nitiam.n ■>■>■»» aumiiit ; Posamezne Storilke t lfa» 5 I Tadne Din —'50, ob ne« ; 5 d el j ah Din !•—• ! > • ■ „TAB0K* ithaja ▼aa* dan, mven £ * nedelj© in praznikov, ob 13. uii t •» * da.umom naslednjega dne ter etane « „ mesečno no poSti D 10*—, za ino- ■ a semstvo D 18—, doRUrljen na dom ” a D 11* —, na Izkaznice D 10*—-* ■ “ Inserati py dogOTorn, ; ^aroča ,n upreT1 TAliOBA*, • a MAIOBOU, Jurčičeva ulica štor, 4. S * Z a o o O a O POŠTNINA PAVSA.LIEANA rw^ ;5w^'w mABOR 'ti * rtftt * v«.vv«nin* »YV*«f niti j^g S Pos.mezne gteTllhe: Nn- l I rudne Din -*50, ob ne« f \ deljnli Din 1*—J I I DBZIjNISt, o »c u*^, , ji»rl- J J boru, Jurčičeva ni. it. 4, 1. nad- S ■ SJ®PJa* Teleiori intororb. it. 270. 5' ■ . *® uahiija t Jurčičevi * a ulici St. 4, pritličje, desno. Tele« 2. m ion st, a.4. SHS poitnočokomi ra- ■ j čna Č'ev. 11.787. J ■ Na naroči'a brez denarja se ne ■ » Jtira. — Bokopiit se u« vračajo. J| Uto: IS!. ^r' Vekoslav Kukovec, nar. posl.: V borbi zoper biodnje našega Javnega mnenja. V težkih borbah smo slovenski de« obrati v Beogradu skusili Češite izvo-jovati zmago svojim načrtom. Če smo "teli, kakor se je nam zdelo, lope u-\nismo si mogli misliti, da se bo-,°naša slovenska javnost tako malo rigala ^za naše delo. Ko fmo videli, da množico ploskale onim, ki so nas hirali, omahovali smo čosto v svoji _1 riala za naše dolo. Ko smo videli, da ■h zaslombe, drveli so volilei za ko-klerikalci, ^oeijalnirni demo- ■ j'3'!1* Uvideli smo v takih trenutkih,! 30 delo posameznega politika izgub-(d0T1 v^riId» te jo politična orijentncija 7'"rešenn. To mojo spoznanje tudi meno nagnalo mod množico v 03 volilni okraj. In z zadoščenjem °rarn reči, da sem zadovoljen s svetal? Fos^lTSO'm- Že dolga lota ni bilo 1 v0 resnega zbora, kakor je bil v demokratrkih zaupnikov 9. apr. : ,V arteorn. Sklepi, ki so se tafn spro-\ rn dobra volja iti v borbo za zdra-, .demokratsko politike, -obetajo raz-o-V. Preobrat v slovenski poliriki. Št smo I® dni v brošuri dr. Šu-> ■orsiča naravnost strahovito prizna-*^a P sl°včnsl\i politik, ki si je M pridobiti večino volilstva, skozi 'OSstlotja vso storil, kar je mogel, da oškodoval, kakor pravi, liberalce, *ora.vno danos priznava, da jo njih /J1 >tjka edina prava. Bane« ravno -ta družba proti,.da bodo pripravila vence ob vse sadove dela, demokra- ; ,.v- Položaj je toliko resnejši, kor vi-j«1010, da se tudi v naprednih krogih ? 0l'ula ruši, in da ni duha borbenosti 'a dobro stvar. Naša javnost jo vale d aPačnih informacij in pod vtisom ®akcdnevnegn zastrupljevanja na-j Protniškega tiska danes tako zbega-j 3>’ odličen srbski poslanec pred j '-atkini vzkliknil v narodni skupščini, j a «o vsi Slovenci socijalisti. Če pomi-1 Več ’ da *a beseda pomeni v Beogradu jjv ^ego pri nas in da je lam socijalist g..0!® *-to kar pri nas anarhist, pri-' boste, da smo na svojem ugledu “^o zgubili. Ce mo torej vprašate o namenu e>cHr'• s^°^ovr zadnjih mesecev, rečem krito, da hočem iz rojevati borbo zo-jer Nevzdržno javno mnenje Sloveni-^ Meni nikakor -ne zadostuje, da sem ^Wo in da izvojnjem svoj lastni hio?1 ^ 110 ^il° zna-tno več, mi «3«. moška čast no dopušča biti vna-ijv®3. sploh aktimi slovenski politik, v. le meni mnogo premalo. Zakaj sta - a odlična demokrata dr. Triller in Maribor, sreda 19. aprila 1922. Pred novo krizo v vladi ? ZM Beograd, 18. aprila. Iz Sara- dila veliko vznemirjenje, ker se ne da jeva došla vest o zmsgi Spahove sku- prikrivati, da lahko postane izhodišče pine v muslimanski organizeciji je vzbu- za novo krizo. ZanefEa in jugosiov.-itaEijanska pdgajasija. 1 ZM Beograd, 18. aprila. Predsednik riške države je poslal ministru za zunanje zadeve dr. Ninčiču in ital. min. predsedniku Facti v Genovi sledečo de-! pešo: Smatram za svojo dolžnost obvestiti Vašo c-kcelenco, da zakonita kon-stituanta in zakonita vlada Reke ni nikogar pooblastila, se pogajali v imenu in na račun Reke, Se manj pa sklepati pogodbe, ki se nanašajo na pristanišča, železnice itd. na reškem ozemlju. Zato Reka ne bo mogla takih pogodb v ni-kakoržni. obliki pripoznati in jih ne more brez zakonitega sodelovanja priznavati za Reko za obvezne. Zanella. Konferenca v Genovi. Lloyd Georgecva grožnja ruskim delegatom. — Razburjenj® v ravssnh-kih krogih radi nemSko-ruske po odfoe. — L!oyd George jo imenuje j ilojalno. ' I>KU Pariz, 17. aprila. Agense vozniških krogih veliko rnzbuirjcnjo in Havas poroča iz Genove: Lloyd Geor- presenečenje. Zaveaniški državniki so ge je izjavil v^ petek delegatom sovjet- takoj sklicali posvetovanje, na k ate- j ske vlade^da, če ne bodo Rusi popusti- rem so razpravljali o stališču, ki naj li, se konferenca ne bo mogla pečati z ga zavzamejo proti tej pogodbi. Šesta-drugimi vprašanji kakor z ruskimi, vil se je poseben komite, ki ima nalog, Nikdo nc dvomi,^da bi bila konferenca proučiti, v koliko nasprotuje nemško? brezpredmetna, če bi se to vprašanje ruska pogodba- versaillski pogodbi. ____ ne rešilo po željah zaveznikov. Debata Barthou je predlagal, naj se temu poje nedvomno velike važnosti in bodo svetovanju pritegne tudi mala antan-zavezniki storili vse, kar se da združiti ta. Teinu predlogu se je pridružil tudi z njihovimi pravicami in željami. -Ni- Lloyd George, ki je imenoval pogodbo so pa stavili Rusiji ultimata, marveč ilojalno. V francoskih krogih vlada .11 lo ponudili, naj se povpraša pri iz- mnenje, da bo povzročila pogodba vj veciencili. Včeraj so bili obveščeni, da Evropi novo grupacijo in razkol so njihove zahteve nevsprejemljive in DKU Genova, 18. april«. Rahow- vnovtč n nZJRT,Vl1 naroda, dosegli smo, ker smo tu Rivali v jugoslovanskem sve- Svoj: kot korektni narodnjaki in s bu Uf ^Mmim marljivim delom, ne -■v, opore v volilstvu. Nodavno je J. J-Ahortiocijalui. i>3*!1pa»- Pelitlčen umor v Berlinu. DKU Berlin, 38. apnla. V minuli noči sta dva mlada moža streljala na dva tujca ter' enega ubila, enega pa težko ranila, nato pa brez sledu zbežala. Sumi se, da je umorjeni brat na slični nnčin svoj čas v Berlina umorjenega Talsat-paše in d« se gre najbrž za političen umor. Protlfrancoske demonstracije v Kairu. DKU London, 17. aprile. Poročevalec »Morningpost" poroča iz Keirs, da so se tam vršile velike protifranccske demonstracije. Protifrancosko gibanje se razširja tudi proti Beyrutu. Francozi so z uporniki v Damasku jsko strogo postopali. Več oseb je bilo baje ubitih in ranjenih. Mesto je zasedlo 1200 francoskih vojakov ter je proglašeno vojno stanje. Kratke vesti. Dl pa so vsi zgrešili cilj. V Dublinu vir.d radi tega velika razburjenost. Danes vsi na koncert Smetane” pri Gotzu. Številka: 89. Ivan _Dcržič svojo interpelacijo o p«y motnih nerodnostih, ki jo je res temeljito podprl, a na njegovo veliko nc voljo so je preko njo prešlo na dnevni red, ker nima zaslombo v kakem resnem klubu in eo mu dopada igrati v teh resnih časih divjaka. Tudi gosp. Puclju se bolj dopada imeti lasten klub četudi lo z 8 člani, nego združiti so a vsemi narodnimi poslanci iz Slovenija v velikem vplivnem klubu. Tudi gospodu Pašiču se zelo dopadejo kmečka strančice, ki so z malim zadovoljne, ljut protivnik jo pa tvorbi kmečkih strančic v Srbiji, kjer je merodajna njegova radikalna stranka, ker ve, da pomenijo tako frakcije neodpustljivo trošenje narodne eneržije. Ker mi je na tem, da pridemo čirn-prej do potrebnega raz čiščenj a pojmov v naši politični javnosti, reči moram nekaj kritičnih besed o slabih straneh stanovskega kulta v Sloveniji. Mi imamo strogo ločene delavske, obrtniške, ^ trgovske, uradniške, zlasti pa kmečke strokovne organizacije in malo manjka do toga, da bi imeli tudi po dvoje strank za vsako izmed naštetih skupin. Iz dobre stvari postaja ironija in skoro bi rekol nesreča za ves narod. Vsalia izmed skupin pa živi v trdnem, prepričanju, da je prosta vsake obveznosti proti političnim zastopnikom, ampak sme brezobzirno le tirjati ih odklanjati vsako breme, ki ji ni simpatično. Naši strokovni listi kritikujeja v naravnost robatem tonu. Nikomu sa no bode zdelo čudno, če resen človek enkrat v življenju zoper nokaj protestira. In če se to zgodi izjemoma enkrat, vprašali se bodo merodajni odgovorni činitelji, kaj so je zgodilo, da so protestira. Protestira konsument in trgovec, uradnik in delavec, slednji' niti ne največkrat. Kdo more v tem položaju biti še aktivno delaven in pozitivno sodelovati kot ljudski poslanec na odgovorni politiki naroda? Jaz sem bil že v položaju, da sem v tekem slučaju vprašal znupjdike dotienih stanov, ali jim jo ljubše, da grcan v opozicijo ali da položim mandat, pa so mi začudeno odvrnili, da tega no zahtevajo, ker bodo jim v drugih slučajih vendar prijetnejše, če ima kdo priložnost, v njih! imenu pozitivno sodelovati v vladi in v parlamentu. Toda vsi ti n asi prijatelji pozabljajo, da je to pri narodih, ki so politični narodi, težko združljivo. Glavni princip vsake pozitivne politiko je kritje političarja s strani njegovih mandantov. Kdor ničesar brez protesta svojih volilcev storiti ne more, ne moro biti poslanec. Kdor ne krije svojega poslanca, no more biti član stranke. Kjer ni stranic, ni političnega življenja. Mnogo 'stvari je še v’ zraku, Vi se bodo moralo izpeljati in ki bodo eden ali drugi del javnosti trdo zadele. Kdo bode hotel biti odgovoren pri odločitvah, če ne moro računiti na. uvidevnost? Najmanj jo mogoča uspešna narodna politika z gospodarskimi ali razrednimi strankami. Ko sem so nekoč raz-govarjal s kmečkim poslancem zaradi kooperacije, dejal jo odločno, da a mestjani, zlasti z uradniki ti.e more skupaj iti. Narodni socijaloc mi je nekoč dejal, da se-no more spustiti v nevarnost, da izgubi delavske glasove. Ih vendar jaz ne bom prenehal prepričevati našo javnost, da so samo kmn. aktne narodne in ne razredne stranke 'anes' y stanu delati uspešno poBtiko, Pake stranke no bodo mogle progra-natično ustreči vsem gospodarskim smerem, pa vsaj v splošnem izvršujejo ' ihko gospodarski program tudi za leje, ki bi e voj e cilje pri cepljenju v ■azredo pri volitvah še mnogo težje osejrli. Kmečko krilo skunno narodno ■stranko bodo y mnogih sluča^b pri ne- <96fcnaiX 'liliT—lTiiTiilirw • tt A TB O »< flaanuor^^tJ. aprna 1V22 JcoIikSttv dobri volji lahlco prevzelo odgovornost za zahtevo uradnikov, obrt ■niški .poslanec tudi za kako napravo za delavstvo. Če bodo se na ta način združili v posamezni pokrajini poslanci enakih državnopravnib nazorov, mogli bodo vstopiti v nadpokrajinsko idržavno stranko in bodo imeli za gospodarski napredek zdaj te zdaj one ftkrapine svojih, volilcev zaznamovati uspehe. Vsaka izmed skupin pa ne bode protestirala, 60 jo zadene žrtev, ker bode videla, da je ta žrtev vredna to-liko, kakor uspehi te skupine v drugem. slučaju, ali Pa vsaj uspehi celote, naroda, države. V tem smislu bodo pokrajinski bloki činitelji napredka in konzolidacije in ne pretnija in ovira konzolidacije. To pot bode slovenska politika morala nemudoma nastopiti. Frakcijo in strančice bodo uvidele, da brez tega narod zapade v brezplodne revolte, za katere resen politik ne bode nosil več odgovornosti, ter bode se irajši umaknil. Jaz in moji prijatelji srno vsakikrat izjavili, da smo pripravljeni v to svrho k velikim žr+vam. Če bi efcvaa* s tem resnično pridobila, na oprezal bi nikdo napraviti osebno prostor drugemu. V tem je ideja one koncentracijske akcije, kateri sem se jaz posvetil. Napačno ije pa tudi mnenje, da mo-fajo delaiti politiko ljudske množice. Politiko delajo zmiraj posamezniki, o-sebe, ki množico nadkriljujejo po svojem značaju. Ni si mogoče misliti u-sodnejše napake nego izključevati iz političnega življenja intelektualne. Kmet kmeta, obrtnik obrtnika, uradnik uradnika so reakcijonarna gesla, ki ne. vodijo Ič napredku niti enega mili drugega. Napovedati moramo boj iem pogubnim geslom. To morejo le skrbno pripravljene organizacije, h katerim morajo pristopiti vsi resni (patrijotje. Te organizacije s svojo propagando, z besedo in tiskom morajo množice Tisposohiti za politično mišljenje in ga odvrniti od demagogov. Tako izobražene množice bodo imele večji vpliv na vlado in celo javno živ-fljenje nego še tako točno poslujoče samo strokovne organizacije, ki so vajene le protestirati. Opora, ktero bodo (poslanci teh' množic uživali, bode v jmnogiih slučajih’ jamstvo uspeha. — Na ta način bode tudi slovensko pleme prišlo zopet do veljake kot činitelj državnega življenja. „Smetana“ v Mariboru. Krasen sprejem. — Prijateljski večer v Narodnem domu. —. Namen umetniško tnmeje. Maribor, IS. aprila. Včeraj « popoldanskim brzovlakom «e je pripeljalo v Maribor odlično pevsko društvo »Smetana« iz Prage. Za »Hlaholom* je to drugo češko nevsko društvo, ki prireja turnejo po Jugoslaviji- Maribor, njena severna vrata, je sprejel drage goste z vso Ddkrit.osrč-jaostjo in pravo bratsko ljubeznijo. Na kolodvoru jih je pričakovala množica občinstva, zlasti zastopniki društev. r==! FeuHSeton. Pojasnilo umetnikom. Na drugem mostu objavljamo oficijelno obvestilo o. prireditvi. jugoslovanske razstave v JBeogradu. Pravilnik za to razstavo se jje sestavil v sporazumu z državnim odborom in vseh organiziranih umetnikov. Pogoji so prav ugodni. Neorganizirani umetniki se razstave seveda tudi lahko udeleže in SUJOTJ je prevzelo tudi za iste posredovalno vlogo. Kot posamezne razstavljajoče grupe pridejo v poštev za Slovenijo »Društvo slov. upodobi j ajočih umetnikov«, klub »Sava«, klub »Mladih« in klub »Gro-liar«. Ti izberejo z lastno jurijo dela svojih Slanov. Dela v klubih (društvih) nevčlanjenih, se bodo morala pregledali naknadno skupno v Beogradu, ker ašz tehniških razlogov ne gre drugače. Kakor je torej razvidno, se vrši pri-pxavljalno_ delo na dvojen način: 1. .Društva in klubi zberejo umotvore svojih članov ter jih presojajo. 2. Tldru-genje vodi vsa tehniška dela (dopisovanje z osr. odborom, pakovanje, po-Siljatev, umotvorov.) Ta slednja dela vodi Udruženje tudi za neorganizirane umetnike ter je tajništvo vsem slov. umetnikom na razpolaganje. Ustmene infomnao^v* daia fojnik S Sa-utel vsak »Smefana«, ki 30 prišel s 155 pevci pod vodstvom predsednika g. Kalaša in z dirigentom g. Čemyjem, sta pozdravila predsednik »Češkega kluba« g. Fr. Bureš in podpredsednik »Glasbeno matice« g. postajni načelnik Steim. Odgo voril je predsednik g. Kalaš. Proti ve čeru so se gostje podali na tukajšnje staro pokopališče in zapeli na grobu Slomška in Tomšiča par krasnih pesmi med njimi Smetanovo »Večno« in »Slovenec sem«. G. prof. dr. Medved se je v lepem govoru spominjal pomena o-beh prvoboriteljev na naši severni meji. Na pokopališču se je zbralo številno občinstvo in občudovalo krasno petje »Smetanovcev «. Zvečer ob 20. uri se je vršil v veliki dvorani Narodnega doma pozdravni večer. Pred odrom je ležala med jugo-slovenskimi trobojnicami slika prezi-denta Masaryka. Na odru pa' se je razvrstila vojaška godba pod vodstvom kapelnika g. Hercoga. Pri pokritih mizah so so zbrali vabljeni gostje, med njimi zlasti člani »Češkega kluba«. Frenetično ploskanje jo pozdravilo »Smetanove®« ko so stopili v d.voranq in se pomešali med domačine. V imenu mesta jih je pozdravil g. župan Grčar in se v svojem nagovoru spominjal stikov med obema. narodoma. Na to je govoril predsednik Češkega kluba g. Bureš. Za njim je g. dr. Reisman v imenu Češkoslovaške-jugoslovanske lige v češkem in slovenskem nagovoru povdaril pomen in važnost prihoda »Smetanovcev«, ki praktično utrjujejo vzajemne kulturne stike v trenutku, ko stoje v Genovi naši • in češki državniki v enotni fronti. H koncu je napil prezidentu Masaryku. Odgovoril mu je imenom »Smetane« predsednik g. Kalaš, se zahvalil za porepri-jazen sprejem ter napil kralju Aleksandru. Po obeh govorih je vojaška godba zaigrala čašico in našo himno. Navdušen aplavz številnega občinstva je tolmačil čustva, ki so v tem lepem trenolku prevevala Čehe in Jugoslo-vene. Nadalje so govorili: v imenu »Smetane« g. prof. Zelenka o praktičnih koristih našega spoznavanja in ožjih stikov, predsednik »Glasbene Matice« g. Oskar Bev, neki dijak v srbohrvaščini, g. Topič o potrebi da jugoslovenski pevci nastopijo tudi na Češkem, dalje v imenu obrtništva g. Novak, v imenu Sokolstva br. Julče Novak. »Smetamovci« so zapeli par pesmi. Že pri prvih'zvokih jo bilo čutiti, koliko umetniškega vžitka nam bo nudil njihov današnji koncert. »Glasbena Matica« jo izpopolnila ta animirani večer s petjem koroških naiY>dnih pesmi, ki so jih češki pevci občudovali radi njih milobe in gorke umstvenosti. Nas urednik je imel priliko govoriti s predsednikom »Smetane« g. Iva-lašam in dirigentom g. Černyjem kakor tudi z nekaterimi drugimi člani »Smetane«. Vsi so imeli laskave besede za Maribor ter naglašali, da jih je zelo vzradostilo iskren, res bratski spejem, kj je daleč od vsake formalnosti. Naše čitatelje bodo zanimale neka- četrtek od 11.—1?. ure v Tehniški srednji šoli I. 27. Dopisom je treba priložiti znamko za odgovor. Dramatične predstave v Primorju. V šentjakobski gled. dvorani v Trstu je gostovalo 15. t. m. idrijsko Dramatično društvo s Tučičevo dramo »Gol-gata«. V Dombergu so igrali 17. t. m. Finžgarjovo dramo »Razvalina življenja«- v Medani pa istega dne Dobovi-škovega »Rodoljuba iz Amerike«. Druga knjiga »Naše* založbe«, Mlada tržaška književna zadruga »Naša založba« jo izdala pravkar svojo dingo knjigo Fran. Bevka novele »Faraon«. Knjiga stane v Italiji 5.20 L. Žalostno za naše zanimanje za primorsko književnost je, da si naše knjigarne še niti pj;ve knjige, Pregljevega »Plebanuša 'Joannesa« niso oskrbele. Srbska Matica v Novem Sadu proslavi 1. 1926. stoletnico svojega obstoja. Stoletnica bo združena z velikimi prosvetnimi in kulturnimi prireditvami, za katere se vrše že sedaj predpriprave. 15 zbornici pesmi. Glasbena Matica v Trstu je izdala kot publikacijo za 1. 1920.-21. zvezek »15 zbranih pesmi«-Zvezek ima obliko velikega kvarta 22 strani ter stane m Jugoslavijo 16 Din. Vsebina jo sledeča: Kar ei, boš zdaj tere podrobnosti iz teh animiranih razgovorov: Na velikonočno nedeljo se jo vršila v Pragi velika tekma češkoslovaških pevskih društev. Pevsko društvo »Smetana« je dobilo p?vo nagrado. Takoj po tekmi je sedlo na vlak, da so popelje na turnejo po Jugoslaviji. Značilno je, da mu jo vlada dala na razpcGago poseben vagon, ki ga bo spremljal po vsej Jugoslaviji, izvzemši ozkotirne proge. Tako ceni češkoslovaška vlada pomen umetniške turneje svojih društev! O namenu turneje sta izjavila g. predsednik in g. dirigent: »Smetana« ne prihaja v Jugoslavijo samo zato, da bi pokazal vrednost svojega zbora in populariziral češko pesem. Pravi namen tega potovanja je, da stopi v ožje stike z jugoslovanskimi pevskimi društvi ter zbere nekak repertoar naših pesmi za češko koncerte. Marsikatera naša pesem ne učinkuje z enako močjo na češka čustva in drage zopet ne morejo češki glasovi izvesti tako, kakor pri nas. Šele v osebnem stiku se lahko ugotovi, kaj lahko damo mi Čehom in Cehi nam. »Smetana« se odpelje jutri ob 10.15 v Ljubljano. Tam priredi koncert, na to gostuje 20. in 21. t. m. v Zagrebu. Nadaljni' koncerti se vrše po sledečem redu: dne 22. aprila v Sisku, 23. aprila v Vukovaru, 24. aprila' v Osijekh, 25. aprila v Subotici (2 koncerta), 26. aprila v Novem sadu (2 koncerta), 27. aprila v Petrovaradinu, 28. aprila v Beogradu (2 koncerta)’, 30. aprila v Sarajevu, 3. maja v Dubrovniku, 5. do 8. maja v Splitu. Dne 10. maja se vrnejo »Smetanovei« v domovino. Mi, ki smo jih' pozdravili prvi ob njihovem prihodu v Jugoslavijo, želimo iz srca, da bi turneja »Smetane« rodila obilo koristi tako češki kakor niši vokalni umetnosti in da bi poglobila vzajemnost med obema narodoma, Id sta in ostaneta vsekdar tesno navezana drug na drugega. V prihodu najodličnejšega češkega pevskega društva »Smetane« vidimo najlepši izraz te vzajemnosti in smo uverjeni, da bodo divni češki glasovi utrli pot gospodarski vzajemnosti, ki naj izpodrine tujce tor zveže v nerazrušljivo zvezo industrijsko. Češkoslovaško in agrarno Jugoslavijo! Pozdravljeni bratje! Politične veste. * Razkol v muslimanski stranki se je poostril v pondeljek 17. t. m., ko je glavni odbor muslimanske narodne organizacije z veliko večino glasoval za resolucijo dr. Spaha (36 glasov) proti resoluciji Maglajčeve skupine, ki' je dobila le 13 glasov. Spaliova resolucija povdarja povratek muslimanske organizacije k avtonomističnemu programu ter poziv, da vsi njeni poslanci ali izstopijo iz vladnega bloka ali pa polo-že mandate. Ministra Vulovic in Omerovič sta vsled izida glasovanja Pasica brzojavno javila svojo dem is Li o. — Desničarska skupina pa izjavlja, da ne priznava glavnemu odboru kompetenco za tak sklep, ampak le zboru zaup- ostala. (Mešan zbor.) Saj sem oravil mnogokrat. (Mešan zbor.) — Teku sem dol po dolin. (Mešan zbor.) — Zvonček. (Moški zbor.) — Ej, primi me! (Moški zbor.) — Na srčku bolan. (Moški zbor.) — Na levi strani kraj srca. (Ženski zbor.) Narodne pesmi, ha/rmoniral in priredil Viktor Sonc. — Vasilij Mirk: Majolčica. (Mešan zbor.) Svatba na poljani. (Mešan zbor). — Al. Šonc: Izkuš-njava. (Mešan zbor.) — Dr. Evgen Bunc: Poslednje pismo. (Mešan zbor.) — Emil Adamič. Kregata se baba_ in devojka. (Moški zbor.) — Vasilij Mirk: Pomlad. (Moški zbor.) Jutro. (Moški spev.) Napitnica. (Moški zbor). Jules Verne: Kaj si je izmislil doktor Oks. Slovenski mladini priredil E. V (odeb.) Založila »Narodna založba« v Ljubljani 1922., 8°, strani 65, cena Din. 7, po pošti Djn. 8. Po »Mojstru Caha-riji« »Drami v zraku« s katerima je pričela »Narodna založba« v Ljubljani izdajati v slovenskem prevodu delo svetovnozn. pis. Julesa Vemea, smo dobili sedaj drugi zvezek, ki prinaša fantastično povest »Kaj si jo izmislil doktor Oks«. Del Julesa Vernea ni treba posebej priporočati, priporočajo so sama. Predvsem pa bi bila dolžnost šolskih knjižnic, da sežejo po njih ter jih razširi,^ med mladino nilcov. Zato no bo položila mandatov in ne izstopi iz vladnega bloka. * Pogajanje radi rapallske pogodbe med Jugoslavijo in Italijo so bila 16* aprila za nekaj dni prekinjena. Italijani so ozlovoljeni, ker niso pogajanja gladko potekla. Minister dr. Kumaau* di se je vrnil v Beograd. * Češki narodni socialisti o jugosloV, demokratih. Da češki narodni socialist treznejšo in pravilnejše presojajo delo jiugoslovenskih demokratov, kakor aan-bicijozni prvaki naših NSS-arjev, 0 tem nam priča uvodnik »Demokracija ali reakcija« v četrtkovi številki »C<^" kega Slova«, glasila češkoslov. socialistične stranke, ki pravi med drugi®* Jedro vladne koalicije so demokrati. To so bivši hrvatski naprednjaki iz Masa-. rykove šole ter bivši srbski samostalci. najnaprednejši od nesocialističnih strank v bivši kraljevini Srbiji; to^ 30 državotvorna pozitivna stranka, ki šteje okrog 80 poslancev in ima na Pr0* gramu politično centralizacijo države. Njeni voditelji so Pribičevič, Davido* vič, Kukovec. Koalicijo pa dejans*0 vodi radikalna stranka, ki si jo že izza starih časov ohranila monopol na vodstvo zunanje politike,.. Pašič jo vodu skoraj pol stoletja malo srbsko državno ladjo in jo srečno rešil iz mnogih m težkih neviht. Kdor je šel ž njim, lahko bil gotov, da bo imel od tega osebnih koristi. Na ta način se je radi" kalna stranka zelo ojačila, seveda 110 po notranji moči svojega program3* marveč po svoji tehniki. Strankini voditelji, bodisi v Beogradu, bodisi deželi, so dobivali primerno svojim *a* slugam, ki so si jih pridobili za stranico, kandidaturo, ali državno dobavi' teljstvo, vodilno mesto pri poslaništvih ali štipendije za svoje sinove. Taka 3 stranica ostala vse do danes. Po ujedi* njemju zJugosloveui bivše avstro-ogr' ske monarhije so se te politične meto* de srečale z drugimi, večinoma nedavno boljšimi nazori v novih pokrajinah Ko se je izza polletne vlade demokrat' sko-socialisticne koalicije, ki je hotel vladati res demokratično in socia;il' stično, pokazalo, da novi nazori in m0^ derne metode na morejo prodreti sproti starim občajem in ko se je-kazala nesposobnost vlade desničarski® strank: radikalcev, hrvatskih sep ara' tistov in slovenskih klerikalcev, katerih koalicijo je vodil sam Pašič, sta ^ bili morali zbližati obe nasprotm stranici: demokrati in radikalci^ ustvariti novo koalicijo, ki traje še danes. S tem je seveda vepela na svo3^ pristranosti jugoslovenska demokracija«. Nato govori pisec o napreduj orijentaciji, ki se opaža tudi pri en^ delu radikalcev (Ninčič) ter sklepa: < Jugoslaviji marsikaj ni v redu: ce, promet, uprava. Mnogo sil VG/r politiziranje. Toda dobra volja jugos^' venske demokracije in napredka "v spi. In ta narod, ki je napreden ? svojih tradicijah in po svojem značaj * gotovo ne postano nikdar več orodj® rokah politične reakcije. * Stališče Male antante na ski konferenci je vedno trdnejše- » litve v vse podkomisije se vrše doS Marin Šabič umrl. Dne 3. t. m- J umrl na Visu znani hrvatski suistik Marin Šabič- Šabič se je r0olom, Mad ari so ostali osamljeni in iščejo sedaj opore pri Bnlgarih in Arnavtih. Av' suija se obnaša napram, Mali antanti korektno. Lloyd Georgeov načrt za stalno evropsko komisijo za ruska vprašanja. e! iU° 50 mncn-ie' da 3® uspeh genov- konference odvisen od primernega uravnavanja ruskih vprašanj. V to-adevnih predposvetovanjih dne 14. in ^ t. m., h katerim je bil vabljen tudi ^^rin, se je glasom potočil dosegel w>razum v tem smislu, da bodo izlo ona iz memoranda zavezniških stro ^njakov vsa ona vprašanja,'ki bi ®ogla izzvati nesoglasja z rusko dele-Racy°. Ta vprašanja so večinoma po-_ leno narave. Razpravljalo se bo torej , Cj3®lno po veliki večini le o gospo- da naj obstoja ta dar v okusno >fiiirani skupini glavnih gospodarskih p oizvodav okraja. Domača obrt in J^tnost bo zastopana v umetniško iz-ter • * r,arodn,n” rezljanimi motivi ij s slikami okrašenih sodov, v katerih 0r najboljši vinski pridelek haloških, vin slovenjegoriških in rogaških u*kih goric. Cela skupina bo, preden jjg Odpošlje, razstavljena v Ptuju ter se skl ,Jrav8 P°rab'ti izkupiček razstave za 8(1 protituberkulozne lige v Ptuju. u Bogoslužje v narodnem jeziku nit -edel v splitski stolni cerkvi tamoš-J novi škof dr. Mileta. SkuT" Nameravano skrčenje rodbin-doklad vsem nižjim državnim s “zbencem, katero se ima izvesti že '*l P° sldePu finančnega odbora Uh ) - >e vzbudila vihar v organizaci- ltrut nameščencev. Je pa tudi res fla t0» diktirati n. pr. sodnemu slugi, e «e sme imeti več kakor recimo ali dva otroka. ju'-'- Letni občni zbor, Jugosloven-ciia f novinarskega udruženja, sek-lien Ljubljana, se ne vrši, kakor jav-30 ?’ dne 23- L m>’ marveč še-le dne koit-i m* od 9- do 12> ure v Prostorih Uae Mrak na Rimski c. v Ljubljani. Zikovcl v Rušah. Kakor dozna-J°> namerava kvartet „Zika", prirediti ^ert * Pondeljek dne 24. t. m. kon- v'v Rušah. To bo prva prireditev te ae 0 v s° po svojem kultur- naoko^l°vanju med ljudstvom daleč CeJr~ Stavka v VVestenovi tovarni v Podn ia n8Prei- Stavku joči so dobro ^rtvii« od de^avstva v eeti Sloveniji, ki stv0 Ve^l{ svojih mezd. Delav- frdbo prepričano o svoji končni 'Jelavia re za vzdržonje osemurnega «ika v podjetju. Virtuoz Fr. Ondfiček, nestor virtuozov na gosli, je 12. t. m. Milanu zadet od kapi. Zagrebu je umrl 16. t. m. * Politični iu gospodarski delavec demokratske stranke g. Ivan Ancel, star 52 let. Bil je dolgo časa načelnik od delka ministrstva za soc. politiko pri pokrajinski upravi v Zagrebu. — Leninova bolezen ima — kakor pravijo novejša poročila — svoj vzrok v krogli, ki mu je ostala v vrami po atentatu študentke Kaplan 1. 1918. Ope racijo izvrši primarij kirurgičnega od delka moabitske bolnice dr. Borchardt, ki je že v soboto odpotoval v Moskvo, IDI« — Dr. Kukovcev! shodi. V pon deljek 17. t. m. sta se vršila v Trbovljah in Hrastniku lepo obiskana sestanka, sklicana od tamošnjih organi zacij demokratske stranke. Na sestanku v Trbovljah, katerega je vodil predsednik tamošnje organizacije posestnik g. Jos. Goropevšek, je poleg nor. posl. dr, Kukovca govoril o raznih aktualnih vprašanjih tudi g. dr. A. Kramer. Pretresala so se zlasti tudi lokalna vprašanja z ozirom na novo razdelitev države sestave zveza ter njega sedež itd. Sestanek je trajal tri ure. — V Hrastniku ie vodil shod šol. ravnatelj g. Gnus N?r posl. dr. Kukovec je razpravljal pol. položaju ter o nalogah naših demokratskih organizacij. Govorili so še dr. Fr. Roš iz Laškega ter navzoča zastopnika klerikalcev, in narodnih soci-jalcev, ki sta izrazila svoje zadovoljstvo nad strogo stvarnostjo sestanka. Tudi hrastniški sestanek je trajal nad tri ure, Mariborske vesti. Maribor 18. aprila 1922. m Velikonočni praznik! so preteki dostojno in lepo. Solnčno vreme, katerega je motil samo pondeljkov jutranji dež, je dalo praznikom njih pravi značaj: zraku in na zemlji se je smehljala pomlad — vstajenje narave. Mariborčan' so se razkropili v okolico, da so se naužili vsaj nekaj teh spomladanskih dražesti. £al da imamo vse premalo resničnih prijateljev narave, premalo sksutskega duha, ki ga goje vsi naprednejši narodi, med slovanskimi zlasti Cehi. Naša okolica je lepa, a kdo jo pozna po njeni naravni lepoti ? Okoli Maribora je cela vrsta krasnih točk za nedeljske izprehode, da niti ne omenjamo Pohorja, ki zahteva že nekaj planinskega daha. Planinsko društvo bi mnogo storilo za svoj program, če bi po vzoru drugih mest na katerem mariborskem trgu postavilo ploščo z imeni in potrebnimi podatki o mariborskih izletnih točkah. Pri nas bo treba še mnogo vzgajati za prirodo; danes večina iz letnikov išče gostilne, kjer se prodaja neumnosti in bolezen, ne išče pa odpo čitka v večnomladi in večnolepi prirodi. — Velikonočni kronist nima nič poseb nega za svojo kroniko. Policija ni bila ravno preobbožena z delom: če se je kaj zgodilo je bila kriva velikonočna pijanost. Mestno razpoloženje je označevalo pokanje topičev in pušk, katerih glasovi so se slišali z vseh okoliških krajev. Procesije so se izvršile dostojno in ceremonijelno/ kakor je že navada. Na Glavnem trgu so imeli radovedneži obilo zabave: čez trg je potujoča družba akrobatorjev razpela vrvi in mrežo. Tu so kazali svojo umetnost in tekali po vrvi, da je bilo veselje. V gledališču so dajali Molierfevega ..Skopuha", »Cigana barona* in »Neznanega prijatelja": smeh in zabava ter sekaj velikonočne mistike. Cehi se nam prinesli pozdrav severa. Tam še ni tako zelenih njiv in logov kakor pri n»s. Ko so stopili na jugoslovenska tla, jih je pozdravila lepota južnejše klime. Njihovo petje na starem mestnem pokopališču nam je budilo spomin na čase, ke je bil Maribor drugačen. Slomšek in Tomšič nista imela tako veselih velikonočnih praznikov kot mi. Kaj bi rekla če bi vstala iz groba in videla jugoslovenski Maribor? Manifestacija Češkoslov. — jugoslov. vzajemnosti v Narodnem domu jo bila lep in pomenljiv finale letošnji Veliki noči v Mariboru. ni Smrtna kosa. Na velikonočno nedeljo jo umrla gospa Marija Zdenko, gostilničarka na Frankopauski oe-eti. Pogreb so vrši v sredo, dne 19. a^ila, ob 16. uri popoldne. N. p. v im,! m Za koncert »Smetane«, ki se vrsi danes zvečer, vlada po mestu velikansko zanimanje, o čemur priča včerajšnji sprejem. Vstopnico so večinoma razprodane. »Smetamovci« so prenočili v zasebnih hišah; vsa čast domačim a-ranžerjem in našemu za Čehe tako navdušenemu občinstvu. Upamo, da bo zvečer Gotzova dvorana napolnjena, kakor ni bila že dolgo. m Vstopnice za današnji kcncer »Smetane« se dobe še pri Hbferju in zvečer pri blagajni, dočim so te pri Zlati Brišnikovi razprodane. m Pri mariborski železniški policiji so imenovani za pol. pisarje drugega razreda .Dragoslav Miloševič, Peter Kosmač jn Hija Dragičevi«?. m Novo palačo zgradi na vogalu Slovenske in Gosposke ulice Anglo-banka na prostoru rojstne hiše Tegeit hofove, katero je kupila od industri-jalca Franza. m Naduta Nemka. V nedeljo popoldne se je pri blagajni na koroškem kolodvoru kar trlo občinstva, ki je čakalo na voizne listke. V tem. je prišla žena lesotržca P., neka dunajska Nemka. V svoji domišljiji je mislila, da se ji bo kar vse izognilo, da bo prišla ona prva na vrsto. Ko jo je nek nared-nik-vodnik, ki je že dobre četrt ure čakal v vrsti, (zavrnil, ga je začela prav neotesano in nesramno zmerjati, tako, da je morala končno policija poseči vmes. Upamo, da bo za žalitve, ki jih je izrekla naprsni naredniku, sprejela zasluženo plačilo. m Rabuka v mariborski delavnic! južne žsleznice. V soboto opoldne je prišlo v delavnici južne železnice do precejšnje rabuke tamošnjega delavstva, ki je bilo silno razjarjeno, ko je pri izplačevanju mezde zvedelo, da dobijo železniški uradniki povišek, delavci pa ne. Ogorčeni so zapustili delo, šli k načelniku ter zahtevali, da naj ali izplača tudi njim povišek, ali pa naj ga tudi uradnikom ne izplača. Radi njihovih groženj je ušel vodja delavnice domov, za njim pa tudi vsi uradniki. Deputacija delavcev se je potem napotila k načelniku na stanovanje, ostali razjarjeni delavci pa so hoteli pretepsti svojega voditelja Nachtigala, ko je hotel zopet govoriti, tako da je moral tudi on pobegniti. m Pasivna re&isfenca v delavnici južne železnice. Kot posledica sobotne rabuke v delavnici južne železnico V Mariboru je zavladala danes popolna pasivna resisteuca. Stroji so zakurjeni in v pogonu, toda 2000 delavcev stoji brez dela po delavnici. Kakor sicer želimo delavstvu uresničenje že dolgo obečanih obljub, dvomimo, da bodo 6 takim početjem dosegli uspeh. m Ce so dekleta v rožcah. . Krasno velikonočno vreme je izrabilo v pomladansko svežo okolico skoraj ves Maribor. Med številnimi izletniki v Limbušu so bile tudi tri »gospodične", ki sov svojem prazničnem razDoloženju pridno segale po kozarcih. Kmalu so bile v rožcah in že jtak nemirni ženski jezički šo se jim še bolj razvezali. Zenske pa niso samo napram moškim zamerljive, ampak tudi med seboj in rako so si bile kmalu vse tri v laseh. Obdelovale so se tako pridno, da je ena izmed »gospodičen" končno vsa razkuštrana in razgaljena v duhu 3achovem v cestnem jarku obležala. polago 'za fvodnoro v elomen ^arra’). nezgodah, so bila žo v prejArjiii leM® primeroma majhna; v letošnjem ro l>a So manjša., ko? jo tosadf>vna postavka v proračunu za loto 192-2. ana.ino reducirana. Pokrajinski upravi vsled teg* tudi . v nujnih slučajih ne bo mogoč«, da bi prizadetim naklonila drž. P1"' poro, ali vsaj ne v večji izmoH.- ^ SISPODBIICI ATantunstičen roman. Spisal: Karl FSgdor. Prcvel: R. R. (Dalje.) ' (57) Ssnioobgobi razumljivo, da jc padel sum takoj na profesorja, Toda vso iskanje je bilo zaman: Mož v dežnem plašču z naočniki in kocinasto brado je bil moral med ,vožnjo skočiti z vlaka. Tako so se morali orožniki ponovno opravičevati brez povoda osumljenim potnikom, posebno pa še nekemu ameriSkemu tovarnarju konzerv, ki jo bil nad takim postopanjem s poštenim državljanom Združenih držav še posebno razkačen ter grozil, da bo zahteval zadoščenje preko svoje vlado. S tem je bila zadeva vsaj kolikor se tiče javnosti Jtohčana. Časopisi so bili še preveč zaposleni z včerajšnjo pariško senzacijo, da bi se še posebej brigali za dogodbo tega navadnega kurirja. V 67. Mesto Ženeva, kateremu pripada otok na Ženevskem jezeru,,, katerega imenujejo Otok mrtvih, je prejel iz neznane roke velikansko darilo. Kot uslugo za to darilo se je zahtevalo le eno: otok mora dati mesto na razpolago za poslednje bivališče Allana Stanlejra, iznajditelja dalekotopilnega stroja Hitro sklicana seja običnskega sveta je z ozirom na visoko vsoto, brez daljše debate pristala na to zahtevo. — Jasno in bleščeče plava Bolnce po čisti^ nebeški jfiodrini, obsevajoč s svojimi žarki prelivajočo se jezersko gladino ter bujno zelenje prijaznih gričev in obronkov na obrežja. po jezeru plava počasi čudna črsia Indija. Na nizkem podstavku leži velikanski katafalk. Krog njega plapola stotina bakelj. V sredini med cvetlicami leži rakev. Čisto spredaj na skrajnem koncu Indije eedi nepremično v črno oblečena ženska, postava, t Ob rnkvi sloni Mitja fdoboko potrt v sled smrti Najboljšega prijatelja, k' ga 'je imel kdaj na tem svetu. Zadaj stoji nekaj istotako v črno oblečenih moških, »Jaz sem... brez doma...« vzklikne Mavda. »MitJ3 in žensk. To so Allanovi in Mavdini služabniki in slu- pri meni bi ne bil srečen... SS žabnice, ki spremljajo svojega gospoda na poslednji' Toda potem se sklone vendar k ihtečemu mlaife#* poti. j ču ter ga nežno pritisne k sebi. 1 ’/L; Vedno bližje in bližje se odraža iz vodovja Samo-, »Pridi, Mitja, moj dragi, tudi ti si ga ljubi” ten otok, obraščen z visokimi cipresami. V sredi skozi Ostani pri meni!« notranjščino k skalam. Ob končuj ciprese vodi pot v kjer izgine kot v ska.loV.jo stoji majhna gola ravni na J Tam so nahaja že od nekdaj majhna, mramornata cerkvica. Služabniki, ki so prinesli rakev do tu, jo polože na tla ter izginejo za skalami. Mavda ostane sama s svojim dragim’. V skoro blazni, skoro nepopisni bolečini, Stisne zobe. Počasi se zgrudi z razprostrtima rokama na ra-,- 63. Nasproti tihemu- otoku na jezeru leži ti a br®J“ sredi parka porastlega z starimi drevesi niajbp^ snežobela hiša. Ropot ceste no seza do nje in ven®1 so odpira od nje mimo drevja pogled na modro lesketajočo vodno gladino in na s cipresami potas otok. na katerem spi Al lan Stanley večno spanje. Ta je hiša posvečena živim spominom na AH-"11' pe tel kov, kakor da hoče še enkrat objeti mrtveca, kakor fc&or je posvečen otok tam preko njegovemu mrtv nekoč v življenju. 6 --i™ .. Kist Iri D* Obupen vzdih se izvije iz njonih prS. • Spodaj ob obrežju čakajo ostali. Uro za uro. Skoro nepremično čakajo; nihče si no upa motiti Mav-de ob njenem zrulpiom slovesu od Allana. Solnco se niža žo k zatonu, njegovi krvavordoči žarki se izgubljajo v temnem vejevju eipres. Preko jezera pihlja hladen zeflr. mu truplu. Malo je, seveda, v tej hiši stvari, ki spominjale nanj, kajti z gradom «ob Benu, ki je VS rel po Mavdinem naglem odpotovanju v Pariš, ® zgorele tudi skoro vso njegovo stvari. Toda kljub t mu se zdi kakor da živi v tej Jiiši njegov duh kakor som. la jo napolnjuje njegov dali, da jo obkroža niog')V brezmejna ljubezen do Mavri o in do svobode človes*^'’! , ki je kljub njegovi smrti še ostala na tem svetu, L Mitja se končno ojunači. ; pr^v ge ni bil zrel za to. kar mu je bil zasanjal. , »Po njo moramo,« spregovori tino z raskavim gla-> Celo noč sodi Mavda tako kakor jo.-oriSla , . \ pogreba je svoji sobi pred Allanovo sliko. Njen« Toda takrat se prikaže Mavda ze sr.ma pred njimi, bedenja in neizjokanih solz razbolelo oči se npir*>” »Pojdite,« reče z brezizraznim glasom, »poslovite.. nopremicho v njegov nežen in ljubjznjiv obraz. M11'” se tudi vi od n:?oga.< v , . „ ., da gleda in gleda —--------- In potem stoji sama na obrežju zroc s suhimi očmi; Jutro žari. Mavda so dvigne, odpre okno tor K v daljino. • ozre tja veh na v jutranji svetlobi se odražajoč oto*j »Gospa Mavda!« Mavda so zorztfo ob zvoku tegaj Potoni se od skrajne izmučenosti in napo^n raVT®' ihtečega glasu, kakor da bi se prebudila iz spanja | rjonc 0ji. »Ah, ti sv Mitja!« J Zgrudi se na Stol ter zaspi. Komaj razume Mitja te Jijene besede, tako trudno,] (Dalje prihodnjič.) tako ubito zvene. jj-------------------------------------------------------—-—*l »Kaj hočeš? Iščeš Mavdo Staulevevo'? Mrtva je/ ____J.. umrla je '/njim. Idi domov v pomlad in v solnce, ti si; j še mlad. Idi brzo; tu je kraj mrtvih!« . Tedaj pade Mitja pred njo na kolena ter raztegne!' roke: | »Me podite me proč! Pustite mi, ostati tu pri vas!«1 i Podpirajte Jugoslovansko Staiico! Glavni urednik: Itadivoj Rehar. Odgovorni urednik: Rudolf Ozim. Vsak dan koncert P. Winterhatterja ¥ IClisii-Baru,1 Odprto tis 2. ure zjutraj. Zahvala. Za presrčne dokaze sočutja in Številne Izraze, sožalja ob prebridki izgubi srcnoljufc-Ijcne mat«re in t«ščf, gosp® Dežne plašče Terezij s Krahulik za mHOgobrojao in častno spremstvo, izrekamo tem potom vsem najiskrenejšo ia naj-toplejšo zahvalo. Maribor, dne 18. aprila 1922. Žalujoči ostaiS. NAINAHIL©. Ptoiiifea vtem MjAvfaiičv in »iel „JEŽI€A“ reglsSrmrae&a zadrss^a s oRielonc zaveso s ssdeSem na £»5*3 Uis^afani obvešča p. n. interesente in občinstvo, da jc začela i ciraern IS. ^gsriga B3os3ovsf99 Izvrševala bo vsa v gornjo stroko spadajoča dela In popravila-Nakupovala,, popravljala, prodajala in montirala bo vse vrste strojev. Izdelovala In popravljala bo vse vrste cerkvenih ur in tehtnic ter žične mreže po naročilu. 583 2—2 Za vsa dela jamči zadruga in jih bo solidno zaračunavala. i klobuke, perilo, Čevlje, različno teriiske blago v veliiri Jakob Lah. Maribor, Solidno con^! modno in galan- izbiri pri i tro št. 2 O 555 10-6 ir K m £pn BTH m v Nejfsneisi nz italijanske zašinke »Vercelli AAA G!ace Sub!ime“, oddaja vsako množino nad 100 kg kakor tudi cel« vagone najceneje in pod najugodnejšimi pogoji tvrdka Patemost & Ramic, LfubSiana Slomškova ul. 11 Telefon 589. 694 KcSor žeH prepisovanje cirilico v latinico« trotico, ter p estav-Ijanja raznih »pisor in vlog na oblasti v različnih jeiikili: trancoS^iai, italijansč, angl., madj., čehoslov., grflčini, poljščini, rnSi., turSt., rumunSi., nerr.Sč:ni in, obratno, ta se nai obrn« na „P0!ygi0tt“ v Ma-liborn Grajski (rg 1. Uradna tajnost zajamčena. 530 6—4 Slišite pnsi asš I18& Mcben gtrnp! Nobsna ke* niiCna ocetna kislina! Samo zdrav garantirano dober namizni ocet prodaja na veliko in drobno naj- i modern«j9a automatiina tovarna *a otet' Srtčko Schmidi, Ma ilior KoroSka cest* 18. Vsaka gospodinja, kateri je mar idravje njene družine, bo ra-htevala por.-od »amo pristni Sohmldl-ov ocet. 479 10-7 mmm družba s o. z. URraa! FrasIMs ia flnioaiEn AIBS ste priporoča. Cene zmerne, Postrežba točna in solidna. 400 Lastnik in izdajatelj: KonzorcU .Tabor'* — Tiska; Mariborska tiskarna d. d.