Ogrska navezani druga na drugo. Na svetu ne najdemo slučaja, da bi zvezna država, kakor je Avstrija - Ogrska, imela časno odpovedljivo carinsko skupnost brez enotnega osrednjega vodstva. Poleg skupnega carinskega ozemlja imamo dve državni središči s popolnoma nasprotujočimi si smotri. To je največja organska hiba dualizma. Tu jc vir vednim prepirom in bojem. To razmerje jc postalo neznosno in nemogoče. Zato tudi ne razumemo, čemu bi se kisah, ako Ogri dobe samostojno carinsko ozemlje. Mogoča carinska vojska med Avstrijo in Ogrsko bila bi pač na škodo monarhiji, nikakor pa nc Avstriii, ki bi prebolela tako krizo. Naj se torej bodoča nagodba imenuje pogodba, zveza ali unija, na vsak način je niiino potrebna revizija sedanjih gospodarskih razmer. Dosedanje obravnave med vladama so pojasnile vsebino prepornih vprašanj do dna. Treba jc nai ti le šc pravo obliko, ki bode odgovarjala razmeram. Naj pa se začasno reši to vprašanje kakor koli, za bodočnost gotovo ostane načelo: Poštena, pravična Pogodba s skupno carinsko tnejo na zunaj in Posebnimi carinskimi tarifi ob Litavi. NAGODBENA POGAJANJA. Nove vojaške koncesije. — Carinska prefe-renčna pogodba. Kar so vsi pričakovali, se je res zgodilo. Vojna uprava ponuja Mažarom vojaške koncesije, da jih -vidobi za nagodbo. Budimpešta, U. aprila. »Magvar Hirlap« poroča, da je poročevalec obrambnega odseka, poslanec Okolicsany bil pri vojnem ministru Schonaichu, da se z njim pogaja glede na vojaška vprašanja. Schonaich je namreč opozoril obe vladi, da vojna uprava rabi že leta 1908 23.000 novincev. Avstrijska vlada je odgovorila, da sc bo po dokončanih državnozborskih volitvah bavila s tem vprašanjem, ogrska vlada pa jc izjavila, da sicer nima ničesar proti povišanju rekrutnega kontingenta, da se bo morala vojna uprava ozirati na narodnostne zahteve Mažarov glede na armado. Okolicsany jc odpotoval na Dunaj, da poroča Schonaichu, kaj zahteva neodvisna stranka glede na armado. Dunaj, 11. aprila. Poslanec ()kolicsany je izjavil, da je bil pri Schonaichu iz privatnih razlogov, da ga naprosi za nekatere informacije. Pri tem se je prepričal, da išče vojna uprava način, kako omogočiti ogrski koalicijski vladi, da dovoli novince, ki so potrebni vsled reorganizacije topništva. STRAH PRED NARODNOSTMI NA OGRSKEM. Budimpešta, 11. aprila. Ko so poslanci nemažarskih narodnosti včeraj šli skupno kosit v neko restavracijo, kjer so sc ponavadi doslej vedno shajali, jih je navzoče občinstvo jelo zasramovati. Poslanci so morali zapustiti restavracijo. Grof Bethlen /e vložil v mažarski zbornici interpelacijo glede na agitacijo rumunske lige. Liga je baje v Parizu razvila veliko akcijo proti novemu ogrskemu šolskemu zakonskemu načrtu. Nedavno sc je mudil v Aradu predsednik rumunske lige, Brancoveanu, kjer so njemu na čast priredili koncert, na katerem jc vojaška godba igrala rumunsko himno, (irof Bethlen poživlja ministra, naj hitro vse ukrene, da se preprečijo namere lige, ki so naperjene proti teritorialni integriteti ogrske države. POTOVANJE CESARJA V PRAGO. Praga, 11. aprila. S cesarjem pride v Prago tudi nadvojvoda Eranc Ferdinand. Vsegaskup se nastani v praškem dvoru 290 oseb. »Bohemia« poroča, da se bodo topot povabila na dvorni dine tiskala vprvič tudi v češkem jeziku. DOVOLJ JASNO! Dunaj, 11. aprila. Avstrijska vlada namerava sklicati zastopnike poljedelstva in industrije, da sc z njimi posvetuje glede na nagodbo. Avstrija in Ogrska naj bi po letu 1917 sklenili medseboj takozvano preferenčno pogodbo. Obedve državni polovici bi namreč tvorili vsaka zase samostojno carinsko ozemlje z resnično carinsko mejo, vendar pa bi se zavezali, da bi druga drugi priznali glede na vse blago ali na posamezne skupine uvoza veliko večje carinske ugodnosti, kakor nasproti drugim inozemskim državam. Avstrijska vlada bi se morala pa že zdaj zavezati, da bo po letu 1917 sklenila tako pogodbo. Avstrijska vlada hoče od poljedelcev in industrijcev izvedeti, kakšne pomisleke imajo proti carinski meji in kako bi to po njihovem mnenju vpli-\alo na našo produkci o. OBRTNI ZAKON. D u n a j, 11. aprila. »VViencr Zeitung« objavlja razglas trgovinskega ministrstva glede na izvedbo novega obrtnega zakona. Zakon stopi v veljavo 16. avgusta t. 1. MONTAGNINI. (Nadvojvoda Franc Ferdinand. -— Kralj Alfonz španski. Pariz. 11. aprila. Iz Montagninijevega dnevnika prinašajo pariški listi neko dozdevno izjavo avstrijskega prestolonaslednika Franca Ferdinanda. Baje je Franc Ferdinand ob priliki, ko je francoski princ Viktor Napoleon odpotoval v Rim, da se udeleži krsta italijanskega princa, dediča prestola, izjavil o tem potovanju: Obžalovanja vreden človek se jc podal na to pot. Nadalje objavljajo listi, da je šef kabineta ministra Goluchnvskega, baron Ga-gern, de.ial Montagniniju, da jc irancoska vlada nalašč izzvala spor z Vatikanom. Tretje »odkritje« ic to, da so Montagniniju povedale verodostojne osebe, da kralj Alfonz zato noče posetiti predsednika francoske republike, ker je francoska vlada sovražna sveti stolici. To so čenče, iz katerih delajo na Francoskem afere. VATIKAN GLEDE NA MONTAGNINIJEVE LISTINE. Rim, II. aprila. Dve tretjini Montagninijcvih listin, kakor jih objavljajo pariški listi, ie ponarejenih in so posamezne izjave, ki jih pripisujejo Montagniniju ali drugim osebam, sestavljene od reporterjev in poročevalcev samih iz posameznih besed, ki so v Montagnini-eveni dnevniku brez reda, tupatam in le frag-mentarično, zabeležene. Cisto napačno je mnenje, da je Vatikan bil o francoskih razmerah poučen zgolj iz poročil Montagninijevih ali da jim je pripisoval toliko važnosti, kakor liberalno časopisje, ki pretirava pomen Montagninijcvih listin, od katerih ic dobra polovica sploh potvorjena. NOV AVSTRIJSKI KARDINAL. Iz Rima se poroča, da so olomuškemu knezonadškofu dr. Bauerju iz Rima brzojavili, da mu bode sv. Oče v prihodnjem konsi-storiju podelil kardinalski klobuk. PRASKO NAMESTNIŠTVO. Češka glasila z zadoščenjem pozdravljajo, da ie imenovan za podpredsednika praškega namestništva Čeh, dvorni svetnik Vojžček in je tako vsaj nekoliko omajan strogo nemški značaj, ki ga je doslej imel tu najvišji urad v kraljestvu češkem. REGULACIJA ČEŠKIH REK. Češki deželni odbor jc sklenil za regulacijo rek postaviti v proračun 10,700.000 K s pogojem, da država doplača 60%, ker je dežela dolžna prispevati le 40%. Pripravlja se nov zakon, po katerem bo dežela imela pravico vodne sile izrabljati za obrtna podjetja. STRAH PRED DEMONSTRACIJAMI. Ker so se bali, da bi utegnili na Dunaju stanujoči slovanski in rumunski visokošolci radi afere Vajda in radi šolskega zakona ogrskega proti ogrskemu ministrstvu demonstrirati. jc bilo včeraj poslopje ogrskega ministrstva močno zastraženo. ANGLEŠKO-ŠPANSKI SPORAZUM. Pariz, 11. aprila. »Eclair« poroča iz Madrida: Najvažnejša določba angleško-špan-skega sporazuma, sklenjenega v Cartageni, je ta, da sc Angleška zaveže, da Španiji pomaga zopet zgraditi njeno brodovje. Angleška hoče s tem preprečiti, da se v slučaju kake vojske druge velevlasti ne bodo mogle polastiti važnih pomorskih mest ob španski obali. ITALIJA IN GRŠKA. Sofija, II. aprila. O obisku italijanskega kralja v Atenah piše bolgarska vladna »Večerna Pošta«: Ik)lgari sicer ne zavidajo Grkom njihove najnovejše zveze, morajo pa biti vznemirjeni vsled tega, ker se Grčija spoprijatelji z Italijo ravno takrat, ko grške roparske in vstaške čete v Makedoniji nastopajo še bolj predrzno kot do zdaj. RUMUNIJA. Bukarešt, II. aprila. »Adcvcrul« poroča, da so v Slatini zaprli gimnazijskega profesorja Popescula, pri katerem so našli zelo nevarno in konipromitu očo korespondenco z rumunsko inteligenco m dijaki. Baje so ti sestavili načrt, kako po smrti kralja Karola proglasiti republiko. NEMŠKE DRŽAVNOZBORSKE VOLITVE. Berolin, II. aprila. Državnozborska preiskovalna komisija glede na volitve je volitev konservativnega poslanca za 9. volivni okraj v Brcslavi, barona Richthofen-Dams-dorfa, razveljavila, ker se je izkazalo, da je državni kancelar Biilovv z nepostavnimi sredstvi agitiral za njegovo izvolitev proti social-demokraškemu kandidatu. MINISTRSKA KRIZA V BELGIJI. Bruselj. II. aprila, Ker ie zbornica sprejela glede tla določitev delovnega časa v rudnikih od vlade zavržen predlog poslanca Bacrnaerta, ki določa, da mora vsled tozadevne pomanjkljive postavodaje kralj sam v sporazumu z rudarskim svetom in najvišjim industrijskim in delavskim svetom potoni naredbe določiti delavni čas, bo vsled tega sklepa zbornice ministrstvo najbrže demisioniralo. ŠOLSKA STAVKA NA PRUSKEM. Šolska stavka otrok polagoma pojema, vendar šc nekaj deset tisoč poljskih otrok nc gre v šolo. Urednika »Lccha« so zopet obso- dili na šest tednov zai>ora, češ, da je v zvezi s šolsko stavko. Nad ostalimi poljskimi časopisi visi še kakih dvajset tiskovnih pravd. PROTI TUJCEM. (Egipt — Maroko.) L o n d o n, 11. aprila. »Standard« poroča: V Egiptu narašča nacionalno gibanje med domačini. V Kairu napadajo Egipčani Evropejce. Pred nekaj dnevi so ubili nekega Italijana. T a n g c r, 11. aprila. Mohamed el Torres in El Mokri sta sc hotela s francoskim poslaništvom glede na umor zdravnika Mauchampa pogajati, toda poslanik je izjavil, da se preje ne bo pogajal, dokler maroški sultan brezpogojno nc sprejme francoskih zahtev glede na zadoščenje. DELAVSKO GIBANJE. Budimpešta, 11. aprila. Od štrajku-jočih zidarskih delavcev je šlo 1000 delavcev zopet na delo, ker jim je obljubil mestni nad-glavar dr. Boda v slučaju napadov od strani štrajkujočih tovarišev izdatno policijsko pomoč. Berolin, 11. aprila. Splošni štrajk delavcev iz gradbene stroke jc neizogiben. Zidarjem so se pridružili tesarji in pomočniki, skupno 55.000 delavcev. Pariz, 11. aprila. 2000 pekovskih pomočnikov je na shodu v delavski borzi sklenilo začeti z generalnim štrajkom. Red se m kalil. UMIKANJE JAPONCEV IZ MANDŽURIJE. Peking, 11. aprila. Japonski poslanik je zunanjemu ministrstvu oficialno naznanil, da so se japonske čete razen straž ob železnici že umaknile iz Mandžurije. RUSIJA. Atentat na velike kneze. Včeraj smo poročali, kako so straže na progi iz Peterburga v Carskoje selo, po kateri sta se vozila velika kneza Nikolaj in Peter, zapazile, kako so polagali neznanci na progo dinamitne patrone in jih pregnale. Danes poročajo uradno: Peterburg, II. aprila. Ko sta se velika kneza Nikolaj in Peter v pretekli noči na dvornem vlaku peljala iz Carskega sela v Peterburg, so vlak vstavili, ker so sc v obličju čuli streli. Straže so poročale, da so zapazile ob progi štiri ljudi, ki se pozivu, naj se odstranijo, niso hoteli odzvati. Straže so na to streljale, ljudje so pa pobegnili. Na progi se ni našlo nič Sumljivega in jc vest o bombah čisto neosnovana. Spor med vlado in dumo. Peterburg, II. aprila. Ministrski predsednik Stolypin je nedavno izjavil nasproti predsedniku dume. Golovinu, da duma nima pravice, pozvati k sejam proračunskega odseka izvedencev, ki niso člani dume. Golo-vin ie \ soglasju z dumo nasprotnega mnenja. Včeraj je Golovin pisal ministrskemu predsedniku, naj poskrbi, da se bodo spoštovale in varovale pravice duniinega predsedstva in nai veli policiji, ki skrbi za red okoli dume, da ima Ic /. izrecnim dovoljenjem duniinega predsednika pravico, prikazati se v prostorih dume. Peter b u r g, II. aprila. Predsednik dume Golovin ie predlagal, naj sc izključi od seje podpredsednik reakcionarne »Zveze pravih ruskih ljudi« poslanec Puriškevič, ker je napadal dumo, češ, da ni ruska. Duma je namreč odklonila njegov predkig, počastiti spomin policajev in orožnikov, ki so padli v boju z revoluciionarci. Predlog predsednikov je bil enoglasno sprejet. Delavski nemiri. Peterburg. 11. aprila. V Jekatcrino-slavu so med delavci izbruhnili nemiri. Dc-lavci so umorili pomočnika tovarniškega ravnatelja in nekega orožniškega častnika. Podjetništvo ie nato odpustilo 20.000 delavcev. L o n do n, II. aprila. Dvanajst ruskih revolucionarjev je tu nakupilo nebroj orožja. Dozdaj sc jc uvozilo v Rusijo 2 milijona pušk in I milijon samokresov. Baje izbruhne v kratkem v celi Rusiji generalni štrajk. Mornarica. Peterburg, II. aprila. Vlada je izdelala program za zgradbo brodovja. Mornariški minister je izdelal tip novega razreda vojnih ladii, ki bodo imele 22.800 ton vsebine iu 21 milj hitrosti. Taka ladja bi stala 21,800.000 rubljev. Vseučilišča. Peterburg, 11. aprila. Naučno ministrstvo jc sklicalo vse ravnatelje in dekane vseučilišč in viSjih učilišc za 15. t. ni. na posvetovanje, da razpravljajo o položaju na vseučiliščih. VOM bol. (Kandidat dvorni svetnik Šuklje) bo imel prihodnjo nedeljo, dne 14. aprila, volivni sliod v Toplicah popoldne ob treh v prostor.h gosp. župana lv. Sitarja. Vabljeni so vsi volivci iz topliške občine, iz župnije Vavtavas in Prečna. (Z Bleda) se nam poroča: V nedeljo je poročal na volivnem shodu deželni poslanec g. Pogačnik. Poročilo je bilo brez ugovora sprejeto. Po shodu je poslanec sestavljal prošnje za odkup planin, našo najnujnejšo potrebo poleg vodovoda. (Volivni shod na Vranji peči) nad Kamnikom. Prvikrat, kar svet stoji! Skoraj vsi volivci so se zbrali v ponedeljek, dne 8. apr.. zvečer v župnišču. Zvesto so poslušali dr. Kreka. Kakor sedaj kaže. ga bodo vsi, brez izjeme, volili. Ko bi se nam predstavil tudi gospod Sršen, se pa morda še premislimo. (Žganje in liberalni kandidat.) Hrastn.ški Koš je bil radi neupravičenega prodajanja žganja obsojen na den. kazen 650 K. Kes lepega kandidata imajo slovenski štajerski liberalci,. — (Makole.) Kandidat »Kmečke zveze« k. Prane Pišek se je v nedeljo, dne 7. aprila zjutraj po rani božji službi predstavil svojim volivcem v stari šoli. Njegov prijazen nastop, blagohotno govorjenje in miren značaj je ugajal poslušavcem tako, da so vsi soglasno sklenili voliti gosp. Pišeka za svojega zastopnika v državni zbor. Ugajal je g. Pišek volivcem posebno s svojim bogatim, kmečkemu stanu koristnim programom. Z veseljem so ga poslušali tudi nasprotniki, ker se ni naj-manje dotaknil kake osebnosti. — Z jednakim vspehom, kakor v Makolah, je govoril gosp. hrane Pišek v Studenicah in v Poljčanah. Povsod je bil navdušeno sprejet in pozdravljen kot kandidat »Kmečke zveze«. (Trbovlje.) V nedeljo, dne 7. t. m. je bil zaupni shod naših volivcev pri »Špancu«. Prišlo iih ie nad 100, kmetov in delavcev. Več vabil se ni razposlalo, ker je bil ta shod le pripravljalni^rpl t. m. bo večji shod. na katerega pride^ftrai dr. F3enkovič. Z glasnimi »Fej jih bodi!« so dali volivci najprej duška svoje ogorčenosti nad liberalno stranko, ki se je na javnem shodu pred 14 dnevi vedla tako sirovo. Nato je domači kaplan v daljšem govoru razpravljal v novi volivni pravici, o »Kmečki zvezi« in »Narodni stranki«. Paznik Zupan pa je navajal zasluge dr. Benkoviča za narodno stvar v posavskih krajih. Vsi volivci so se že med govorom, zlasti pa ob koncu soglasno izjavili, da volijo dr. Benkoviča. Velika navdušenost je bila na shodu, ravnotako pa tudi silna ogorčenost, ko sc izvedelo, da je narodna liberalna stranka, ki jc ob istem času priredila pri Kukenbergu protishod, poslala k župniku deputaci.io tožit kaplana, češ, da ruši slogo v fari. Vodil je deputacijo dr. Dimnik, bivši advokatski koncipijent v Mariboru. Liberalna deputacija se je s tem smešnim korakom smrtno blamirala ter po lako-ničnem odgovoru župnikovem sramotno od-kurila. Žalostno za celo stranko, ki ima tak strah pred kaplanom! Njeno onemoglost spoznavajo ljudje vedno bolj in Roš bo 14. maja res dobil koš. (Celovški volivni imenik) ima vpisanih 3822 volivcev za državni zbor. Seveda do 22. aprila se bode potom reklamacij število nekaj spremenilo; reče se pa že zdaj lahko, da ima mesto kakih 4000 državnozborskih volivcev. (O volivnem gibanju na Primorskem) ugiba »Tagespost« nekako sledeče: Za dosedanjo gospodovalno laško liberalno stranko v Istri položaj ni prav nič ugoden. Ne glede na socialne demokrate so tudi krščanski socialci, katere vodi stolni prošt v Pulju. Zanetti, zlasti v jugozahodnem delu Istre precej nevarni sovražniki. Posebno hud bo boj v I. volivnem okrožju (Koper-Mile-Piran), kier so siedeči kandidati: dr. Bennati, nacionalni liberalec, dr. Gambini, agrarec. Spadaro, krščanski socialec. Ritossa, socialdemokrat. Vsled te razcepljenosti je mogoče, da zmaga Spadaro. V II. volivnem okraju (Poreč-Rovini-Din.ian) kandidira od nacionalnih liberalcev dr. Bartoli, proti njemu pa krščanski socialec dr. Vat-tovaz, župnik šentjakobski iz Trsta. Vattovaz ne bo prodrl, zlasti tudi zato ne, ker je baje poreški škof Flapp v prilog liberalcu prepovedal svoji duhovščini poseči v volivno agitacijo. V III. volivnem okraiu (Pulj-Lošini) bo boj tudi zelo hud. Nevarna protikandidata dr. Rizzijeva sta Hrvat dr. Laginja in krščari ski socialec prošt Zanetti. V ostalih treh volivnih okrajih istrskih zmagajo čisto gotovo hrvaški kandidati. Socialnim demokratom bo povsod slaba pela. — Hude preglavice delaio krščanski socialci laškim liberalcem tudi na Goriškem. Tu bo v V. volivnem okraju (Kormin) gotovo prodrl goriški prošt dr. Faidutti. (Zdravniške zahteve ) Delavski odsek avstrijske zdravniške organizacije je poslal vsetn zdravnikom okrožnico, v kateri jih poživlja, da se polnoštevilno udeleže volitev ter glasujejo le za take kandidate, ki hočejo zagovarjati tudi zdravniške koristi. Zdravniki zahtevajo zdravniški red, premembo državnega zdravstvenega zakona iz leta 1870, posebno zdravstveno ministrstvo ter primerno reformo delavskega zavarovanja za slučaj bolezni in nezgod. Popolnoma se strinjamo, da bi se z napredkom na polju zdravstva koristilo v prvi vrsti ljudstvu. S. L. S. ne bo manjkala pri delu, da se zdravstvo v naši državi povzdigne na najvišjo stopinio in da se ne vrše take nečuve-nosti, da bi n. pr. kak baron Hein v zdravstvenih zadevah imel kai določevati. (Moravska katoliška stranka) dobro dela. Grof Jaroslav Thun hodi pridno po shodih. Samo nekaj malo liberalnih »neodvisnih« kmetov mu K" izkušalo zgago delati, a ogromna večina je zani. Dr. Hruban in vod telj morav-skih katoliških kmetov Šamalik, ki je govoril v Ljubi ani na tretem katoliškem shodu, bosta izvoljena z veliko večino. (Mladočehi v volivnem boju.) V Kraljičinem gradcu je bil volivni shod, na katerem sta nastopila hkrati niladočeški kandidat dr. Slama in naprednjak dr. Dortina. Shod je trajal skoro pet ur. Dortina je napadal Mlado-čclie, da so premalo radikalni, ter je zahteval, ostro protiklerikalno polit.ko: razporoko, svobodno šolo in ločitev cerkve od države. Dr. Kramar sc je izrekel proti takemu radika-lizmu. Tudi on da je protiklerikalec, a vidi, da se po radikalizmu samo krepi »klerikali-zcm«. Niso prišli do edinosti, izvoljen bo pa najbrže Mladočeh dr. Slama. (Socialni demokrate) v Pragi, nemške narodnosti so imeli volivni shod, na katerem jih je sodrug Seliger (!) nagovarjal, naj skupno nastopijo s socialisti češke narodnosti. Frnst Lustig (!) jih je pa nagovarjal, naj podpirajo nemškega liberalnega kandidata. Sodrugi so pa tako ropotali proti liberalcem, da je Frnst Lustig žalostno pobegnil s shoda. Dopis M Logatca. V Dolenjem Logatcu >e navada, da hodijo gotovi ljudje le zato v cerkev, da love besede pridigarja. In ako propovednik omeni kako stvar, ki jim ni všeč ali je prav ne razumejo, obravnavajo to v dolgoveznih člankih v »Slovenskem Narodu«. Na sv. Jožefa dan je omenil č. o. frančiškan koncem pridige tudi volitve. Opomnil je krščanske može,naj store svojo dolžnost, da tudi pri nas ne pride do tako žalostnih razmer, kot se je pripetilo na Francoskem. Gospod je imel gotovo prav. Njegov poklic ie, ohranjevati in razširjevati krščansko življenje. Vendar ga je v »Slovenskem Narodu« napadel neki gosi>od, ki sc šteje cclo k radikaicem. Začenja seveda z isto frazo, ki ie še nikdo ni utemeljil, da namreč politika ne spada v cerkev ter navaja Kristusove besede: »Moje kraljestvo ni od tega sveta.« Radi verjamemo, da gospod radikalec ne ve v kaki zvezi je govoril Krist označene besede. Opomnimo, da ic država in politika zavoljo ljudi in nc narobe. Ker so pa Slovenci v pretežni večini verni, morajo biti tudi naši zastopniki v politiki katoliški možje, in vera, najsvetejši ideal ljudstva, mora imeti svojo trdno zaslombo v državi sami. Vera spada v politiko! To povdarjamo, ker je baš pri nas mnogo ljudij. ki sicer izpolnjujejo verske dolžnosti, a hodijo vendar v vrstah brezverskih liberalcev in socialnih demokratov. Ce država res skrbi za Indsko blagostanje — to je njen namen mora pač skrbeti, da se ohrani tudi vera, v kateri najde večina ljudij svojo uteho, svojo srečo. Ali so mari narodne pesmi večje svetinje, kot nam je vera, in vendar skrbi država, da sc ohranijo. Vsak zaveden katoličan mora skrbeti, da ne pridejo na krmilo liudje, ki ne mislijo drugega, kakor kje in kako bi škodili Kristovi cerkvi. — Kaj dobro je )X)dučen gospod radikalec tudi o francoski ločitvi cerkve od države! Piše namreč: »Neumnost pa, da je na Francoskem ločitev cerkve od države bila naperjena proti veri, so mogli verjeti Ic liudje, ki ne dobe drugega v roke, kakor umazanega »Slovenca« in od samih laži smrdečega »Domoljuba«. Gospod radikalec, zakaj pa ie klica! »Slovenski Narod« v svojem uvodniku meseca septembra m. I.: »II. oktober je usodni dan za katoliško cerkev na Francoskem.« Ce bi ločitev ne bila naperjena proti cerkvi, čc bi ne imela namena uničiti vero, bi se takrat »Slovenski Narod« tako ne veselil. In dalje gospod radikalec tudi še ni bral ker ne bere drugega kot »Slovenski Narod« da so sc mesta svobodomiselne Amerike odločno zgažala nad početjem francoske vlade proti cerkvi. Svetujemo mu tudi, da si vzame v roke »zakonski načrt ločitve cerkve od države na Francoskem.« Potem šc Ic, ko to premisli, naj sodi Seda pa preidimo na »Rovtarja«. Tako prijazno imenuje inteligentni radikalni akademik kandidata Gostinčarja. Najprej o zaupnem shodu S. L. S.! Takrat je »Narod« poročal, da je bilo 70 mož, a sedaj bi resnicoljubni radikalec rad znižal število na 17 možiceljnov. (ios(X)d, ki tako zasmehljivo piše o katoliških možeh, nai pazi na svoje besede, da tudi pri nas ne pričnemo z geslom »svoji k svojim«. Gospod vendar noče škoditi svo i rodo-vini, ki jc olx)gate!a ravno sredi »možiceljnov«. Takrat je bilo res ua shodu nad 70 mož in sicer so bili vsi domačini. Sicer se pa pokaže pri volitvah, ali je v Logatcu res še samo 17 katoliških mož, če ne bo morda to številce narastlo tako, da sc ga bodo liberalci in socialni demokratie ustrašili! Pozneje iih ni bilo na liberalnem shodu pri Kramarju skoro nič več, dasi je bilo mnogo okoličanov. »Slovenec« je namreč poročal pomotoma pol preveliko število (150). Da priredi Gostinčar javen shod, pričakujemo tudi mi. Menimo, da zvedo tedaj liberalni in demokraški volivci marsikaj. Gotovo se ne bo lilinil, kot sta se Kristan in Kopač, češ, da nista protiverska, da sta tudi ona krist ana. Jasno nam bo začrtal svoi program, dočim se liberalci in demokratje nc upajo s svojim na dan, češ, da je preobširen, in kvasijo samo o »farških trebuhih« in o »rabe!jnu«-papežu. Ne bo se strašil »pleh-muske«, s katero straši gospod akademik. Upamo pa, da »plehnuiska« ne bo služila takim namenom, kakor si to mislijo gospod radikalec. ker ne trobijo vsi fantje v liberalni rog. Ker smo že pri »plehnniski«, sc spomnimo tudi bodočega kapelnika, dolenjelogaškcga organista. Svetujemo mu. naj nikar preveč ne rogovih, in nai se boj pobriga za cerkveno pet e, ki je pri nas res škandalozno. Le gleda naj, da mu služba in bodoče kapelništvo ne splava po vodi, saj ve. koliko je samostojen. Tujci pa res ne bodo vladali domačinov! Volivno gibanj« pri nas je zelo živahno. Povsod se govori in prepira med strankarji. Delavni med kmeti so zlasti nekateri elementi, ki še s cer kmeta nc pogledajo in niti slovenski nočejo govoriti. Za socialno demokracijo je prav vnet nek gospod, ki poč.va od volitve do volitve in ne prime za nikako delo. Drzne se pa o Gostinčarju govoriti, da ni noben delavec. Menimo, da se takemu postopaču kaj lahko pokažejo vrata, ker kaže z zgledom, koliko demokratičen je. In vendar jih je še precej, ki še takim verjamejo, dasi so še verni. Omenim še, da je pri nas mnogo takih, ki se boje pokazati svoje prepričanje, misleč, da jih bodo potem zapustili njih delodajalci. Dnevne novice. + Nesrečna žrtev liberalne stranke je protikandidat Kregarjev Ivan Hr.bar, ki so ga odstranili iz upravnega sveta »Narodne tiskarne«. Včerajšnji »Narod« sicer pravi, da je Hribar pred leti sani izstopil iz odbora »Narodne« tiskarne, ker je imel »čez glavo dela za preporod Ljubljane«. Tako se zdaj že »Narodovi« uredniki norčujejo iz Hribarja. Mi pa vemo, da Hribarja nc puste v odbor »Narodne tiskarne«, odkar so mu dali županske dohodke, in tudi »Narod« mu je opetovano že odrekel prostor v listu za zagovor, tako da je Hribar večkrat naravnost »Slovencu« pisal, kadar je hotel kaj objaviti, kakor so naši čitatelji videli n. pr. prigodotn Gregorčičeve smrti. Mi smo bili vsikdar kulantni in pravični proti vsakomur, pri »Narodu« pa imajo drugačne po me o časnikarski dostojnosti. V liberalni stranki je tisti neomajam vladar, ki ima list v rokah, kajti to stranko drži sktip edino samo kos papirja. Zato Hribar želi dobiti vpliv na list, pa m ii "ga trdovratno odrekajo. Malovrh jc nadzornik in plačani uslužbenec »Narodne tiskarne« hkrati -— iz tega si vsakdo lahko razlaga, kakšna mora biti uprava tega zavoda, Hribarju pa ne daio niti najskromnejšega mesteca pri svojem najvažnejšem zavodu. Ce hoče Hribar najskromnešo notico spraviti v »Narod«, se mora pred Malovrhom globoko ponižati. Tako trdo ga imajo, in če ne bi ubogal, imajo spravljen zanj hujši smodnik. Tako so ga tudi zdaj- s terorizmom prisilili, da se žrtvuje. Spravili ga bodo pod Šusteršičevo komando in potem ga bodo obglavili ter pripravil ob vse dohodke. Tak bo konec tc liberalne žaloigre, ako sc Ljubljančanje Hribarja ne usmilijo in ga puste doma vživati sadove njegovega talenta. + Osebne vesti. C. g. Franc Hliš, kaplan v Cerknem je imenovan za vikarja v Oreheku. Nagle smrti je preminul v noči od petka na soboto č. g. Anton Šfiligoj, vikar v pokoju. — V Cepovanu je umrl širokoznani trgovec g. Anton Šuligoj. — V nedeljo je obhajal v Dorn-bergu novo mašo č. g. Jos. Vodopivec. Društvo »Abstinent«. Ker že toliko časa ni bilo nobenega poročila o našem gibanju, si jc gotovo marsikdo mislil, da smo žc zaspali, da nas ni več. Pa ni tako. Na tihem sicer, pa vendar živo sc še gibljemo, kar kaže lepo število novih članov v zapisku naših društvenikov. Gotovo najveselejša vest zri naše delo je ta. da so ustanovili v Celovcu abstinenčni krožek, ki šteje lepo število članov. Tudi abstinenčni krožek na Gori pri So-dražici dela vztrajno, kar pričajo poročila naši centrali o vednih sestankih in predavanjih. Abstinenčni krožek v Logatcu namerava prirediti v kratkem večje predavanje. V Ljubljani sami pa priredi društvo gotovo tudi v kratkem času sestanek društvenikov. Zdravilišča za državne uradnike. Ustanovilo se jc posebno društvo »Zlati križ«, ki hoče za državne uradnike ustanavljati zdravilišča. V Karlovih varili bode to jesen žc gotovo tako zdravilišče, ki bode imelo v 65 sobah prostora za 90 oseb. Doslej jc ustanovil »Zlati križ« zdravilišči v Opatiji in v Badnu. Društvo ic lani štelo 2666 članov ter imelo 61.464 kron skupnih dohodkov in 46.850 kron stroškov. Načelnik društva je c. kr. načelnik v trgovinskem ministrstvu dr. Hasen-ohrl, odborniki so sami višji uradniki v ministrstvih. Društvo ima svoj sedež na Dunaju, I., Gosposke ulice št. 11. Carinski tarifi dobe dodatke iz raznih ministrstev. Ker so ti dodatki velike važnosti za trgovce, zato je vlada potrebno ukrenila, da si iili more vsakdo naročiti v dvorni in državni tiskarni na Dunaju. Naročnina znaša 2 kroni. Od decembra izišli dodatki sc dobe brezplačno. Za železniške uslužbence hoče ministrstvo ustanoviti posebne odbore, ki bodo izražali svoja mnenja o stanovskih zadevah. Osebni odbori za splošne osebne zadeve uslužbencev se bodo volili dne 29. aprila, delavski odbori pa dne 25. maja. »Matica Znojemska« na Moravskeni je kupila na eksekutivni dražbi prostor za zgradbo češke gimnazije. Posredoval je, da Nemci niso vedeli, komu prodajo, predsednik odvetniške zbornice ljubljanske dr. Ma.iaron. Nemci pa zdai groze, da nc lx)do pustili nobene opeke pripeljati na stavbišče. Sprememba posestva. Štanjelski grad, ki je bil doslej last barona Sessler-Herzin-gerja, je prešel v roke neke tržaške družbe, ki ga bo najbrže prenaredila za poletna stanovanja tržaških letoviščariev, ki radi zahajajo v Štanjel na sveži zrak. Štanjclcem jc jako žal. da ic baron Sesslcr prodal svoj grad. Bil je Sesslcr velik dobrotnik štanjelskč občine. — Simon Gregorčičev koncert priredita »Slovenska Čitalnica« in ženski oddelek društva »Šolski Dom« v Gorici v nedeljo, dne 14. aprila 1907, v čitalnični dvorani. Slovensko katoliško izobraževalno društvo je zrastlo iz stare cerkljanske »Čitalnice«. Prevzelo je od nje duševno dedščino iti postalo naravni naslednik njen. Udje stare ka- toliške »Čitalnice« so že vstopili v novo društvo. v potvarjeni »Čitalnici«, ki je postala sedaj društvo cerkljanskih svobodomislecev, in prejela od njih nj hov značaj, dušo in barvo. Zlato uro ln verigo v vrednosti 160 K je ukradel v Trstu 18-letni pek Jakob R. iz ljubljanske okolice delavcu Jožefu Uršiču. — Stara okrajna cesta Vrhnlka-Rovte-Idrija. Ker je deželni odbor nakazal gornjim trem občinam za vzdržavanje te ceste znatne prispevke, se bode ta, do zdaj zanemarjena cesta letos spravila zopet v boljši stan, kajti promet z lesom in raznimi pridelki je tolik, da se ne sme več zanemarjati. Blaž Potočnikova čitalnica v St. Vidu nad Ljubljano priredi v nedeljo, 14. t. m. zvečer ob 6. uri veliko žaloigro »Garcia Moreno«. Pred igro se bodo pod vodstvom J. Rusa pele pesmi: Aljaževa »Domovini« in Sattnerjeva »Pogled v nedolžno oko«. Nato je govor č. g. Zabreta. Naj bi nobeden član, kakor tudi prijatelj »čitalnice« ne zamudil te lepe predstave! — Novomeška čitalnica brez odbora. Na izrednem občnem zboru novomeške čitalnice, so sc vršili preteklo soboto zvečer prizori, ki jasno kažejo vso trohnobo tega društva. Visoka, napihnjena buržoazija še nikjer ni rodila dobrih sadov in tudi tu ne. Bili so drugi časi, takrat namreč, ko so se meščani, obrtniki in nižji sloji zavedali, da niso le igrača buržo-azije, ampak duša mestnega življen a, duša, brez katere bi bila naduta buržoazija mrtva. Tedaj je imela in tudi vršila čitalnica svoj namen, bila je ognjišče, okolu katerega se je zbiralo meščanstvo brez razlike stanov in premoženja. Danes — tempi passati — Meščan jc opešal, utihnil, oglašajo se frakarji, ki domačim pljuje o v obraz. To jc pristna slika današnjega meščanskega življenja med Slovenci. Šlo je za premetnbo pravil in za podaljšanje čitalniške dvorane. Zborovanje je trajalo do 2. ure zjutraj. Bilo je burno, viharno, čuli so se klici: »Ti nesramneži«, in podobni. G. Rohrman je kot tačasni predsednik ogorčen zapustil zborovanje, le njegovim ožjim prijateljem se je posrečilo, da so ga privedli zopet nazaj. Vendar se vihar še ni polegel, o čemer pa še lojalno molčimo. Odbor je svojčas sklenil, da se nameravano podaljšanje izvrši le, ako se dobi jamstvo za pokritje stroškov ali pa za obresti investirane glavnice. Občni zbor pa ie na predlog župana pl. Slado-viča zahteval, naj se zgradba prične na vsak način. Sladovič jamči za 200 K, ostalo pa bi se pokrilo s prostovoljnimi prispevki. Naštelo se jc mnogo narodnih stavb, ki so jih drugod na ta način zgradili. To je vse lepo na videz, toda kdo je porok, da se bodo ostali stroški pokrili s prostovoljnimi doneski, dokler, da govorimo z rajnkim Vrhovcem, ki je dobro poznal naše razmere, »božja previdnost kako drugače ne ukrene.« Odbor se je čutil užaljenega ter zato in corpore odstopil, le Kostelčev Mundl M' sameva na razvalinah odbora novomeške Čitalnice. Naj v miru počivajo vsi, ki so dobre volje! Trpinčenje na Hrvaškem. Neki list poroča iz Rume, da so delavcem, ki so metali kamenje proti poslop u okrajnega sodišča in bili vsled tega zaprti, žandarji sezuli čevlje iu nogavice in narezali podplate, da bi spravili iz njih kake izjjovedi. Enemu so žandarji, potem ko so ga nečloveško pretepli, v razrezane podplate vdrgnili celo apno, da bi povečali njegove muke. Stvar so začeli preiskovati. Usodna zmota. Včeraj je umrl na Dunaju 37-letni zidar Franc Trillfam, ker je za-užil neko desinfekcijsko sredstvo, meneč da pije pivo. Njegovo mačeho, ki je pri njem stanovala in tudi pila, so morali prepeljati v bolnišnico. — Učiteljico pogrešajo. Ze nekai dni pogrešajo učiteljico gdč. Karolino Lavrič, ki je službovala na šoli v Št. Petru pri Novem mestu. Obiskala je prijateljivo v Novem mestu, pri kateri jc prenočila, potem je pa izginila, ne da bi komu povedala, kam gre. — Sprejemni izpiti za prvi letnik učiteljišč. Ministrstvo za bogočastje in nauk je za~ ukazalo, da. se ima sprejemni izpit za prvi letnik učiteljišč počenši z letošnjim letom vršiti za vsako prihodnje leto takoj ob končanem prejšnjem šolskem letu (meseca julija). V začetku šolskega leta (meseca septembra) ne bo sprejemnega izpita, ako bi se sprejelo v prvi letnik vsled preizkušnje koncem prejšnjega šolskega leta toliko gojencev ali gojenk, da bi ne bilo več prostora ali če bi število sprejetih že doseglo maksimalno dopustno število. Nato se opozarjajo posebno tisti prosilci in one prosilke za prvi letnik, ki niso do 15. septembra stari 15 let, da si o pravem času izprosijo pri deželnem šolskem svetu dovoljenja za. sprejem v prvi letnik. Izpregledati se sme k večjemu šest mesecev. — Drevo je ubilo delavca Franca Dol-žana z Dovjega. — Umrl je v Novem mestu 63letni invalid Franc Zupančič. Udeležil se ie bosenske okupacije ter jc bil odlikovan za svoje 351etno službovanje pri vojakih s srebrnim zaslužnim križcem. Tržaška policija. Cesar je imenoval vodjo policijskega ravnateljstva v Trstu g. vladnega svetnika dr. Alfreda Manussija pl. Montesole za dvornega svetnika in za polk ij-skga ravnatelja, višji policijski svetnik g. dr. Anton Mahkovec jc imenovan za vladnega svetnika. Živinski mesečni sejem v Kandiji. Prihodnji kandi'ski sejem sc vrši dnč 18. aprila, t. j. prihodnji četrtek. Zadnji je bil jako dobro obiskan. 1'rignalo sc je do 100 voz prašičev in 500 glav govc e živine. Cene izborne, kupčija izredno živahna. Ta sejem je bil tako dobro obiskan. da jc dopisniku »Slovenskega Naroda« kar sapo zaprl. Od tistega časa jc vsa prejšnja gonia proti kandijanskim sejmom kar naenkrat izostala. Umevno ie, da so Kandi- janci dotlčnim gospodom na novomeškem ro-tovžu jako hvaležni. Boljše reklame bi se ti gospodje ne bili mogli izmisliti. Pričakovati je, da bode tudi prihodnji sejem dnč 18. aprila ob količkaj ugodnem vremenu uspel ravno tako, če ne še bolj živahno. Strokovno predavanje. Prihodnjo nedeljo, dne 14. t. m. ima deželni komisar za vinstvo in sadjarstvo, g. Fr. Gombač, strokovno predavanje o vinstvu, sadjarstvu in drugih važnih kmetijskih rečeh v Boštanju pri Sevnici in sicer popoludne ob treh. Pristop vsakemu dovoljen. — Občni zbor mlekarske zadruge na Svetji pri Medvodah vršil se bode prihodn.o nedeljo, dne 14. t. in., ob 1. uri popoldne v prostorih mlekarne na Svetji. — Pevsko društvo »Zarja« v Rojanu vabi na gledališčni večer, ki ga priredi v nedeljo, dne 14. aprila 1907 v dvorani »Konsumnega društva« v Rojanu. Gostuje »Dramatično dru-štvo« iz Trsta, v Blumentlialov-Kadelburgovi tridejanski burki »Kinematograf ali Martin Smola«. Pred predstavo nastopi pevsko društvo »Zarja«, katero zapoje: 1. E. Adamič: »Franica«, moški zbor. 2. F. S. Vilhar: »Naše pjestne«, moški zbor. Začetek točno ob 6. uri zvečer. Med posameznimi točkami svirajo tamburaši. Vstopnina: 60 stot. za osebo; sedeži 40 stot. Po predstavi bo pevska zabava in tamburanje. — Stari Ijubosumnež. Neki 54-letni proda alec ptičev v Trstu je 9. t. m. prišel v neko gostilno na trgu Caterina, kjer je našel svojo oboževanko, natakarico Antonijo Kiuder v sladkem pogovoru z delavcem Ivanom Bizjakom iz Kjadinskega predmestja. To je priletnega ljubosumnega moža tako razkačilo, da je s samokresom dvakrat ustrelil na Bizjaka ga znatno ranil v nogo. Svojo pregorečo ljubezen hladi prvi v zaporu, drugi pa v bolnišnici. — Avstrijskemu Lloydu jc trgovski minister za podpredsednika imenoval juda Julija Singerja. Slovenske novice lz Amerike. Umrl je v Jolietu 24-letni Martin Blatnik iz Uinj na Dolenjskem. — V Breckenridge je požar uničil poslopje slovenske tvrdke Mikše in Vertin. Škoda znaša okrog 115.000 dolarjev. —V Ameriki bodo zgradili hotel, ki bo stal 10 milijonov dolarjev. — Zastrupiti se je hotel 42-letni zidar Jos. Rudolf iz Šebrelj. Revežu se je zmešalo. Sprejeli so ga v opazovavnico v goriški bolnišnici. .— Roditeljski sestanek priredi ravnateljstvo meščanske šole v Postojni dne 14. t. m. Ravnatelj g. Josip Brinar bo predaval »Kako naj podpirajo roditelji in stanodajavci vzgojno delovanje šole?« — Odvetniško pisarno odprl jc v Gorici odvetnik dr. Ivan Sket. Nenavaden mraz imajo zopet v Galiciji. Neki delavec je včeraj zmrznil. V molitev priporočam znancem in prijateljem svojo drago rajno mater Ivano Sušelj roj. Valenčič, ki so umrli v Postojni nenadoma v soboto dne 6. aprila. — V Vipavi, dne 7. aprila 1907. M. Sušelj, kaplan v zač. pok. Štajerske novice. š Laži »Narodnega lista« v zadevi odpu-ščenja tajnika celjskega okrajnega zastopa Kušca. 1. Laž je, da so imeli 2. t. m. ccljski gimnazijski profesor Kardinar, kaplan Pučnik ii. kai>lan Kosi v Mariboru bojno posvetovanje z dr. Korošcem. 2. Laž. je. da ie odpušččnje tajnika celjskega okrajnega zastopa Kušca v zvezi s kakim posvetovanjem omenjenih gospodov. š Toča. Od Sv. Trojice v Halozah se nam poroča: Danes, 8. t. m. je okoli 4. ure popoldan nastala strašna nevihta od juga sem z bliskom in gromenjem, nakar je začela suha toča padati, debela kakor grah okolu 5 minut, potem pa je deževalo. Zemlja jc bila takoj pokrita s točno belo odejo. Treska in hudega vremena varuj nas o Bog! š Dravinjska dolina. Ponedeljek popoludne so se zgrnili črni oblaki nad Dravinjsko dolino, objeli še s negom pokriti Boč in vsul se je dež s točo. Silni naliv je povzročil, da je že itak narasla Dravinja izstopila iz struge, poplavila travnike ter odnesla umetna gnojila. Upravičena je želja posestnikov ob Dravinji, da bi se reka uravnala. š Vlak povozil je 11. aprila ziutraj na postaji Rače 18-letnega natakarja Frid. Vindiša iz Pragerskega, ko je hotel prestopiti iz delavskega v osebni vlak. Sožalje očetu in materi! š Trikrat zaboden. V Karlsdorfu se je neki kmet doma skregal, kar ga je tako ujezilo, da se jc trikrat zabodel z nožem v prsi, toda ranil se je le v pljuča, srce je ostalo nepoškodovano. Upanje je, da okreva. š Umrl je v Celovcu g. Ferdinand Jellou-scheg vitez Fichtenau, star 83 let. Čitalnica v Brežicah priredi v nedeljo 14. aprila t. 1. gledališko predstavo. Igralo se bo: »Prvi«, burka v 3. de anjih. Slovenski listi so to igro zelo ugodno ocenili. Ker je čisti dohodek namenjen za ustanovitev ljudske knjižnice, pričakuje sc mnogobrojna udeležba iz okolice. š Zaprli so v Mariboru 20-letnega kovinskega delavca Jerneja Karničnika iz Št. Vida nad Valdckom, ker jc zlorabil 10-letnega dečka in 8-letno deklico. Koroške novice. k Stavka mizarskih pomočnikov še vedno traja v Cclovcu. Zapustilo ie že nekaj čez Pol stotine pomočnikov mesto in si šlo dru-Katn iskat dela. Pogajanja med mojstri in pomočniki so se popolnoma razbila, ker nobeden noče odnehati. Kakor se čuje, bodo baje začeli tudi pekovski in ključavničarski pomoč- kratični agitatorji z Dunaja in iz Solnograda. k Pobegn 1 je pešec Ferdinand Samide od brambovskega pešpolka št. 4 v Celovcu, rodom iz Kočevja. Bil jc že enkrat v zaporu radi bega od vojaščine. Na s'ed so prišli, da jo ic pobrisal na Kranjsko. Samide ic osum-ničen. da si jc prilastil 45 kron denarja svojega tovariša. niki stavkati. Podpihujejo jih socialnodemo- Ljubljanske novice. lj Dobrodelni večer na korist dijaške in ljudske kuhinje (jutri v soboto 13. t. m.) v hotelu »Union« bo imel kakor kažejo priprave, res lep vspeh. Posebno je povdarjati, da so skušnje za prekrasno živo podobo »Rožni čudež sv. Elizabete« napravile brilantni vtisek ter uprav fascinirajo. Ravnotako je c. kr. dv. založnik gosp. Iv. Mathian ml. v znani elegantni obliki že postavil ljubke prodajalne lope. Tudi druge točke obširnega in bogatega sporeda (glej inserat v današnji številki) zagotavljajo popoln vspeh. Jutri zvečer torej v veliko dvorano »Uniona«! lj Pripravljalni odbor dobrodelne veselice v soboto v »Unionu« v prid dijaški in ljudski kuhinji, vabi prisrčno vse č. dobrotnike, prijatelje učeče se mladine, gg. profesorje, člane različnih društve, da se udeleže dobrodelne veselice. Priprave so velikanske, program je zanimiv in tudi bo gotovo zabava izborna. Velespoštovani dobrotniki so vljudno prošeni, darila in dobitke pošiljati v dvorano, kjer jih c. dame sprejemajo Na svidenje! Pripravljalni odbor. Ij Na ljubljanskem magistratu. Zglaše-valni urad našega mesta je urejen po navodilih rajnega Podgorška. Zmeden je, da je groza. To se lahko drugod tudi primeri; zato v tem oziru ne rečemo ničesar, ker uradniki niso odgovorni za kozle svo.iih predstojnikov. Toda najodločnejše pa se moramo upreti, da sc volivcem, ki pridejo zavoljo reklamacij na rotovž, grozi, da bodo plačali po 10 K kazni, ali pa da bodo po en dan zaprti, češ, da se niso zglasili. Koliko kazni bo pa plačal magistrat tistim, ki so se zglasili in jih je kljub temu izpustil iz imenika? li Shod volivcev S. L. S. bo prihodnjo nedeljo ob pol 10. uri dopoldne v veliki dvorani »Uniona«. Shod sklicuje vodstvo S. L. S. Spored: Ivan Hribar — kandidat liberalne stranke! Poroča dr. Ivan Šusteršič. lj Družinski večer priredi »Katoliško društvo rokodelskih pomočnikov« v Ljubljani v nedeljo, dne 14. aprila 1907, ob 7. uri zvečer v svojem domu, Komenskega ulice št. 12. -Vstopnina za osebo 40 h. Vabilo je obenem vstopnica. — Spored: I. Petje: 1. I. Jenko: »Na moru...«, zbor. 2. A. Sachs: »Venček narodnih pesmi«, zbor. 3. R. Burgarell: »Nazaj v planinski raj« (besede S. Gregorčičeve), tenor solospev poje g. L. Kovač. — II. Igra: 1. »Deseti brat«. Narodna igra s petjem v petih dejanjih. Po Jurčičevem romanu spisal Fr. Govekar. (Drugo dejanje in prva slika tretjega dejanja.) Režiser P. Mirnov. 2. »Mož pravice in resnicc«. II. slika v gostilni pri Gregi. 3. »Hajdukova. oporoka«. Po Simon Gregorčiču. Deklamacija: prednaša g. Ivan Eržen. 4. »Zadnja dva goldinarja«. Komičen prizor. — Prosta zabava. K obilni udeležbi vabi odbor. lj V katoliško cerkev je prestopil 7. aprila v cerkvi sv. Petra protestant Valtcr Pristov. lj Umrl je gosp. Jurij Vehar, v Gradaških ulicah štev. 12. Bil jc mizarski mojster in hišni posestnik, star 69 let. Svetila mu večna luč! Ij Občni zbor bolniškega in podpornega društva pomožnih in zasebnih uradnikov sc jc vršil včeraj ob številni udeležbi v »Narodnem domu«. • V otvoritvenem govoru je pozdravil predsednik Gutnik navzoče ter omenjal umrlih članov Tetiša in Lenčeka; izrekal zahvalo onim korporacijam, ki so dovolile in naklonile društvu podporo. Delal je dalje — po principu Radeckega naj bode boj kratek in z ozirom na izpremembe med letom brez debate. — Iz tajnikovega poročila (Tomažič) posnamemo, da ima društvo danes 2 častna in 90 rednih članov, izmed katerih jih biva 74 v Ljubljani, 3 v okolici in 13 na Kranjskem sploh. Leta 1906 sta pristopila 2, umrla pa 2 člana. Dalje omenja, da so sc vložile na razne denarne zavode prošnje za podpore, ki pa so še nerešene; dalje, da je med letom prevzel posle društvenega zdravnika zopet dr. Zaje. - Blagajnik Poltavzar poroča o denarnem stanju, ki ima in siccr: bolniški zaklad 3116 K 74 vin. in podporni zaklad 5.577 K 21 vin. Detajliran računski zaključek je itak prejel vsak član. Po poročilu revizorjev jc bilo poročilo blagajnikovo odobreno. Ob prehodu na točko dnevnega reda: volitev odbora izjavi predsednik Gutnik, da nove izvolitve nc sprejme. Kopitar predlaga, nas je z ozirom na neko znano zadevo voli per aeclamationem. Med skru-tinijem se jc k točki »raznoterosti« stavilo več predlogov, fioltavzar predlaga, nai se spremene pravila ter črta naslov »podporno«, tako da ostane Ic še »bolniško« društvo. Po tozadevnem pojasnilu predsednika Gutnika se sklene na predlog Orchka, naj se v ta namen skliče izredni občni zbor ter ta točka stavi na dnevni red. — Štamcar ima pomisleke, če bodeta vlada in ministrstvo todovolila. Predsednik Gutnik meni, da bo to težko šlo in šest mesecev gotovo niti odgovora nc bomo dobili. Boltavzar predlaga odsek treh članov, da premotre pravila in potem predložc izrednemu občnemu zboru. Daljši pogovor se je sukal okolu slučaja pokojnega Lenčka in postopanja bivšega društvenega zdravnika, ki je bil obenem hišni zdravnik rodbine Lenčko-ve. Danes konstatiramo za nekaki odboru stavljeni ultimatiim le to, da je občni zbor dal odboru in njega načelniku Gutnikii popolni absolutorij ter mu izrekel na ostentativno glasen način popolno priznanje in zaupanje. (Za sedaj le toliko, pridržimo pa si pravico, pojasniti celo zadevo na podlagi avtentičnih dokazov, če bodo izvestni krogi hoteli tirati stvar — ad absurdum. Est modus in rebus . . . Op, poroč.) Omenjamo le še Orehkovega predloga za prireditev društvene veselice. I'o kratki debati se sklene to prirediti poleti in se izvoli pripravljalni odbor sedmih članov, da potrebno ukrene. — Glede na eminentno humanitaren namen društva, je pričakovati dobrega uspeha. Mi žc danes pozdravljamo to idejo in upamo, da bode uspeh ugoden. Konečni uspeh volitve odbora je, da so bili med glasnim odobravanjem izvoljeni per aeclamationem: predsednikom Gutnik in podpredsednikom Štamcar; dalje tajnikom Tomažič in blagajnikom Boltavzar. Odborniki: Breskvar, Turšič, Jantiš; namestniki: Vašič, Slana, Šebenik. V razsodišče: Verov-šek. Hauptmann, Kristan, Orehek, Stuchly. Pregledniki pa: Kopitar. Šturm. Ahačič. 1 Občni zbor šentpeterske ženske In moške podružnice »Družbe sv. Cirila in Metoda« se ie vršil v sredo v prostorih g. Ccrnctove gostilne (pri Jerneju), ob precej obilni udeležbi. Poročilo tajnice in tajnika je naznanilo, da sta podružnici živahno delovali. Skoro vsak mesec je bila odborova seja. Poleg navadne veselice, ki je bila letos povodom 80-letnice g. Svetca, ki je prinesla 800 kron čistega dobička, sta podružnici priredili 11. novembra, na dan sv. Martina, v spomin prvega predsednika Malenšekov večer. — Poročilo blagajničarice oziroma blagajnika je bilo prav zadovoljivo, ker se je nabralo pri obeh podružnicah okolu 2000 kron. Mohorjani so darovali 85 kron. Izvolil se .ie po več.ni stan odbor. — Ženska podružnica ima- 6 pokroviteljic, 32 ustanovnic, 110 letnic. Moška podružnica ima: 13 pokroviteljev, 34 ustanovnikov, 106 letnikov, 150 podpornikov. Ij Trnovska župna cerkev praznuje letos meseca junija petdesetletni jubilej, kar je bila novoposvečena. Da sc bode ta jubilej sijajnej-šc praznoval, dal je č. g. župnik veliki oltar in lečo prenoviti in tabernakelj pozlatiti. Delo je prevzel g. Aleksander Gotzl. li Nepoboljšljiv. V Ljubljani je bil že par-krat obsojen bivši učiteljski pripravnik in zavarovalni agent Hauptmann. Sedaj je bil Hauptmann učitelj na Tolminskem, a poboljšal se ni. Zopet je nekaj napravil in tik pred zaporom ie iz Breginja pobegnil v Italijo. Ij Občni zbor društva za zgradbo zavetišča ln vzgojevallšča v Ljubljani se je vršil v četrtek, 11. t. m. v Rokodelskem domu. Poročilo odborovo kaže, da društvo dela sicer tiho in skromno, pa vendar se kaže povsodi napredovanje ter daje trdno upanje, da sc doseže namen društva v popolni meri. — Ko se poročilo odborovo vzame v vednost in potrdi, so se vršile potrebne volitve ter je bil mesto gospoda sodnijskega svetnika Einspielerja, izvoljen gospod Val. Levičnik, c. kr. sodni pristav. v društveni odbor. Konečno je g. nadučitelj Likozar podal nekaj zanimivih črtic o šoli zavoda in gosp. c. kr. sod. tajnik Milčin-ski lep posnetek dunajskega kongresa v varstvo zapuščene mladine, ki je napravil na zborovalce dober vtis. Zbor je izrazil gospodom svojo zahvalo. — Priporočamo ob tej priložnosti p. t. občinstvu društvo in zavod na Rakovniku. Ij Kineinatografične predstave podjetja Grič privabljajo mnogo radovednega občinstva. Posebno ugajajo prizori iz življenja nerodnega začetnika avtomobilista in prizori iz življenja cesarice Antoniete. Predstave se vrše vsak večer ob 6., 7. in 8. uri. Ij Zadruga krojačev, krojačic, rokavičar-iev in krznarjev v Ljubljani vabi na redni občni zbor, ki se bode vršil v nedeljo, dne 14. aprila ob polu 10. uri dopoldne v vrtnem salonu hotela »Ilirija«, Kolodvorske ulicc. Dnevni red: 1. Citanic zapisnika. 2. Poročilo načelstva o poslovanju in premoženju. 3. Pristop k deželni zvezi in zvezi na Dunaju. 4. Volitev: a) Nadomestitev odbora; b) v razsodišče; c) v preiskovalno komisijo vajencev: d) članov in članic v mojstrsko preiskušnjo, S 104 n. ob. reda; e) delegatov k deželni zvezi; f) dva revizorja za leto 1907. 5. Določilo doklade za leto 1907. 6. Pooblastilo načelstva o izpremembi pravil po novem obrtnem zakonu namesto občnega zbora. 7. Slučajnosti in raznoterosti. I R'be je nekdo zastrupil. Sinoči se jc videla kar belkasta Gradaščica. ki ie nesla mrtve ribe. - Rdeči križ. Občni zbor deželnega in gospejnega pomočnega društva »Rdečega križa« za Kranjsko, določen na 10. dan t. m. se vsled nesklepčnosti ni mogel vršiti in se bo drugi občni zbor vršil ne glede na število navzočih članov dnč 13. aprila t. I. ob 5. uri popoldne v hiši na Kongresnem trgu št. 7, II. nadstropje. I j Delavci i Goriškega in iz Furlauije. Zidarjev in težakov je prišlo iz teh dveh krajev zadnje dni nad sto. Sprejeli so iih tukajšnji stavbni podjetniki v delo. Ij Panorama Kosmorama. L ubiteljem narave in romantičnih gorskih krajev bo vrlo dobrodošla tatedenska serija pod naslovom »Elizabctina železnica«. Toliko prirodnih krasot se ne vidi kmalu kot tu. Strmi prepadi, smelo v skalovje vdelana pot in mostovi, globoko doli pa bobneči gorski potoki, za izpre-rnembo jezera in ob njih ležeči kraii Tirol, slikoviti Zeli ob iezeru z nad vse idilično lego itd, vzbujajo naše zanimanje. Učečim sc krogom ie obisk posebno priporočati. Telefonska ln brzojavna poročila. NAGODBENA POGAJANJA. D u n a j. 12. aprila. Nagodbena pogajanja so sc danes nadaljevala. Doseglo se je v eni točki nekoliko zbližanje. Ogrski ni nlstri odpotujejo nazaj v Budimpešto. VELIKA ŽELEZNIŠKA NESREČA. Budimpešta, 12. aprila. Vlak, ki je ob 10. uri dopoldne odšel lz Szegedina je pri postaji Doroszma Iz neznanih vzrokov skočil Iz tira. Dve osebi sta inrtvl, dve osebi nevarno ran eni, 10 oseb ranjen h. Promet bo oviran dva dni. LIBRET1ST OPERETE »GHEISA« UMRL. London, 12. aprila. Popularni operetni libretlst James Daviš (Ovven Hali), ki je spisal besedilo operete »Gheisa«, je umrl star 54 let. PROCES PROTI ŽUPNIKU JOU1NU. Pariz, 12. aprila. 11. t. in. se je vršila pred pariškim policijskim sodiščem razprava proti župniku Jouinu. Pravdništvo ga toži, kakor znano na podlagi Moutagniniievih listin, da je ščuval na vstajo proti republiki. Niegova krivda ie tale: Zapisal k' v župnijski register sledeče besede: »Naše imetje je zaplenjeno, cerkve sekvestrirane ln izročene županom ter policijskim komisarjem. Boj se je začel; bo— jujtno se s krščanskim pogumom. Dal Bog, da bi se mogli vojevati z orožjem.« Razsodba se objavi danes. »TRIBUNA« PROTI AVSTRIJSKIM LISTOM. R 1 in, 12. aprila. Laška vladna »Tribuna« polemizira z nemškimi ln avtsrijskimi listi, ki trdijo, da je italijanski kralj šel v Atene, da podpira Grke v njihovih pretiranih zahtevah glede na Makedonijo. »Tribuna« piše, da bi tako pisanje utegnilo motiti prijazno razmerje med Italijo in Avstrijo ter Nemčilo. Itallia je Grški priporočala ravno to, kakor vsem drugim balkanskim državam namreč zmernost v nj hovih težnjah. DELAVSKO GIBANJE. Bremen, 12. aprila. Vsled štrajka delavcev v ladjedelnicah v Bremenu in Breiner-havnu so delodajalci zaprli ladjedelnice in odpustili delavce. Isto nameravajo storiti podjetniki v Liibeku, Kielu ln Stettinu, kjer dela 25.000 de'" RAZŽALJENA SARAH BERNHARD. Berolin, 12. aprila. Iz New Yorka poročajo, da ie znana par. igralka Sarah Bern-hard toži amerikanski list »VVorld«, od katerega zahteva 10.000 dolarjev odškodnine, ker je »VVorld« pisal, da Sarah Bernhard nI sama spisala svojih »Spominov«, ampak jih je spisal Friderik Meyler. SAMOUMOR POLJSKE DIJAKIN IE. Florencija, 12. aprila. Tu se je včeraj na trgu Vittorlo Emanuele ustrelila 22-letna dijakinja Nadja Paraden iz ruske Poljske. POVODENJ V SRBIJI. Belgrad, 12. aprila. V Moravi so skoro vse vasi poplavljene. Mnogo ljudi je utonilo. Vse ceste so uničene. Med kmeti se je pojavila lakota. SAMOUMOR V GLEDALIŠČU. N e w Y o r k, 12. aprila. Prijatelja milijonarja morilca Thawa, b ogatina Crowa, so poročila o Thavvovi obravnavi tako razburila, da ie hotel izvrš ti nekaj senzacijonelnega in se je v Pittsburgu v gledališču pred očmi občinstva ustrelil. KRITIČEN KONFLIKT V RUSKI DUMI. Peterburg, 12. aprila. Ministrski predsednik Stolypin je pisal predsedniku dume Golovinu, da pod nobenim pogojem ne pripusti Izvedencev v finančno komisijo za proučevanje proračuna in da jih bo, ako treba s policijo izgnal iz komisije. Konflikt ie na kritični +očki, ker tudi najradlkalnejši skupini revolucionarni socialisti in monarhistl nimajo nikakega interesa na dumi. BLOKADA FINSKE. Peterburg, 12. aprila. V vladnih krogih se govori o blokadi Finske, da se prepreči tihotapski uvoz orožja za revolticijonarce. Podpisani naznanjajo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem žalostno vest, da je njih iskreno ljubljeni oče, odnosno tast in stari oče, gospod Fran Inglič c. in kr. ognjičar v pok., lastnik zlatega zaslužnega križca, srebrnega zaslužnega križca s krono, vojne kolajne, jubilej-ske kolajne za oboroženo silo, častne kolajne za 40 letno zvesto službovanje in zaslužne kolajne I. razreda za moštvo danes dne 11. aprila ob 11. uri dopoldne po kratkem in mučnem trpljenju, previden s sv. zakramenti za umirajoče, v 79. letu svoje starosti blaženo zaspal v Gospodu. Pogreb se vrši v soboto, 13. aprila ob 5. uri popoldne iz hiše žalosti Sodnijske ulice št. 4 na pokopališče k Svetemu Križu. Sv. maše zadušnice se bodo darovale v župni cerkvi Marijinega oznanjenja. V Ljubljani, dne U. aprila 1907. Aleksander inglič, sin — Franja Kristan roj. inglič, hči — Edvard Kristan, zet — Alojzija Inglič rojena Pogačnik, snelia F.an, Anton in Marija vnuki. 830 Prva domača slovenska pivovarna G. Huerjevih dediče Ustanovljena leta 1854. v Ljubljani, Wolfowe ulice štev. 12 ■ = priporoča slavnemu občinstvu in spoštovanim gostilničarjem svoje izborno C? Štev. telefona 210, *469 J5U- 3 * ■■■ s* ■•«* ■■ «» g» a m «» v sodcih in itcklenit a Dobrodelni večer pod visokim pokroviteljstvom gospe K. Schwarz, »oproge p. n, gospodj, deželnega predsednika za Kramsko, na Korist ljubljanske dijaške in ljudske kuhinje povodom 30 letnega obstoja tega humanitarnega zavoda 818 2—i v soboto, 13. aprila 1807, ob osmih zvečer v veliki dvorani hotela „Union" ki ga priredi društveno predritojništvo, odbor dam in gospodov tuk. družbe s orij. dovoljenim sodelovanjem vojaške godbe pešpolka št. 27 kralj Belgijcev pn ' osebnim vodstvom gospoda kapelnika Bož. Christoph. Spored: 1. ,,IVIein Heim", Dvofak-ova uvertura, proizvaja godba, l. Živa podoba: Cvetlični čudež sv. Elizabete, deželne grofinje Thu rinškej osebe: ueželin grofinja gost>ica Pavla pl. Radics; del gof stud iur. g. J. Poljanec. spiemstvo. 3. Marijin napev iz opere ,,Die Folkunger" Edm Krdtschmeria. poje s spremljevanjem orkestva gospa Nlici Meesse; 4. Kitica, zl A Foerster (za im šan k> artet). — 5 Deklamacija gospe Jul. St inhardf: a: H. Kneisel ,,Unerkannte Schatre", b. Rudolf Biumbach : ,Lied vom Biirstenbinder", — ti Romanca: Nlignon iz opoie ,,Mignon" zl. Amoroise Thnmas. poje s spremlievanjem orkestra gospa Mici Messe. 7. Dijaška zbora : a. ,,Slovanski brod", zložil Franc Geibic, b. ,,Utopljenk;«", zl. P. Križkovski. - 8 L'Or-lesiene, druga orkestr. zbirka, zl. Bizet, a. pastorje, b. intermez-o, c faraLdolce, proizvaja godba. Nato : prodaja v pavilj. v veliki dvorani. K oklepu: plesni venček. Cena prostorom: V dvorani sedeži. I—III. vrste po 4 K, IV.-IX, po 3K, X -XII po nK, XIII.-XVIII po 1 K. Stojišča : 60 v, balkonski sedeži po 2 K, na galeriji 1 K — Predprodaja vstopnic iz prijaznosti pri g. J. Giontini-ju, knjigotržcu na Mestnem trgu in zvečer pri blagajni v hotelu „Union". Organist in cerkvenik se išče za malo župnijo. Oženjen, rokodelec in čegar družinski udje bi pomagali tudi pri petju, ima prednost. Letni dohodki 500 K in prosto stanovanje. Več pove Župni urad Sv. Križ nad Jesenicami na Gorenjskem. 822 2-1 Prostovoljna prodaja gospodarskega orodja ln potrebščin. V četrtek, dnč 18. aprila se vrši v župnišču v Sostrem, p. Spodnja Hrušica pri Ljubljani, prostovoljna prodaja raznega gospodarskega orodja, vezov, sodov, krme ter raznih gospodarskih potrebščin. Prodaja se prične zjutraj ob 9. uri. 823 2—1 ev" in „Styrla- vio.ov. o« zakonito zavarovana kot rogaška kisleca. Vsi POZOr1 vreleo'msta' * vana kot rogaška Kisleca. drugi proizvodi, ki ne nosijo oznamenila „Templjev-vrelec" ali „Styria-vrelec" in ki se var jivo prodajajo kot „Rogaška kisla voda", naj se odklanjajo. Deželna vrelska uprava Bogadka Slatina. 1949 0 2 -2 Staro lirt J~i.m~nti' m * ' železo baker, svinec in mednino plačuje po najvišjih cenah zimzrzzz: mr Fr* Stupica v Ljubljani, Marija Terezije cesta št. 1 in Valvazorjev trg št. 6. 7i« 2 """"""" -—— ✓ \':> y. ✓ >/> .i luan Podlesnik ml. Ljubljana — Start trs ta 10 Priporoča svojo trgovino s klobuki in.Mi trnmmmmfMmMm V-A V-*\ NV-/. v»7/, NV-/. Nv/t <<\* >.v. mm mm mm ....... M mmšmm UeilRa zaloga CD Solidno blajo QD Zmerne cene v vV . M te 'M\> v. .v> > .v. > y. '/-> •/-!> ) C Zahtevajte vedno, kadar kašljate, ^ ( ste hripavi ali so se Vam zašle-žila dihala salmijakove sastile ( lekarja PICCOLI-ja v Ljubljani, C ki v vseh naštetih slučajih izborno £ učinkujejo. 2745 III c { 1 škatlja 20 vinarjev, 11 škatelj 2 kroni. ^ 4 Zunanja, naročila iz-ršuje najtočneje lekar ^ ^ Piccoli v Ljubljani, Dunaj-ka cesta. p -.V-. V.V.OVO.V-: >.Y.Y < V V < v.V ' V.V sXfsX(m \ .v \ ViVf^v.VrC Štora gostilna pr! ,Kaižar£Ku' >v<^>.v-| Najme se več 745 10-6 drvarjev proti dobri plači za celo leto. Naslov: Oskrbništvo graščine Boštanj, pošta Radna. Kranjsko. Daje se v najem 816 3—3 pekarna z 2. majnikom. Hiša, v kateri je pekarna, se nahaja na trgu tik državne ceste in poleg farne cerkve. Naslov pove upravništvo »Slovenca«. •.V. ^ .V.' ,V. ✓ .v. ✓ .V. ✓.V. r .v. ^ .V. / .v. x .V. ✓ .V. ✓ .V. ✓ .v. /Sr.r A Podlepoglavom je na pro- ^ daj; nastopi se lahko takoj. — ^ ^Proda se tudi samo poslopje^ ^ brez polja, travnikov in gozdov. ^ Posebno ugodna prilika za ^ gostilno in prodajalno kajti 10 okrog ležečih vasi je ^ b r e z gostilne in prodajalne,-'^ vv< toraj nobene konkurence. vr.\ 1 (vj Vse drugo se izve pri last- -fe Franc Lipah a Dobrunji p. Ljubljani. 7J S ii i vv,< v < a-V niku M u v 781 S si I«. N N N N N N N N „Andropogon (Iznajditelj P. Herrmann, Zg. Poljskava.) je najboljše, vsa pričakovanja prekašajoče sredstvo za rast las, katero ni ntkako sleparstvo, ampak skozi leta z nenavadnimi uspehi izkušena in zaiamčeno neškodljiva tekočina, ki zabrani izpadanje las in odstrani prahaje. Značilno je, da se pri pravilni rabi že čez 4 do 5 tednov opazi močna rast las, kakor tudi brade, in imajo novo /rasli lasje pri osivelih zopet svojo nekdanjo naravno barvo. — Mnogoštevilna priznanja. Cena steklenice 3 krone. — Dobi se v vseh mestih in večjih krajih dežele. Glavna zaloga io razpošiljatev t Ljubljani pri gosp. VASO PETRICIC-u. V zalogi imajo tudi gg.: U. pl Ttnki-i:zy in Anton Kane v Ljubljani, M. Rant in Ant. Adamič v Kranja in lekarna „pri angelju" v Novem mestu. 873 62-4-1 Gostilna na prodaj Ugodno in ceno se proda lepa enonadstropna tilSa, obstoječa iz 14 prostorov, vrtom, hlevom in vodnjakom, 8 let davka prosta, pri veliki cesti, v bližini Bleda. Na vplačilo K 6000, ostalo ostane lahko vknjiženo. — Več se izve pri lastniku Anton Por-u, Rečica 15, p. Bled. 784 20—4 Največji vspeh nove dobe! je sloviti W M Ml Vpisana varstvena znamka. Da snežno belo in popolno brez duha perilo in izrtdno varuje platenino. Brez mila, sode ali drug>h pridatkov sp rabi prav po navodilu. Pristen samo v izvirnih zavojih z gorenjo varstveno znamko. 2218 10— U 250 gramov-zavoj po 16 vin. 500 „ „ „ 30 „ I kg ,, „ 56 „ Noben zavoj brez gorenje varstvene znamke ni moj izdelek in preti z njo nevarnost, da se pokvari perilo. Dobiva se v vseh drogerijah, trgovinah s kolonijal-nim blagom, lekarnah in trgovinah % milom. Na debelo pri L. M in I o su na Dunaju. I. 3. Išče se dobra 796 2-2 l^aljarica - - - za meščansko hišo. Kje, pove iz prijaznosti upravništvo ,Slovenca". Kaj se je pocenilo „v znamenju draginje?" 2790 7-1 b - jabolčnik! V sled letošnje izda tne letine jabolk lahko oddajamo ceneje 0ERES-jabolčnik. CERES-jabolčnik zdravs°venegableučinka'i svojega neprim. izbornega sadnega okusa, kar moi e mlado in staro, ubogo ali bogato zahtevati od idealne osvcževalne in zdravstvene pijače. Dobiva se v vseh delikatesnih tvgovlnah, dro-genijah ln lekarnah. CERES - jabolčnik je tehniško in praktično brez alkohola in ne vsebuje nikakih primesi. Gostilničarji, hotelirji in kavarnarji, ki zele uvesti „CERES", dobe na željo ponudbe pri: JURIJ SCHICHT A.-G. Oddelek i Ilvlla .CERES', Ustje, tovarna: Rlngelshaln MBN }}če fe dobra, delavna 821 1 lin R ar i ca ya meščansko hišo v večjem mestu na /fotranjs^em Jfuha sc usak dan ja tC do 12 oseb. Pripravna mora biti jer vsa gospodinjska dela. Plača po pridnosti in $motnosti od 15 do 25 J? mesečno. Jfje, pove /j prijaznosti upravništvo Slovenca'- Podružnica s v Spljetu. : Delniška glavnica 1 1 1 K 2.000.000. 1 1 Uubljansliii kreditna banka v Ljubljani ponuja vsakovrstne srečke pn dnevnem kar/o proti poljubnim mesečnim odplačilom, dovoljuje predujeme na srečke in druge vrednostne papirje. Zamenjava valute in novce po dnevnem kurzu, diskontuje kulantno devize v Vloge na knjižice in v tekočem računu obrestuje od dne vloge do dne vzdiga po 4' aških lirah. ORontni davek plača banka sama. Podružnica s v Celovcu« s 1 Rezervni fond : i 1 : e K 200.000. 1 c o I I Kodrutniu«: Praga i menjalnicami: Graben 25, Mila ilran, Moal ulica 17, Badaa, Ihika Upa. £«2. Menjalnična dslniška družba 45 160-39 ^ <* JML E tt C U R" Dunaj, L, WollzeUe 10, Kko Vupltil * H.OOO 0f»0, St«*»>r auMufl 7K 7,000.000 Najknlantnejši mr nakup in prodaja vseh vrst rent, državnih papirjev, akci|, prioritet, tastavnlc, sročk, devLc, valut in denarja. ■"tBrrr klrchar.ih Mstavnic tn obligacij, sročK in kuponov.