Političen list za slovenski narod. Po poŠti prejeman velja: Za eelo leto predplačan 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta i gld., za en mesee 1 gld. 10 kr. V administraciji prejeman veljii: Za eelo leto 12 gld., za pol leta 6 gld., za četrt leta 3 gld., za en mesee 1 gld. V Ljubljani na dom pošiljan velja, 1 gld. 20 kr. več na leto. Posamezne številke veljajo 7 kr. Naročnino prejema opravništvo (administracija) in ekspedicija, Semeniške ulice št. 2. Naznanila (inserati) se sprejemajo in velja tristopna petit-vrsta: 8 kr.. če se tiska enkrat: 12 kr. če se tiska dvakrat; 15 kr., če se tiska trikrat. Pri večkratnem tiskanji se oena primerno zmanjša. Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo. Tredništvo je v Semeniskih ulicah h. št. 2. Izhaja vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob »/,6. uri popoludne. »tev. 108. V Ljubljani, v petek 11. maja 1888. Letnik: XVI. Iz državnega zbora. Z Dunaja, 9. maja. Budgetna razprava. Naučno ministerstvo. (19. in 20. dan.) Včeraj se je vršila obravnava o srednjih šolah; glavni predmet skoraj vsem govornikom je bil ministerski ukaz, s katerim je bilo razrešenih več srednjih šol. Samo rusinski poslanec K o v a 1 s k i je govoril o potrebi rusinskih srednjih šol, ter tožil o zanemarjanji nemškega jezika v srednjih šolah poljskih, levičar dr. K r a u s pa je žalostno pesen pel zaradi britke osode suplentov. Minister Gautsch je govoril precej za Ko-valskim in opravičeval svoj ukaz s statističnimi številkami, ki so bile same na sebi prav zanimive. Iz njih je razvidno, da pride vsako leto kakih 10.000 učencev na srednje šole, da jih pa komaj tretjina dovrši. Od te tretjine se jih zopet mnogo zgubi na visokih šolah in tako se množi duševni proletarijat. Ministerstvo je torej ravnalo prav, da je odpravilo nekaj srednjih šol. Kakor sem že omenil, bile so statistične številke jako zanimive, ali prepričale nas vendar niso, da bi bila odprava nekaterih srednjih šol zaradi tega opravičena. Iz češkega kluba sta govorila danes dva govornika, dr. Dostal in Diirich. Oba sta jako hudo prijemala naučnega ministra zaradi proj omenjenega ukaza ; Dostalov govor bil je celo najhujši, kar smo jih v tej zadevi slišali. Razpravljal je srednjo šolo v Taboru, na kateri je minister odpravil realne razrede. S pravnega stališča je dokazoval, da je minister prelomil pogodbo med vlado in mestnim za-stopom, potem pa silno ojstro ministra grajal, da se je skrival za višjo oblast in si izprosil pritrjenja krone. To je bila zloraba najvišje oblasti, ki stoji nad človeškimi prepiri. Ako bi bil minister razložil vse okoliščine iu povedal, da se bodo prelomile veljavne pogodbe, gotovo bi nikdar ne bil dobil najvišjega pritrjenja. LISTEK. Gospod Matijaž in njegov kočijaž. (Humoreska, spisal M. Jokai, prel. A. S.) Milostivi gospod Matijaž plemeniti Vero imel je navado, da si ga je vsako leto jedenkrat prav dobro privoščil. Ta zabava se je vselej s tem končala, da je bil druzega dne v jutro odnešen na posteljo v položaji, v kojem je človek umirjen z vsem svetom, ker o njem nič ne ve. V takem položaji pripetilo se je jednoč gospodu Matijažu, da je zgubil nekoliko tisoč bankovcev i z listnico vred, ne da bi se bil »pošteni" našlec bil pozneje oglasil na policiji. Nato je prišel zopet s kmetov v Pešto, in pre-jemši nekoliko tisočakov, poišče zvečer prijetno druščino, da bi se kratkočasil. Cigaui so godli, dobra kapljica je kar v potocih tekla, tovariši pa so prisedali. Z jedno besedo, gospod Veri) je imel, česar je poželelo njegovo srce. O polunoči jelo se je v glavi velepremožnemu gospodu mešati, a vendar je imel še toliko razuma, da mu je na misel prišel neljub dogodjaj lanskega Minister Gautsch je bil vsled novih napadov jako razburjen in odgovarjal je nemudoma rekši, da je za svoje naredbe on sam odgovoren zbornici, o novi pogodbi s taborsko občino pa bode govornik sodil, ko bo dovršena. Tudi Diirich je šibal ministersko naredbo in dokazoval, naj bi minister drugje štedil, ako hoče kaj prihraniti. Liberalni listi, zlasti vladni, danes obsojajo češka govornika, češ, da sta na svojo roko prelomila premirje, ki je bilo te dni sklenjeno z na-učnim ministrom; nekateri listi pa sodijo, da ministru Gautschu ne bo lahko mogoče v ministerstvu ostati, dasiravno so se drugi ministri ž njim za solidarne proglasili, in da je položaj njegov jako podoben položaju pred odslovljenjem ministra Oonrada. Južno - tirolski poslanec baron Malfatti je zagovarjal višjo gimnazijo v Roveredu in priporočal predlog budgetnega odseka, ki vladi naroča, naj še dalje ostane ta gimnazija. Ko sta govorila na vsaki strani dva poslanca, bila je splošna razprava sklenjena, in so ostali govorniki izbirali glavna govornika. Za levičarje je govoril že prej omenjeni profesor K r a u s, za desnico pa slovenski poslanec Klun, ki je v pričetku zavračal predgovornika, potem pa zagovarjal resolucijo, ki vladi naroča, naj še dalje ostane kranjska gimnazija. Resolucija bila je zadostno podpirana in se je izročila budgetnemu odseku, da jo pretresa in o njej poroča. Razun te resolucije so bile izročene še tri druge, katerih ena priporoča vravnavo plač in služb telovadnih učiteljev ua srednjih šolah, ena ustanovitev druge gimnazije v Ornovicah, ena pa skrb za suplente, ki bi bili ob vojskinem času poklicani k vojakom. Po konečni besedi gospoda poročevalca Zeit-hammerja bil je proračun za srednje šole potrjen, in so bile sprejete resolucije budgetnega odseka, ki vladi naročajo ustanovitev slovenskih, oziroma hrvatskih in italijanskih paralelk na gimnazijah v Mariboru, Celji, Gorici, Trstu inPazinu, dalje zdatno podporo gimnaziji v Prahaticu in skrb za zdravje po šolah. leta, kako si je nekdo pri njem izposodil listnico, ne da bi se mu bi! za to zahvalil. Hotel je biti bistroumnejši. Sezuje si namreč čevelj, na kojem se je lesketala ostroga, zmečka tisočake ter je vtakne med nogovico in podlogo. V listnici pustil je samo nekaj drobiža in nekoliko stotakov, da bi se vendar mogel še pokazati kot pravi maguat. Po tem zvitem činu se vrne v družbo. Pel in pil je, kar se je dalo. Glava se mu je vedno bolj vrtila, taka, da se je konečno zgrudil in tako trdo zaspal, da ga je drugi dan njegov kočijaž Janči le z največjim trudom zdramil ter mu naznanil, da je že napreženo. Gospod Matijaž vstane. Obleči se mu ni bilo treba, ker so oblečenega tudi odnesli na posteljo. Kočijaž vleče svojega gospodarja k vozu in ga ndnj položi; Matijaž se stegne, kakor je bil dolg in širok, ter zopet zaspi, čim silneje je voz drdral po tlaku, tem trdneje je spal. Voz se ustavi pred mitnico. Nekdo pogleda v voz in zahteva izkazov. Toda gospod Vero zagodrnja: „Jutri." Videč, da nič ne opravijo, puste voz dalje. Drdral je zdaj dalje v Hatvan. Bilo je že po-ludne, ko se tja pripeljeta. Tii sta morala nakrmiti konja. Gospod Vero se ves zaspan privali v dvorano, Danes se je pričela razprava o knjižnicah, o katerih je govoril profesor Kraus. Ali po dovršeni Kopp-Luegerjevi zadevi so poslanci kupoma drli iz zbornice, le malo jih je ostalo v dvorani in okoli govornika razprostirala se je grozna praznota. To ga je tako jezilo, da je kar sredi govora prenehal govoriti. Treba je bilo torej glasovati, ali zbornica ni bila sklepčna; predsednik je zvonil in zvonil, poslanci so tekali okoli po hodnikih in jih gonili v zbornico; preteklo je precej časa, predno jih je prišlo 100 in se je moglo vršiti glasovanje. Nekateri so res malo preveč lahkomišljeni in preveč brezskrbno izostajajo od sej ne misleč, da za desnico ni častno, ako pri glasovanji zaradi zanikrnosti ali malomarnosti poslancev proti levičarjem propade, kakor se je danes zgodilo. Kaj lahko se o takih prilikah kaj sklene, kar bode presedalo večini in imelo za nje slabe nasledke. Osebna razžaijenja. Ža zadnjič sem omenjal osebnih napadov in surovih zabavljic, ki so se vrinile v našo zbornico. Komaj je bila rešena zadeva poslanca Svobode, raz-žalil je dr. Ko p p poslanca L u e g e r j a in židovski poslanec B 1 o c h poslanca T ti r k a , ker je v nekem dejanjskem popravku reč tako zavijal, kakor da bi bil poslanec Tiirk pred nekim časom zaradi posilstva od sodnije obsojen in kaznovan. Predsednik se je bal, da bi ne bilo treba zopet novega odseka ia nove obravnave v zbornici ter je reč včeraj sam popravil rekši, da poslanec Karol Tiirk s zdravnikom Teodorom Turkom, ki ga je Bloch imel v mislih, ni v nobeni zvezi ali dotiki, da pa tudi poslednji ni bil obsojen. Da je predsednik prav imel, reč tako spraviti s poti, priča razprava zaradi razžaijenja dr. Luegerja po dr. K o p p u. Včeraj so bili v dotični odsek izvoljeni: levičarji Biirenreiter, Beer, Tomaščuk, "VVeit-lof, z desnice pa Kathrein, Bulat, Chamiec, Mikiška in Skarszewski. Ta odsek se je zvečer sešel in s 4 glasovi proti 4 vsled odločitve načelnika Skar- naroči za kočijaža obed, za-se črno kavo in konjem ovsa. Ko je bilo vse použito, zahteva račun. Ali ko izvleče listnico, ni ničesa v njej. Kar je bilo v njej, razdal je v pijanosti do poslednjega vinarja ciganom in tem, ki so stali krog njega. Ali kam so zginoli večji bankovci, tisočaki? Naenkrat je bil trezen. Za Boga, toliko denarja, kam so neki zginoli? Konečno se spomni, da je v pijanosti tisočake nekam skril. Toda kam? Zastonj je uganjeval. In ko bi mu bil dal kedo za to kraljestvo, ne bi se bil spomnil. Morebiti je je položil v predalce umivala v Pešti? Možno, da so pod blazino? Ali je je celo izročil natakarju? Vedel ni ničesar. Vražja opica! „Janči, obrni, Janči, pelji nazaj v Pešto. Ondi sem pozabil denarje, nekoliko tisočev. Poženi konja, zavihti bič, hitro, hitro, sto kapunov!" Vso pot se je gospod Vero potil samega premišljevanja, kam je neki shranil novce, in kje in pri komu je ima iskati. Premišljuje, koliko nedolžnih ljudij bo sumi), kako osramoteu bo stal na policiji, ko bo pripovedoval, kaj se mu je pripetilo z opico, in kaka govorica nastane iz tega, konečno ne bo nič dobil nazaj ter se mu bodo vrhu tega še po-smehovali. Še opoludne se pripeljeta v Pešto. Konjička szewskega sklenil, da zbornica zarad žaljivih besed proti dr. Luegerju pokara dr. Koppa. Levičarski štirje poslanci so napovedali nasprotni predlog, da Kopp zaradi osebnega napada na dr. Luegerja ne zasluži nobene graje. Zbornica je danes obravnavala to reč in zopet zgubila tri ure drazega časa, ki bi ga potrebovala za druge važnejše reči. Za manjšino je poročal Tomaščuk, kateremu sta pri-trkavala Weitlof in Bčirenreiter; poročevalec večine je bil dr. Kathrein, ki sta ga podpirala Pattai in Skarszevvski. Ker je eden govornikov očital vodjam desnice, da so se pri razpravi Svoboda-Lueger glasovanju odtegnili, oglasil seje tudi dr. Eieger ter je pov-darjal, da on iu njegovi tovariši zato niso glasovali, ker sta Svoboda in Lueger zaslužila grajo, ki se pa ni nasvetovala za oba, ampak le za Luegerja ne pa tudi za Svobodo. Na desnici je nekaj dni sem malo poslancev, vsled tega je tudi danes pri glasovanji zmagala levica, ter je bil predlog, naj se dr. Koppu izreče graja, zavržen s 115 glasovi proti 98. Nekateri Poljaki so se glasovanju nalašč odtegnili, z levico pa so glasovali danes tudi južni Tirolci in Coroni-nijevci. Prememba opravilnega reda. Ze večkrat se je omenjalo, da opravilni red poslaniške zbornice ne zadostuje, in da je ravno on kriv mnogih neredov in izgredov, ki se pri obravnavah razodevajo. Prav dobro je danes dr. Kath rein pri Kopp - Luegerjevi zadevi levici očital, da se je na levi strani udomačila surovost, da desnica nikdar dostojnosti ni spustila izpred oči. Levičarji so sicer silno ropotali in glasno oporekali govorniku in sikali itd., ali dr. Kathrein je imel prav, rekši, da se mora obsojati vsaka surovost, naj se pokaže že na desni ali na levi strani. Da bi se taki dogodki tem laglje odvračali, izročil je včeraj dr. Kathrein v imenu Hohen-vrartovega kluba samostalni tudi od sedemnajstorice odobreni predlog, da naj se voli poseben odsek 24 udov, ki naj pretresa potrebne premembe opravilnega reda in zbornici stavi potrebne nasvete. Peticije in interpelacije. V pričetku seje bilo je včeraj izročenih mnogo peticij, med njimi 1627 peticij za premembo tiskovnega zakona, ki jih je izročil poslanec Schonerer. Ker njegova obsodba zaradi pritožbe do višjega sodnika še ni stopila v veljavo, še ni zgubil poslanstva in je včeraj prišel v zbornico ter predlagal, naj se ena prej omenjenih peticij pridene steno-grafičnemu zapisniku. Pa ta predlog ni obveljal. Tudi nekaj interpelacij je bilo izročenih. Dr. Lueger je vprašal, kako to, da je bil od vladnega komisarja samo zato razpuščen neki shod, ker je dr. Lueger rekel : ,,Zmaga zedinjenih kristijanov je tudi zmaga krščanske države. Ees je, kar je Schonerer v svojem zagovoru rekel: židovsko liberalno časnikarstvo spodkopava prestol in altar." Češki poslanec Vesely pa je interpefiral finančnega ministra, zakaj se je pouk o preiskavi pivnega ekstrakta izdal samo v nemškem jeziku, dasi prihaja v roke češkim pivovarjem, ki nemški ne umejo? Konečno je g. predsednik še enkrat prosil poslance, naj kratko govore, da se bo budgetna raz- sta bila vsa penasta; zopet se ustavita pri mitnici, zahtevali so mitnino. Krčmar v Hatvanu je bil tako uljuden, da je zaupal gospodu Matijažu, toda mitničarji v Pešti ne zaupajo nikomur. Obupen položaj. „Prisezam pri Bogu, da nimam niti groša", kliče gospod Vero. „Janči, posodi, da morem plačati mitnino. Imaš kaj drobiža pri sebi?" „1 seveda imam, jako rad vam posodim, milo-stivi gospod." „To je sreča, da tudi tebe niso okradli." „Ne, to se meni ne pripeti, kajti toliko sem že pameten, da, kedar grem pit, vtaknem svoj denar v škornje." „V škornje! Slava Bogu, hvala, eljen! Saj je imam jaz tudi v škornjih!" vikne zdaj gosp. Vero in v možganih se mu jame daniti. „Zdaj pa le hitro obrni, Janči, in peljiva se domov. Toda povem ti, da o tem nikomur ne črhneš, če ne te spodim." .....Nihče tega ni zvedel, nego jaz in čislani čitatelj, komur prijateljski svetujem, da bi pazil vselej na svoje novce, osobito takrat, ako hoče biti — „židane volje". prava malo hitreje vršila, pa najbrž zopet zastonj, ker ravno danes, ko to pišem, govori poslanec Sigmund jako obširno ob obrtnijskih šolah, dasi ima komaj peščico poslušalcev. Upanje je šlo po vodi, da bi budgetno razpravo dovršili do binkošti. Govor poslanca Klima v državnem zboru dne I. maja 1888. (Dalje.) Kar čez noč nas iznenadijo pomenljive naredbe in ukazi, kakor se je to n. pr. zgodilo glede zvišanja šolnine, z ukazom, po katerem so se odpravile srednje šole; o tem si dovolim opomniti, da o gimnaziji v Kranji ni potreboval nobenih informacij in poizvedovanj, in če sem prav poučen, izdal se je ta ukaz proti nasvetu, ki ga je s tehtnimi vzroki izdalo oblastvo, ki ima v prvi vrsti o tem soditi. Mogoče, da je gimnazijsko vodstvo v Kranji izrazilo svoje mnenje, ki pa po mojih mislih ni bilo odločilno za ministerstvo, ker bi to bila sodba o lastni stvari, ker je znano, da učitelji raje bivajo v glavnih mestih nego v mestih po deželi. Pa tudi od Nj. ekscelencije posebno povdarjani vzrok glede nemščine ne more opravičevati tega koraka visoke uaučne uprave. Omenil sem že, da se je poskus s slovenskimi oddelki v Ljubljani popolnoma obnesel, zato smemo misliti, da manjka le dobre volje, ker se odlaša s takimi paralelnimi razredi v ostalih deželah. Smešno je že, da nam vedno povdarjate važnost nemškega jezika, ker o tem od nas nikdo ne dvomi. Najbolj smešno pa je to, kakor je storil gospod predgovoruik, da nam priporočajo nemščino, ker je svetovni jezik. Eavno zaradi tega ne potrebuje privilegija, marveč si ga sam pridobi. (Prav res! na desnici.) Prav brez potrebe se sklicujejo na armado in vojno upravo, ker kmalu ne bo potrebnih sposobnih podčastnikov, kakor smo nedavno slišali od enega govornika z one (leve) strani visoke zbornice. Vprašam: Ali nimamo skupne armade ia ali se podčastniki nabirajo samo iz dežel te državne polovice in ne tudi iz dežel ogerske krone? (Prav res na desnici.) Od kod torej pride, če je to res, da se vojna uprava obrača vedno le na naše dežele in ne tudi v enaki meri na dežele ogerske krone? Gospod vojni minister je sicer nekedaj s zadovoljstvom povdarjal v delegacijah, da ogerska vlada skrbi za to, ker je nemščina obligaten predmet v srednjih šolah. Pri nas smo mnogo dalje. Pri nas nemščina ni le obligaten predmet na srednjih šolah, marveč poučni predmet, in kot obligaten predmet že na četiri- in večrazrednih ljudskih šolah v višjih razredih. Na Kranjskem je še za to preskrbljeno, da se nemščina poučuje kot neobligaten predmet tudi na več kakor dvorazrednicah, in zato dobč učitelji še posebne uagrade. (Klici na desnici: Ne-postavno!) Če je torej visoka vojna uprava zadovoljna z Ogersko, potem ne more biti z nami nezadovoljna in se o nas pritoževati; in če prej ni manjkalo podčastnikov, ko je bilo le malo šol, in so se večinoma še le pri vojakih učili brati in pisati, tudi sedaj jih ne bo manjkalo, ker je šola v vsakem večjem kraji, in ker se nemščina mnogo poučuje. Da nam je visoka naučna uprava le malo naklonjena, razvidi se jasno tudi iz druzih slučajev. Nedavno je bilo izpraznjeno mesto skriptorja v ljubljanski licejski knjižnici. Njen največji zaklad je bogastvo staroslovenskih rokopisov in slovstvenih del sploh v tem jeziku. Omenim le zbirko našega učenega rojaka Kopitarji, in jasno je, da taka zbirka potrebuje slavista, in da bi skriptor moral biti slavist, da bo zbirka na razpolaganje učenjakom, kar je njen namen. Skriptor bi že zaradi tega moral biti slavist, ker je sedanji knjižničar rodom Nemec od Eena ob holandski meji (čujte! čujte! na desnici), ki je popolnoma nezmožen slovanskega jezika, torej tujec v slavistiki. Tudi se ne sme prezreti, da ima skriptor vedno opraviti s slovenskimi učenci, katerih jezik bi torej moral znati. Akoravno je bilo več dovolj sposobnih prosilcev, vendar je visoka naučna uprava dala to službo slovenščine nezmožnemu matematiku. (Cujte! čujte! in veselost na desnici!) Tako sta v naši knjižnici nameščena dva uradnika, ki ne moreta razumeti največjih zakladov naše knjižnice, kaj še znanstveno predelati. Jaz nimam ničesa proti osebi novega skriptorja; on je morda izvrsten mož in bo dobro opravljal svojo službo. Jaz to le zato omenim, ker se je že dolgo pred imenovanjem čulo, kdo je izvoljeni, in sicer na priporočilo višjega državnega uradnika, ki so prišteva stranki leve strani visoke zbornice. (Čujte! Čujte! na desnici.) Ker se je ta govorica pozneje uresničila, zopet sklepamo, da visoki naučni upravi več veljil priporočilo pristaša liberalne stranke, nego znanost in potrebe slovenskih učencev in slovenskega naroda. Enako antipatijo kaže naučna uprava proti slovenskemu narodu pri ljudskih šolah. Izvanredno je hitra in odločna z ukazi proti slovenskemu prebivalstvu, a zelo počasna, kedar je treba zanj kaj storiti. Evo Vam dokazov: Nemški „schulverein" je pred nekimi leti ustanovil v Ljubljani štirirazredno nemško deško ljudsko šolo, za katero je kranjska hranilnica preskrbela prostore in tudi plačuje velike letne doneske. Gospod naučni minister je tej privatni šoli hitro dal pravico javnosti; a pri tem ni ostalo. Akoravno ta šola mnogo škoduje po ukazu vlade ustanovljeni mestni nemški deški šoli, ker jo učenci jako slabo obiskujejo, in akoravno je bilo gotovo, da bo še slabeje obiskovana, ako dobi privatna šola nemškega „schulvereina" pravico javnosti, vendar je vlada naročila kranjskemu deželnemu zastopu, da razširi mestno deško šolo in ustanovi drugi razred. Ker pa je šolski poročevalec deželne vlade v kranjskem deželnem zboru moral priznati, da tukaj ne zadostujejo potrebni postavni pogoji za razširjenje šole, kranjski deželni zbor ni dovolil brez-potrebnih troškov za drugi razred. Vendar je Nj. ekscelencija g. naučni minister nedavno ukazal, da se v prihodnjem letu mora odpreti drugi razred. (Čujte! Čujte! na desnici.) (Dalje prih.) Politični pregled. V Ljubljani, 11. maja. JSotrasaje dežele. Mladočehi napadajo vodjo Staročehov, dr. Eiegra, ter mu očitajo grozno pregreho, da je vedel za Liechtensteinov šolski načrt, predno je bil predložen v državnem zboru. Kakor se poroča z Dunaja, izrazil se je v resnici dr. Eieger prijazno o tem načrtu, a neposredno ui nanj vplival. Vnet sotrudnik pri sestavljanji tega načrta pa je bil grof Clam-Martinic, zastopnik češkega kluba v predsedstvu državnega zbora. Nemško-Iiberalni in antisemitski dunajski dijaki pripravljajo izjave za Schonererja. Tudi se neki nabirajo podpisi za prošnjo, naj bi ga cesar pomi-lostil. Vladni krogi so trdno sklenili z najostrejšimi sredstvi zadušiti to dijaško gibanje. Nova šolska postava, s kojo se bo pečal hrvatski sabor v prihodnjem zasedanji, ozira se posebno na žtlje Srbov. Dovoljuje se ugodna jim šolska organizacija, gojitev cerkvenega petja in nastavljanje učiteljev srbske narodnosti v šolah, v kojih je večina učencev srbska. Tudi se bo skrbelo za napredovalni pouk v poljedelstvu, ki bo bistven del ljudske šole. Taanj« države. Srbska kraljica Natalija je predvčerajšnjim odpotovala iz Ploreucije na Dunaj. — Vlada ni potrdila pogodbe, kojo je sklenil prejšnji finančni minister Vuic z neko angleško tvrdko o posojilu petih milijonov v namen, da bi se mogla razveljaviti pogodba o samoprodaji duhana iu slednja prevzeti v lastno upravo. Vuic je sprejel Sodstotno obrestovauje, koje pa so je zdelo sedanjemu ministerstvu previsoko. Sedanji finančni minister Bakič je že pričel drugod obravnavati v isto svrho ter upa vlada, da se jej bo posrečilo dobiti denar pod ugodnejšimi pogoji. — Doba Kristiceva je v najlepšem cvetu. Neko belgradsko poročilo pravi: „Danes je Kristic gospodar v Srbiji in narod občuti, kakor da bi imel mrtveca v hiši. Srbija je v obsednem stanji, vojaki so pripravljeni, častniki prenočujejo v vojašnicah. Ena prvih Krističevih naredeb je bila ta, da je odposlal del vojne v notranjo deželo, češ, preprečiti hoče vse nemire. Pod radikalnim ministerstvom se je vozil kralj po mestu brez spremstva, sedaj pa niti ne obiskuje cerkve brez močnega orožniškega varstva. Dokler moli kralj, dopuščen ni nikomur vstop, kdor se ne more izkazati s posebno vstopnico redarstve-nega predsednika. Tudi vojaških parad ni več, ker ima vladar celo le pogojno zaupanje do svoje armade. Odlični meščani, mej temi tudi bivšij ministri, so pod redarstvenim nadzorstvom." Bolgarski princ Koburški jo naenkrat pre-menil potovalni načrt. Uradno poročilo zatrjuje, da se je to zgodilo le zaradi slabih cest, čudno je na vsak način, da se je obrnil princ namesto v Lovčo v Euščuk, in sicer po cesti, ki vodi do — deželne meje. Izgovor, da je cesta v Lovčo preslaba, zdi se nam nekako prazen, kajti tudi v vshodni Rutne-liji niso ceste kaj izvrstne, in vendar se takrat ni čula nobena enaka pritožba. Preklicuje so vest, da bo Rusija prepovedala delovanje v ruskih pokrajinah inozemskim delniškim družbam. Pač pa bo v kratkem izšla naredba, ki bo načeloma omejila število tujih delavcev v industrijskih podjetjih ob poljski meji. — »Daily News" poroča iz Petrograda : »Nedavno so se zbrali vrhovni vojaški poveljniki, da bi se posvetovali o vojaškem položaji Rusije. Izjavili so se enoglasno, da Rusija že dolgo ne bo mogla napasti kake evropske velesile. Celo branilna sila Rusije je preslaba radi pomanjkanja strategiških železnic. Sklenilo se je, da se nemudoma zgrade tri strategiške železnice proti avstrijski moji; dotični troški so se določili na trinajst milijonov rubljev." Nemški uradni „Reichsanzeiger" objavlja ukaz z dne 5. t. m., s kojim cesar podeljuje povodom svojega vladnega nastopa mnogo odlikovanj in stanovskih kakor službenih povišanj. Nadpredsedniki imenovali se bodo odslej za dobo službovanja »eksce-lence". Mnogim osebam se je dovolilo plemstvo, mej temi profesorju Gneistu iu znanemu elektriku dr. W. Siemensu. Francoska vlada je ukrenila vse potrebno, da prepreči večje nerede povodom Boulangerjevega potovanja. Boulanger se je danes odpeljal v severno-zapadne pokrajine. Gotovo je, da bo Sadi-Carnot lahko zavidal generala, kar se tiče navdušenosti pri sprejemih. Liberalni listi postajajo tem sovražnejši zoper Boulangerja, ker se boje, da se bo proglasil antisemitom. Neki Avonsart ga je obiskal dne 1. t. m. ter prašal o njegovem politiškem mišljenji; odgovoril mu je: „Komuno napadam zaradi tega, ker je mej njenimi člani mnogo inozemcev. Prvi moj nalog pa je otresti se Židov in oprostiti Francijo židovskega gospodarstva (?)." Boulanger je v resnici znamenita oseba. Kakor piše »Koln. Ztg.", vstopiti je hotel general v neko pariško ložo, toda ta prošnja mu je bila odbita. »Kakor se zatrjuje", pristavlja list, »obsodile ga bodo vse prostozidarske lože, kojih vpliv ni majhen v Franciji. Prostozidarji v Bordeauxu na-svetovali so vsem francoskim ložam, naj se odločno upirajo Boulangerjevim nakanam." — Pariški mestni svet je dovolil 10.000 frankov za revne družine, kojih očetje so izgubili zaslužek, ker so steklarne v de-partementih Seine in Seine-et-Oise ustavile delo. — »Intrausigent" poroča, da je Boulanger v treh okrajih departementa Lozere zmagal pri zadnjih občinskih volitvah. — V Belfortu stepli so se francoski rokodelci z nemškimi dijaki. »Nordd. Alg. Ztg." tem povodom ojstro napada francosko armado in re-darstvo, očitajoč, da je neki francoski častnik odgovoril dijakom, ki so ga prosili pomoči: »A bas, vous etes des Prussiens, vous n'aver rien chercher ici!" (A kaj, vi ste Prusi, vi nimate ničesa tukaj iskati.J Pariški krogi so zelo iznenadeni, da pripisuje napominani list temu dogodku toliko politiške važnosti, ter upajo, da bo preiskava imela za Francijo ugoden izid. Italijanska zbornica obravnavala je predvčerajšnjim proračun za javna dela; zaradi tega ni pričela debate o afriški politiki. — Kakor znano, postaviti hočejo papeževi nasprotniki Giordanu Brunu spomenik. V ta namen izbral se je Campo di flori, ker so tam Bruna baje sežgali — kar pa zgodovinski ni dokazano. Mestni svet ima pravico razpolagati z javnimi prostori, zato so ga že pred dvema letoma z vseh strani nadlegovali, naj prepusti imenovani trg v to svrho, ne da bi bil do sedaj uslišal prošnjo. Za ponedeljek minolega tedna je bil napovedan nov vihar zoper občinski svet; mej dobro uprizorjenim ploskanjem na galerijah je pričel vojvoda Sermoneta proslavljati „apostola prostosti", toda občinski svetnik Righetti mu je pretrgal besedo, rekoč: »Mestno svetovalstvo sme razmotrivati edino le upravne zadeve, nikakor pa ne razpravljati politiških vprašanj. Zaradi tega predlagam, da se razpusti seja". Seveda, strašanski vrišč in ropot na galerijah, ki sta postala še silnejša, ko je bil z ogromno večino sprejet Righettijev predlog. Najeta galerijska druhal je planila na občinske svetovalce, ki so zapuščali zborovalnico, preganjala jih je tudi •na ulici. Crispi je lahko ponosen na sad, koji rodi »rešena Italija". »Post" je izvedela iz Londona po svojem navadno dobro poučenem dopisniku: „Angleški vladi so došle vznemirjajoče vesti o ruskih namerah v srednji Aziji in Perziji. Podrobnosti še niso prišle v javnost." V rumunskem politiškem življenji je nastopil začasno prestanek. Ministerstva sicer ne podpira niti narodno-liberalua stranka, niti združena opozicija, toda Rosetti tega tudi ne potrebuje, ker se ni nikomur nasproti zavezal. Združena opozicija je sklenila sestaviti pozitiven vspored kot podlago delovanju pri prihodnjih volitvah, toda to bo, le provzročilo, da se bodo tem ostreje pokazala nasprotna mnenja mej opozicijonalci. Kedaj se bodo formalno ločili liberalni desidentje od staro-konser-vativnih prijateljev Rusije, je le vprašanje časa. Izvirni dopisi. Iz Logatca, 7. maja. (Občni zbor kmetijske podružnice.) [Konec.] O kmetijstvu, v ožjem smislu, ne more biti govorjenja. Iz naših krajev se vžitnin malo izvaža, ali uvaža veliko. Pač pa more kmet iz hleva dobiti kak krajcar za svoje vsakdanje potrebe. Proda se živina lahko. Za hrbtom imamo Trst in Gorico — mesti, ki mnogo potrebujeti. In čez »goro", t. j. čez Hru-šico, odženo Vipavci in Lahi mnogo naše govedi. — Zato je umnemu kmetovalcu prva skrb, da redi kolikor mogoče veliko živine. Ali brez gnoja se v kmetijstvu ničesa ne opravi. In ravno sedaj, ker je vožnja bolj ponehala, imeli bodo posestniki živino bolj pri domu — imeli bodo več gnoja, s katerim bodo, razun polja, še travnike lahko gnojili. Sena se bo pridelalo mnogo več. Nekateri gospodarji že zdaj marljivo skrbč za svoje senožeti. Vspeh tudi ne izostaja. Pridelek se je skoraj podvojil. Tii se kaže napredek! — Ali bi ne bilo mogoče katerikrat ustanoviti v Logatci mlekarsko zadrugo? Sadjarstvo je v našem okraji le malo razvito, morda najmanj v Logatci. Pač vidiš ob veliki cesti zasajena trohljiva drevesa, ali vrti — včasih lepi, za sadjarstvo ugodni vrti — stoje prazni! Premožnejši gospodarji sicer so nasadili mnogo lepega, mladega drevja, ali ti vrtovi so navadno mnogo stali. Navadni kmet nima na razpolaganje denarja, da bi si v Erfurtu naročal divjakov in ce-pičev. Pa naš priprosti kmet se niti toliko ne potrudi , da bi izkopal divjaka na pašniku ali v gozdu, da bi ga presadil na svoj vrt. Veselja manjka, zanimanja manjka do sadjarstva. In ravno to veselje do sadjarstva — kakor tudi živinoreje — buditi, ima namen kmetijska podružnica. Kako spolnuje svojo nalogo? Iz poročila tajnikovega pri občnem zboru, pri katerem je bil navzoč visokorodni g. okrajni glavar dr. Russ, in razun domačih in tujih udov — vzlasti iz sosedne župnije rovtarske, še več gospodarjev neudov logaških — posnamemo to-Ie: Prvič — pridno so se nabirali udje. Nekateri so odstopili, a pristopili so drugi. Res, da vsak posestnik ne more biti ud. Ali dovolj, da so vsaj nekateri v vsaki občini. Širi se tem potom zanimanje do kmetijske družbe — in do kmetijstva sploh. Vzlasti pa ugaja družbenikom list »Kmetovalec", ki je kmetskim razmeram popolnoma primeren. Ce bi se list povečal, bi se ob enem podražil — in drag list ni za kmeta. Drugič — ustanovila se je podružnična drevesnica. V njej dozdaj res še ni toliko drevesec — okoli 1500, ali zasajajo se nova, in čez nekaj časa so bodo delila med ude. Tretjič —• priredi se v Logatci letošnje leto živinska razstava. Razstava veljil za celo Notranjsko. Dozdaj bile so enake razstave le v Posto-jiui. Ali ker je ta kraj mnogim Notranjcem nepriročen, dovolil je glavni odbor na prošnjo podružnično, da bo razstava enkrat v Logatci, drugi pot v Postojini. Letos vrši se premovanje živino v Logatci. Zadnja točka bila je najvažnejša med vsemi, ki so bile na dnevnem redu. Pri zboru bil je navzoč tudi potovalni učitelj, g. Gustav Pire. Udje moramo biti hvaležni odboru, da ga je povabil, in hvaležni g. Pircu, da je blagovolil priti. O zadnjem vprašanji podal je gospod potovalni učitelj natančnejše pojasnilo. Govor bil je jedrnat, a poljuden i.i vsakemu kmetu umljiv. Povedal je, kakov namen imajo živinske razstavo in na kaj morajo posestniki paziti, če priženo živino na ogled. S tem, da se prirejajo enake razstave, namerava se doseči, da se začno kmetovalci skušati med seboj, češ: Tu sem videl tako živino — tam imajo tako goved, ali bi jaz ne mogel take imeti? V razgovor so prišle še razne druge stvari. Tako, da se namerava z drevesci dolenje-logaškega šolskega vrta obsaditi nova cesta na Rovte in še več druzih poljskih potov. Gospod tajnik poroča, kako bi se priredila v Logatci loterija kmetijskega orodja. Nasvetuje se odsek za pregledovanje živine in določi dan živinski razstavi. Vsi ti nasveti so bili v tesni zvezi s prihodnjo cesarjevo slavnostjo, za katero so je pričelo živahno zanimanje po celem okraji. Vršila se bode 22. julija. Na Vašo notico v »Slovenci", gosp. vrednik, le toliko za zdaj, da je izvoljeni odbor minolo soboto pričel svoje delovanje. V spored vsprejemale se bodo kolikor mogoče take točke, ki bodo na korist občinstvu. V tem oziru more že po svojem poklicu največ storiti naša kmetijska podružnica, kateri želimo prav iz srca mnogo udov iu čvrstega razvoja, da bo v prid in blagor Logatcu in logaški okolici. Dnevne novice. (Podružnico sv. Cirila in Metoda) so ustanovili rodoljubi v Apačah na Koroškem; vpisalo se je že 80 družabnikov. Načelnik podružnici je g. Božič, blagajnik g. Stečnik, tajnik g. B u t i. Slava zavednim koroškim Slovencem! (Umrl) je dne 9. maja ob Val- uri popoludne po prejetih sv. zakramentih za umirajoče č. g. Fr. Žagar, administrator v Javorji. N. v m. p.! (Učenci »Glasbene šole") napravijo v nedeljo popoludne majev izlet na D r e n i k o v ali Češki vrh. (Slovensko gledališče.) Jutri, dnš 12. t. m. se bo predstavljala v dvorani ljubljanske čitalnice slika iz kmetskega življenja „Č vrček", po Birch-Pfeiferjevi »Die Grille" poslovenil Davorin Hostuik. Vlogo »Čvrčka" bo igrala tragedinja narodnega gledališča v Zagrebu gospa Marija R u ž i č k a - S t r o z z i. Začetek ob Yj8. uri. (Dolenjsko pevsko društvo) priredilo bo biu-koštno nedeljo v zvezi z »Dolenjskim Sokolom" izlet v Metliko. Povabljena sta tudi karlovško pevsko društvo »Zora" in »Hrvatski Sokol" v .Zagrebu. (Z Vinice) se nam poroča, da je neznan tat ukradel dnč 1. ali 2. maja dve pateni s kelihov.— Pogorelci so dobili 32.745 gld. zavarovalnine, in sicer 34 pogoreleov od »Slavije" 26.478 gld., 3 od »Graške" 2100 gld., 1 od družbe »Fonciere" 860 gld., 1 od družbe »Riunione" 3307 gld. Zadnja družba je darovala tudi 30 gld. najbolj pogumnim osebam pri požaru. (Iz Celja) se nam poroča, da rujavi hrošči v okolici silno objedajo in uničujejo hrastovje in sadna drevesa. Celjsko okrajno glavarstvo je sicer ukazalo, naj se pokončujejo škodljivci, a ta ukaz ne bo imel mnogo vspeha, ker glavarstvo ni razpisalo nobene nagrade. (V Celji) je zopet izvoljen županom dr. Josip Neckermann, podžupanom Gustav S t i g e r. (Divjih petelinov) ustrelili so ljubljanski lovci doslej okoli 40. Divji petelini nahajajo se že po gozdih v ljubljanski okolici. (V dolenjem Dravogradu) na Koroškem ustanovili so hranilnico iu posojilnico. Načelnik posojilnici je gosp. Karol R o u s, odborniki gg.: Franc K o g e 1 n i k, veleposestnik na Tolstem Vrhu, Janez B r e z o v n i k, župan na Seljah, Janez Fašink, posestnik v dol. Dravogradu, Jože K u r c, posestnik na Viču, Anton M u č o v n i k, posestnik v Gu-štajui, Viktor S t r e i t, veleposestnik v Št. Lovrencu. Pristopilo je doslej 41 članov. Veselo znamenje, nad a boljše prihodnosti! (Mrtvoud) je zadel včeraj zjutraj železniškega nadsprevodnika Josipa J e 1 o v š k a mej Ljubljano in Borovnico. Našli so mrtvega v vozu in ga iz Borovnice pripeljali v mrtvašnico pri sv. Krištofu. Zapustil je vdovo brez otrok. (Vabilo h koncertu), kateri priredi »krško bralno društvo" v nedeljo dne 13. maja t. 1. v svojih prostorih. Spored: 1. »Koračnica", svira godbeni klub"; 2. a) pl. Zaje: »Frankopanka", b) Bendl: »Svoji k svojim", poje moški zbor; 3. a) Iluber: »Spomin na Budimpešto", b) Huber: »Lepe Av-strijanke", Trio -Concertante za tri citre; 4. Mil-locker: »Don Caesar", putpuri, svira godbeni klub; 5. A. Fesca: »Barkarola", Trio za glasovir, gosli in celo; 6. a) G. Braga: »Serenada", pesen za sopran, gosli in glasovir, b) E. Mandycevski: »Luni", pesen za sopran, gosli in glasovir; 7. E. Strauss: »Ktinstler-leben", valček, svira godbeni klub. — Začetek točno ob 8. uri zvečer. Vstopnina za člane bralnega društva: 30 kr. za osebo, 50 kr. za rodbino; za neude: 50 kr. za osebo in 1 gld. za rodbino. K obilni vde-ležbi vabi odbor. (Iz c. kr. poštne hranilnice.) Minolo nedeljo smo dobili četrto letno izvestje o prometu v imenovanem zavodu. Knjiga obsega petnajst p61 velike četverke. O zapopadku isto nameravamo priložnostno priobčiti važnejše podatke. Za danes naj povemo samo to, da je koncem pretočenega leta pri poštno hranilničnem uradu poslovalo 712 ljudi, namreč 95 državnih uradnikov, 57 uradnikov, katerim se služba lahko odpove, 413 pomožnih uradnikov, 47 kalku-lantinek, 18 uradnih, 43 pomožnih in 39 drugih služnikov. — Odkar hranilnica obstoji, smo redno priobčevali izkaz o prometu v posameznih mesecih. Danes imamo pred seboj najnovejšo uradno okrožnico z računom za mesec april. Ista objavlja naznanilo, da se na »položnih listkih", ki se rabijo v čekovnem promotu, sme na čelnej strani zabeleževati le številka za incasso-promet, vsaka druga opomba bodi popisana, bodi tiskana, je prepovedana. — V minolem mesecu se je vložilo 427.773krat v kupnem znesku 50,583.272 gld.; od tega na Štajerskem 20.595krat za 1,968.710 gld., Koroškem 5865krat za 554.047 gl., Kranjskem 4108krat za 477.367 gl., Primorskem 6665krat za 709.762 gld. Vrnili so pa 124.932krat skupaj 51,500.832 gld., od tega na Štaj. 3583krat za 1,152.712 gld., Kor. 846krat za 147.316 gld., Kranjskem 767krat za 121.867 gld., Prim. 2437krat za 818.290 gld. Od 12 jan. 1883 se je vložilo 16,218.551krat v skupnem znesku 1.671,141.599 gld. 66 kr., izvzelo 4.891.358krat skupaj za 1.631,097.878 gld. 78 kr., v hranilnici je torej preostalo čistih 40,043.720 gld. 88 kr. Med vračili je tudi 7,905.650 gld., za kar je urad vložnikom na zahtevanje kupil in odposlal vrednostnih papirjev. — Eentnih knjižic je v prometu 9432, vredne so 7,376.100 gld.; vložnih knjižic je 618.720, a čekovnic 13.463. — Število vložnikov je narastlo za 2978. — V neuradnem delu okrožnice nahaja se izkaz o poštni hranilnici na Ogerskem, Francoskem, Taljanskem, Nizozemskem in Švedskem. Sklepoma je iz skraja imenovanega „izvestja" ponatisnjeno prvih 32 strani. Telegrami. Barolin, 11. maja. Cesar se primeroma povoljno počuti; mrzlica jako neznatna; spanje, akoravno večkrat pretrgano, okrepčevajoče. Telesne moči se vračajo. Pariz, 11. maja. Povodom razdelitve nagrad otrokom alzaško-lorenskih varovancev je imel poslanec Siegfried (Seine inferieure) nagovor, v kojem imenuje nemško-francosko vojsko veliko nesrečo za oba naroda, kaže na tekmovanje Amerike ter povdarja, da je Aizacija-Lorena edini vzrok nasprotstvu mej Francijo in Nemčijo. Siegfried praša, ali ne bi se dalo rešiti to vprašanje z mirovnimi sredstvi, v prvi vrsti potom postavnih po-računanj, povdarjajoč, da bi sprava mej obema narodoma provzročila carinsko združenje, kar bi moralo povzdigniti trgovino. Siegfried sklepa: Edino le sprava more končati krizo, ki sedaj kipi v Evropi. London, 10. maja. Vojni minister je danes razložil deputaciji odličnih parlamentnih članov storjene napredke v zboljšanje domobranskih sredstev. Glavni namen je zabraniti, da se ne bo napadel London z reke Themse. Za obrambo Anglije in Londona je treba zadostne armade. Vremensko sporočilo. g čas Stanje g K. ----Veter Vreme 3 1 nna.7fwn.nia zrakomera toplomera o opazovanja T mm po Celzija g a - I __ _____ C 17. u. zjut. 739.5 IM ŠT-vzhdL jasno 9. 2. u. pop. 736-2 26.0 si. sszap. „ 0-00 _9. u. zvee. 736 2 17-6 si szap. ., 7. u. zjut." 737-3 m si. szap. SkiS^ 10.2. u. pop. 736-4 16 4 „ u , ^O 9. u, zvee. 737-4 10 4 sr. szap. " dez- 9. maja. Zjutraj jasno, potem veter. — 10. maja. Zjutraj mala nevihta, še/, dan oblačno, zvečer ploha Srednja temperatura 19 0° in 14-4°0., za 62° in 1-4° nad normalom. Dunajska borza. (Telegrafično poročilo.) 11. maja. Papirna renta 5% po 100 gl. (s 16% Sreberna „ 5% „ 100 „ „ 16% 4% avstr. zlata renta, davka prosta Papirna renta, davka prosta . . . Akcije avstr.-ogerske banke . . . Kreditne akcije ....... London .......... Srebro .......... Francoski napoleond....... Cesarski cekini ....... Nemške marke ....... davka) 78 gl. 65 80 „ 25 109 „ 70 93 „ 40 874 „ - 287 „ 00 126 „ 90 10 " 04 5 „ 95 62 „ 10 kr. V Dolu (Lustthal) je Oddati letno stanovališče z tremi sobami in vrtom; tudi lep velik pes čuvaj (Wachthund) je ravno tam na prodaj. Oglasiti zato so je v ondašnjem farovžuj (i) s! 81 IV. knjiga: različno blago, (I. del: „Šola in odgoja" str. 180; II. del: „narodna politika in narodno gospodarstvo" str. 183—354; III. del: „razna poučna tvarina" str. 357—428 dobiva se izvod po 1 gl. pri izdajatelju : Mih. Lcu-, (lovišku, župniku v Makolah (Maxau b. Poltschaeh); III. knjiga, životopisi, str. 397 pa po 70 kr. Po i ravno isti ceni tudi po vseli slovenskih bukvarnah! ! Prva in druga knjiga ste pošli; Val. Orožnovili pesni je še nekoliko izvodov na prodaj po 40 kr. i Pete knjige: »Slomškovi „pnstirskl listi" ni moči izdajati, dokler za III. in IV. tiskovni stroški niso poravnani. trata MImmH izdelovalca oljnatih, barv, firnežev, lakov in napisov. Pleskarska obrt za stavbe in meblje. 3Ci J h « jasa;«, za Frančiškansko cerkvijo v g. J. Vilkarja hiši št. 4. priporočata prečast. duhovščini in p. n. občinstvu vse ?? v njiju stroko spadajoče delo v mestu in na deželi kot ' znano reelno fino delo in najnižje cene. Posebno priporočilne pa prekupce so oljnate barve £x v ploščevinastih pušicah (Blcchbiichsen) v domačem lanenein oljnatem firneži najfineje naribane in boliše nego vse te vrste v prodajalnah. Cenike na zahtevanje. Janez Bogan, mizarski mojster v Ljubljani na Dunajski ccstl St. 15, (Medijatova lilša) priporoča svojo dobro vrojeno zalogo raznovrstne politovane in likane: altarne podstavke 5 gld, 50 kr., divane, garniture, modroce na peresih po 10 gld., žimnate modroce po 20 gld., vozičke za otroke, okvire za svete in posvetno podobe, in sicer za 20 odstotkov ceneje, kakor drugod, Tudi provzema vsa mizarska in stavbena dela. Ceniinik s podobani zastonj in franko. Umetne (20) nbo in mkmp* ustavlja po najnovejšem araeričanskem načinu brez vsakih bolečin ter opravlja plornbovanja in vse zobne operacije zobozdravnik A. Paichel, poleg Hradeckega mostu, I. nadstropje. Igla. 3« a.v.! : (glej podobo), najbolj praktično, elegantno, moderno in priljubljeno tapecirano pohištveno orodje, preoblečene z modernim in močnim blagom in popolno pozamenterijo, to je s čopi in dolgimi frniižami iz blaga, izdeluje po — 38 gold. a. v. — zajamčeno dobro in solidno narejene tapecirar in dekorater v Ljubljani, Šelonliiii-^ove nlioo št. i, Uzorci blaga resnim kupcem franko na razpolago. Vsa. v mojo stroko spadajoča dela v mestu in na deželi izvršujem najceneje. — Modroce na peresih (Federmadratzen) IO in višje. — Preč. duhovščini priporočam kot špec-ijaliteto: altarne preproge. Ceniki s podobami zastonj iu f ranko na zahtevanje. yajnov(\jse I", avstro-francoski zavarovalnici proti požaru in nesrečnim. slučajem na Dunaji, zastopani po glavnem zastopu v Jujixl>ljani pri gospodu Josipu Prosenc-i, izreči tem potom iskreno zahvalo za jako hitro cenitev škode, katera nas je vsled požara dne 28. aprila 1888 zadela in pa za tako liitro in popolno iseplaeaivje zavarovanih zneskov. V tem slučaji videli smo, da jo brza pomoč dvojna, in zato ponavljamo svojo iskreno zahvalo „AZIENDI" še jedenkrat ter priporočamo to zavarovalnico vsakaleremu najtoplejo. KATEOE, dne 5. maja 1888. Venet Janez. Kerstein Šimen. Markove Josip. Kerstein Janez. Kerstein Neža. Erleh Josip. Kopavnik Janez. Mižek Janez. Petrič Štefan. Uranc Jakob. Kunstelj Janez. Markove Šimen. Petrič Jurij. Petrič Jakob. Županstvo v Ratečah, dne g. maja 1888. Josip Pintbach L O) m. p., župan.