44. Številka. Ljubljana, v četrtek 23. febrnvarja 1899. XXXII. leto. SLOVENSKI Izhaja vsak dan ivečer, izimai nedelje in praznike, ter velja po poŠti prejeman za avatro-ogerske dežele za vse leto 15 gld., za pol leta 8 gld., za Četrt leta 4 gld., za jeden mesec 1 gld. 40 kr. Za Ljubljano brez poftiljanja na dom za vse leto 13 gld., za četrt leta 3 gld 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom raCuna ae po 10 kr. na moROc, po 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kolikor poštnina znaša. — Na narofibe, brez istodobne vpo&iljatvo naročnine, ae ne ozira. — Za oznanila plačuje se od Stiristopne p^tit-vrstc po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 6 kr, če se dvakrat, in po 4 kr., Ce se trikrat ali večkrat tiska. — Dopisi naj se isvole" frankovati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in upravniStvn je na Kongresnem trgu .št. 12. UpravniStvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vbo administrativne etvari. - Vhod v uredništvo je iz Vegove ulico It, 2, vhod v upravni.štvo pa s Kongresnega trga St. 12. Telefon hI. 84. Ekspektoracije grofa StUrgkha. Mej nemško-liberalnimi veleposestniki zavzema dosti uplivno mesto Štajerski grof Stiirgkh, dasi se v parlamentu samem zadovoljuje le bolj z ulogo vijolice, ki cvete na skrivnem v veleposestniškem klubu, in se le jako redkokdaj pojavi v areni, koder se vrše politični turnirji. Širšim krogom je grof Stiirgkh jedna najmanj znanih parlamentarnih oseb, in ko bi graška .Tagespošta" ne delala zanj precej vsiljive reklame, bi niti njegovo ime ne bilo znano zunaj parlamentarnih zidov. Ta grof Stiirgkh je prvič stopil v javnost za časa koalicijskega ministerstva. Tedaj je kar gorel za to, da se z dnevnega reda odstavijo vsa narodnostna in verska vprašanja, in zavzemal se je za nemoralno koalicijsko zvezo, v kateri so tudi kranjski klerikalci odstavljali narodna in verska vprašanja, s tako navdušenostjo, da je kar čez noč postal dvorni svetnik. Sedaj pa so je taisti grof Stiirgkh prelevil v rjovečega leva. Menda se je naveličal brezuspešnega antišambriranja in čakanja na ministerski portfelj, ali pa upa, da se dokoplje do njega z najskrajnejšim radika-lizraom. Podal je roko Schonererju in Wolfu ter v graški „Tagespoštiu obelodanil članek, kateremu niti najodločnejši prusofilski listi, niti glasilo nemških veleposetnikov doslej skrajno sovražnih graških radikalcev ne more ničesar prigovarjati, ter je zanj grofu Stiirgkhu dalo bratski poljub. Našli so se! Nemško liberalni kavalirji in pobalinski razgrajači so zdaj jednih in istih mislij in jedini tudi v političnih namenih. To kaže Stiirgkhov članek. V tem gostobesednem članku, čegar starokopitni in zaspani slog nas živo spominja pisave staromodne avtorjevega imena, se vladi naznanja, da sedaj, ko s pomočjo združenih Slovanov vodi državo, ne gre za kako lokalno spravo, ampak za določitev princip i- jalnega stališča Nemcev v tej monarhiji in napram tej monarhiji. Visokorodnemu so-trudniku graške „Tagespošte se zdi, da je sploh dvomljivo, je-li možno spravo potom pogajanj doseči, popolnoma pa je prepričan, da je vsak spravni poskus sedanje vlade brezvspešen, ker je po njegovi sodbi ta vlada za to nalogo do cela nesposobna, in ker niti misliti ni, da bi se hotele opozicijske stranke s to vlado pogajati. Grof Stiirgkh naznanja povsem določno, da bodo nemške opozicijske stranke odklonile vsak spravni poskus, dokler bode v veljavi sedanji politični sistem, in da zahtevajo, naj se vrne država „in die verlassenen Bahnen seiner historischen und natürlichen Entwicklung", kar ne pomeni druzega nič, kakor da se mora zopet vodstvo cele države poveriti Nemcem, da bodo nadaljevali ger-manizacijo slovanskih narodov. Slovani smo lahko hvaležni grofu Stiirgkhu. da je tako odkrito in jasno govoril. Žal, da ne vemo, ali je grof Stiirgkh govoril parno v svojem imenu, ali v imenu in v soglasju celega kluba nemškoliberalnih veleposestnikov, ali imamo opraviti samo z osebnimimi ekspektoracijami čestitljivega grofa, o katerem je znano, da bi se dal jako rad podržaviti, ali z izjavo njegovega kluba. Ta klub je doslej zavzemal povsem drugo stališče. Ko je sestavil grof Thun svoje ministerstvo, je klub poslal vanj v osebi dr. Baernreitherja svojega zastopnika, kateri je demisijoniral proti svoji volji, vsled pritiska nemških nacijonalcev in radikalcev. Dve leti sem se je klub nemškoliberalnih veleposestnikov vedno zavzemal za to, da se doseže sprava. Pogajal se je opetovano ne le z grofom Badenijem, nego tudi z grofom Thunom in dosledno povdarjal svojo spravljivost. Kdor se spominja vseh faz političnega boja v zadnjih dveh letih, tisti mora priznati, da se nemškoliberalni veleposestniki, uštevši grofa Stürgkha, doslej niso niti jeden trenotek držali tistih načel, ki jih zdaj razglaša ta isti grof Stiirgkh na usta graške „Tagespošteu. Ako je grof Stiirgkh izrazil mnenje nemškoliberalnih veleposest nikov , potem je ta stranka popolnoma premenila svoje stališče, potem je sama Ob odila vse svoje dosedanje delovanje in nehanje ter s tem priznala, da so imeli nemški nacijonalci in radikalci prav, ko so jo s svojega stališča obsojali. Za jedno pa moramo biti grofu Stiirgkhu posebno hvaležni, da je namreč povedal, kaj nemške liberalni veleposestniki zahtevajo. Doslej v tem oziru nismo bili povse na jasnem, verjeli smo besedam, ki niso vedno soglašale z dejanji, da hočejo ti veleposestniki biti državoohranjujoča stranka in da iščejo kompromisa z nenem-škirni narodi, brez katerih ta država nič ni in ne more eksistirati. \ Menili smo, da žele spravo na pravični podlagi z ozirom na potrebe posa-samičnih narodov in na potrebe države. Grof Stiirgkh nas je prepričal, da temu ni tako in da zahtevajo veleposestniki veliko več, naj se namreč državi zopet zagotovi ^historični in naravni razvoj", naj se po historični tradiciji slovanski narodi germa-nizirajo in zatirajo in naj bo država eks-plodicijsko polje za nemški narod. Ni nas strah, če sedaj tudi veleposestniki zahtevajo to i3to, kar vse druge nemške stranke. To kar Nemci zahtevajo, se prav gotovo ne zgodi, kajti v zadnjih dveh letih smo se v nemški šoli naučili, kako ubranimo svojo kožo. Država bo ali Slovanom pravična, kar niti sedaj ni, ko jo slovanski zastopniki s čudovito požrtvovalnostjo podpirajo, ali pa se bodo ponavljale tiste krize, ki jo pretresajo sedaj. Radi tega tudi izjavi grofa Stiirgkha, naj je že govoril samo v svojem ali v imenu vseh svojih pristašev ne pripisujemo druge važnosti, kakor da je pokazala solidarnost nemškoliberalnih veleposestnikov z najintransigentnejšimi nacijonalci in radikalci, solidarnost v taktiki in v namenih. In to je dobro, da se je izvedelo ter bode izvrstno služilo, kadar si bodo veleposestniki zopet nastopili v ulogi rešiteljev države. _ V LJubljani, 23. februvarja. K položaju. Klub čeških deželnih poslancev za Moravsko se je posvetoval o spravni akciji na Moravskem ter sprejel z vsemi glasovi proti štirim resolucijo dr. Stranskega, s katero se izjavlja, da je klub po informacijah referentov prepričan, da Nemcem v resnici nikakor ni za spravo, ampak da hočejo 2 navidezno miroljubnostjo še nadalje zakrivati svojo gospodstvaželj-nost. Klub pa noče pretrgati pogajanj Č^hov in Nemcev v permanentnem spravnem odseku, da se ne bo mogla očitati Čehom nespravljivost. Vendar pa smatra klub za potrebno, javno naglasiti, da posvetovanja tega odseka nikakor niso za politični položaj najvažnejša. — Socijalni demokrat, drž. posl. Resel je v Gradcu govoril o položaju ter ostro napadal ob-strukcijoniste in vlado. Sprejela se je resolucija, s katero delavci obžalujejo narodni fanatizem in sleplenje s frazami, s katerimi delujejo Nemci Hkratu pa obsoja resolucija obstrukcijo. Novo ministerstvo na Ogerskem. Koloman pl. Szell ima najboljše nade, da se kompromisna pogajanja še ta teden vspešno končajo. Glede revizije opravilnika ogerskega državnega zbora hoče Szell tako ukreniti, da zadovolji večino in opozicijo, ter zato ne sprejme Tiszinega predloga, vendar pa določi tako, da bode moč predsednika večja kot je bila doslej. Szell in Feyervary sta bila zopet pri cesarju v avdijenci. Banffv vodi še vedno državne posle. Listi poročajo sledečo listo bodočega novega ministerstva: Predsednik Szell, minister a latere: Szechenvi, honved. minister baron Feyervary, finančni minister dr. Lukacs, trgovinski minister H e g e d ii s (nov), kmetijski minister LISTEK. Madonna della Rocca. Povest. — Spisal Rikard Voss. Nekega jutra v majniku smo se peljali s svojimi nemškimi gosti iz našega bivališča Frascati v Rim. Campagna je bila že v svojem poletnem cvetju, v soteski mej oljčnimi nasadi so bliščali snežnobeli cveti akacije, so lesketali rumeni popki žoltenice. Suhi žlebi potokov so bili napolnjeni s praprotjo, sirin-gami in rožami, in krog temnih podrtin so v gošči stali srebrnorujavi lučniki mej skoro do moža visokimi koprivami s svojimi belkasto progastimi, krasnimi peresi; griči so se rudečili od maka, in kjer je bila močvirna zemlja, so lilije pokrivale strupena tla. Dolga vrsta sabinskega gorovja je bila kakor svetlo oblačje nad solnčno zemljo, mej Sorracte in mej morskim obrežjem so se dvigale črte ciminskega gozdovja, v svoji modrini se jasno in določno razločujoče od sinjega neba. Pred njim je bila siva meglena sopara, iz katere je v nejasnih obrisih odsevalo pročelje Laterana, oba zvonika cerkve Santa Maria Maggiore, bazilika sv. Pavla in kupola sv. Petra. Nad Rimom je ležala nepremična, gosta, pralna megla. Še nobeno leto nisem videl rimske zemlje tako povsem neobdelane kakor v tem poletju; na vsi poti od Frascatija do Rima niti jednega žitnega polja! Vse je bila puščava in paša. Naši gosti so govorili, kako bi se obdelalo „agro romano", spominjali na posvetovanja, ki so se vršila o tem perečem vprašanju v rimskem senatu, na sklepe in zakone; zdaj pa so se vozili par ur od Rima skozi pustinjo! Kar umeli niso tega I Vprašali so me, a odgovoriti sem jim le mogel: 200 funtov žita stane rimskega kmeta 26 lir, največji skupiček, kar ga za to dobi, pa je 23 lir. Torej Žalosten odgovor: bankerot dežele! Več milj pred Rimom je moral voznik skoro vedno voziti korakoma in dostikrat postajati; nepregledna vrsta dvokolnic nam je prihajala nasproti. Vozili so jih v kamnolome in jame ter se s peskom in kamenjem napolnjenimi vračali v mesto. Tako je bilo pred vsakimi vrati večnega mesta, kakor da bi se v Rimu ne le zidalo, temveč mesto na novo gradilo. Dospeli smo tje. Že mesec sem smo se pečali z najnovejšim in najmučnejšim rimskim vprašanjem: „uničenjeu Rima je razburjalo vse duhove, članki Hermana Grimraa in Ferd. Gregorovija so odmevali v naSih dušah; naši gosti so bili priprav* Ijeni na najgroznejle, a kar so videli, je le prekoračilo njih bojazen. Kot vodniki smo jim razkazovali novi, moderni Rim. to „amerikansko" mesto na gričih Esquilinu, Quirinalu in Vaticanu, ob Tiberi, pri Testacciu, mej Palatinom in Coe-lijem, in sredi, v srcu Rima. Na častitljivih mestih, na krajih, kjer je vsaka ped zemlje, doživela kos svetovne zgodovine, so na-rastla predmestja kar iz zemlje, grda in odurna, s hišami, katere je treba podpirati, predno se jih oprosti od zidarskih odrov, in ki se porušijo, še predno se kdo vanje useli. Gostje so videli Capitol. Na jedni strani je bila ruševina v griču, to je bil kraj, kjer naj dobi mesto svoj nbeli madež". Videli so vile Massini in Ludovici: drevesa posekana, tla razrita, kakor opustošena: Cassmicciola v malem. Na večer smo se vrnili v Frascati žalostni, kakor da pridemo od pogreba. Saj je tudi nekaj umrlo, kar smo ljubili, kar nam je bilo čestito in sveto že od mladosti. In kakor nam, tako tudi našim očetom. Rim, stari, krasni Rim je bil mrtev, zginil je raz površja, bil je pokopan. In za tega božanstvenega mrliča ni bilo ustajenja. Sedeli smo v dvorani vile, od koder smo imeli pregled čez vso rimsko zemljo, od morskega obrežja do Sabina, od skrajnih mej nekdanje Etrurije do albanskega gorovja Govorili smo o vsem tužnem, kar smo ta dan, doživeli, ter o tem, da je Rim Rimljanom — Hekuba, Molče sera poslušal prijatelje; oko m? je bilo uprto v sabinsko gorovje, na skalnati vrh mej Genarom in hribovjem Pale-strine. Zdelo se mi je, da v mesečini vidim svetlikati se mali samotni kraj, na katerega sem se moral spomniti, in o katerem hočem zdaj povedati povest z onim smehljajem, katerega bi ta ali oni nazval zasra-raovalen. A mnogokrat ima tudi šaljivec zelo resne misli v srcu. (Dalje prih.) Ulomki. Spisal S e v n i C a n. Človek ni nikak teologicen abstraktum, bodisi barbar ali omikanec, nego presneto konkretna stvar, katera hoče jesti, piti, ljubiti in se po svoje zabavati. Omika. Povsodi, kjer se barbarstvo prenaglo prelevi v omiko, nastane gniloba pred zrelostjo. Poštenje. Postava nam detinuje sleparje, lopove, tatove, in človeški družbi so vsi tisti poštenjaki, katerih postava ne doseže. Krepost. Vsak Človek, kateremu se ne rmdj, prilika, da stori greh, je krepost«k torej se vsa človeška krepost z manjši" na pomaukanje priložnosti ogreliti se. dr. Daranyi, naučni minister dr. W I a s -s i c s , hrvatski minister pl. C s e h. Port-felja notranjega in justičnega ministerstva Se nista oddana. „nudapesti Hirlap" piše, da o fuziji narodne stranke z liberalno sedaj še ne more biti govora, dasi se spre meni sistem. Javlja se, da sta delala oba Tisza, oče in sin, Szelu Se neke težave glede povrnitve liberalnih dissidentov v liberalno stranko, da pa je Szell te ovire zopet odpravil. Večerni listi poročajo, da bo notranji minister postal državni tajnik dr. Berzeviczy. Predsedsednik parlamenta pa želi Szell vsekakor, da postane pl. Perczel. dosedanji notranji minister Napetost mej Srbijo in Črnogoro. Kakor že večkrat v poslednjem času, je nastala zopet velika napetost mej Črnogoro in sosednjo Srbijo. Sedaj je odpoklican zastopnik Srbije na cetinjskem dvoru, obristlajt.nant Malin. Povod temu je dal „Glas Črnogorca", ki je nazval Obrenoviče — izdajalce Srbije! „Glas Črnogorca" pa je organ kneza ! Italijanska vlada in Vatikan. Italijanska vlada je v zadevi razoro-ževalne konference v Haagu poslala v Pe-terburg noto, v kateri pravi, da Italija sicer priznava papeževo častno suvereniteto, toda zahtevati mora. da se ta suvereniteta ne smatra drugače kakor v duhovenskera smislu. Kot tak suveren se papež more udeležiti razoroževalne konference, ne pa kot vladar posvetne moči in zemlje. Ako se udeleži papež kot zastopnik posvetne pa-pežke moči. se Italija konference ne udeleži. Poslanica Loubetova. Razen nacionalističnih listov so sprejeli vsi francoski listi Loubetovo poslanico z veseljem. „Petit République" piše: „Vrl in pogumen mož je govoril, dober Francoz, ki se ne da ostrašiti in ki hodi vztrajno dalje svojo pot". — „Lanterne" piše: „Z volitvijo Loubeta je zadobila republikanska stranka svojo samozavest zopet". Radikalni in BOCijalistiČni listi so takisto povsem zadovoljni s poslanico Loubeta, zlasti ker po-vdarja novi predsednik republikanska načela. Uuesnay de Beaurepaire in Lemaître napadata dalje predsednika. „Libre Parole" in „Gauluisa pišeta, da bo igral Loubet vlogo Ludovika XVI, ker bo trpel za grehe drugih. Klerikalni in antisemitaki listi pišejo zaničljivo o poslanici, katero imenuje puhlo skrpucalo praznoglavega starca. „ Temps" svari Francoze, da so izgubili vsak čut za narodno čast. Tadi v Ameriki se stranke ljuto boré pred volitvijo predsednika ; ko pa je predsednik voljen, skazuje mu vsakdo vso čast V Berolinu je napravila poslanica prav dober vtisk. „Kreuz-zeitung* smatra poslanico za dokaz da se vrnejo za Francijo zdravi časi mirnega raz-vitka. Španija. Senatova seja, v kateri se je sprejela mirovna pogodba /. Z^edtajeniml državami, je bila jako burna. Ministerski predsednik Saga sta je najprej prečital zakonski načrt glede odstopa Filipin. Potem pa je predlagal, naj se izroM načrt komisiji, toda radi ugovora konservativcev je svoj predlog zopet umaknil. Grof Al menas je hotel ponoviti debato proti generalom, proti Primo de Riveri, "WVylerju, Blancu, Cerveri in Linan-.su. Govoriti je hotel zlasti o sramotni kapitulaciji Santiaga na Kubi. Nastal pa je tak nemir v zbornici in na galeriji, da se je seja pretrgala ter so morali odpraviti z galerije veliko število poslušalcev. Sagasta je branil vlado in mirovno komisijo. Očital Ameriki pretiranost v zahtevali ter dejal, da se glede g-.-neralov vrše pre-iskav. Grof Al m -nas je na to obžaloval, da niso še nobenega generala obesili, ter trdil, da je vlada zabranila, da bi se vojna srečnejše nadaljevala. Vojni minister Correa je protestiral, češ, položaj na Kubi je bil nevzdržljiv. Grof Almenas je dejal na to, da so se vojaki na Portoriku sramotno udali. Na očitanje maršala Trino de Rivere, da je Almenas lažni k, je Almenas dejal, da bo svoje očitke dokazal. General Llanco, bivši guverner Kube, je trdil, da so se generali in armada junaško borili ter da prevzema za dogodke na Kubi vso odgovornost na-se. Iz Kitaja in s Filipin. Iz Pekina se poroča, da so se pri Talienwanu zgrabili Rusi in Kitajci. V boju je padlo okoli 100 Kitajcev. Aguinaldo je izdal novo proklaraacijo, s katero dolži Amerikance, da so izdajalsko napadli Fili- pine, bombardirali mirne kraje, vrgli v ječo mnogo marljivih domačinov, katere hočejo Amerikanci na vsak način zatreti. Toda Filipinci se ne udado ter se bodo borili za svobodo svoje domovine do zadnjega. Pritožiti se hočejo tudi pri velevlasth, kar jim pa seveda ne bo dosti pomagalo. — Ge neral Otis začenja z ofenzivo ter je bilo že zopet nekaj manjših spopadov. Dopisi. Iz Celja, 21. februvarja. (Slavnos tni banket povodom odlikovanja gos p. dr. J o s. Serneca.) Dne 2. decembra rai nolega leta smo doživeli štajerski Slovenci in sosebno mi Celjani — lepo zadoščenje. Najvišje odlikovanje je zadelo moža, kateri kakor naš voditelj velja tako na znotraj kakor na zunaj, kakor zastopnik pravične slovenske stvari na Štajerskem. S tem odlikovanjem se je z Najvišjega mesta priznalo, da je stvar, za katero se borimo Štajerski Slovenci, pravična; da je naša zahteva, s katero svojo rodno zemljo terjamo za Slovenca — gospodarja te zemlje, opravičena. Preko glav nam nasprotne birokracije je prišlo odlikovanje — ako pa bo ta birokracija iz te okolnosti izvajala pravi pouk zase, je še vprašanje. Slovenski Štajer je spoznal važnost dogodka. Do 120 odličnih zastopnikov, skoro iz vseh okrajev slovenske Štajerske, se je zbralo v krasni dvorani ^Narodnega doma1* v Celju dne 20. februvarja t 1. na slavnostni banket, kateri je priredila narodna čitalnica v Celju v proslavo odlikovancu. Predsedstvo je prevzel g deželni poslanec, dr. Ivan Dečko kojega prvi govor je veljal cesarju. Za tem nam je dr. Dečko v krepkih potezah narisal delovanje slavljenčevo, odkar je slednji stopil v javnost Dr. Sernec je začel buditi celjske Slovence iz spanja. Ko je bil otvoril odvetniško pisarno v Celju, bila mu je prva ideja, ustanoviti čitalnico Ustanovil jo je, toda borna je bila in štela je jedva toliko členov, kolikor je bilo odbornikov. Lahko bi se dejalo, da je Sernečeva pisarna re-prezentovala čitalnico. Kaj pa je dr. Sernec celjskim Slovencem podaril s tem društvom, kaže se nam danes, ko brojimo v društvu nad 170 členov. — Gospod notar Baš je pripel slavljencu imenom dveh zavodov, katerima je kumoval g. dr. Sernec, in ki sta dandanes vitalnega pomena za slovenstvo na Štajerskem, namreč: imenom posojilnice v C-dju ter južnoštajerske hranilnice Gospod dr. Jos. Vrečko je spregovoril kakor tovariš odvetnik. Podal nam je zanimivo poročilo, da V3i slovenski odvetniki v Celju ter nekateri odvetniki po drugih krajih Sp. Štajerske so izišli iz pisarne dr. Serneca In bila je to izborna šola, kajti priučili so se bili neumorni delavnosti, vztrajnosti in žilavosti. Gospo 1 Juro Hrašovecje nazdravil navzoči rodbini Sernčevi, zlasti gospej soprogi, katera je vredna hči ranjkega vzor-narodnjaka dr. Kočevarja. Gospod dr. Kar-lovšek je kakor zastopnik celjskega ^Sokola" zaklioal krepki „Na zdar" starosti vseh starost, kateri kakor v svojih mladih letih tudi danes nima navade, da bi opustil le jedno določenih telovadnih ur. Gospod dr. Vladimir Ravnihar kakor zastopnik celjskega pevskega društva je nazdravljal to-varišu-pevcu, ki je svoječasno stal na čelu pevskemu zboru kakor pevovodja. In tako je sledil govor govoru, napit-nioa napitnini; vmes pa nas je zabavala pelj -jka narodna go dba. Končno vstane odlikovaneo dr. Sernec sam. Solznimi očmi in ginjenim glasom se zahvaljuje rodoljubom, ki so ga prišli počastit. Vse svoje življenje je žrtvoval delu za mili mu narod slovenski; za to delo ga je odlikoval cesar; danes pa ga odlikuje narod sam. Srce mu narekuje hvalo za ta odlikovanja. Danes se rnu vidi pravi tre-notek, da vsaj nekoliko pokaže svojo hvaležnost, narodu. V to svrho izroči gosp. dr. Deokotu hranilno knjižico glasečo se na znesek po 500 gld.. katera glavnica naj bo temelj dijaškemu domu, ki se ima ustanoviti v Celji. Burni klici priznanja so odmevali po dvorani, in vsakdo je pohitel, da se osebno zahvali darovalcu za velikodušni dar slovenski mladini, ki je take podpore najbolj potrebna. Vznosa in zavesti polni, da smo obhajali pravi narodni praznik, smo se ločili v pozni uri. Za običajni postscriptum naj še storim opombo, da je birokracija jako bagatelizo vala to odlikovanje in s tem se je opravičila našo misel, da se je to odlikovanje z vršilo mimo volje ali celo proti volji birokracije. Znano je, da v našem mestu sta postala poleg dr. Serneca deležna višjega odlikovanja le le dva mola namreč sodni svetnik lličar in — eolski svetnik Konenik. Slednja dva se nista prejela svojih redov Saj ae jima imajo izročiti ob slovesni priliki v navzočnosti profesorskega kolegija in morda tudi vse šolske mladine, oziroma v prisotnosti sodnega gremija. No, za dr. Serneca niso iskali take slovesne prilike. In vender bi jo bili lahko zadeli, postavimo o priliki plenarne seje okrajnega zastopa, kateremu na čelu je dr. Sernec. Pa to bi bilo preveč — časti! Naredili so kar po domače. Neki grofic ali baronic tukaj šnjega okrajnega glavarstva — ne vem natanko katere potence modra kri — se pretaka po njegovih žilah — se obleče v frak, pod pazduho stisne statute reda železne krone in v roki držeč etui z redom tako stopi v pisarno dr. Serneca in hropnečim glasom se hitro znebi svojih stvari. Na mojo vero, slovenski rod iz kmet-ske koče ve* bolje ceniti cesarjevo odlikovanje, kakor c. kr. uradniki iz plemenitih gradov. Z Dunsje, 20. februvarja. Veselje pre-šinja srce rodoljnba, ako se v tujini, daleč od ljube domovine Živeč, snide s svojimi rojaki v tako obilnem številu skup, kakor smo se v nedeljo 5. t. m. v gostilni „Pri velikem Krištofu" v Četrtem okraju. Kako se ti srce dviga od radosti, ko slišiš po dolgem času zopet slovensko petje, govorico, navdušene govore, kako se tukaj rojena mladina stari možje in ženice, kateri so že deset in desetletja tukaj stanujoči, narodno zavedajo in po domače kratkočasijo. Led prebit bil je lansko leto. Na predlog gosp. Slavka Kunca napravil se je začasni odbor, obstoječ iz imenovanega, gg. Frana Šušteršiča in F. Moleta, ter povabil k zabavnemu večeru vse njim znane rojake. Prišlo nas je nekaj črez 70 oseb, iz različnih stanov, največ drž. služabnikov. Nekaj navzočih visokošolcev so z izbornim petjem, posebno g. Makso Pirnat s kratko-časnimi dovtipi družbo zelo zabavali. Vneti govor gdč. Anice Šušteršič doprinesel je družbi sv. Cirila in Metoda dokaj lepi znesek, katerega je odposlal blagovoljno navzoči gosp. Majer na svoje mesto. Na ustanovitev družbe smo že lansko leto mislili, a čutili smo se vender preslabe. Sklenili pa smo črez leto dan zopet jeden zabavni veVr priredili. In sešli smo se. Prišlo je nas lepo število, blizo 200 oseb, ali žalibog bila je soba premajhna, ter jih je moralo mnngo oditi. Govori, katere so imeli: gospoda vi-sokosolca Žirovnik in Novak (predsednik ^Slovenije"), dalje gosp. Popovič v imenu Srbov, Hrvatov, so vsem spgali v srca In vse se je veselilo lepo ubranega petja. Posebno navdušeni govor za družbo sv Cirila ;n Metoda gdč. Anice Šu-teršičeve, žo znane od prejšnjega leta kot goreče pospeševate-Ijice te prekoristne družbe, vzbudil je občno pozornost. Družbi je donesel 28 kron, katero svoto je visokošolec gospod Žirovnik : vzel ter poslal na družbo v Ljubljano. Vsestransko zabava nje trajalo je do ranega jutra., in obudila se je slehernemu želja naj bi se kaj ktnalo združ li okrog narodnega ognjišča „slovenskega bralnega društva", ter da bi so jedenfcrat ali dvakrat mesečno skupno zabavali. Žal, da manjka, moža, kateremu bi možno bilo to misel oživotvoriti. Kajti sedanji začasni odbor obstoji iz ces. kr. drž. služabnikov, in takim so takorekoč roke vezane, posebno kar se tiče slo vans kega društva Sedanje jugoslovansko društvo je mej slovenskim občinstvom skoro neznano, in tudi razmetani ri«ir»ripravno. Rojaki! združimo se in osnujmo slovensko bralno društvo! Naj se tega poprime Sloveneo, kateri je neodvisen. Sedanji odbor je pripravljen ga vsestransko podpirati, ter za pridobitev udov skrbeti. Slovenci! Pokažimo svoji domovini, da smo in bodemo ostali s svojimi, tukaj rojenimi otroci zvesti otroci matere Slovenije! Kdor se za stvar zanima, naj se oglasi v gostilni S. Regoršek, VI. Millergasse 12, „Tabakspfeifea. Dnevne vesti. V Ljubljani, 23. februvarja. — Osebne vesti. Okrajni glavar v Sežani, gosp.dr.Peter Labarnar je dobil dovoljenje, da sme sprejeti podeljeni mu častniški križec romunskega kronskega reda. — Okrajni glavar v Tolminu, g. Friderik grof Marenzi je dobil analov vladnega svetnika. — Vladat koncipist grof V. C h or in sky, sedaj v Logatcu, j« T bo vanje dodeljen trgovinskemu naaisterstvu. — OdHks. Tukajšnji mestni višji dekliški ioll je Njega c. in kr. Apo atolsko Veličanstvo povodom Svojega 50-letnega vladarskega jubileja naj milosti i vej». dovolilo, da ee eme odslej imenovati ,Ce-aarja FrancsJožefal. mestnavišja dekli Ik a iola". Mej mnogimi zavodi te vrste bodisi zasebnimi, bodisi komunalnimi nosi v vaej državi jedino ta naš zavod ime Njegovega Veličanstva, čestitamo takisto Soli in njega trudoljnbivemu vodstvu, kakor tudi mestu ljubljanskemu in njega obč. svetu na tej visoki odliki. Izredno to priznanje pa naj izpodbuja vse odločilne čini-telje na vztrajno nadaljno delovanje in vsestransko izpolnitev tega, za duševni napredek Slovencev prevažnega zavoda 0 tej priliki opozarjamo pa tudi naše premožnejše rodbine zlasti izven Kranjske na to izvrstno oskrbljeno ter pod vestnim vodstvom in nadzorstvom stoječe žensko iz-ob raze val išče. — Oreške zavarovalnica proti požaru. V kratkem bode zavarovancem grafike zavarovalnice voliti za Kranjsko deset pooblaščencev. Pri nas se doslej za to volitev ni nihče brigal, ampak so zavarovanci doslej vselej volili tiste, katere jim je priporočalo zavarovalnično vodstvo. Tudi za letošnje volitve je vodstvo te, sicer jako dobre in kulantne zavarovalnice razposlalo listke s kandidati in ker je vodstvo strogo nemško, priporoča za volitev skoro same Nemce in le nekaj paradnih Slovencev. Naravno je, da Kranjska vsled brezbrižnosti zavarovancev tudi v upravnem svetu ni zastopana, kar nikakor ni v redu. Na Koroškem so sedaj začeli veliko akcijo, da spravijo svojo može na krmilo, može, ki ne bodo slepo orodje vodstva, dočim se na Kranjskem nihče ne gane. Za letos je vsled specijalnih kranjskih razmer pač že prepozno, da bi se moglo kaj storiti, opozarjamo pa zavarovance in tudi druge kroge, naj posvečujejo tej zadevi primemo pozornosti da se pri prihodnji volitvi pravočasno začne primerna akcija. — Politično društvo „Edinost" priredi v nedeljo v Šmarjah pri Kopru shod. na kateri pride tudi nekaj poslancev. — Repertoir slovenskega gledališča. Jutri, v petek pozdravimo na slovenskem odru dobro znanko, veliko umetnico brv-: sko, prvo heroino zagrebškega gledališč;, gospo Marijo marki/.o Strozzi-Ro žička, katera je bila že parkrat naš gos' zadnjikrat pa na provlzoričnem odru v star čitalnici. Velikansko navdušenje, s katerim je sprejelo ljubljansko narodno občinstvo takrat veleodtično umetnico, je gotovo Se vsakomur v spominu. Prav tako odušev-Ijeno BO jO Sprejeli pred lani njeni rojaki Čehi, ko je nastopila nekolikrat zapored na odru praškega divadla ter igrala ,.Marijo Stuarl . „Fedoro" i. dr. Priznano mej najaijajnej&imi vlogami te velike umetnice je naslovna Vloga Sohillerjevo tragedijo „Ma r i j a S t u -art", in prav s to hoče nastopiti po dolgih letih zopet jedenkrat pred brate Slovence, ki ji izvostno pripravijo najlepši spri em — V nedeljo, 20. t. m. pa se bo ponovila komična opera „Fra, Diavolo". — Iz odbora „Sokola" se nam poroča, da se je odbor konstituiral definitivno v svoji zadnji seji ter volil tajnikom br Bol ta v ze rja. Ukrenilo se je VSO potrebno, da se prične zOpet redna telovadba in sicer za člene vsak ponedeljek, sredo in petek zvečer od 8.—10. ure, za učence iz strokovne šole vsako sredo in petek od 7.—8. ure zvečer. Glede telovadbe vrst-' Starejih gospodov, dijakov sploh in drugih vrst se ukrene še kar bodo treba, da bodo društvo vsestranski izpolnjevalo svojo na. logo. Načelnikom je bil imenovan odbornik br. Petrin, njegov namestnik je tajnik br. 1j o 1 ta v z e r, predtelovadca sta zdaj br K. an dare, in Terglov, katerima so utegnejo pridružiti še drugi, ako se pomnoži število telavadeov. Poročilo blagajnika o gmotnem uspehu tako sijajno uspele maskarade se je vzelo na znanje in se je sklonilo izreči pismeno zahvalo vsem, ki so si pridobili zasluge za lep uspeh maskarade, ti so: iz maskaradnega odbora br. Jagodic in. dr. Kafiar; izven odbora g. J. Lozar, gosp. Samec in g- Kenda, gospa dr. Ferjan-čičeva hi g. Uro* Krvnik. Sklenilo ea je nadalje, de ce priredi tekom meseoa marca anteni*** zabavni večer, kateremu aej bi sledili Se dragi, dokler ae ne prične doba izletov. Tadi trobentaški zbor ee bode organiziral na novo, ker se je k glasilo dovolj Členov. — Spomin na »Sokolovo" meeke- rado sta izdelala g. Ivan Kot ar, fotograf in g. Seunik, amater fotograf, in sicer prav lepo uspelo fotografijo glavnega pro •pekta „severnega tečaja', na katerem je videti vso polarno pokrajino z ladijo v desnem in balonom v levem kotu, v sredi pa skupine medvedov, ptic, izletnika na severni tečaj itd. Podoba v velikosti 18x24 centimetrov je prav izborno izvedena in bode gotovo vsakemu udeležniku prijeten spomin na vesele ure, prebite na .severnem tečaju,. Dobiva se pri g. Ivanu Kota r ju, Emonska cesta št. 10 A po 1 gld. komad. — „Olasb. Matios v Novem mestu. V soboto, dne 25. februvarja 1899. v čitalnični dvorani drugi glasbeni večer. Iz posebne prijaznosti sodelujejo: gdč. Milka Dolenčeva (sopran), ter gg.: dr. Pavel Drachs-ler (vijolina), Julij Junek (cello), P. Lozar (vijola), Josip Probazka (klavir), Jos. Vedral (vijolina). — Petje vodi g. koncertni mojster 1. Hladnik. Vspored: 1. P. Sarasate: Fantazija iz opere „Faust", za gosli in klavir. 2. a) Dvofak: Nočni pot iz „Poetickych nalad", b) B. Smetana: Polka, nVdur, op. 7. za klavir. 3. 0. Goltermann : .Najlepša željau, poje gdč. M. Dolenčeva 4. a) W. A. Mozart: Largheto, b) B. Chopin: Poloneza, za cello in klavir. 5. W. A. Mozart: Kvartet za dve gosli, vijolo in cello, št. 21 D dur: I. Allegretto. II. Andante. III. Menuetto. IV. Allegretto. 6. A For3ter: „Kitica", pesen za mešan zbor. Začetek točno ob 8 uri zvečor. — Tretji glasbeni večer bo dne 24 marca 1899. — Proti konsumnim društvom. Trgovci in obrtniki iz ribniške doline in iz sosednih krajev imajo dne 20. februvarja v Ribnici, v hotelu g. Antona. Arkota St. 55 ob pol 4. uri popoldan posvetovanje o organizaciji trgovcev in obrtnikov proti konsumnim društvom. — Izzivanja. Lahi so v izzivanjih jako iznajdljivi. Vsak čas iztaknejo kaj novega, da žalijo ali dražijo Slovence. Posebno v Gorici cveto ta spon. Svoj čas so Trža-čani dosegli s „pesrnijo" „NelIa Patria di Rosetti non si pada oho it.alian" velik uspeli. To pesem, ki je za Slovence jako žaljiva, so dolgo ČHsa prepevali tudi goriški Lahi, seveda s proinombo „nella patria di Favetti" — zdaj pa imajo svojo izvirno pesem „Marauie.o, bruttl bat toni'. Tekst je duševna last. „pesnikau, ki se ne upa. na dan s svojim imenom, vglasbil pa jo je sin odvetnika dr. Vincija, ki preži na slovenske groše kakor lačen volk. Značilno je, da to pesem prepevajo celo goriški domobranci!! — Poulična električna železnica v Ljubljani. Velika firma slemen? A Halake je od kranjske st.avbinske družbe kupila projekt električne ulične železnice v našem mestu, in zdnj se mudi pooblaščeneo rečene firme tu, da se /. me.'!no občino dogovori glede izvršitve tega projekta. Firma želi najprej napraviti železnico od južnega kolodvora če/. Dunajsko cesto, PreS ernove ulice, Mestni in Stari trg do dolenjskega kolodvora, — Občni zbor slovenskega delavskega pevskega društva ,,Slavec" v Ljubljani vršil se je minulo nedeljo po naznanjenem vzporedu. Udeležilo se ga je 43 Členov. Predsednik, g. Dražil je naslikal v nadiiljnem govoru delovanje in napredek društva v pretočenem letu. Posebno radostno omenja izleta v Sisek dne 13, 14. in 15. avgusta m. I. povodom lbletnice obrtnega radničkega društva „Sloge". Udeležilo se ga je 32 členov z zastavo. Takrat dana je bila društvenikom prilika, natančneje so seznaniti « Hrvati, ki so jih povsod navdušeno pozdravljali. Najsrečnejše pa so se Čutili ,,Slavciu, ko so se na povratku iz Siska »nudili v Zagrebu in tam v družbi bratskega pevskega društva „SIobodeu preživeli najlepše trenotke tega izleta. Predsednik je predlagal, da se izreče društvoma „Slogia v Sisku in „SlobodiM v Zagrebu zahvala za presrčen sprejem. (Gromoviti „Živiou-klioi). Nadalje spominjal se je tudi v preteklem lelu umrlih členov in sicer treh rednih in dveh podpornih. Iz tajnikovega poročila posnamemo, da je imelo društvo deset nastopov in dva večja izleta. Poleg že omenjenega izleta v Sisek poletelo je namreč društvo tudi v Šmartno pri Litiji k blago-alovljenjo zastave pevskega in tamboraakega društva »Zvon" dne 8 septembra ml. — Mej letom pelo je društvo tudi več pod-oknic in nagrobnic. — Blagajnik je poročal, da je imelo društvo dohodkov 2858 gld. 76 kr., stroškov pa 2012 gld. 47 kr., torej je prebitka 346 gld. 29 kr. Vrednost inventarja ki se je jako nizko cenil, znaša akupaj 2460 gl. 72 kr. — Členov imelo je društvo 249 podpornih, 20 ustanovnih, 9 častnih in 57 rednih, skupaj 335. — Na predlog revizorjev izrekla se je blagajniku zahvala. Na to je sledila volitev, k oje izid so časniki že objavili. — Izmej raznih predlogov omeniti je onega, naj bi si društvo nabavilo svojo obleko. Po daljši debati, v kojo so posegli Dražil, Oblak, Zirkelbach, Flesch, Malic, Klopčič, Milavc, Jakše, Debevc, Ci-lenšek in Bahovec, sklene se, da se naj obleka napravi, da pa se cela zadeva odstopi odboru v pretresovanje, ki naj pri prihodnjem občnem zboru o tem poroča — Z ozirom na to, da je mej društveniki veliko kolesarjev, in da nameravajo ti ustanoviti samostojen kolesarski klub, se dovoli, da sme ta klub nositi ime .Slavec". Tu-kajšnim časnikom izreče se zahvala za prijazno podpiranje društva. — Z vspodbuje-valnim nagovorom na členepevce, naj se trdno oklenejo društva in delujejo v njega procvit, zaključi predsednik zborovanje. — Defravdsoijs. Iz Pirana se poroča, da je pobegnil blagajnik ondotne mestne zastavljalnice, Fragiacomo. Revizija je dognala, da je poneveril večje svote. — Cigarete, ki eksplodujejo. Po Dubrovniku in Trstu prišel je na vrsto Rovinj. Tudi tam je nekdo pušil drama-cigareto, ki mu je pod nosom eksplodirala Kadilec se je tako ustrašil, da se ni mogel ganiti, drugi v dotičnem lokalu navzočni ljudje pa so strahoma bežali na cesto. Dognalo se je, da je bila dotična drama-cigareta izdelana v rovinjski tobačni tovarni. — C. kr. kemijsko poskušališče v Gorici ostaje še vedno na stališču, kakor da je doli v Kalabriji in ne v Gorici. „S.U piše: Na mesto zaslužnega Friihaufa je bil namreč imenovan zopet mož, neki de Varda, ki ne razume prav nič slo* venskega jezika Pravijo, da se je zanj potegoval ravnatelj g Bol le, ki je na Dunaju zagotavljal, da Varda razume slovenski. Ako je to resnično, je gosp. Bolle ministerstvo prav pošteno naplahtal. — Mi pa rečemo, da j/o.-p d' Varda ne spada v Gorico, ker ne razume jezika deželne veČine, zategadelj protestujemo proti temu imenovanju! — Nesreči. 12. t. in. popnludne ob 2. je peljal hlapec g Vidmarja, lokavskega župana, iz Gorice blago na štiriuprežnem vozu; blaga je bilo 44 kvintalov. Ko je piišel pred žensko bolnišnico, je padel z voza ter prišel pod kolesa, katera so ga strla, da je bil takoj mrtev. Prenesli so ga na to v mrtvašnico. — V Tolminu so imeli nesrečen pustni torek. Na lepo okrašenem vozu so je vozila popoludue večja družba, kar so se splašili konji, in voz je zadel ob neki hišni vogel ter se prevrnil. Več jih je pobitih, gdčna. Juh Gabrščekova pa trpi smrtnonevarno v.sled pretrosenja možgan, — Novo gasilno društvo snujejo v Semiču v Beli krajini. — Najdena mrtveca. V Selu pri Lu-kovici so našli nekega starega prosjaka. čigar ideni teta še ni dognana kraj potoka ob cesti, kjer je pil, mrtvega. V Podblioi pri Selcah 80 našli Toletnega kotarja Primoža Lotriča mrtvega v snegu. Bržčas je v pijanosti padel v sneg in se v njem zadušil. — Požar. V Starem borštu pri Moravčah je zgorel kozolec posestnika Mih. Duše. Škode je 200 gld. Sodi se, da je ogenj zanetila zlobna roka. — Jajce v jajci. Iz Lipice nam poročajo, da je tam te dni znesla neka kokoš nenavadno veliko jajce To jajce je imelo beljak kakor navadno, a mesto rumenjaka je bilo na sredi drugo jajce v naravni velikosti, z beljakom in rumenjakom. LipiŠki živinozdravnik je poslal lupini obeh jajc v preiskavo na Dunaj. — Z Reke se poroča, da je policija ujela neosga Bonfiglia Giovagnolija iz Ma-oerate, ki je storil neko goljufijo, in o ka- terem poroča njegova domovinska občina daje nevaren, že večkrat kaznovan anarhist. — Zdravstveno stenje v Ljubljeni. Tedenski izkaz o zdravstvenem stanju mestne občine ljubljanske od 12. do 18. februvarja kaže, da je bilo novorojencev 16 (sa 23 76 %o). mrtvorojenec 1, umrlih 19 (=28 210/0o). ""j njimi je umrl: za vratico 1, za jetiko 4, za različnimi boleznimi 14. Mej njimi je bilo tnjcev 7 (=36 8%). iz zavodov 8 (=4218/0). Za infekcijoznimi boleznimi so oboleli, in sicer za vratico 1, za noricami 2, za ušenom 1 oseba * Urednik lista „Zukunft" zaprt. Maksimilijan Harden, znani berolinski pisatelj in žurnalist, je bil radi odprtega pisma na cesarja Viljema obsojen všestmesečno ječo na trdnjavi. Rekurz njegov je bil odbit. Harden bo torej moral sedeti Vsebino tistega pisma je prinesel svoj čas tudi naš list. * Loubetova sinovs. Loubet ima razen omožene hčere tudi dva sina. Starejši je napravil lani juridični doktorat ter bo sedaj očetov privatni tajnik. Mlajši pa se uči šele abc, star je namreč šest let. Tovariši mu prigovarjajo, naj sprosi pri očetu jeden dan počitnic. Tudi sinček Kazimir-Perierja je sprosil tak svoboden dan. * Prorokinja. Spočetkom tekočega leta je urednik .Gauloisa" obiskal okulti-stinjo de Thebes ter jo vprašal kaj se bo v letu 1899. posebnega zgodilo. Prorokinja, ki čita — kakor sama trdi — bodočnost iz zvezd, je odgovorila, da bo že v prvih mesecih umrl jako ugleden mož Francije. In res, Faure je umrl. Omenjeni urednik je šel na to zopet k okultistinji, ki mu je rekla, da bo imela Faurova smrt velike posledice, da se dogode tragični prizori, ki pa Franciji ne prineso velike škode. Tudi Faurov naslednik bo nagloma umrl. V letu 1899. se bo pripetilo več umorov znamenitih oseb, nekdo izmej kro-nancev pa bo umrl. Leta 1899. bo sploh viharno leto, polno žalostnih dogodkov. * Otroška igrišča na strehah. V Ne\v Yorku so začeli napravljati igrišča in telovadnice za šolarje na strehah učilnic. Na ta način se prihrani v pritličji prostor v druge namene. Amerikanci so torej *e najpraktičnejši ljudje na svetu. * Angleška kraljica. Te dni je govorila kraljica Viktorija v fonograf, namenjen Meneliku v dar, prijateljske besede; potem ga je poslala kralju Meniliku Me-nelik je bil za ta dar baje zelo hvaležen. Sprejeraši dar, je odredil, da so 17krat počili topovi na čast angleški kraljici. Me-nelik vedno rad posluša ta fonograf, ko se konča govor kraljice, začne ga znova poslušati. Namenil se je, da pošlje tudi on kraljici fonograf, v katerem se bo izrazil o prijateljstvu napram nji in seji bo zahvalil za fonograf. Telefonična in brzojavna poročila. Vstop tirolskih Italijanov v deželni zbor. Dunaj 88. februvarja. Načelnik nem« Ške katoliške ljudske stranke, dr. Kathrein se mudi že nekaj dnij v Tridentu, kjer se pogaja z italijanskimi poslanci radi njih vstopa v tirolski deželni zbor. Ni dvoma, da je Kathrein začel to akcijo dogovorno z vlado, na kar kaže tudi to, da je bil sedaj tirolski namestnik, grof Merveldt. poklican na Dunaj Razveljavljen sklep. Praga 23. februvarja. Občina Češka Lipa je sklenila, da no sprejme in ne reši nobenega češkega dopisa. S pošto došli Češki dopisi so vrnejo nerešeni dopošilja-teljem. Okrajno glavarstvo je ta sklep razveljavilo. Ogerska kriza. Budimpešta 23. februvarja. Pogajanja mej Szellem in opozicijskimi strankami so imela popoln uspeh. Doseglo se je porazumljenje tako glede kurijalne sodbe v volilnih zadevah kakor glede revizije državnozborskega opra-vilnika. Opozicija je glede opravilnika toliko odnehala, da je odslej tehnična ob-strukcija v poslanski zbornici nemogoča. Danes je bil podpisan mirovni protokol. Budimpešta 23. februvarja. Szell odpotuje še danes na Dunaj, da predloži cesarju listo novega ministerstva. Za sedaj opravljal bode Szell sam ministerstvo notranjih del. Ako se Apponvijeva stranka združi z liberalno stranko, namerava Szell njej prepustiti ta portfelj. Budimpešta 23. februvarja. Imenovanje novega ministerstva se razglasi uradoma v nedeljo zjutraj. Banffy je prišel danes v parlament in je odnesel vse svoje privatne spise, kar jih je tam imel. Budimpešta 23. februvarja. Po mirovnem protokolu je določeno, da v prihodnje ne izgubi volilne pravice, kdor ni pravočasno plačal davkov. Pogreb presidents Fsuree. Pariz 23. februvarja. Vlada je odredila najobsežnejše priprave, da pri današnjem pogrebu prezidenta Faurea uduši vsako demonstracijo. Pariz 23. februvarja. Pogreb se je izvršil v najlepšem redu. Sprevod je prišel ob 11. uri 5 min. pred cerkev. Ljudstva je zbranega na stotisoče. Rusije in Frsncijs. Hamburg 23. februvarja. Hamburgi-scher Correspondent- trdi v dopisu iz Pe-trograda, da se je razmerje mej Rusijo in Francijo precej ohladilo. Dokaz tega je, da car ni sam kondoliral povodom Faurove smrti, kar so storili vsi drugi vladarji, ampak je to v njegovem imenu storil minister Muravev, in drugi dokaz, da je ruskim listom baje prepovedano omeniti, da je bil na vencu, ki je bil položen na Faureovo krsto napis „A notre ami et allie", ker baje car ni vedel ničesar o tem napisu in ga ne baje odobrava. Orleanisti in Bonpartisti. Pariz 23. februvarja. „Matin1* javlja, da je vojvoda d' Orleans nepretrgano pod dvojnim policijskim nadzorstvom. Nadzorujejo ga francoski detektivi in nadzorujejo ga detektivi princa Viktorja Bonaparta. Nemški državni zbor. Bero lin 23 februvarja. Pri drugem branju vojaške predloge namerava svobodomiselna stranka predlagati, naj se zakonskim potom in definitivno zagotovi dveletno službovanje. Afera Delbrlick. Bero lin 23. februvarja. 0 disciplinarni zadevi prof. Delbriicka, ki je obsodil brutalna iztiravanje tujih državljanv iz Nemčije, se izreče jutri razsodba. Predlagano je premeščenje prof. Delbriicka v drugo jednako službo kazenskim potom in na lastne troške. Omadeževan. (Povest i« Nizozemske.) (Dalje.) Oče ni bil več samo v svojo obravnavo zamišljen. Gotovo mu je bilo že vse jasno. A vendar se je, ko je S < I mija nehala igrati, obrnil do Koze ter rekel: „Pre-misli, v oni tožbi, o kateri sem Ti prej govoril, igral bo Tvoj mož važno ulogo4. Dosti ni manjkalo, in Koza bi se uila zgrudila na tla. A oče je nadaljeval: „Povabljen je za pričo — in sicer od strani državnega p r a v d n iš t v a. Bilo ji je še vedno temno pred očmi. „Za pričo", ponovila je. Zaman] Napolnila jo je neka skrivna slutnja, neki grozni strah — ne da bi vedela povedati, česa se tako boji. A svoje misli in skrbi radi Henrika je vendar le očetu zamolčala. Ko je od nemira guana prišla domu, bil je Henrik že doma ; njej na ljubo se posebno požuril. Ostro njegovo oko zapazilo je brž nje razjarjenost. „Kaj se Ti je primerilo, dušic.-., saj si vsa iz sebe ? " Tresla se je še vedno. Kakor da bi ji kdo grlo stiskal, izustila je komaj be-- I : „Ti — Ti boš k sodniji poklican". Piebledel je in zadobil svojo mirnost šele, ko je nadaljevala: „Za pričo, — oče mi je povedal. „ Se veda ne hodim rad okolo .sodišč", odgovoril je, „a pravica po tem ne mote vpraševati. Zakaj se gre prav za prav?" „Za neko tožbo radi goljutije. i »če je imel akte doma", Henrik je videl, kako je trpela njegova žena To mu je dalo moč in mir. „0", dejal je, „na tem ni nič. Samo nekaj časa izgubim, to je nerodno. A Ti — kako si se mogla, ubogi otrok, zaradi tega tako razburiti?" Pritisnil jo je k sebi in jo pogledal s čistim dobrotnim, ves strah odganjajočim pogledom. „0, kak otrok sem Še! Ne vem, kako je to prišlo, Henrik. A saj zdaj jo tudi vse zopet dobro.* (Dalje prih.) Bratje Sokoli! Naznanjujoč Vam, da se je včeraj zopet pričela redna telovadba in da se bode nadaljevala za Člene vsak ponedeljek, sredo in petek zvečer od 8.—10. ure. Vas vabi odbor, da se je prav mnogoštevilno in marljivo udeležujete. Telovadci naj se zgla&ajo omenjene večere v telovadnici pri načelniku br. Petrinu. Z bratskim: Ns zdar! V Ljubljani, 23. februvarja 1899. _ODBOR. Dež. gledališče v Ljubljani. ftttr. 63. _Dr. pr. 92.rv V petek, dne 24. februvarja 1899. Gostovanj« heroin« zagrebškega gledališča, gosp« Manj« markize Strozzi-Ružička. Marija S tu a rt. Žalotpra v 5 dejanjih. Spisal Friderik pl. Schiller. Poslovenil Fran Cegnar. Režiser g. K. Inemann. BUirijmti H odpr« ub ',. uri. — z««l»k ob 1 tS. ari. — ImM p« uri. Pri predstavi sodeluje orkester si. c. in kr. pen. polka Leopold 11. št. Z7. V nedeljo, dne 26. februvarja: „Fra Diavolo". Zahvala. Za mnogobrojen poaet vnanjih in domaČih gostov, kakor za velikodušna pretlačila in darila, katera so pripomogla, da se je društvena veselica dne 8. t. m. v vsakem oziru tako sijajno obnesla, izreka podpisano prostovoljno gasilno društvo vsern p. n. obiskovalcem najiskrenejšo zahvalo. Društvo priporoča se i za bodočnost blagohotni podpori. Na pomoč! Prostovoljno gasilno društvo v Železnikih dno 2u. svečana 1899. Luka Košmelj Fran Košmelj tajnik. načelnik. Meteorologično poročilo. Viiina n »ti morjem Hiiti-'J m. Hreiln- »račnl tl»k 73H0 mm. at Stanje ¿ ^5 S Čas opa- baro- Vetrovi jb zoviiEja metra g * e£ i v mm. ji s Nebo f 3 22. 9. zvečer 7376 1u sr. sever jasno S 23. 7. zjutraj 73T7 —34 brezvetr. \ jasno , I 2. popol- 736 8 7*2 ar. vzhod jasno Srednja včerajšnja temperatura 16", normale : O' 5 ' "bo: dne 23. februvarja 1800. Skupni driavni dol« ▼ notah. . 101 gld. 40 kr. Skupni državni dolg v »rebru . 101 . 10 „ Avstrijska »lata rento .... 190 , 1B . Avstrijska kronska rento 4*/. . 101 . 66 . Ogeraka zlata rento 4*/#. ... 119 , 95 . Ogeraka kronska rento 4* , 97 . 86 , Avstro-ogerake bančne delnice . 918 . , Kreditne delnice....... 369 , 25 , London visto........ 130 . 37' , . Nemški drž. bankovci za 100 mark 68 . 96 „ 20 mark.......... 11 » 78 „ 20 frankov......... 9 „ »V, „ Italijanski bankovci..... 44 „ 30 . C. kr. cekini ........ B „ 67 m PUT Vs« vrednostna papirj« preskrbuj« BANKA MAKS VERŠEC, LJubljana, S«l«nburgov« ulic« 3. Srečke na mssečn« obrok« po 3 In S gld. Mladega in delavnega trgovskega pomočnika veščega slovenščine in nemščine, sprejme špecerijska tvrdka (360-1) J. Škerlec v Gornji Radgoni. Vpis firme. En*11,32 V tuBodni trgovski register za posamne tlrme se je vpisala firma: „Janez Vanič, usnjarski mojster v KrSkem". Imetelj je Janez Vanič in bode podpisaval: „Janes Wanič». (364) C. kr. o&rožno sodišče v Rudolfovem oddelek III., dne 14. februvarja 1899. Pozor ob postu! V gostilni „Miramar*' Stari trg itev. 19 (v Miličevi hiši) se dobe vsak petek različne sveže morske rite. Tam se toči dobro znano črno Istrljansko vino, kakor tudi pristni dolenjski cvič«k in druga domača vina. občeznano Steinfoldsko pivo brstov Reininghaus. Izborna gorka jedila so čast. gostom vedno na razpolago. Za točno in ceno postrežbo jamči in se priporoča Ivan Toeti (312—2) gostilničar. |odrocl aa peresih (Feder-m atr at z en), ki Jih izdeluje tapetnlk Obres» t ljubljeni, so najboljši in najcenejši. oooooooooo Pyte od dobrega le najboljše to je originalno plzensko pivo iz zadružne pivovarne. Glavno zastopništvo: Ivan Gorup Šelenburgove ulice št. 1. oooooooooo Reform sifoni. (D (f H B m* » h* i Zskonito atavarovsn. Dr.Wagner4.Comp. združene tovarne tot tomanAitna tlrnžba. Dunaj XVIII., Schoppenhauerstrasse št. 45. Večkrat odlikovana in največja špecijalna tovarna na kontinentu izdeluje kot ffSBT špecijaliteto: "3£Q avtomatično delujoče stroj« za sodovo vodo, ki izdelujejo vsako uro 50 do 1200 sifonov s tekočo oglikovo kislino. Zavod za popolno upravo in oskrbovanje tovarn za sodovko in minoralne vod« najnovejšega in najboljšega sistema. Z našimi patentovanimi stroji za sodovko stane 6 aifovov IfcST jeden novcič. Izvaža sc v ogromnih množinah v vse deželo sveta. Aparati za mineralno vode od 50 gld. av. v. naprej. Izdelovanj« pivnih prltiskalnih aparatov s tekočo oglikovo kislino. Novi in proti zlorabi savarujool bo naši Reform sifoni, zakonito zavarovani v vseh kulturnih državah. Cenike in prevdarke stroškov pošilja na zahtevanje gratis in frsnko naša pisarna: Dunaj XVIII., Schopenhauerstrasse 45. Telefon* št, 12375. Interurbanni promet. (289 —6) Izvod iz voznega redi Je*, kst. Trati. Ob IS. ari S sv p« soil «asese rasa « Trait, Beljak, Cassées, Fi«■■■■»*»*i, Ljubšo ; ees Sehtael Ansae, Belaegrad; éas KMa-a*ifliag « Steyr, v Lia». m Dsnaj via Asjatart—. — Ok 7. mri S a. smtraj oaobai risk ▼ Trbii. Pontabel, Beljak, Caloras. Pras-aenefeate, Ljnbno, Dsnaj; ê>» Sehrts«! v Boleogred; «as Ametetten a* Duaaj. — Ob 11. nri 50 as. " oaobni rlsk « Trbii, Pontabel. Beljak, Celovec, Ljabeo, Selzthal, Dunaj. — Ob 4. ari g si. popoladee essksi vlak ? Trbii, Beljak, Celovec. Ljubno; eas Bektsal e Bolnograd, Lead-Q«eUia, Zali ob jesera, Iaomoat, Bregenc, Cnrib, Oenevo, Pariš, eas Kloin - ReiHing v 8teyr, Lise, Bndejeviee, Pisanj. Marijio« vare, Itak, Francore vara, Karlove vare, Prago, Lipako, Dunaj via Amatetteo. — Proga T SSOAt* tal V K«i«»J«. Melani vlaki: Ob S ari 15 m. zjutraj, ob M. ari trt m. popoladne, ob H ari 30 si ivecer. — Prime« e Ljubljeno j. k. Prosjs Is Trktta. Ob 6. uri 46. m. ajntraj oaobni vlak ■ Dunaja via An-»tet t en. is Lipakega, Pra^e, Francot ih varov, Karlovib varov, Heb», Marijinih varov, PUnja, Bud« levic, Solno-grada, Linca, Stevra, Anaeeea, Ljubna, Celovca, Beljaka, Fransenafeete. — Ob 11. nri 17. m. dopoladne oaobni vlak s Dunaja via Amatatten, Karlovih varov. Heba, Marijinib varov, Plinja, Budajavic, Solnograda. Linca, »tejrra, Parisa, Oeneve, Cariha, BraRanca, Ino-ntoata, Zella ob jezeru, Lend • Oaataina, Ljubna, Celovca, Linca, Poniabla. — Ob 4. nri f>7 an. popolodne oaobni vlak s Dunaja, Ljubna, Salzthala, Beljaka, Celovca, Franaensfeate. Pontabla. — Ob 9. nri 6 m. »ve-e»r oaobni vlak a Dunaja, Ljubna, Beljaka, Celovca, Pontabla. — Proga Is H«v«ga asasta In Ko-Sevja. Mešani vlaki: Ob H. ari lir ui. tjatraj, ob 2. nri o? m. popoladne in ob 8. ari 35 m. sveder. — Odhod ta ZJabUam« d. k ▼ Kasaslh, Ob 7. uri 23 n. sjatraj, ob I. nri 5 m. popoladne, ob S. nri 50 m. — Prihod e LJubljano d. k. le nTas««lka Ob e. nri 56 m. sjntraj, ob U. 8 m. dopoladne, ob 6. ari lu m. (1) Deteljno seme predenice prosto, izskuSena travina semena ter najboljša dunajska in erfurtska vrtna semena prodajata (21—44) S«vv-6i6 Se Xaille>s pri «9SBIsktoretaTwua Spretnega« solidnega potovalnega agenta aa vse zavarovalne stroke iiee pod ugodnimi pogoji tukajšnji glavni sestop na Kranjskem Ze dobro vpeljane zavarovalnice. Lastnoročno pisane ponudbe naj se Sciljajo pod ,(Akvi*iter" upravniitvu nSlov. STOda*._(344-2) Spreteaa. In Tre>&%£ pomočnik norimberSko stroke, tudi za potovanje sposoben, dobi stslno službo od 1. mejnika nsprej. — Ponudbe s sliko in z zahtevo na: P. Kostič-s v Celje. (883— Kavarniška oprava. Dva dobro ohranjena biljarda, kredenca, igralne mize, stoli itd. se prav po ceni takoj prodajo. Več pove gospa Rosa TIH v Ljubljeni, Zvezds it. 13. <;vi i - Le malo dnij! Radi odpotovanja proda se takoj 70 hektolitrov belega in črnega dalmatinskega vina v Slftlkl nt, tft09 kamor naj se kupci obrnejo. Filip Ivaniževic. (346-3) V frasadnl drevesnici v dredlečii pri sLJtiblJiisil se bode oddalo letošnjo pomlad več sto tisoč sadik dveletne*** črnega bora po 1 glel« AO kr., trlleAnearn latreliljc-negra črnega bare po 1 gld. SO Ikr.a dvelctneg;« belega bara) po 9 gld. »O kr., triletne asnreke po t gld. OO kr. in dveletni presajeni ntaeeenl po S gld« A>0 kr. za vsakih tisoč drevesec, pri čemur so všteti že t roški za izkopavanje in zavijanje drevesec v mah in slamo, eventuvalno tudi v zaboje in za prevažanje drevesec do kolodvorov, oziroma do poštnega urada v Ljubljani. Zglasila sprejema, dokler bode zaloga sadik, c. kr. deželno gozdno nadzorstvo v Ljubljani. Z glasilom je priložiti istočasno dotični novčni znesek. Manj premožnim in za povzdigo gozdnega napredka vnetim gozdnim posestnikom, katerih prošnje za podelitev sadik so od c. kr. okrajnih glavarstev potrjene, bode c. kr, deželna vlada oddajala naprosene gozdne sadike, dokler jih bo kaj, tudi brezplačno in samo proti povrnitvi troškov za izkopavanje in zavijanje istih v znesku petdesetih (50) krajcarjev za vsacih tisoč drevesec. C. kr. deželno gozdno nadzorništvo v Ljubljani dnó 22. sveCana 1899. (352-11 Zahvale.-)* NpoStovanl goapod ! aah valjuj* m V mm, da» as« ■asi p>oalall tako lavrala« avelMSvIlo proei kaftljsi la praoboljo. Petra bi I a« na J«>* S»a atet caleo trs>e>t«rvtga Boka, pa sta asi kašelj la praoaol akara pr««lala. Po-eijls« aal šakal Se S stekle-al«e Vaaega iavrata«a;a Ir-p«te«v«sa aeka la a aavuja Čaja prati kaalja. a vcl«spoituvaajem V Dlvael, 19. oktobra 1897. Val aakvMlnl Jakob Nnppai. Trpotcev as»k (8pitz-vegerich-Saft), ki tako izvrstno deluje proti kalija, preoboli, hri-pavosti, telkema dibanjn in proti starim boleznim, dobiva ae vedno svež v lekarni k Zrinjakemn, H. Brodjovin, Zagreb, Zrinjaki trg 20 Naj vsakdo pasi na zaSftitni znak, ker samo oni trpotAev sok je iz moje lekarne, ki ima na steklenici aliko Nikole Šubiča Zrinjakaga, bana brvatakega Cena steklenici trpotcevega soka s točnim navodilom 75 nov?,. 8 trpotoevim sokom je dobro rabiti tudi gorski caj proti kaslja. Cena 1 zavoja gorskega Čaja proti kalija s točnim navodilom 85 nove. Jedno in drago poftilja ae vaaki dan po poltnem povzetju. Kdor denar naprej polije, naj za volni bat in kiltico prlraeani 20 nove. Lekarna k Zriniskemu H. BRODJOVIN Segret, arlajskt trg M. tO. Ceajeat kom pori lekaralëar! Pred kratkim Saaaas ma* reel I sess pri Vaa Jedno ate» klrmlno krepllalh Švedskih kapljici Iste ao aaesil la aaajlaa saaaeeas take dobro d-lovole, da mm moram Vam a tema dobrem adravlla ajeopleje aokvalltl. lile ml am smeje aaanee Še tri ateklealee pa ae nov*. p«iSalam povaeSjem po-alaSl. MoelrnS, 26. maja 1898. H apeStovaaJem Vid amalé. 1 Zahvale. Prave ivedako k**«-plln«9 l