iteo. 231. O llubljnni, g ponedeljek, dne 9. oktobra 1905. Leto mm. Velja po poŠti: za celo leto naprej K 26'— ia pol leta „ „ 15-— U četrt leta „ „ 650 st en mesec „ „ 2-20 V upravništvu: ga celo leto naprej K 20-— st pol leta „ „ 10"—• sj četrt leta „ „ 5"— m cn mesec „ „ 1-?0 ti poSllj. na dom 20 h ma mesec. Posamezne Stev. 10 h. LOvENEC ■ • • ■ 13 h . . . . 11 ,, .... 9 H Inseratl: Enostop. petltvrsta (72 mm): za enkrat za dvakrat za trikrat za vet ko trikrat . 8 V reklamnih noticah stane enostopna garmondvrsta 3 26 h. Pri večkratnem ob-Javljenju primeren popust. Izhaja Vsak dan, IzvzemSI nedelje In praznike, ob pol 6. url popoldne. Uredništvo I« » KopItarJevIH ulicah St. 2 (vhod čez __ dvorISile nad tiskarno). — Rokopisi se iie vračajo; nefrankirana pisma se ne sprejemajo. Uredniškega telefona Stev. 74. Upravništvo ie w Kopitarjevih ulicah Stev. 2. — ———— Vsprejema naročnino, Inserate in reklamacije. (JpravniSkega telefona Stev. 188. Znvolilnoprnvico ljudstvu. Včeraj je zborovalo v Ovsišah ,Slo-vensko katoliško društvo za radovljiški okraj". Prišlo je nepričakovano mnogo zborovavcev. Zastopane so bile župnije Ovsiše, Dobrava, Kropa, Kamna gorica, Pod-brezje, Radovljica, celo Blejski kot je poslal svojega zastopnika. Otvoril je zborovanje predsednik gosp. Vurnik, ki je naglašal, da zastopa to politično društvo načelo, da vladaj krščansko svetovno naziranje v vsem javnem življenju, in tudi v šolstvu, od ljudske šole do najvišje. To načele je društvo zastopalo do slej in ga bo tudi nadalje. Dr. L a m p e nato poroča o najvaž nejšib političnih dogodkih. Sporoči pozdrav dr. Susteršičev in omeni, da bi moral sicer prvi govoriti državni poslanec g. Pogačnik, ki je pa vsled nesreče, ki se mu je primerila na Dunaju, primoran biti doma; gospod poslanec je hudo opečen in shod mu želi, da kmalu okreva (Živela dr. Susteršič in Pogačnik!) Dr. Lampe na to popisuje razmerje Avstrije do Ogrske, naglašajoč, da so avstrijski narodi z veseljem pozdravili odločno ce sarjevo besedo proti Ogrom in le žele, da se mažarski nenasitnosti zastavi pot. Na vsak način se pa mora preprečiti, da Ogrska še dalje izkorišča našo državno polovico. Splošna in enaka volilna pravica. Državni in deželni zbor sta neplodna, ker je njiju sestava taka, da ne moreta priti do prave delavnosti. V državnem zboru preprečuje zdaj vsako plodne delo boj med nemško nadvlado in med drugimi narod-nastmi. To je m«goče le zaradi krivičnega volilnega reda, po katerem ima 9 milijonov Nemcev 200 poslancev, 6 milijonov Cehov 72 poslancev, 13 milijonov Slovencev 13 poslancev. V primeri z Nemci bi morali imeti Slovenci v državnem zboru vsaj 25 poslancev. Ce bi se vpeljala splošna in enaka volilna pravica za državni zbor, bi imeli Slovani v njem večino, in narodni boj bi stopil v ozadje, ako bi se namesto na po-▼zdigo nemštva gledalo na enakopravnost vseh narodov. Liberalci kmeta strašijo pred splošno in enako volilno pravico s tem, da bo potem kmečki hlapec politično enak svejemu go spodarju. A to je nespametno strašilo. Tovarniško delavstvo si bo brez dvoma priborilo volilno pravico in bo pomnoževalo v veliki veuni glasove mestnih poslancev. Ako se delavcem na kmetih ne da volilna pravica, je s tem kmečki stan na slabšem, ker imajo kmečki okraji potem toliko glasov manj. V naši državni polovici znaša kmečko prebivalstvo 57% vsega ljudstva. Ce se da splošna in enaka volilna pravica, je torej kmet v večini, ako se pa ne dd volilna pravica kmečkim delavcem, pride kmet v manjšino. Torej je brez dvoma za kmečki stan splošna in enaka volilna pravica v sedanjih razmerah najboljša. Kranjski deželni zbor. Kranjska dežela stoji pod vtiskom izpremembe, ki se je izvršila pri deželni vla di. Da je ta izprememba posledica odločnega nastopa katoliške-narodnih poslancev v deželnem zboru, o tem ni dvoma. Nasprotni listi pa hočejo to naslikati kot vzrok, da že zopet prišlo s to neresnico. A jaz vprašam vas zborovavce, ali je mogoče, da bi bili kmečki peslanci v tem vprašanju needini ? (Glasni klici: Ne !) Štiri leta so se krepko in edino držali, in zdaj, ko se kaže, da je omajana glavna zapreka, ki jim je nasprotovala, zdaj naj bi o d n e -ostane, dokler ostane njegov vzjjfljss^ hali? (Nikdar! \Z daj še le ne!) Vsak poslanec to dobro ve, ve tudi, da bi eni, ki bi zdaj rušil disciplino stranke, še tisti dan dobil tako nezaupnico od svojih volivcev, da bi moral odstopiti ! (Tako je ! Odobravanje.) Pa to se seveda ne bo zgodilo. Bodi te le odgovor onim, ki hočejo z neresnicami položaj skaliti ! K sklepu dr. Lampe govori še o gospodarski organizaciji, priporoča posojilnico in mlekarno ter sklene z živio klici na vladarja, ki je rekel, da hoče vladati s svojim ljudstvom. Resolucije. Na predlog g. Mraka so bile sprejete sledeče resolucije: Slovenski poslanci naj nadaljujejo svojo borbo za splošno in enako volilno pravico za državni in deželni zbor z vso odloč nostjo. Slovenski državni poslanci naj z vsemi silami branijo pravica naše državne polovice proti nenasitnim zahtevam Mažarov. Shod z ogorčenjem zavrača sirove in neosnovane napade liberalnega časopisja in liberalnih voditeljev na pošteni kmečki stan Od deželne vlade Kranjske se pričakuje, da vlada odslej vsestransko pravično in ima vedno pred očmi blagor vsega našega ljudstva, zlasti v težkih gospodarskih neprilikah za obstanek se borečega kmečkega stanu. G. tajnik in blagajnik Matija Mrak poroča: Zadnji občni zbor smo imeli lansko leto na Brezjah, ko smo na rožnovenško nedeljo im li povodom 50 letnega razgla-šenja brezmadežnega spočetja velikansko proces jo iz cele radovlj ške drkanije. Govoril je takrat g. državni in dež. poslanec Pogačnik zlasti o vzrokih, zakaj da je naša stranka v dež. zboru obstruirala. Zborovalci so govornikovemu izvajanju soglasno pritrdili in dali v imenu našega društva deželnim poslancem prosto pot, naj tudi nadalje v deželnem zboru tako nastopijo, ka kor za koristi kmetiškega stanu sajbolj koristno spoznajo. Prihodnje leto nas čaka obilo dela, ko bomo imeli zopet volitve. Te volitve bodo pokazale, ali ie napredovala ali pa nazadovala naša kat liško narodna stranka, od njih bo odvisno kdo bo v bodoče v naši deželi gospodaril. Za naš radovljiški okraj bo naše društvo zastavile vse sile, da be naša stranka prišla zmagonosna, kakor vedno iz volilnega boja. — Odkrito povedano, se nam, dokler naše društvo trdno stoji, nobenih volitev ni bati. Č'ani našega društva vsi pridno preb rajo »Domoljub", kateri ima ravno v našem okraju vsled neumornega delovanja in truda naših zaupnikov. primeroma največ naročnikov. Lahko rečem, da prihaja v naš okraj, do 1500 .Domoljubov" In čitatelji „Domoljubau so naši možje, na katere se pri volitvah lahko zanesemo, ne da bi jih bilo trtba s posebno agitacijo siliti na volišče Ti možje vedo, zakaj se gre pri volitvah in zato ne ostanejo doma Ako se tedaj naši nasprotniki tudi ob času volitev zganejo da postavijo za državni ali deželni zbor svoje kandidate se jim lahko pomilovalno smejemo, kajti armade 1500 mož z lepaki, katere nabijejo ponoči na hišo ne spravijo nikdar skupaj. Pač pa bi bilo za nekatere občine našega oknja, da bi se naša stranka bolje mora zdaj kaleliške-narodra stranka odnehati, češ: Saj ste dosegli svoj namen, ko je šel baron Hein! S tem hočejo pa le ljudi preslepiti. Saj se ni katoliško narodna stranka nikdar borila proti osebi barona Heina, ampak proti liberalnemu zistemu in proti volilni krivici.. Ta boj Ali se imenuje potem deželni pi«fsedn,i. Hein ali Schwarz, je pri tem popolnojna vse^ eno. (Odobravanje.) Deželni zbor kranjski toliko časa ne to prišel do redne delavnosti, dokler se ne izpremeni volilni red. To jasno govore številke same. Ogromna večina ljudstva ima 16 poslancev, 84 veleposestnikov ima 10 poslancev, meščanstvo tudi 10 poslancev. Ta krivica je stopila v vsej svoji npgoti na dan tedaj, ko so sklenili slovenski liberalci in nemški baroni slovenskonemško liberalno zvezo, ki je obrnila vso svojo ost proti kmečkemu stanu. Zdaj jih stoji 20 proti 16. Ko so pri volitvi v odseke ti zastopniki privilegiranih stanov porabili svojo večino v to, da so prezrli poslance katoliško-narodne stranke, je prišlo do boja, ki traja še danes in ne b» nehal, dokler krivica ne neha. Pri zadnjih volitvah je bilo oddanih za katoliško - narodno stranko 37.412 glasov in zato je dobila 1 6 poslancev. Za liberalno stranko je bilo oddanih 6399 glasov, in zato imajo 9 poslancev. Za N e m c e je bilo oddanih 368 glasov, in zato imajo 1 1 poslancev! Ali je to kaka pravica ? (Nikakor ne! Proč s takim volilnim redom!) Le računajmo! Povprek je prišlo na en mandat 1222 glasov. Torej bi morala imeti, če bi bil volilni red pravičen, k a t o 1 i -š k*o - n a r o d n a stranka 30 poslancev, liberalna stranka 6 poslancev, Nemci pa nobenega. (Živahno odobravanje.) Oglejmo si onih 11 nemških mandatov, ki so prišli no taki čudni pravici v deželni zbor in do popolne nadvlade v deželi! Le eden je zastopnik nemškega meščanstva, in ta je dobil 278 glasov, pride torej na vseh drugih 10 mogočnih gospodarjev kranjske dežele 90 glasov, 9na enega — a zdaj niti toliko ne več, ker je zopet nekaj baronov dogospodarilo. Če gre tako dalje, bo kmalu toliko poslancev med njimi, kakor volivcev (Veselost) — in zato bodo igrali seveda vedno še prvo politično vlogo v deželi! Proti očitni volilni krivici se je dvignil odpor kateliškonarodne stranke. Ce hoče ta stranka okrep ti kmečki stan v nsši He želi z volilno reformo, stori s tem tudi državi koristno delo. Saj je občno priznana resnica, da je kmečki stan najmočnejši steber države. A ta steber so skozi desetletja neprenehoma slabili, kar priča grozno izseljevanje kmečkega prebivalstva. Naj se torej okrepi zopet najmočnejši steber našega cesarstva ! Kako slabi državo kmečko izseljevanje, kažejo številke pri naborih. Že leta 1894. se je odtegnilo vojaškemu naboru 66.000 mladeničev, in to število se vedno množi. Ali ni torej državi koristno delo, če se katoliško-narodna stranka poteguje za to, da se ustvarijo našemu ljudstvu take življenjske razmere, da ne bo več tru-moma bežalo iz domovine ? Liberalci hočejo jasnost premotiti s tem, da pravijo, da so kmečki poslanci med seboj razdvojeni. V soboto je njihovo glasilo organizirala tudi za občinske volitve, ker so te za posamne občine tudi silno velikega pomena. Je pa tudi male častno za občino, v kateri je velika večina katoliško narodnih mož, da ji načeluje župan ki ni krop ne voda. Stanje našega društva je sledeče : Členov šteje 1012 Do lanskega leta je bila na prvem mestu gorjanska fara, letos' jo je za enega člana prekosila bohinjska Srednja vas, katera sama šteje 146 članov. V Ovsiški fari ima primerno jako veliko članov, ker je fara zelo maihna — namreč 27. Srednja Dobrava ima 24 članov. Vsak član po g. župniku plačuje na leto 160 K Za ta denar prejema »Domoljub*, za katerega društvo plača K 1*20 — 40 vinarjev pa ostane za društvene namene. Dohodkov je imelo društvo v preteklem letu 1485 58 K. Stroškov za naročnino »Domoljuba" 1053 K 60 v. Manjših stroškov 34 80 K — tako da imamo sedaj v gotovini za lansko leto društvenega premoženja 397 18 K. Iz poprej-šnih let imam v hranilnici za blejski kot naloženih 500 K. Vse društveno premoženje znaša 897 18 K. Na predlog g. tajnika se dovoli p o -gorelcem v Ratečah 200 K podpore, vodstvu stranke v Ljubljani se da za tekoče izdatke 100 K. V odbor »Kat slov. društva za radovljiški okraj" so izvoljeni soglasno: 1 Janez Vurnik, Radovliica. 2. J a-nez Novak, Radovliica 3. Janez A ž m a n , Gorie. 4. Matija Mrak, Boh. Bela. 5 Jakob Žumer, Gorje. 6 Janez Pristavec, Mošnje. 7. J a-n e z B e r 1 i c , Srednja vas. 8. Josip Pogačnik, Podnart. 9. Janez Burja, Bob. Bela. 10. J a n e z K delavec in posestnik na Sivi. Namestnika: Klemen r i v c , tovarn. Dolžan, Zabreznica in Luka Hafner, Kropa. Zasedanje odsodeno. Dunaj, 7. oktobra. Sinoči je vlada zopet odgodila državni zbor. S pestmi v žepih so dne 26. septembra nemški levičarji in soc. demokratje stopili v zbornico. Vrat so hoteli zaviti baronu Gautschu, ker je baje izdal tajno jezikovno naredbo za Slezijo ter Avstrijo Košutu. Bilo je res mnogo ropota, krika in vika, a le — v kozarcu vode. Poslanska zbornica ni storila nobenega sklepa, in vendar enajstdnevno zasedanje ni bilo brez vsakegi uspeha. Dve važni za-sta bili v razpravi: Avstro-ogr-ska nagodba in volivna reform a. Vlada je sklicala državni zbor, da označi svoje stališče glede revizije avstro-ogrske nagodbe. Potrebo revizije je priznala krona sama, zagovarjala in priparočala jo je tudi vlada. Mnogo se je govorilo o žrtvah Avstrije za ugled in veljavo skupne države, toda hudourniki so se izlili v široko strugo in mir plava nad vodami. Naloga avstrijskega parlamenta je bila, da izvoli deputacijo, ki naj z deputacijo ogrskega drž. zbora pripravi revizijo nagodbentgi zakona iz 1. 1867. To se ni zgodilo. Vzrok je edino le ta. ker ogrska parlamentarna kriza ni rešena. S kom naj obravnava avstrijska de-putacija? Z ogrsko vlado ne, ker nima večine za seboj in nobenega pooblastila od parlamenta. Z ogrsko koalicijo tudi ne, ker nima ustavnega mandata. Navzlic temu pa razprava o tem vprašanju ni brez uspeha in pomena. Vse avstrijske stranke brez izjeme so naghšale nujno potrebo, da se izvrši revizija, izprememba zakonov, ki določajo razmerje do Ogrske, ki so neusahljivi vir obestran-skih rekriminacij. Tudi potomci nekdaj vsemogočne nemške ustavoverne stranke so tekom razprave odkrito morali priznati, da so njihovi predniki in duševni očetje 1. 1867. ustvarili monstrum, pokveko, ki ne more niti živeti, niti umreti Ta odkrita izpoved in nepritajeni kes daje nam upanje pobolj- šanja. Vlada in drugi merodajni krogi vedri, da je avstrijski parlament vsak čas pripravljen za lojalen dogovor z Ogri. Drugo vprašanje, ki še globokejše vznemirja in bistri duhove, je volivna reforma. Tudi to vprašanje je sprožila ogrska kriza. Ko je leta 1900 avstrijska zbornica dr. pl. Korberju odpovedala vsako delo, izdelal je bitro volivno reformo na podlagi splošne volivne pravice S prerojeno in pomlajeno zbornico je upal potegniti parlamentarni voz iz mla-kuie. Dr. pl. Korber je svoj načrt predložil v Ratotu tedanjemu ogrskemu ministrskemu predsedniku pl Szellu, ki pa ga ni odobril. Tudi krona je tedaj odklonila to zdravilo za onemogli, starikavi in hromi avstrijski parlament. Kakor je znano, hoče sedaj baron Fejervary z istim sredstvom ma-žarsko koalicijo ugnati v kozji rog. Krona se ni še odločila, dogodki pa jasno kažejo, da vprašanje volivne reforme ne pride z dnevnega reda. Čim preje tem bolje za državo in prebivalstvo. Gromoviti govori v zbornici, neovrg-ljivi dokazi, da je skrajno krivičen sedanji volivni red, odmevajo po deželi in državi, odmevati morajo tudi v višjih krogih, ki se krčevito upirajo in boje za svoje privilegije. Duhovi se bistrijo, oblaki predsodkov in strahov se trgajo in mlado, toplo solnce politične svobode lije blagodejne žarke na ledeno, pusto ravan. Led je prebit, vlada sama je priznala potrebo volivne reforme na najširši podlagi. Vse ljudske stranke r zbornici so se izrekle za splošno volivno pravico. Celo konservativni Nemci so se izrekli za to načelo. Dr. E b e n h o c h je nujno predlagal, naj vlada nemudoma izdela načrt zakona, ki mesto sedanjega krivičnega v o -livnega reda vpelje splošno, tajno in direktno volivno pravico; ta načrtpanajseozira na narodne, kulturne, gospodarske in socialne razmere v Avstriji. Ebenhochov predlog se torej razlikuje od drugih predlogov bistveno v tem, da ne zahteva enake volivne pravice. Ebenhoch naroča vladi, naj predloži načrt volivne reforme, ki bode varoval nemško posest in predpravice nemškega naroda. Še jasneje je dr. Ebenchoh raztolmačil svoj predlog v govoru, ko je naglašal, da je nemški narod »prvorojenec" v državi. On trdi namreč, da je nemško prebivalstvo na veliko višji kulturni, gospodarski in socialni stopinji, nego prebivalstvo v Galiciji, Dalmaciji, Istri in drugod. To »dvojno merilo', s katerim hoče Ebenhoch meriti avstrijskim narodom politične pra vice je napotilo češke in jugoslovanske poslance, da so glasovali proti nujnosti Eben-hochovega predloga. Sploch pa je Ebenhochov predlog nekak „unicum\ Predlog zahteva splošno, tajno in direktno volivno pravico, samo enako izključuje. Ali naj se uvede proporcionalni volivni red, po katerem bodo Nemci imeli po dva ali tri glasove, Poljaki, Rusini, Hrvatje in Hrvatje in Slovenci le po en glas? To je utopija, ne pa splošna in e n a -k a volivna pravica. Sicer pa je dobro znamenje, da se je vsaj večina zbornice izrekla za razširjenje volivne pravice. Ža 12 let se av strijska zbornica ni bavila z volivno reformo. Sedaj pa, ko državna kriza tare duhove, ko živimo v samih provizorijih, ko sta onemogla avstrijski in ogrski parlament, morajo pač uvideti merodajni krogi, da navadne nove volitve ne rešijo niti državne, niti parlamentarne krize Vse ljudstvo naj govori, vsi narodi na Ogrskem in v Avstriji naj se zbero okolu prestola, moč in oblast naj se iztrga klikam, oligar-kom in šovinistom ter razdeli med krono in pravimi zastop niki ljudstva— in država se pomladi, prerodi vzbudi iz m r t v i č n o s ti_ Štajerske noulce. š Ustrelil se je v Celju poslovodja Alfred Kaiser. š Nemškutarska zmaga. V Slovenji B strici so zmagali nemškutarji pri volitvah v okrajni šolski svet. Nemške zmage se množe ! Slovenci na delo ! š Policija v Brežicah. Radi na stopanja policije v Brežicah so interpelirali dne 6. t m. v drž. zboru poslanci dr.Ploj in tovariši. g Makole. Pretečeno nedeljo so se fanti stepli med seboj. Enega fanta so ranili v nogo. K sreči so prišli takoj orožniki, ki so naredili mir. š Podporno društvo za slo venske visokošolce v Gradcu bo imelo v četrtek, 12. oktobra 1905 1., ob 8 uri zvečer v hotelu .SteirerhoP (prej „Stadt Triest", vhod z ulice Gleisdorfer-strasse 2 pri tleh na levo) svoj IX občni zbor s tem sporedom: 1. Poročilo odbo-rovo o delovanju v prošlem šolskem letu; 2. eventualne volitve; 3. eventualni predlogi. Vsi prijatelji društva so dobro došli! Odbor. š Iz Hrastnika. Pe treh mesecih neprestane bojazni pred legarjem sedaj že lažje dihamo. V kemični tovarni že 14 dnij ni nobenega novega slučaja. Vendar nas včasih še malo postraši. Tako je v petek 6. t. m. zjutraj umrl v Prapretnem krepak fant, vulgo Pustov. Nemškutarji se že zopet nekaj repenčijo po »Deutsche Wacht", za sedaj jim pravimo samo: gospoda, malo potrpljenja, že postrežemo 1 š „Stajerčev" pristaš obsojen. Pri gostilničarju Feliksu Pod repšek-u v St. Jurju ob Sčavnici, ki je, mimogrede povedano, zvest pristaš »Štajerca", je imel natakarico Matildo Kralj, ki je prej služila kot natakarica pri gostilni-čarki Mariji Trstenjak. Ker je od tam od-išla, ne da bi odračunala z gospodinjo in je vzela ves denar seboj, šla je gospa Trstenjak k občinskemu predstojniku in ga prosila, naj ji pomaga k njenemu denarju. Občinski predstojnik Jurij B r u m e n je šel dne 2. maja t. 1. z dvema občinskima od bornikoma Alojzijem Košakomin Francetom Kocmutomv gostilno Podrepšeka, kjer je zahteval od imenovane natakarice denar. Kralj ni hotela dati de narja, zat<- je poslal občinski predstojnik po orožnike. Kocmut je še hotel prej z dobrim dobiti od dekleta denar in jo je prigovarjal k temu, predno pridejo orožniki. Podrepšek pa je skočil proti Kocmutu in ga udaril trikrat s pestjo po obrazu. Pri obravnavi pred okrožnim sod ščem v Mariboru je dobil za to svojo sirovo pastopanje en mesec težke ječe. Ni dobro, če se človek po »Štajercu" ravna ! š Duhovniške vesti. Za duhovna svetovalca sta imenovana čč. gospoda Adam Grušovnik, dekan v Hočah, in Rudolf J a n e ž i č , spiritual v bogoslovju. — Na novo nastavljen je za kape-lana v St. Vidu pri Grobelnem čast. gosp. Franc O j s t e r š , ki je bil zaradi bolezni na dopustu. —■ Umtl je čast. g. F r. P i g n a r , vpokojeni župnik pri Mariji Snežni, v 68 letu svoje starosti. N. v m. p. ! š Po nedolžnem več tednov zaprti. Dne 9. maja t. 1. je zgorelo v Stan vasi pri Vidmu v brežiškem okraju poslopje Antonije Pleterske, ob kateri priliki ste zgoreli posestnica in Marija Nov-šak. Nekaj dni za tem se je izvedelo, da znata 13letna Marija Jagovc in I51etna Frančiška Hrušovar natanko izpovedati, kdo je zažgal ter kdo je umoril imenovani ženski^ in jih oropal. Na podlagi izjav teh dveh de-nuncijantk, ki sta opisani od videmskega učiteljskega zbora kot silno zanemarjeni, so zaprli 28 popolnoma nedolžnih ljudi ter s tem povzročili dotičnim ne le moralno, ampak tudi veliko materialno škodo. Poslanec vitez Berks in tovariši so stavili v državni zborn;ci dne 29 septembra t. 1. v tem oziru predlog, naj se zadeva natanko preišče ter naj se gmotna škoda prizadetih popravi. Zanimivo in značilno je v tem predlogu sledeče: »Denuncijantka Frančiška Hrušovar trdi, da je podala krive izjave samo, ker sta orožnika surovo ž njo ravnala^ in jo tako čisto zmešala, da ni več znala, kaj govori. Položila sta pred njo vrv in ji zagrozila, da jo takoj obesita, če vsega ne pove, kakor misli, da je prav. Orožnika sta ji dala denar, sladkor, kavo, vlačila jo seboj in ji dala piti vina, in ko od početka ni znala ničesar izpovedati, sta jo tepla. Nato je povedala vse, kakor sta orožnika hotela. Prigovarjala sta celo Mariji Jagovc h krivim izjavam Dal ji je orožnik bankovec za 20 kron, a ji ga zopet vzel; potem ji je dal zlat, a ga tudi vzel nazaj. Nato sta jo peljala v Šviglovo gostilno na Vidmu, dala ji vina piti in jo pijano izpraševala. Eden orožnikov jo je celo ranil z bajonetom in jo tako na surov način prisilila, da je govorila, kakor sta hotela ©rožnika." — Lepa slika to! Je li resnična, dokaže preiskava. š Radeckijev veteran umrl. V četrtek, dne 5. t. m. ob pol 4 popoldne j i umrl v Mariboru veteran Jožef U s s a r v 86. letu svoje starosti. Rajni je bil rojen na novega leta dan 1. 1820. v Rogatcu. V bitki pri Solferinu 1 1859. mu je odtrgal kos granate desno roko pod komolcem Mož je večkrat pripovedoval, da v prvem trenutku nič ni čutil, da mu je roko odtrgalo. Mislil je, da mu je puška padla na tla, hotel jo je pobrati, ko se pa pripogne zapazi, da mu manjka kos roke in da puške ni nikjer. Zdrobilo mu jo je na drobne kosce. Nekateri kosci so mu odleteli v nogo in ga ranili. Takrat je dobil veliko srebrno m e d a j 1 o za hrabrost. Kot izučen slikar je potem z levo roko slikal. Vzgojil je 6 otrok. Aena, s katero je živel 48 let v srečnem zakonu in 6 otrok mu je umrlo. Dokler so mu dopuščale moči, šel je vsak dan na pokopališče h grobu svoje žene, s katero bi bil že rad kmalu združen, kakor se je večkrat izrazil. Sedaj se mu bo uslišala ta želja. Prgreb je bil v soboto popoldne ob 4. uri. Vriemu možu sveti večna luč! š Šmartno pri Slovenjem gradcu. Krajni šolski svet v Sucastnem pri Slovenjem gradcu priredi dne 15. oktobra v »Narodnem domu" v Slovenjem gradcu v prid ubogih šolskih otrok tombolo. Začetek je ob 3. popoldne. Darila se sprejemajo v »Narodnem domu". š Bralno in pevsko društvo „Maribor(( je preložilo svojo trgatvene veselico na 15. t. mes. Veselica se vrši pri vsakem vremenu in sicer v vseh gostilniških prostorih. Zvečer bo ples. — K obilni udeležbi vabi odber. š Priznanje. Nadučitelju v Smart-nem pri Slovenjem gradcu g. Simonu Salomon je podelil deželni šolski svet v priznanje za njegovo zaslužno delovanje za čebelorejo 20 K š Nedolžne žrtve. Iz Vidma o b S a v i se nam piše: Ubogi nedolžni vi-demski tolovaji, ki so presedeli ves poletni čas v preiskovalnem zaporu, trpijo že sedaj pomanjkanje, ker jim je radi štirimesečnega preiskovalnega zapora zemlja ostala za letos neobdelana. Manjka jim kruha, manjka denarja za zimsko obleko, obresti in davek. Eden posestnikov je prisiljen odprodati najlepši kos domačije, da se izkopa iz sile. — Prileten mož, oče šesterih nepreskrbljenih otrok si beli glavo, kako bi svoje male čez zimo preredil, ker ni mogel po leti obdelati svoj boren kos zemlje. Človekoljubna srca se prosijo, naj se usmilijo teh revčkov s kakšnim milim darom. š Disoiplinarna preiskava proti okrajnemu gla»arju g. Č a p e k u je dokazala, da so bila vsa nemška natolce vanja proti njemu iz trte izvita. š Vinska letina v haloških goricah obeta izvrstno blago. Mošt pro dajajo po liter po 34 do 44 h. š Umrla je v Gornji Bistrici pri Slov. Bistrici dne 5. t. m. blaga žena Katarina Verhovšek v 62 letu svoje starosti. Dnevne novice. Kaj bo ? To je zdaj mučno vprašanje, s katerim si liberalci tarejo glave. Ali bodo klerikalci" še obstruirali ali ne? Sobotni »Narod" se najprej zlaže, da so katoliško-naredni poslanci needini, potem pa f a 1 z i -f i c i r a znano dr. Susteršičevo izjavo, katero smo že pretekli pstek priobčili po »Information". .Narod" zavija kot bi bil dr. Susteršič izjavil, da sta dve stranki v kato-liško-narodni stranki. »Narod" seveda piše, da bo škof teroriziral vse in odločil. Nobeden ne ve, kaj bo, zdihuje dr. Tavčar, samo škof vse ve! Nam se dr. Tavčar smili, in svetujemo mu, naj šteje gumbe na svoji suknji, pa bo izvedel, kaj bo. Iz vsega žalostnega javkanja se čuti le to, kako silno tepene se čutijo liberalci vsled odhoda svojih glavnih dveh protektorjev. Kadar so pri koncu s svojo modrostjo, pa začno škofa vlačiti v debato, dasi ravno škof glede ob strukcije ne odločuje prav nič. Ce je dr. Tavčar radoveden, naj gre na kak javni politični shod volivce vprašat, kaj bo, pa mu bodo povedali! A tega se seveda boji Zato naj pa rajši doma gumbe šteje. Nekaj bo že izvedel! Knez in nadškof Andrej Jordan je zapustil v .oporoki vse svoje imetje deškemu semenišču v Gorici. Kapitelski vikar za goriško nad-škofijo je bil 6. t. m. izvoljen prečastiti gospod kanonik Ivan Wolf. Prezentiran je za župnika v Radečah pri Zidanem mostu č. g. Frančišek Hiersche, župnik v Boštanju. Zadušnica slovesna po f knezo-škofu in metropolitu prevzv. gosp. Andreju Jordanu se mora obhajati po ukazu v »Ljubljanskem škofijskem listu" tekom tega tedna v vsaki kuratni in samostanski cerkvi ljubljanski škofje. Poročil se je včeraj ob 3. uri popoldne v Opatiji češki drž. poslanec g. dr. Karol B a x a z godčn A m e 1 i j o Jurkovičevo, hčerko bivšega opatij-skega župana. Naše iskrene častitke! — G. Leopold Visjan, c. kr. poštni ofi-cijal v Trstu se je poročil z gdč. Marijo Poljšakov o. Naš rojak Valentin Perne, vitez Franc Jožefovega reda in umirovljen tajnik na c. kr. visoki šoli za obdelovanje zemlje na Dunaju, je umrl ravno tam dne 9 septembra 1905 Pokojnik se je rodil dne 10. februarja 1825 na Povlju, v župniji trs-teniški in je bil stric dr. Fr. Perneta, gimnazijskega profesorja v Kranju. N. v m. p.! Sedaj pa dobijo Lahi vseuči« lišče v Trst. V poslanski zbornici go-vori jako dosti češki poslanec plemenitaš Sternberg. Govori, ali le v zabavo zbornice, ker pri možu ni vse v redu. Ta Sternberg se je zavzel v četrtek v zbornici za laško vseučilišče v Trstu. Laški listi to pridno beležijo! No, sedaj so na dobrem, ko se je potegnil Sternberg za nje, pa že dobijo go-tovo svojo univerzo v Trst! Poslanec Pfeifer je vložil interpelacijo na poljedelskega ministra, da bi se posestnikom iz Mittenwalda, obč. Planina, okr. Črnomelj, dovolila paša po tist h pašnikih ki se v novem in starem katastru po pomoti upisani kot »gozd" in da ne bi bili posestniki prisiljeni pogozdevati te paš-niške parcele, da bi se torej v tem smislu izpremenil dotični odlok. Dalje je poslanec Pfeifer vložil nujni predlog za državno podporo po toči poškodovanim belokrajin- skim občinam. Prestavljena sta sod. adjunkta Anton Kuder iz Mokronoga v Črnomelj in Martin Zwitteriz Črnomlja v Mokronog. — Finančni svetnik g. dr. Abdon Šusteršič je bil na lastno prošnjo prestavljen iz Gorice v Trident. — Nemška šola za štiri otroke. V Hufanu na Češkem obstoji nemška šola, v katero so se 1 tos vpisali kar 4 učenci, od katerih so pa 3 češke narodnosti. To nepotrebno nemško šolo pa mora vzdrževati revno češko prebivalstvo Hofan in z,brašin. Tako se godi »zatiranim" Nemcem. — Mesečne vstopnice na peron. Na postajah, kjer je zabranjen vstop na peron, se bodo vpeljale mesečne vstopnice na peron Veljale bodo mesec dni in stale 4 K. — ,Vinogradniško - krčmar-sko zadrugo1 nameravajo ustanoviti v Zagrebu za celo Hrvaško, zadruga bi bila z neomejenim varstvom, člani zadruge bi bili vinogradniki in krčmarji. Zadruga bi kupovala vina le po Hrvaškem, a prodajala bi jih po celi Avstriji in bi biU v zvezi s kakim zagrebškim denarnim zavodom, n. pr. poljedeljsko banko. B la bi to posnemanja vredna misel za slovenske vinogradnike in krčmarje. Dajmo čast svojemu vinu nazaj in vrzimo na cesto laški petijot. — Norost 60-letnega vdovca. 60 letnemu Marku Schwarz, ki je pisar na južni železnici v Trstu, je pred dvema mesecema umrla soproga. Ta izguba je bila Schwarza tako bridko zadela, da je hotel takoj isti dan slediti svoji ženi na oni svet in se je v to svrho skušal obesiti, kar so mu pa drugi ljudje preprečili. Da prej preboli to britko izgubo, si je g. Scbwarz malo pozneje poskrbel »tolažnico* v osebi 32 letne Ane Hiirt. Kmalu se je pojavilo nezadovoljstvo od ene in od druge strani Nezadovoljstvo je bilo vedno veče in se je polagoma začelo izražati v vsak dan hujih prepirih. Te dni je pa to nezadovoljstvo izbruhnilo z vso silo. V tem izbruhu je Schwarz popadel nož in ga zabodel svoji Ančki p od desno pazduho. Ančka je zarjovela in se zvrnila kakor klada na tla. Marko je pa mislil, da je Ančko zaklal in — v strahu, kaj bo ž njim — je obrnil nož proti sebi in se ž njim večkrat dregnil v prsi nad srcem. Pozvan je bil zdravnik, ki je oba obvezal in ju dal odvesti v mestno bolnišnico. Oaa je bila vsprejeta v IV. kirurgični oddelek, njega so pa zaprli v — opazovalnico za umobolne. — Iz Železnikov. (Lepa prošnja.) V dan 29. decembra 1900 je umrla po dolgi in silno mučni pljučni bolezni prva tukajšnja učiteljica gospica Ana Rekar v lepi dobi svojega življenja, stara šele 23 let. Paradi svoje spretnosti, neumorne marljivosti in truda pri učenju, in v obče zaradi njene vzorne obnaše je bila priljubljena na moč ne le pri mladini, ampak tudi pri stariših, in sploh pri vseh, ki s« je poznali. Da bi ostal njen spomin po mogočnosti dolgo trajen med nami, nabirajo se že od nekega časa prispevki, da bi se postavil blagi pokojnici primeren grobni spominek. Ker je uživala nepozabna rajnica pri svojih bivših gospicah koleginjah velik ugled in mnogo simpatij, ter je imela tudi veliko drugih prijateljic, se najuljudneje prosi, ako bi vstrpela katera izmed njih k napravi nameravanega grobnega spominka prispevati kak milodar, da bi ga blagovolila poslati gospej Luciji Benedičič, soprogi trgovca Janeza Benedičiča v Spodnjih Železnikih. Gjspod Bog naj bode plačevalec za vsaki dar! — V Dornbergu na Vipavskem je letos izredno dobra vinska letina. Skrb in trud ondotnih vinčarjev se je obilno poplačal z izvrstno, rujno kapljico. Vinski kupci, pridite, pokusite naš pridelek, koji vam bode gotovo tako ugajal, da ga pokupite do zadnje kaplje. S tem gotovo vstrežete vašim odjemalcem in pivcem spleh. Zmerna cena, 13 do 15 gld. hektoliter, ni pretirana, ker kapljica je res dobra. »Pridi Gorenje z mrzle planine 1" — Nova odredba poštne uprave. Avstrijska poštna uprava je uvedla novo vredbo, ki ima namen, da se De zakasnuje dostavljanje pisem in poštnih pošiljatev. Od meseca oktobra naprej bodo namreč železniške pošte nadzorovali upravni uradniki. — Tovarna pogorela. Tovarna trdegi papirja v Grebiaju na Koroškem je pogorela. Skoda znaša 180 000 K. — Hiše za delavce. Na Dunaju so pripravili hišo za stanovanje neporočenih delavcev. V njej bo lahko stanovalo 544 delavcev proti plači 60 v. na dan. — Iz Zuienberka. Govorilo vin pisalo se je, da je bila občinska seja v Za-žtnberku dne 11. avg. t 1, v kateri so bili izvoljeni trije častni občani, nesklepčna. Vsled tega je zahtevala tretjina obč odbor-onikov po § 41 obč. reda drugo sejo, katera se je vršila dne 19. seps. V tej seji so bili voljeni častnimi občani vsled zaslug v korist občini g okr. glavar baron Rechbach, preč g. dekan M Tavčar ter naš župan g. Ivan Vehovec. Ker pa slednja dva gospoda nikakor nista hotela sprejeti njima podeljene časti, jima je obč. odbor za njiju delovanje v občinski blagor enoglasno izrazil priznanje in zaupanje. „Na-rodovemu" dopisniku glede prihodnjih ob činskih volitev odgovarjamo kratko: „Na svidenje pri Filipih." — Umrla je v Stražišču pri Kranju gospa Elizabeta Matajc, rojena J u g o v i c. Bila je gospa, plemenitega značaja, dobrotnica revežem, čislana in spoštovana povsod, koder s« jo poznali O tem je pričal veličastni pogreb v pemedeljek popoldan, katerega se je udeležila velika množica od doma in drugod. — Nesreča na lovu. Poročali smo, da je Janez Povše, po nesreči ustrelil na levu osemdesetletnega starčka, posestnika v Mokronogu. Pomota je v tem. da je nesrečnež iz Bojnika v Skocijanski fari ter ni ga zamenjati z Janezom Povše, usnarjem in posestnikom v Mokronogu. — Smrtna kosa. Umrla je v Trstu soproga g. Vincencija Hraelaka gospa Frančiška H m e 1 a k. — Pri Sv. Pavlu je umrl posestnik g. Anton R o i e c. — Mraz na Nižje Avstrijskem. Z Dunaja poročajo, da na raznih krajih blizu gora sneži. V Dunajskem Novem mestu je bilo včeraj zjutraj 3 stopinje pod ničlo in je zapadel sneg. — Volitev v goriško trgovsko in obrtno zbornico. Dopolnilne volitve v to zborn co se bodo vršile od 15 do 30 dec. t. 1. Volilni komisiji predseduje dvorni svetnik grof Attems. Ljubljanske novice. Kaj bo z mlekom? Položaj na trgu. Kljub sema-njemu dnevu ni bilo danes mnogo kmetov na trgu. Danes so mlekarice od Save veči noma pripeljale mleke, precej mlekaric pa še vedno ni. Kakor se cuje res pripravljajo okoličanski kmetje skupno zadružno organizacijo. Razburjenje na trgu se je danes malo poleglo, semtertje pa je bilo vendar še precej kr čanja Enega moškega so ženske napadle. Mendi stoje Ljubljančanke na stališču, da moški na trgu sploh nimajo nič opraviti. Rnzbijanja steklenic danes ni bilo, pa tudi tisti značilni glasovi nekaterih žensk: „Me imamo od purgermajstra drlaubnost, da vse pobijemo", so utihnili Kakor se govori, je deželna vlada povedala rta magi stratu, da se na ta način ne sme bojevati boj za pocenjenje živil in da pošlje na trg •rožnike, če ne bo reda vzdrževala policija. Mesarjev se je v soboto polastil opravičen strah, ker so tiste ženske, ki se bile na trgu najbolj razburjene, izdale parolo, da pojdejo ta teden nad mesarje in jim vse prevrnejo, če ne znižajo mesnih cen. Nič ni pomagalo, da so nekateri mesarji zatrjevali, da na „to plat" ni razumeti županovega govora. Znan ljubljanski šaljivec je priporočal, naj stanovalci ob sv. Petra mostu pripravijo hitro kaveljne, da bodo levili plečeta, ki bodo priplavala po Ljubljanici. V sobote popoldne po železnic1 ni došlo pričakovano »mestno mleko". Občinstvo, kateremu so rekli, naj pride ob določenem času je bilo zelo razburjeno, ker ni dobilo mleka ter je zabavljalo, da župan mora dobiti mleka, ako ga je obljubil. Oglasil se je policaj Pintar ter dejal: »Saj mleka imamo! Samo ni železnici so pozabili pripeti tisti voz, v katerem je bilo mleke 1" „Ta nas pa zna potegniti", st dejali nekateri, in odšli brez mleka. Vče raj in danes zjutraj je že zopet prišlo nekaj mleka Vsega skupaj je doslej mesto prodalo 640 kg mleka. Vsak večer in vsako jutro gd dobi po 140 kg iz Mošenj. Javen shod zaradi podraženja mleka se je vršil včeraj popoldne v dvorani »Mestnega doma". Udeležba je bila precej ebila, največ iz delavskih in obrtniških krogov. Ob pol treh ot^oril je ."■hod črevljar T u m a , ki je pojasnil namen tega zborovanja. Nato je predlagal, da sc voli predsednikom g. H i b še r, za zapisnikarja pa g Ruprecht. Zatem da gospod Hibšer besedo najprej g. Mačka, gostilničarju na Francovem nabrežju. Gospod Maček prične govoriti najprej o sto-takih in tisočakih kron, ki jih ljubljansko prebivalstvo vsak dan in vsako leto izmeče kmetom iz ljubljanske okolice za mleko. Že do zdaj je bilo mleko predrage, češ, da so dobivali Ljubljančani za pošten denar nepošteno blago. Pa smo bili tako neumni, da se nismo uprli. Zdaj naj pa plačujemo tako visoke cene, zato da bi se nekateri mastili od našega denarja. Na to našteva člane, ki so tvorili nekak kartel, dasiravno je zdaj vsak kartel prepovedan. Prijemlje pri tem ravnatelja Pirca, graščaka Lazza-rinija, barona Codellija, rekoč, da je baron nič, o katerem trdi dalje, da ni od druzega posestnik, kot od svojega avtomobila, ki straši po Ljubljani otroke, slednjič se spravi še na hotelirja Karola Počivaunika, župana Vilfana na Ježici in na mlekarja Seliškarja. Vsi ti so kmeta komandirali, da mora Ljub ■ ljančanom mleko podražiti, sami bode pa profit vlekli. Ne, temu se moramo vsi zo perstaviti. (Glasno pritrjevanje med navzočimi ženskami.) Za g. Mačkom nastopi z besedo zopet gospod T u m a , ki v bistvu pove isto, kakor na zadnjem shodu pri Perlesu. Dejal je, da se prav nič ne zmeni, če ga bo »Slovenec" v ponedeljek »trgal", ker si iz tega ravno toliko „st'ri", „kaker če bi ga njegova žena bežala" (glasen aplavz in krohot v dvorani). Aato rečem, pravi g. Tuma, da moramo vsi, kar nas je tukaj danes zbranih, enoglasno protestirati proti temu podraženju, ki so ga „klerikalci" (!!) pe uzročiii in kmeta našuntali. Zato prosim, da sprejmete in glasujete za sledečo resolucijo: »Javen shod zbran danes 8 oktobra v ,Mestnem domu', protestira odločno proti podraženju mleka, se vjema popolnoma s sklepom obč. sveta, da preskrbi magistrat več prodajalen v mestu, kjer se bo prodajalo mleke in prosi da nastopi mestni za-stop proti vsakemu nadaljnemu podraženju živil v Ljubljani". Ta resolucija je bila seveda z večino glasov sprejeta. Na to je g Tuma še pripomnil, da gre ysa čast in hvala g županu Iv. Hribarju (Živijo župan Hribar!) za energične korake, ki jih je storil v prid revnega prebivalstva, mleko bo pa kmalu tukaj, če ne prej, pa čez dva dni!" Na to pa je nastopil g. K a r 1 i č. Le-ta je rekel: »Čeprav sem somišljenik katoliške stranke, obsojam kot delavec to podraženje mleka in se pridružujem prebrani resoluciji, ker sta draginja in podraženje mleka občutno zadela vse delavske kroge". — Za besedo se slednjič oglasi g. K o c m u r. Po kara najpred zbrano občinstvo, da se pri tako resni razpravi in zadevi, kakor je za življenje ravno draginja in podraženje, — smeja in vede neprimerno, mesto da bi se jokalo, govori o draginji sploh, poudarja da bi se moralo nastopiti ravno tako od ločno proti draginji mesa in dru gih živil, zgrabi potem »klerikalno stranko", da ščuje kmeta proti delavcu, čeravno pravi, da se poteguje za interese obeh ; zatem prijemlje drž in dež. poslance, da ti ne store nič ne v deželnem kakor tudi v drž. zboru nič za delavca, za kmeta pa so zdaj zato klerikalci začeli prilizovati se s podraženjem mleka da bi se mu dr. Šušteršič in drugi prikupili, kajti „bližajo se deželnozborske in državnozborske volitve, in zaradi teh je treba „prikupiti se kmalu", da pridejo spet do mandata! O „klerikalni stranki" pravi govornik, da ni druzega kot »hinavska kača, ki se spred prilizuje, zadaj pa grize (?), drugače pa se zvija, če ji stopiš na rep! Če boste Liubljančanje odslej odločno nastopali proti kmetu na trgu, bo kmalu ko nec tem razmeram." — Na to je g. Hibscher prečital še enkrat navedeno resolucijo, za hvalil udeležitelje shoda za mnogobrojen obisk in jim zaklical: „Zdej pa kadar boma spet shod sklical za mesu ali pa jajca, pa spet skup pridte, da se boma zoperstav' tem kmetom, k nam ne puste be'ga kofeta pit." Z živio-klici na govornike in župana Hribarja se je shod končal. Iz občinstva se nam piše : Kakor se vidi, nekateri z vso silo hočejo dati stvari politično ozadje, katerega nima. Ljudi se hujska, a občinski svetniki, ki ki bi morali sedaj stopiti med občinstvo in pojasniti kaj vedo oni, kako odpomoči pre bivalstvu, molče in ne stopijo med svoje volivce. Tu se vidi, kako malo resna je vsa stvar gotovi gospodi, ki bi rada druge radi mleka huj kala, meso pa še bolj dražila. Na Ježici. Piše se nam: Na Posavju je bilo včeraj vse polno gostov po gostilnah da niso mogli vsi dobiti prostora. „Narod" je pred dnevi pisal, naj ne gre nihče tja. —• Menda je spoznal, da se gostiln, ki imajo dobro vino in okusno kuhinjo ter dobro po strežbo ne dd bojkotirati s papirjem in da v tej točki izgine moč časnikarjev nad ob činstvom Dobro vino ne nadomesti »Naro dov" „švefel". Mlekarsko zadrugo so danes epeludne ustanovili okoličanski kmetje. Za predsednika je izvoljen ravnatelj gospod Pire, za podpredsednika g. R o ž m a n in za tajnika in tehniškega Vodjo mlekarne g L e g v a r t, za odbornike gg. baron Codelli, Lenče, Sajovic in iz vsake vasi en kmet. Zadruga prične svoje delovanje jutri in bo jutri pričela s proda janjem mleka v Ljubljani. Svoje prostore >o imela v bivši Seliikarjevi mlekarni v Perlesovi hiši. Mleko se bo zadružnikom »lačevalo po 18 v, prodajalo pa po 20 v. J vsaki vasi bo nabirališče, odkoder se bo v Ljubljano mleko skupne dovažalo. Ude-ežba na ustanovnem shodu je bila jako obilna ter so bili na shodu zastopani kmetje iz vse ljubljanske okolice. lj Jutri ob pol 8 uri zvečer k j a v-nemu predavanju ^Slovenske kršč. soc. zveze" v Frančiškanske ulice Predava dr. Krek. lj Javni obrtni shod dne 15 oktobra se bode vršil v veliki dvorani »Mestnega doma". Ker so na dnevnem redu jako važne točke, zlasti nastop proti tržašni de-' avski zavarovalnici, preti nezgodam pri kateri so prizadeti obrtniki in drugi razni pod jetniki, je pričakovati mnogo udeležbe. Odbor nam piše: Na tem shodu je treba odločno nastopiti proti omenjeni zavarovalnici in delati na to, da se kranjska dežela loči od tržaške zavarovalnice in da se za Kranjsko ustanovi samostojna zavarovalnica. Želeti bi bilo, da se tega shoda udeležijo vsi gg. državni poslanci brez razlike strank, ker od istih je odvisno, da se bode doseglo to, kar želijo vsi obrtniki in podjetniki na Kranj skem. Deželni zvezi kranjskih obrtnih zadrug gre pa vsa hvala, da je to važno točko spravila na dnevni red in želeti ji je le najboljšega uspeha. Vsled tega apelujemo na vse prizadete kroge, da se imenovanega shoda v čim večjem številu udeleže. Shod se bo vršil po naslednjem sporedu: l.Nova obrtna v novela, poroča drž. poslanec g. dr. I g n. Ž i t n i k. 2. Tržaška delavska zavarovalnica proti nezgodam, poroča g. Ivan K r e g a r. 3. Delo v prisilni delavnici, poroča g. Engelbert Franchetti. 4. Deželna obrtna komisija za Kranjsko, poroča g. Fngelbert Franchetti. 5 Raznoterosti. lj Na oklicih so: gosp. Franc S 1 a d i č , drvar z Marijo Vidmar; g Karol M e s s n e r , pivovar z gdč. Marijo Vide, gosp Jurij Drob-t i n a , pekovski mojster z gdč. Antonijo Tominec; g. Milan vitez Bleiweis Trsteniški, nadporoč nik pri 8. topn. brigadnem poveljništvu v Pragi z gdč Heleno Poschlap. lj Stavka pri Mathianu. Vče rajšnji soc. dem shod v Puntigamski pivnici, ki se je vršil radi stavke pri Mathianu, je otvoril sodr. Lenart Prvi je govoril sodr. K r i s t a n , ki je razpravljal o vzrokih stavke. Pravili so mu, da se plače že od 70. leta v Ljubljani niso izboljšale, delavni čas ne skrajšal 0» pa je izvedel, da so se plače celo poslabšale. Pri Mathianu je le en delavec, ki zasluži 13 gld. na te den, vsi drugi pa po 6-8 gld. In ravno oni, ki se mu drugi tovariši pripomogli do višje plače, lomi stavko. Pri takih plačah pa je nemogoče izhajati ob današnjih dra ginjskih razmerah v Ljubljani. Spekulantje, ki govore v imenu kmečkega ljudstva, pravijo, da se mleko že 50 let ni podražilo A v Ljubljani je vse tako drago, da je celo na Dunaju vse cenejše. Tapetniki morajo biti pa tudi lepše oblečeni kot drugi delavci. Delavci pri Mathianu morajo kupovati pa tudi sami orodje, kar jih pride veljati na leto do 12 K. Poleg tega pa želi g. Mathian, da bi se delavci naročevali na strokovne žurnale, akoravno bi bilo v njegovem lastnem interesu, in bi moral torej on sam na-ročevati za delavce take liste, da se izobrazijo. Delavci so poslali Mathianu svoje zahteve: Dela naj se 9 ur na dan, pri delu čez uro naj veljata 2 uri za 3. Če je delavec 1 leto izučen, naj dobi najmanj 20 K začetne plače, za druge naj se pa plača zviša za 30 %. Potem pa vsaj 6 mesecev ne sme biti nihče odpuščen radi te stavke. Na to je prišel g. Mathian v delavnico in začel pripovedovati, koliko ima stroškov, tega ni povedal, koliko dobička ima. Nazadnje pa je zagrozil: „Kdor stopi v štrajk, ta ne prestopi več praga moje delavnice". Pri pogajanjih med g. Mathianem in delavci, ki se se vršila, je delavce zastopal oni, ki ga je hotel Mathian. To je bila velika koncesija od delavcev. Nato je poslal Mathian delavcem odgovor na njihove zahteve: lOodstotno izboljšanje plač, vsi prazniki se plačajo kakor delavni dnevi, in pri delu čez uro veljata dve uri za tri. Več — je dejal Mathian — ne da pod nobenim pogojem. Nato so delavci stopili v štrajk in Mathian jim je poslal delavske knjižice rekomandirano nazaj. Delavci so solidarni razen enega vsi. Mathian je danes že več izgubil vsled stavke, kakor če bi bil ugodil delavcem. Ako se ne uda, se bo to naznanilo vsem tapetniškim i delavcem, ki se bodo ogibali njegove delav i niče, ki bo morala ostati zaprta. Lahko bi ugodil delavcem, ker dela velike dobičke. Ce g. Mathian na to računa, da se beda delavci udali vsled lakote, se moti, ker so delavci nri niem vsled slabih plič že tako trenirani na lakote, da bi jim bile res težko umreti od lakote. (Smeh.) Sodrug To kan pravi, da nikjer niso tako surovi z delavci ko pri Mathianu. Kakor imajo mlekarice in kmetje za svoje blago pravico določati cene. tako imajo tudi delavci za svoje delo. Sodrug Auer iz Zagreba je vzpodbujal delavce, naj vstrajajo v štrajku. Lahko bodo vstrajali, saj jih je samo osem. K sklepu je goveril še Kristan. Povsod imajo delavci po 4 K na dan, le v Ljubljani se dobi le po 8 gld. na teden in vendar je Ljubljana tako drago mesto Napada kmete, češ, da draže živila. Vsa politika naše države je agrarna. Delavske zahteve so med seboj v najtesnejši zvezi. Kdor je nasprotnik ene zahteve, je nasprotnik druge. Pa pride »Slov. Narod" in bobna okrog zaradi mleka in vsi delavci stoje za njim; kadar piše o kakem „farškem" škandalu, vsi pravijo: To jih je dal, in delajo reklamo za ta list. Kadar pa piše ta list zoper splošno volivno pravico, pa ne vidi noben vrag, da je to največja infamija. Kdor je naš sovražnik, je naš sovražnik. Ia proti sovražniku je treba vojske do zadnjih ken-sekvenc ! lj Trgovsko bolniško in podporno društvo je imelo včeraj svoj izredni občni zbor, kateremu je predsedoval g. Knez. Izvršila se je izprememba nekaterih pravil. Odslej bo društvo dajalo svojim bolnim udom prosto bolniško oskrbo šest mesecev, v ozira vrednih slučajih sme odbor r£>dporo še podaljšati. lj Čez leto dni. Dne 4. novembra lanskega leta je imel neki kmet pri Dolenjski mitnici z mitniškim osobjem in policijo javno nasilstvo. Kmet je imel takrat seboj živino in se je takrat zadovoljilo samo z njegovim imenom. Rekel je da se piše Franc Kramar in da je doma iz Studenca. Ko ga je pa pozneje iskal sodni sluga in erožniški ga niso mogli nikjer dobiti. Ko je pa danes popoldne isti kmet prignal na semenj voli, ga je policijski stražnik spoznal in ga ustavil. Kmet je priznal, da je napovedal lansko leto napačno ime. Sedaj se je dognale s pričami da je Janez Kocjan, posestnik v Stoj pri Studencu. Mož se bode moral sedaj zagovarjati zaradi dveh deliktov. lj Odbor pevskega zbora ,Glasbene Matice1 voljen na občnem zboru dnč 4. oktobra konstituiral se je v seji dnč 7. oktobra takole : Načelnik gosp. prof. Anton Štritof, načal. n*m. g. Anton Razinger, pevovodja gospod konc. vodja Matej Hubad, pev. nam. g. dr. P avv e 1 Kozina, tajnik g D r a -gotin Šebenik, taj. nam g Veko-slav Ravnikar, blagajnik g Pavel L o z a r , blagaj. nam. g. Fran K n i • f i c , arhivar gosp Vinko Stegnar, arh. nam. g. Ivan Završan .v odbornik g. Avgust Stamcar. — Ženski zbor: Načelnica gospa Julija dr. Ferjančičeva , nač. nam. gospa K a -tinka dr. Furlanova, tajnica go spica M i c i K r e j č i, taj. nam. gospica Olga K u n a y , blagajnica gosp. Marta R e i c h , blag. nam. gospici A n k i c a Maier, odbornice gospice : J e 1 a P e -1 j a n e c , E r n e s t i n a R e k a r , Al-binaSark in Elza Svetek. V veselici odsek so bili voljeni gg.: Lavo-slav P a h o i1, V e k o s 1 a v Ravnikar, Avgust Sedlar, Vinko stegnar, Dragotin Sebenik, Avgust Stamcar,Alojzij S u 1 -gaj in Ivan Završan, ter gospice: J e 1 i s a v a K r s n i k , JožicaMaier, Milica Praprotnik in Marte R e i c h Preglednikom računov sta bila na občnem zboru izvoljena gg Josip Juh in Lavoslav Pahor. Iz tajnikovega poročila o delovanju pevskega zbora „Glas bane Matice" posnamemo, da je pevski zbor štel v 14. društveni seziji 64 članov moškega in 95 članic ženskega zbora, skupaj 159 članov. Pevski zbor nastopil je pri 4 koncertih in sicer mešan zbor trikrat, moški zbor jedenkrat. Zabavna večera sta bila 2. Posamezni pevci pevskega zbora „Glasbene Matice" so sodelovali 6krat. Izleta sta bila dva in sicer se je izleta v Trst udeležilo 142 članov, izleta na Gorenjsko 82 članov. Odhodnice so se priredile trem iz Ljubljane odhajajočim članom, podoknice so se zapele trikrat, žalnstinke petkrat. Kompozicij se je izvajalo 33 in sicer moških zborov 21 med temi s spremi je vanjem orkestra 1 ; mešanih zborov 11 med temi s spremlje-vanjem orkestra 4. Solistično so izmed članov pevskega zbora „GI. Matice" nastopili gospica M i r a D e v o v a , g. dr. Pavel Kozina in g. Ivan Završan. Od-berevih sej je bilo 19, pevski sestanki so bili 4 in 1 izvanredni občen zbor. Pevskih vaj moškega zbora je bilo 86, ženskega zbora 56, skupaj 142 vaj! Odbor še enkrat naproša gospode pevce, gospe in gospice pevke, da zopet oziroma na nove pristopijo k našemu zboru Redne izkušnje so : Za ženski zbor ob sredah in sobotah od pol 6. do pol 7. zvečer, za moški zbor ob ponedeljkih in s r e d a h od 8 do 9. ure zvečer. lj Preveč denarja je pretekli teden plačala neka žensRa za zelenjavo. Ker je prodajalki neznana, naj se oglasi v Krakovskih ulicah štev. 3 7, da dobi svoj denar nazaj. lj Poizkušen vlom. V noči 6. na 7. t. m. je nekdo pri verandi Weinliehove vile na Bleiweisovi cesti odstranil z n*žem Sipo v oknu in jo prislonil k zidu. Drugi dan so našli na oknu nož, pogrešili pa niso ničesar. Tat je bil najbrže prepoden. lj V Brazilijo se ie včeraj odpeljalo z južnega kolodvora 6 Slovencev. — Iz Amerike je prišlo 30 Makedoncev, 30 Hrvatov in 10 Slevencev. lj V Trstu je nenademaumrl dne 12. septembra nek 45—50 let star moški, katerega identitete še niso dognali. Truplo so fotografirali in je njegova slika izpostavljena tudi na tukajšnjih policnt, 2 pomočnika mešane stroke, 1 pomočnik specerijske stroke, 2 pomočnika manufakturne stroke, 1 pomočnik modne stroke, 4 učence. — Službe iščejo : 8 pomočnikov mešane stroke, 4 pomočniki špecerijske stroke, 2 pomočnika špecerijske in železninarske stroke, 1 pomočnik manu-fakturni stroke, 1 prodajalk , 2 blagajni-čarki. 6 kontoristinj. 1 učenec lj Špecerijski trgovci ljubljanski sklenili so v preteklem letu, da v bodoče kupcem in odjemalcem ne bodo več dajali novoletnih daril. Za to volili so znatno vsoto 1180 kron „Kranjski podruž niči avstrijskega pomožnega društva za bolne na pljučih". Odbcr podružn ce sklenil je v svoji zadnji seji, obrniti se na trgovski gre-mij, oziroma na specerijske trgovce s prošnjo naj se blagovolijo tudi ob novem letu 1907. spominjati te dobrodelne ustanove. S tem bi podružnica, ki je podpore še zelo po trebna, zadobila krepko pri pomoč, da bi v bližnem času pričela s svojim delovanjem, ne le v prid jetičnikom, temveč vsemu prebivalstvu na korist. lj Slovensko pevsko društvo „Lipa" priredi v soboto, dne 14. oktobra t. 1 v gostilni g Poljšaka, Martinova cesta 35 Iz prijaznosti sodeluje slavni tamburaški klub „Triglav". Vstopnina 30 vinar. (15 kr. za osebo.) Začetek točno ob 8 uri zvečer. K mnogobrojnem posetu vabi naluljudneje odbor. lj Sezona ljubljanskih cipar-jev se je pričela. Mestni log in ljubljansko Barje — ob Ižanski cesti in bregovih L'ubljanice — bodo te dni zasedeni od teh tičarjev. Lov na cipe ni prepovedan in za revne tičarje nekaj nese. Slabo vreme kalilo je do zdaj v tičarskih soborih veselje tem lovcem, sicer pa je že vse pripravljeno za lov, ki ima vedno tudi svojo zabavno stran za ne lovca. Razna stvari. Najnovejše. Nevaren ljubimec. Na Dunaju je ustrelil 20letni pekovski pemočnik Linhart na svojo zaročenko Heleno Wota-rek. Poškodoval jo je labko, potem pa je še vase streljil. Tudi sam je le lahko poškodovan. Edhem paša umrl. Kakor poročajo iz Carigrada je umrl tamkaj maršal Edhem paša, vrhovni poveljnik v grško turški vojni 1. 1897. Nesreča na železnici. Iz Rostova ob Donu poročajo, da je ondi skočil s tira v Vladikavkaz namenjen osebni vlak. 27 oseb je bilo ubitih, 35 ranjenih. Umrl je najmlajši sin nadvojvode Jožefa nadvojvoda Matija. Srebrna poroka nemškega cesarja. Nemški cesar bo lelos prazno val srebrno poroko. Darove je vse odklonil. Richthofen, slavni piofesor geografije na vseučilišču v Berolinu je umrl, Telefon na Turškem zabra-n j e n. Iz Carigrada pišejo: Turška vlada ne pusti rabiti telefona. Mnogi trgovci pa so si naročili telefone v svojo privatno porabo. Zato je sedaj izdala Turčija ukaz, da se vsi telefoni zaplenijo. Smetanovo „Prodano nevesto" bodo jutri prvikrat peli v Milanu v laškem jeziku. Po potresu v Catancaro. Dež, ki traja več dni je v po potresu poškodovanih delih mesta napravil silno škodo. V Ferdinandi porušila se je neka poškodovana hiša, ubite so tri osebe, dve so pa ranjene. Krvave volitve. Iz Pariza poročajo: Pri občinskih volitvah v Guadelupe so bili krvavi izgredi. Ljudje so streljali iz revolverjev. Več oseb je mrtvih in ranjenih. Ves občinski odbor odpotoval v Ameriko. Iz Lvova poročajo: V neki občini pri Grobeku so se izselili vsi člani občinskega sveta v Ameriko. Cesarsko namestništvo je moralo poslati tja vladnega komisarja, da vodi občinske posle. Društva. Občni zbor „podpornega društva za slovenske visoko-šolce v Pragi" vršil se bode v soboto, dne 14. oktobra ti. ob 7. uri zvečer v restavraciji .M e r c u r" v Pragi. Telefonsko In brzolauna poročila. Dunaj, 9. okt. Cesar je danes sprejel novega kranjskega deželnega predsednika Schwarza v avdijenci. Dunaj, 9. oktobra. Včeraj je bil tu shod struje, ki propagira misel Velike Avstrije. Osnovan je odbor za celo monarhijo, ki stopi v degovor s Hrvati in ostalimi ne-mažarskimi narodi. Celje, 9. oktobra. V tukajšnji preiskovalni zapor so orožniki pripeljali v Trbovljah aretiranega socialnodemokraškega voditelja Mlakarja, ki je tekom let po-neveril iz strankine blagajne večjo sveto denarja. Mlakar je grozil, da tri revizorje ustreli. Celje, 9. oktobra. Na straži se je v glavo ustrelil domobranec Bračič in obležal mrtev. Olomuc, 9. oktobra Tu so bili vsled nemških izzivanj včeraj na raznih krajih iz-I gredi. Budimpešta, 9. oktobra. Vseh pet politikov, ki so bili v znani avdienci pri cesarju, se je danes posvetovalo, kake predloge predložiti danes izvrševalnemu odboru koalicije. Cuje se, da koalicija, če bo zasedanje državnega zbora odgodeno, to sprejme na znanje, da pa bo v njenem imenu prote^ stiral gn f Julij Andrassy. Budimpešta, 9 okt. Deputacija, ki je hotela Ojami nesti častno sabljo, ostane s sabljo doma in ne odpotuje na Japonsko Zagreb, 9. oktobra. Poštena hrvaška javnost najstrežje obsoja urednika reškega .Novega Lista" Supila, ki je takoj po končani reški konferenci brzojavno poslal Ko-šutu silno udano brzojavko. Rim, 9. okt. Katoliški telovadci so | danes v impozantnem sprevodu skozi mesto korakali v Vatikan, kjer jih je sprejel sveti oče v avdienci. Sveti oče je v nagovoru hvalil razne vrste športa —: telovadbo. kolesarstvo, turistiko itd., ki krepe človeško dele. Cerkev tudi ne brani poštene zabave, da se le ne pregreši proti strahu božjemu. Popoldne so katoliški telovadci na dvorišču sv. Damaza priredili veliko skupno telovadbo vpričo papeža. Peterburg, 9. oktobra. Predavanja na tukajšnjem vseučilišču so se le deloma zopet pričela. 500 dijakov je protestiralo proti predavanjem. Pariz, 9. okt. V Irkutsku se je uprl vojaški polk. Uporniki so umorili 4 častnike in 10 podčastnikov. Uporno kosarno oblegajo kazaki. Boje se splošnega vojaškega vstanka. Tiflis, 9 okt O grozovitostih, ki so se dogodile včeraj zvečer v T fl su se poroča: Ob 7. uri 20 minut je istočasno bilo vrženih na raznih točkah mesta osem do devet bomb, ki so se razpočile s strahovitim pokom D^e bombi sta bili vrženi pred policijo. Panika je bila strašna. Vojaštvo je priteklo in začulo se je strahovito pokanje pušk na raznih krajih mesta. Najsilnejše je bilo pred hotelom „Orient", kjer stanuje guverner pr nc Napoleon. Koliko je mrtvih se doslej natančno še ni dognalo. Pred opero je bomba ubila 18 oseb._ Po sklepu lista. Nemškutarji v kazino! Kakor pravkar izvemo iz popolnoma zanesljivega vira, je mestna občina ljubljanska v pravdi proti društvu „Kasino" zmagala v vseh točkah. Zahvala. Povodom smrti drage, nepozabne nam matere, gospe 2060 Alojzije Seidl-ove od precenjenih prijateljev in znancev nam izkazano sočutje in za mnogobrojno udeležb« pri spremljanju mile nam ranjke k večnemu počitku, izrekamo tem potom vsem, posebno pa prečastiti novomeški duhovščini, 00. frančiškanom in usmiljenim bratom našo najprisrčnejšo zahvalo. Novomesto, dne 8. oktobra 1905. Rodbina Seidl-ova. Naprodaj je vsa novo izdelana sobna oprava. Več se izve pri Jos. Biščaku, poslovodja »Gosp. društva" pri Sv. Mihelu. 2037 3—3 prisfavnik ki nima otrok, ali pa le malo, se išče za malo posestvo blizu Ljubljane. 20f5 (1) Vprašanja na upravništvo .Slovenca". Pomočnika in 2064 3-1 ucenca za močno in fino delo, sprejme v trajno delo Jan. Bratina, čevljarski mojster, Idrija. Plačilo po dogovoru. Sprejme se olenjen 5-> 2061 organisf 1= (cerkvenlk). ~ Nastopiti je 15. novembra 1.1. Več povč župnijskiu rad v Št. Juriju na Strmcu (Koroško), pošta Vrba ob jezeru. Proda se iz proste roke hiša št. 40 v Kamnigorici pripravna zlasti za kakega rokodelca. Ponudbe pod ,,št. 40" sprejema iz prijaznosti upravništvo. 2063 3—t Q©$podienci pri 18. letih, vešča popolnoma slovenščine in nemščine, ki se je učila že nekaj mesecev kuhati, želi vstopiti pri kaki boljši kuharici za pomočnico, da se v tej stroki še dalje izobrazi. 2062 3—1 Naslovi naj se na „št. 34, Črnomelj". Lepo stanovanje O s štirimi sobami in pritiklinami O MT se odda s prvim novembrom v Wolfovih ulicah št. 12. Poiztč se istotam. 2066 3-1 pivovarna „Auer". POZOR! Novoustanovljena mlekarska zadruga za okolico Ljubljane, p. n. mestnemu občinstvu vljudno naznanja, da bode z dnem lO. oktobra t. 1. dalje prodajala mleko in druge mlečne izdelke v dosedanjih prostorih „Pm ljubljanske mlekarne" gosp. Seliškat*ja to je: v Prešernovi ulici št. 5, Vodnikovem trgu in Turjaškem - trgu št. 1 - - in sicer 2067 mleko po zo v. liter. Odbor. Kriza na Ogrskem. Grof Avrel Dessewfty, ki j« predlagal svoj čas v zbornici magnatov Fejervaryju nezaupnico, sklicuje za danes konferenco pkmičev. Posvetovali se bodo o enotnem rostopanju v jutrišnji seji zbornice magnatov. 0 jutrijšuji seji ogrske zbornice poročajo: Fejervary odpotuje takoj po seji na Dunaj k vladarju. V tej avdijenci se izjavi vi dar o Fejervaryjevem reformnem načrtu in o splošni volivni pravici. Ce vladar pritrdi Fejervaryju, priobči ogrski vladni list oklic istočasno, kose proglasi zopetno imenovanje Fejervaiyjeve vlade. Po načelih enake in splošne volivne pravice se vrše nove volitve spomladi Tačas bo pa odgo-deno zasedanje zbornice. Jutrijšnje zbornične seje se Feyervary ne udeleži. Odgodenje zbornice naznani kak drug minister ali pa zbornični predsednik. To pa zato, ker se brezpogojno vloži obtožnica proti Fejervaryjevemu ministrstvu. Seja zbornice magnatov utegne biti jutri jako zanimiva. Opozicionalci nameravajo poleg Fejervaryjeve obtožbe predlagati, naj se obtaži tudi predsednik zbornice magnatov, grof Czaky. Ce bi Czaky zaradi edgodenja opustil predloži vlogo, bo seja nenavadno burna- . .. , , Košut in Polonyi sta obiskala avstrij skega poslanika v Berolinu, grofa Szogye-nyja v Csoru. Baje je obljubil, da hoče posredovati med večino in vladarjem. Pogreb žrtvedemonstracije. Vearaj je bil pogreb dne 27. sept. težko ra-n^nega in v bolnici pred dnevi umrlega delavca. Pogreba seje udeležilo 1500 delavcev. Nemirov ni bilo. Pt«ed zasedanjem češkega deželnega zbora. V Pragi se je vršil včeraj shod 183 lastnikov pivovarn. Na shodu so protestirali proti nameravanemu zvišanju deželne naklade na pivo. Sklenili so resolucijo proti povišanju, ki se vpošlje ministrskemu pred sedniku in češkemu deželnemu zboru. Včeraj je zaslišal ministrski predsednik Gautsch načelnika nemške napredne stranke ta Češkem, dr. Eppingerja, ki mu je ob-tazložil stališče Nemcev. Nemci zahtevajo, da se ustanove narodne kurije in imajo Nemci vetopravico. Kar se tiče pokritja de-že'nega proračunskega primanjkljaja v znesku 13 400 000 kron, naj bi se ta pokril, da zvišajo naklade na državne davke ah se pa najame posojilo. Danes se posvetuje češki deželni odbor o deželnem proračunu za leto 1906. Angleži proti Nemcem in Francozi. „Matin" priobčuje podrobnosti o maro-čanskih zadevah, ki jih je gotovo sporočil lislu Delcassč, O seji francoskega ministrstva, v kateri je izjavil Delcasse, da od-stcpi, se poroča, da je bivši minister za zunanje stvari obrazložil svojim tovarišem angleške načrte Angleška vlada je izjavila, da hoče podpirati Francosko do skrajnosti, ako bi bila nenadoma napadena. »Matin" pristavlja, da so izjavili Angleži ustno, da mobilizirajo vse angleško vojno brodovje, zasedejo Cesarja Viljema prekop in izkrcajo 100 000 mož v Slezvig Holštajnsko, če napadejo Nemci Francoze. Angleška vlada je bila pripravljena, skleniti o tem s Francozi pismeno pogodbo. Včerajšnja demonstracija v Pragi. Celi teden so že napovedovali nemški listi, da bo včeraj v Pragi krvavi dan češke osvete proti Nemcem. Ubogi Nemci niso imeli mirne vesti zaradi svojih brnskih grehov. Bali so se, da povrnejo Nemcem milo za nedrago še praški G.hi. A ni bilo nič hudega Vlada je v svoji skrbi za uboge praške Nemce pomnožila že itak močno praško posadko z enim eskadro-nom dragoncev in poslala v Prago tudi 100 oiožnikov. — V Brnu, kjer so nameravali Nemci nastopiti proti Čehom, se ji ni tako m .idilo. Oblasti so nastopile v Brnu šele potem, ko se je izkazalo, da so Cehi močnejši, kakor Nemci Dopoldanski izprehod nemških dijakov Na Pfikopč ni bil moten Dopoldne so zborovali narodni socialisti. Govorili so poslanec Cerny in dva delavska voditelja Govorniki so ostro capa dali vlado in brnsko policijo. Po shodu je nameravalo kakih petsto udeležencev prirediti protinemške demonstracije, a policija je to preprečila. Nekaj oseb go zaprli, ker so polili policiste z vodo. — Pred muzejem je pozval delavski voditelj S p a t n y množico, naj se mirno razide, a naj se pripravi za demonstracije v torek. — Policija je zastražila vsa nemška javna poslopja. Hrvaška koalicija? Stranke, ki so pristale na reški pro-eram so se združile za skupni nastop pri bodočih volitvah. Po vzgledu ogrske koali- cije hočejo vstvariti hrvaško koalicijo, a stranke pridrže svoje programe. Turške čete ne dobivajo ni plače ni hrane. „N. Wiener Tagblatt" poroča iz Bel-grada: Glasom vesti dešlih s srbsko turške meje, ne dobivajo turške čete ob meji ni plače ni hrane, in da so vojaki radi tega prisiljeni pleniti po vaseh. Sibskavla a, boječa se, da ne bi vojaki vdrli preko meje in plenili tudi po srbskih vaseb, je radi tega opozorila turškega diplomatičnega zastopnika v Belgradu. I Socialisti proti armadi na Francoskem. Na pariški delavski borzi so pribili 7. t. m. lepake, ki jih je podpisalo več pristašev revolucionarne in protivojaške stranke. Na lepakih ostro napadajo armado in častnike poživljajo vojaške novince, naj bi se včeraj zvečer zbrali pred vzhodnim kolodvorom, da se udeleže velike protivojaške demonstracije. Policija je odstranila lepake Nacionalni in konservativn listi upajo, da izda vlada najstrožje naredbe in prepreči take ne varne demonstracije. Tudi v nekaterih pro-vincialnih mestih so bili nabiti protivojaški lepaki. Vlada se že boji radikalno - socialistične agitacije v armadi. Pri vojaških novincih so našli v mnogih vojašnicah lepake, ki poživljajo vojake, naj streljajo na častnike in se upirajo izvrševati službo. Oblasti zasledujejo pisatelje, ki so jim znani Konec korejske neodvisnosti. Kakor poročajo iz Seula, glavnega mesta Koreje, sta te dni odpotovala na nedoločen čas angleški in italijanski odposlanec pri | korejskem dvoru. Ker je Koreja prenehala biti svobodna država, odpravi Anglija svoje odposlanstvo. Kaj bo na Finskem? Peterburg, 7. oktobra. Generalni gubernator Obolenskij je sporočil sotrud niku „Novoje Vremja", da se na Finskem ni treba bati resnega ustanka. Mogoče bo prišlo do izgredov po nekteiih mestih in morda se bo poizkušalo umoriti kakšnega gubernatorja, a tem nevarnostim so izpostavljeni vsi ruski upravni uradniki. V Finsko se bodo poslale pomožne čete, a ne iz strahu pred vstajo, kakor tudi ni bilo iz strahu odposlano rusko brodovje, ki se zdaj mudi v finskih vodah, v Helsingfors. Transport ruskih vojnih ujetnikov na Rusko. Petrograd, 7. okt. (Petrogr. brz. agent.) Ruska vlada je sedaj sklenila, da prepelje ruske vojne ujetnike na ruskih la-dijak v Vladivostok, od tam pa po železnici v domovino. Balkan. krvav spopad med delavci in neko tolpo, ki je hotela maščevati nekega svojega to variša, ki je bil umorjen zaradi vohunstva. Ubite so bile 3, težko ranjene štiri in lahko 8 oseb. V inostranstvo namerava odpotovati grof Lamsdorf,da stopi v dotiko z vplivnimi državniki. Sporazumljenje med Angleži in Rusi. „Newyork Herald" poioča : Angleška vlada je storila prvi korak, da se sporazumeta Angleška in Rusija o azijskih spornih vprašanjih. Rusija je voljna pričeti po gajanja. Ker je „Newyork Herald" v prijateljskih odnošajih z Rusijo, je obudilo to poročilo med diplomati splošno pozornost. Angleži zasledujejo zadnji čas dosledno politiko, kako oškodovati nemško trgovino, ki jim je zrastla čez glavo. Zato tudi najbrže žele stika z Rusijo, da bi osamili Nemčijo. Novo japonsko posojilo. Pariška tvrdka Rotšild je sklenila pogodbo z Japonsko o novem posojilu. Ločitev med Švedsko in Norveško. Iz Kristianije poročajo, da so poslale najznamenitejše banke na norveški storting adreso, v kateri žele, naj se prej ko mogoče urede zmedene razmere. Storting je na-prošen, naj prej ko mogoče izvoli kralja. Preteklo soboto je bila jako burna seja v norveškem stortingu. Manjšina je izjavila po svojem govorniku, da so v Karlstadtu tako omejili samostojnost Norveške, da je bolje obdržati personalno unijo. Socialist pastor Eriksen je predlagal, naj se izroči vsa zadeva haaškemu razsodišču. Ugovarjal je minister za zunanje stvari Loevland. Brnski Nemci prosijo za podporo. Dvanajst nemških brnskih trgovcev je vložilo na ministrstvo za notranje stvari prošnjo za podporo, ker so trpeli škodo vsled protinemških demonstracij v Brnu. — Kadet Modritzerje — kakor znano -poveljeval v ponedeljek vojakom pred „Be sednim domom", ob kateri priliki je bit za boden češki delavec Pavlik. Ta kadet je v soboto zvečer skrivaj odpotoval v St. Hipolit, kamor je bil naglo prestavljen. To je torej vse, s čemur se kaznuje smrt po nedolžnem ubitega Ceha HDva izvcžSana U2I2 ! rez6ar j a sprejme takoj v trajno delo Janez ©Rom, OJ'sier v i Še nikdar : za 20 gld. 1 zimska suknja, toplo podložena 1 zimska obleka, 1 posebne zimske hlače, 1 modni telovnik, zastonj vrhu tega remont, idoča nikel-nasta ura. Samo zimska suknja je vredna tega denarja. Zunanja naročila se izvršč po povzetju ali proti prejšnji pošiljatvi denarja. Neugajajoči predmeti se zamenjajo. Največja izbera konfekcije za gospode in dame v najfinejši izvršitvi. Vse po čudovito nizkih cenah. Angleško skladišče oblek O. Bernatovič Ljubljana, Marijin trg št. 5. 2054 3-2 ; L 1 2054 Pf^ za mizarski obrt sprejme v poduk Andrej Kregar, mizarski mojster, Vižmarje št. 59, 2040 4—2 Št. Vid pri Ljubljani. Grško romunski spor poostren. „Frankf Ztg.* poroča iz Carigrada, da odpotuje romunski legacijski svetnik Rascano v Atene, kjer odpove trgovinsko pogodbo Grški s 1. julijem 1906. Tako se pretrgajo vse zveze med obema državama. Velevlasti, osobito naša država, so zaman posredovale, da bi se rešil spor na miren način. Turška vlada in finančna reforma v Makedoniji. .Frankf. Ztg." poroča: V Skoplje je odpoteval Hilmi paša, da se ne snide s finančnimi komisarji velevlasti, ki imajo nalogo, izvršiti finančno reformo v Makedoniji. Romunska agitacija v Ma k e d o n i j i. Romunci so ustanovili v Makedoniji roparsko četo ki sili Kucovlahe, naj izjavijo, da so Romuni. Četi načelujeta roparja Kalogiros in Tsutvo. Člani čete so romunski učitelj Leonidas in dva Albanca Hadji Dimitriov in Mihael Tegar. Poleg teh obstoji četa iz 7 roparjev Apostolakis Per-politove čete. Rusija. Judovski vseučiliščniki. Ruski minister ?a ljudsko prosveto je dovolil, da sme večje število judov obiskovati vseučilišča, kakor je predpisano. Izgredi v Moskvi. V petek zve čer so streljali na dragonce iz revolverjev. Ranjena sta bila dva dragonca. Opolnoči so rszgnali vojaki l a dveh točkah izgrednike z golim orožjem Nekaj oseb je bilo ranjenih. Ranjen je b i neki ritmojster. Preteklo soboto so b li veliki izgredi na Strastnej skem trgu. Med izgredniki so b>li tudi ključavničarji cestne železnice, ki so poškodovali mnogo voz Delavci stavkajo v več to varnab. V soboto niso izšli moskovski časopisi. Kazaki in policija stražijo tiskarne Po mestu so se valile velikanske množice. Pri sobotnih nemirih je bil ustreljen neki orožniški častnik, s kamni ubit pa neki po 1 cist Rinjenih je bilo pa mn. go oseb. Pri sobotnih nemir h v Moskvi je bilo ubitih osem oseb. . .. Krvav spopad v Varšavi V soboto se je vršil v judovskem delu mesta Učenca iz poštene rodbine, ki ima veselje do mlinar- skega obrta, sprejme takoj pod zelo ugodnimi pogoji s primerno plačo Pavel Sedei, mlinar. Javornik (Gorenjsko.) ' 2008 6-4 zaloga priporoča r*m » 3"33- Isto III, „ vezan K 4-13. Gregorčič, Svetopisemska knjiga Job in psalem 118. Vezano K 2-85. Pesjakova, Vijolice. Pesmi za mladost. K 1M5. Prešeren dr. France, Poezije. Uredil L. Pintar. K l'lo, Sardenko Silvin, V mladem jutru. K l'6o, vezano K 2-35. Zupančič, Pisanice. Pesmi za mladino. Vezano K —90. Zemljepis in zgodovina: Alešovec, Vojska na Turškem od leta 1875 do konca 1. 1878. Začetek ustaje v Hercegovini, vojska Srbov, Črnogorcev in Rusov s Turčijo, zasedba Bosne in Hercegovine po slavni avstrijski armadi. K —-82. Dimnik, Avstrijski junaki. S 17 podobami. K l-f5o. Majat-, Odkritje Amerike. Poučno zabavna knjiga v treh delih, o Kolumbu, Kortesu in Pisaril. Trdo vezano K 2'2o. Maier, Učne slike iz zemljepisja. Avstrija. Podrobni učni načrt.) K T60. Maier. Učne slike iz prirodoslovja za III., IV. in V. razred. (Podrobni učni načrt.) K 2-70. Molek, General Lavdon, oče vojakov imenovan. K —-70. Pei 'ne, Trstenik. Prispevek k zgodovini župnij v ljubljanski škofiji, K —-97. Vrhovec, Zemljepis za prvi gimnazijski razred. K 1-30. Vrhovec, Zgodovinske povesti za meščanske šole. I. do III. stopnja, kartonirano a K no. Poučni spisi za mnogovrstno praktično porabo: Bele, Viničarjev kažipot. Navod, kako vinograde na novo zasajati in kako jih obdelovati. K —-6o. Bele, Trtna uš ln trtoreja. Navod, kako se je mogoče vkljub trtni uši s trtorejo uspešno baviti, K —'90. Bleitveis- Trsteniški, Nauk, kako zdrava in bolna kopita podkovati in kopitne bolezni ozdravljati. K 1-70. Bleivveis, Nauk, kako pomagati živini ob porodu ravnati s staro in mlado živino in ozdravljati poporodne bolezni. K no, vezano K i'30. Funtek, Obrtno spisje. K 1-40. Kalan, Početek protialkoholnega gibanja na Slovenskem. K —56. Kralj, Obrtni red. Zbirka in razlaga najvažnejših obrtnih zakonov, ukazov in razsodb upravnega sodišča. K 2-25, vezano K 3 85. Kneipp-Podgorc, Domači zdravnik. K 1-30, vezano K 1-50. Krek, Socijalizem. K 5-75, vezano K 675. Mali vseznalec ali zbirka lahko izpeljivih poizkusov iz fizike, mehanike, aritmetike in glumarstva, smešnic in zastavic z navodom o punktiranju ali geomanciji. K — '65. Navodilo za spisovanje raznih pisem in opravilnih listov. Z mnogimi vzorci. K r8o, vezano K 2 20, Pečjak, Stoletna pratika dvajsetega stoletja 1901 — 2000. K 1 40, trdo vezano K rao. Premru, Dialoghi, laški, nemški in slovenski pogovori, Broš. K 2 * 20. Računar, hitri, z ozirom na sedanji denar po kronski veljavi in na metersko mero in vago, vezano K —-90. Romih, Obrtno knjigovodstvo s kratkim poukom o menicah. Učna knjiga za obrtne nadaljevalne šole, ob jednem priročna knjiga za obrtnike. K i-8o. Sclnveit^er, Naš društveni in shodni zakon. K 1-15. Smolnikar, Poročilo o I. shodu katol. slovenskih nepoli- tiških društev. K r65. Strupi. Živinozdravništvo ali nauk o spoznanju in ozdravljanju vnanjih in notranjih bolezni. K 3-90, vezano K 4-40. Št raki, Obrednik za organiste. Vezano K r6o. Zbirka domačih zdravil, kakor jih rabi slovenski narod. K 1-15. Razne povesti za mladino in ljudstvo: Vsak sešitek po 45 vinarjev: Črni bratje, — S prestola na morišče, — Leban 100 beril za otroke. — Vrtomirov prstan. — Feldmaršal grof Radecki. — Mirko Poštenja-kovič. — Venček pravljic in pripovedk. — Pri Vrbov-čevem Grogi. — I.ažnjivi Kljukec. — Močni baron Ravbar. — Izdajalca domovine. — Tiun-Ling, kitajski morski razbojnik. — Najdenček. — Maksimilijan I. cesar mehikanski. — Vstajenje. — Knez črni Jurij. — Repoštev. — Pod turškim jarmom. — Hildegarda. — Naselnikovft hči. — Nikolaj Zrinjski. — Hirlanda. — Kako je izginil gojzd. — Jama nad Dobrušo. — Doma in na tujem. — Potovanje v I.iliput — Hubad pripovedke I. — Hubad pripovedke II. — Narodne pripovedke za mladino II. Vsak sešitek po 37 vinarjev : Božični darovi. — Erazem predjamski. — 60 malih povestij. — Sveta grofinja Ge-novefa. Vsak sešitek po 53 vinarjev: Spominski listi iz avstrijske zgodovine. — Šaljivi Jaka I. — Šaljivi Jaka II. — Izanama, mala Japonka. — Krištof Kolumb. — Darinka, mala Črno-gorka. — Sita, mala liindostanka. — Narodne pripovedke za mladino I. Vse cene se razumejo s poštnino vred; pri skupnih naročilih odpade poštnina.