\/í
KARO INŽENIRING d.o.o. Slovenska 24, 1234 MENGEŠ
Tel.: 01/723-09-86; 723-09-87 Fax: 01/723-80-15 www.karo.si
PRODAMO:
Stanovanja:
- Kamnik - Duplica, Jakopičeva, 1-sobno stanovanje, 40 m2, delno adaptirano, velik balkon, urejen blok l.76, vselitev
po dogovoru. Cena: 93.000 EUR
-	Moste pri Komendi - dvosobno stanovanje, 88.40 m2 (bruto površine), shramba in dve pripadajoči parkirni mesti, l. 2007. Cena: 176.500 EUR
-	Moste pri Komendi - triinpolsobno stanovanje, 125 m2 (bruto površine), shramba in dve pripadajoči parkirni mesti, l. 2007. Cena: 245.000 EUR
Hiše:
-	Domžale, stanovanjska hiša, 3 etaže v skupni izmeri 300 m2, zgrajena l. 95, zemljišče 631 m2, terasa cca. 40 m2, balkon, garaža, končna hiša, mirna
okolica. Cena: 370.000 EUR
-	Domžale, Količevo - stanovanjska hiša, 190 m2, l. 1980, zemljišče 597 m2. Cena: 250.000 EUR
-	Moste pri Komendi - dvostanovanjska hiša, 400 m2, l.1983, zemljišče1500 m2. V hiši je tudi poslovni prostor s skladiščem cca. 90m2. Cena: 480.000 EUR
Poslovni prostori:
-	Mengeš, center - poslovni prostor za mirno dejavnost, 140 m2, PK, III. podaljšana gr. faza.
Cena: 140.000 EUR
-	Moste pri Komendi - gostinski lokal, 234 m2 , letni vrt 82 m2, l. 1992, zemljišče1556 m2, parkirišča urejena. Cena: 700.000 EUR
-	Kamnik - gostinski lokal, kava bar, 60 m2 + letni vrt 30 m2, l. 1992. Cena: 180.000 EUR
-	Ljubljana, Sp. Šiška - poslovni prostor, 52,50 m2 + shramba, parkirno mesto v garažni kleti, l. 2005. Cena: 118.094 EUR
ODDAMO: Poslovni prostori:
- Mengeš - prostor za storitve, l. 1994, K/P nad., 2x15 m2 , sanitarije, bližina brezplačnega parkirišča, oddamo. Cena: 255 EUR/mesec
studio D
nGEš% f
Slovenska cesta 24 (objekt KARO) 1234 Menge
MOŠKO, ZENSKO ,OTROŠKO FRIZERSTVO PODALJŠEVANJE NOHTOV (GELIRANJE) NEGA NOHTOV SOLARIJ LICENJE
Delovni cas PONEDELJEK - PETEK 8.00 - 20.00 SOBOTA 8.00- 13.00 ( DOGOVOR )
TEL. : 01/ 723 83 83" GSM. : 031/ SS7 - 730
SEPTEMBRU IN OKTOBRU FRIZERSKE USLUGE"10% POPUST + DARILO ZA STALNE STRANKE VSAKO 8. STRŽENJE BREZPLAČNO
fRlZERSKI SALOM
M-^SnL
Maijťta Pďjťk
TeUOl/ 723 77 OS SsniiOil/ 7ÍS Í27
Slovťnska ce^ta Ihj 12 <4 Meiigfs
NA NOVO ODPRT SALON je poleg velikega parkirišča za Občino.
S tem kuponom imate
10% popust!
DELOVNI CAS
FOfV PFT S.OO- 12,00 iS.OO- 19.00
SOBOTA 7,00= 12.00
V zadnji številki Mengšana je prišlo do tehnične napake in so bili ŽAL objavljeni nelektorirani prispevki. Prispevki, ki so bili lektorsko pregledani, so bili postavljeni nelektorirani. Z lektorjem sva poskušala ugotoviti, kako in zakaj je prišlo do tega, vendar nama to nikakor ni uspelo. Velja pa obljuba, da se bomo v prihodnje izognili takim napakam. Zato se na tem mestu opravičujem vsem, ki ste z žalostjo brali zadnjega Mengšana.
Vesela sem novega šolskega leta, novega začetka, ki vsem nam ponuja, da bomo še boljši. Prijeten in razigran je bil prvi šolski dan in seveda upamo, da bodo taki tudi vsi naslednji. Če se spomnim svojega prvega, mi poleg dokolenk, kratkega krila, titovke in rumene rutke ostane v spominu še želva, ki smo jo prvošolčki lahko pobožali na šolskem dvorišču. Pa seveda velik občutek pričakovanja, ki je ostal ob vsakem prvem šolskem dnevu. Samo pričakovanje je bilo drugo - videti sošolce in prijatelje po počitnicah. Ko gledam naše malčke, ponovno pomislim, ali bi šla še enkrat v šolo in odgovor je - takoj. Tudi v današnjo, ki od otrok in mladih zahteva vse več in jih pripravlja, izobražuje za življenjske situacije, ki jih ne bodo doživeli oziroma
videli. Vse več učiteljev se tega zaveda, in poskušajo spremeniti svoj pristop, odnos do mladih. Njihovi poizkusi so največkrat sprejeti z nelagodjem, tako kot vse spremembe, vendar pa uspehi, ki jih dosežejo pri razvoju mladih, njihovih potencialov ravno v obdobju, ko so najbolj učeči, neverjetni, in dokazujejo, da je potrebno slediti spremembam in razmeram v družbi. Ta napredek in prizadevanja, ki ga tudi v svojem okolju opazimo vsak dan, pa dokazujejo, kako lahko je medijsko oblikovati stereotip in ga z dodatnimi informacijami še utrditi. Pogovorne oddaje v preteklem letu so negativne informacije, vezane na del ljudi, ki opravlja poklic učitelja, posplošile na vse in mnogim, premnogim naredile veliko krivico. Pri posploševanju določenega poklica je vedno odstotek ljudi, ki noče, ne zna ali ne more opravljati svoje poklica strokovno, večji del pa sledi spremembam in napredku. In takim učiteljem se lahko še posebej zahvalimo, da je današnja mladina vse bolj zrela in pripravljena na »odrasle« odločitve, ki jih družba s poplavo informacij zahteva od njih.
Urednica
Rok za oddajo prispevkov za naslednjo številko je 9. 10. 2007 do 12. ure.
MENGSAN - JAVNO GLASILO OBČINE MENGEŠ
Odgovorna urednica: Tina Železnik, gsm: 051 684 404, e-pošta: tina.zeleznik@t-2.net, mengsan@menges.si
Uredniški svet: Peter Škrlep, Janja Verbančič, Smiljana Mayer Škofic, Andreja Polanec Kolenc, Andraž Rožman, Silva Dolinšek
Uredniški odbor: Urban Ropotar, Urška Vahtar
Lektor: Primož Hieng, e pošta: primoz.hieng@siol.net
Priprava za tisk: IR image d.o.o., Medvedova ulica 25, 1241 Kamnik, tel. (1) 839 64 00, e pošta: info@ir-image.si Tisk: Set, d.d., Ljubljana, Vevška cesta 52, Ljubljana, , tel: (1) 587 44 11, fax: 528 24 74, e pošta: tiskarna@set.si Distribucija: Primož Kržan, tel: (1) 723 72 96
Trženje: Občina Mengeš, ga. Marta Kuret, tel. (1) 723 70 81, e pošta: marta.kuret@menges.si Izdaja: Občinski svet Občine Mengeš, Slovenska cesta 30, 1234 Mengeš, (1) 724 71 06
občinska uprava
UVODNIK
SPOŠTOVANE OBČANKE, SPOŠTOVANI OBČANI!
Na začetku vas vse lepo pozdravljam. Približuje oz. pričenja se jesen, s tem pa tudi končujemo dela, s katerimi smo začeli v preteklih mesecih. Vsekakor najbolj pomemben dogodek je pri-četek novega šolskega leta, še posebej za naše najmlajše, ki bodo prvič prestopili šolska vrata. Vsem prvošol-cem in ostalim učencem prisrčen pozdrav z željo, da bi se vaša pot v šolo in iz šole vedno končala varno, v zadovoljstvo staršev in nas vseh.
Ne gre pozabiti tudi na otroke, ki obiskujejo vrtec, tudi njim želimo enako varno in previdno pot do vrtca in domov. Poskrbeli smo za otroke, ki niso dobili varstva, saj smo prav za njih odprli dva oddelka v OŠ Mengeš. Najlepša hvala za razumevanje vodstvu OŠ Mengeš, da smo lahko rešili ta problem. Enako tudi vsem izvajalcem za pravočasno izpeljan projekt.
Gradbena dela, ki so potekala na Slovenski cesti, so končana, parkirišča pred trgovino Mercator pa bodo dokončana in skupaj s cesto odprta za uporabo 29. septembra, na dan ko bomo tudi odprli 15. Mihaelov sejem v Mengšu.
Prepričan sem, da vas zanima, kdaj bojo končana dela na Gorenjski cesti. Z izvajalcem potekajo dogovori in obljubljeno nam je, da bodo dela končana v roku, in sicer do 1. oktobra 2007. Vsem podjetjem, ki so na lokaciji SCT obrtna cona Mengeš, se zahvaljujemo za razumevanje, saj se zavedamo da je s tem moteno vaše normalno poslovanje. Seveda pa imamo v letošnjem letu še marsikaj za postoriti za boljše počutje občanov v naseljih Loka, Topole in Dobeno. Potrudili se bomo, da postavljene cilje uresničimo. Prepričam sem, da bomo z realizacijo le-teh ob koncu leta vsi skupaj, občinska uprava in oba podžupana deležni pozitivne ocene. Ne smem pa pozabiti tudi na vlogo Občinskega sveta občine Mengeš, s katerim zelo konstruktivno sodelujem. Dobro sodelovanje je tudi med občinsko upravo in občinskim svetom, zato lahko trdim, da smo za uspehe zasluženi prav vsi. Želim vam lepo jesen, da oberete čimveč sadov vašega dela v preteklih mesecih in se tako pripravimo na zimo, ki nas kmalu čaka.
Župan Franc Jerič
Knjiga pohval in pripomb na delo občinske uprave se nahaja v tajništvu Občine pri Marti Kuret.
GRADBENO OBNOVITVENA DELA V NAŠI OBČINI
V	letošnjem letu Občina Mengeš in Direkcija RS za ceste skupaj z ostalimi soinvestitorji nadaljujeta z obnovo državnih cest skozi občino Mengeš. Z dodatnimi sredstvi, ki jih dobijo občine iz državnega proračuna na podlagi Pravilnika o namenih, kriterijih, upravičenih stroških, načinu in postopku dodelitve dodatnih sredstev občinam po drugem odstavku 21. člena Zakona o financiranju občin, smo skupaj s službe vlade RS za lokalno samoupravo in regionalno politiko zaključili s prvo fazo obnove Grobeljske ceste. Poleg tega smo pred začetkom novega šolskega leta preuredili Šolsko ulico, ki je del varne poti v šolo ter v prvi polovici septembra v prostorih OŠ Mengeš slovesno odprli dva nova prostora Vrtca Mengeš.
V	letu 2006 smo obnovili del glavne ceste G2-104 (v naravi Slovenska cesta) na odseku bencinska črpalka Petrol na jugu in do križišča s Trubarjevo ulico na severu. V letošnjem letu je izvajalec nadaljeval z 2. fazo obnove ceste, komunalnih vodov in vodov za plin od omenjenega križišča do križišča Lovec v dolžini 300 m ter ureditvijo parkirišč pred Mercatorjem. Obnovitvena dela so bila na tem delu Slovenske ceste nujna, saj
so bili komunalni vodi (vodovod) dotrajani, poleg tega pa je bila cesta zaradi slabega cestišča (stoječa voda) in dotrajanosti pločnikov tako za pešce kot voznike izredno nevarna. Poleg obnovitve odseka Slovenske ceste smo avgusta letos pričeli z obnovo regionalne ceste Mengeš - Moste R1-225 (v naravi Gorenjska cesta), in sicer na odseku od mostu čez razbremenilnik do odcepa ceste za Drnovo v dolžini 325 m. Izvajalec teh del je Cestno podjetje Kranj. Po pogodbi bomo obnovili vodovod, cestišče, pločnik in javno razsvetljavo, zgradili bomo meteorno in fekalno kanalizacij, integrirano (SN in NN) kabelsko kanalizacijo ter TK (širokopasovna) kabelsko kanalizacijo. Dela bodo predvidoma končana do 15. novembra 2007, s takšnim obsegom obnove pa bo tako tudi severni del Mengša dobil moderno opremljeno in predvsem varno cestišče. Cesta Mengeš - Rodica poteka večinoma po območju občine Mengeš; od odcepa za Groblje (kapelica) pa po območju Občine Domžale. Cesta je kategorizirana kot lokalna cesta (LC 253010), čeprav si je Občina Mengeš večkrat (nazadnje v letu 2006) prizadevala za prenos

občinska uprava
le-te na državo (Direkcija RS za ceste). Tudi v tem je razlog, da se nismo odločili za vzdrževanje ceste že prej. Zaradi dolžine ceste (1578 m) z močnim tovornim ter avtobusnim prometom je bil izdelan projekt rekonstrukcije. Slednji predvideva več fazno obnovo, po kateri smo v letošnjem letu sanirali vse globinske in površinske poškodbe na celi trasi ter cestišče delno izravnali. Občina je vsa dodatna sredstva, ki jih je prejela od države za sofinanciranje investicij, namenila tej postavki, saj se zaveda problematike (predvsem varnostne) na tej cesti. Ta naj bi bila kompletno obnovljena najkasneje v treh letih. Ker se na tej cesti projektira novo krožišče z bodočo obvoznico Mengeš, bomo pri obnovi vsekakor upoštevali tudi to dejstvo.
Obnovljene ceste skozi Mengeš bodo posredno pripomogle tudi k uresničitvi varne poti v šolo, s katero si občina prizadeva zmanjšati nevarnost vse gostejšega prometa v Mengšu, ki so mu so otroci vsakodnevno močno izpostavljeni. Zato smo med poletnimi počitnicami preuredili Šolsko ulico, in sicer smo jo razširili, ji dodali bel rob, ki ločuje cestišče od pešpoti, in voznikom na šolskem parkirišču zagotovili krožno obračanje. Poleg tega smo vzporedno med ploščadjo in parkiriščem uredili peščeno pešpot in s tem še dodatno poskrbeli za varnost otrok. Nov prometni režim v okolici šole je zaradi odprtja novih enot vrtca v prostorih OŠ Mengeš še toliko bolj potreben in nujen.
Na predlog župana je občinski svet Občine Mengeš na svoji majski seji sprejel sklep, naj občinska uprava reši problem prostorske stiske v Vrtcu Mengeš. Župan je skupaj z občinsko upravo pristopil k uresničitvi sklepa in do konca avgusta smo po standardih za potrebe vrtca preuredili dve šolski učilnici, v katerih je pred tem potekal pouk tehnike, obnovili sanitarije in jih prilagodili za potrebe predšolskih otrok, s predelno steno in
vrati ločili prostore vrtca od šole tem potekala športna vzgoja
in na vzhodni strani šole zgradili povsem nov vhod. Prostorski primanjkljaj za potrebe tehničnega pouka v osnovnošolskem izobraževanju smo rešili s preureditvijo učilnice, kjer je pred
nižjih razredov. Prostorsko stisko športne vzgoje bo rešila nova telovadnica oz. športna dvorana.
Občinska uprava
SPOSTOVANE OBČANKE IN OBČANI!
V želji po čim večji učinkovitosti in nemotenemu delu župana in občinske uprave vas vljudno naprošamo, da uporabljate naše storitve v času uradnih ur, oziroma le po predhodnem dogovoru izven njih. Hvala za razumevanje,
Občinska uprava in Franc Jerič, župan
URADNE URE
PONEDELJEK 8.00 - 11.00	12.00 - 14.30
SREDA
8.00 - 11.00	13.00 - 16.30
PETEK 8.00 - 12.00
ŽUPANOVE URE ZA OBČANKE IN OBČANE SO PO DOGOVORU OB SREDAH OD 14.00 - 16.00.
NEPLAČEVANJE
NAJEMNIN
OBČINSKIH
NEPROFITNIH
STANOVANJ
V Občini Mengeš se je razmahnila navada, da najemniki neprofitnih občinskih stanovanj ne plačujejo najemnin. Od 27 stanovanj, kolikor jih občina daje v najem, najemnino namreč ne plačuje petina najemnikov, nekaj od njih tudi po več let. Poleg tega nekateri ne plačujejo niti skupnih funkcionalnih stroškov, zaradi česar lahko upravljavec toži lastnika, t.j. občino. Slednja v izogib tožbi tako plačuje tudi te stroške, s tem pa je občinski proračun oškodovan dvakrat. Občini v vseh teh letih - kljub tožbam - ni uspelo izseliti nobenega neplačnika, saj so pristojna sodišča v RS izredno počasna, kar je obče znano. Kljub temu upamo, da nam bo letos uspelo izseliti vsaj dva najemnika - eno odločbo o deložaciji smo že prejeli - in s tem zmanjšali nalezljivo neplačevanje najemnikov. Slednji pa zvečine niso socialno najbolj ogroženi, marveč družine s povprečnimi dohodki.
Občinska uprava
NA OBČINI MENGEŠ SMO UREDILI IN ODPRLI PODŽUPANSKO PISARNO
URADNE URE PODŽUPANOV SO:
JOŽE VAHTAR ALEŠ JANEŽIČ
ponedeljek od 8. - 10. ure. sreda od 16. - 18. ure.
Dogovor za srečanje z občani je možen tudi izven teh uradnih ur, po predhodni najavi po telefonu ali po elektronski pošti: ales.janezic@menges.si in joze.vahtar@menges.si.

novice
NOVA ODDELKA VRTCA V OŠ MENGEŠ
V ponedeljek, 10. septembra 2007, je bila v prostorih OŠ Mengeš slovesna otvoritev dveh novih oddelkov (2 krat 24 otrok) Vrtca Mengeš, s katerima se bo zmanjšala prostorska stiska varstva predšolskih otrok. Z njo se Vrtec Mengeš sooča že vrsto let, pri čemer je bila ta letos, predvsem zaradi novih priselitev v občino, še toliko večja. Prostorske problematike se na Občini
Mengeš dobro zavedajo, zaradi česar so župan in uprava z vso odgovornostjo pristopili k reševanju problema nespre-jetih otrok.
Komisija za sprejem v vrtec je 30. aprila 2007 prejela vse vloge za vpis otrok v predšolsko varstvo, ki ga v naši občini izvaja Vrtec Mengeš. Pri pregledu prispelih vlog (157 iz občine Mengeš, 130 iz ostalih občin) so ugotovili, da bo potrebno glede na obstoječe kapacitete 50 vlog iz občine Mengeš ter vse iz ostalih občin zavrniti. Temu so sledile pritožbe staršev, zaradi česar je Občinski svet (OS) na predlog komisije zadolžil občinsko upravo, naj začne reševati problem. Ta je skupaj z OŠ Mengeš, glede na časovne okvirje in finančne zmožnosti, našla optimalno rešitev prav v prostorih šole. Gradbena dela so se začela 9. julija, otroci pa so se skupaj z vzgojiteljicami v nove prostore vselili 3. septembra. Finančna sredstva je Občina Mengeš zagotovila z rebalansom proračuna v vrednosti 110 tisoč evrov in ga bo OS potrjeval na septembrski seji. Vrtec Mengeš je tako sprejel vse otroke iz naše občine, katerih starši so želeli predšolsko varstvo v šolskem letu 2007/08, zaradi česar otrok ne bo potrebno voziti v druge vrtce. Slednje je na odprtju prostorov poudaril tudi župan Franc Jerič, ki se je v svojem pozdravnem govoru zahvalil ravnatelju g. Burkeljci in direktorici vrtca ga. Novinec Babič za njun pristop k aktivnem reševanju problema ter Občinskemu svetu za podporo. Posebej pa se je zahvalil g. Dolinšku in g. Kavčiču iz občinske uprave za njun osebni angažma pri izvedbi del. Pozdravni govor sta imela tudi ravnatelj, ki je izrazil zadovoljstvo pri pomoči reševanja prostorske
stiske ter se nadejal uspešnega sodelovanja z občino tudi v bodoče, ter direktorica vrtca, ki se je seveda lepo zahvalila županu za opravljeno delo. Po uvodnih in pozdravnih govorih vseh glavnih akterjev sta zunaj pred novimi vrati župan in direktorica vrtca s pomočjo dveh deklic prerezala trak, čemur sta sledila ogled novih prostorov ter pogostitev, ki jo je pripravil Vrtec Mengeš. Vsi prisotni so bili navdušeni nad lepoto izdelave, prostornosti in svetlosti prostorov ter se strinjali, da je to velika pridobitev za mengeške otroke.
Urban Ropotar
NEURJE OGROZILO TUDI MENGEŠ
Neurje, ki je v torek, 18. septembra 2007 prizadelo dobršen del severne Slovenije, ni prizaneslo tudi Mengšu. Po podatkih Centra za obveščanje (112) je zaradi močnih padavin okoli 16. ure začela zelo hitro naraščati reka Pšata na območju občine Mengeš.
Posredovali so gasilci Gasilske zveze Mengeš, ki so na področju Topol izčrpali vodo iz petih stanovanjskih hiš in treh gospodarskih poslopij s hlevi. Največja škoda je nastala v Jami pri Topolah, kjer je sedež podjetja Hidrotehnik. Voda je zalila šest tovornih vozil, dve osebni vozili, nekaj tehnike, na Jami pa je narasla voda zalila okoli 5 hektarov polj od Topol proti Mengšu in uničila zelenjavo. Okoli 18. ure je sila vode podrla obrambne nasipe na desnem bregu Pšate in se pričela razlivati proti Mengšu in ogrožati vrtec Gobica. Gasilcem OGZ Mengeš so priskočili na pomoč tudi gasilci iz PGD Domžale - mesto in Stob - Depala vas ter z nasipi iz vreč peska zavarovali vrtec okoli učilnic, voda pa je vseeno vdrla v kuhinjo vrtca skozi lovilne jaške. V Vrtcu so gasilci prečrpali še vodo iz jaška za cisterno. Na Glasbilarski ulici so pomagali pri raznosu stvari iz kleti in pri postavljanju nasipa na ulici Muljava ter na Jelovškovi nudili ljudem pomoč pred udorom vode. Intervencija je bila zaključena okoli 5. ure zjutraj.
Primož Hieng

SV. MASA V SPOMIN NA LOČANA JANKA TESTENA
110. obletnico rojstva sovaščana, frančiškanskega brata in slikarja Janka Testena, je Kulturno društvo Antona Lobode iz Loke počastilo s ciklom prireditev v umetnikov spomin, sklenjenih s spominsko sv. mašo.
V	loški cerkvi sv. Primoža in Felicijana jo je daroval provincial slovenskih frančiškanov, pater Viktor Papež. V pridigi je o znamenitem sobratu strnil naslednje misli:
To sv. mašo darujemo ob obletnici rojstva frančiškanskega brata neduhovnika Janka Testena, po domače Končkovega Janka, z redovnim imenom brat Ambrož, ki je izšel iz tega lepega in urejenega kraja pod Kamniškimi planinami, a ga je življenjska usoda popeljala na obale Jadranskega morja, kjer je preživel večji del svojega zemeljskega potovanja. Bogu se želimo zahvaliti za njegovo življenje, za njegovo pričevanje frančiškanskega brata v duhu sv. Frančiška Asiškega. Posebno pa se želimo Bogu zahvaliti za darove, naravne in nadnaravne, s katerimi je obogatil in napolnil življenjsko pot brata Ambroža, na kateri se nam predstavlja kot odličen in cenjen slikar, kot svojevrsten umetnik. V svojem slikarstvu se ne ubada z realističnim posnemanjem sveta, ampak na svoj lastni, stilizirani in včasih celo navidezno naivni način upodablja svet okrog sebe, svoja življenjska doživetja in izkušnje, trpljenje in religiozne prizore. Sam je rekel, da je slikarstvo odsev duše, in vsaka njegova slika kaže hrepenenje po izražanju lepih čustev, ljubezni, zamaknjenosti in bogastva njegovega notranjega, duhovnega sveta. Prav ta notranji, duhovni svet, ta harmonija s samim seboj, z okoljem in končno z Bogom je bila vir navdiha za njegove številne umetnikove stvaritve, ki jih danes občudujemo pri nas in v tujini. Njegovi talenti so še toliko bolj vidni zato, ker je bil osebno izredno skromen, nenarejen, frančiškansko zadovoljen z malim, spoštljiv do vsakega človeka ter duhovno poglobljen v Bogu in v njegovo skrivnostno razodetje. Lepo je o njem zapisal poznavalec njegovih del: »Nismo vas mi odkrili, temveč ste nas odkrili vi s svojimi deli.« Prav današnji evangelij govori o talentih, darovih, sposobnostih, ki jih Bog poklanja vsakomur v skladu z njegovo naravo in poslanstvom. Talenti, darovi pa nam niso dani zato, da bi jih ljubosumno skrivali ali uporabljali le zase, temveč da jih velikodušno zastavimo tudi za druge: za božje kraljestvo na zemlji, za Cerkev, za družbo, za skupno dobro. Bog nam bo nekoč zastavil vprašanje: kaj si naredil iz svojega življenja, za kaj si uporabljal svoje sposobnosti, darove, talente, ali si znal z njimi osrečiti tudi druge, izboljšati okolje in človeško skupnost narediti bolj bratsko, bolj pošteno in solidarno?
Biti v malem zvest, to je veličina in odlika velikih ljudi, saj Jezus pravi: Kdor je v malem zvest, bo zvest tudi v velikem. Zvestoba v majhnih, vsakdanjih in drobnih stvareh nas pripravlja, da bomo zvesti in močni tudi v velikih, kakor je to zapisal pisatelj Dostojevski: »Lažje je biti junak eno minuto ali eno uro, kakor pa v tihem junaštvu vse življenje prenašati vsakdanjost.«
V	osebi frančiškanskega brata Ambroža, Janka Testena, stopa pred nas človek, redovnik, umetnik, ki je svoje naravne in nadnaravne darove zastavil za svojo osebno rast in dozorevanje za Boga, njegovo čast in slavo, za ljudi, ki jih je s svojimi slikami še posebno nagovoril in osrečil ter jim približal svet vere, globino človeškega duha in skrivnosti božjega razodetja. Občudovalcem
svojih slik je rekel preprosto in skromno: »Vzemite te slike, kolikor hočete.«
Janko Testen, brat Ambrož, je umrl 7. januarja 1984, mirno in tiho, kakor je tudi živel in ustvarjal po frančiškanskih samostanih v Dalmaciji. Bog ga je poklical v svet večne in popolne lepote, v svet čudovitih barv, ki jih je Stvarnik vtisnil tudi v ta naš svet; tega je znal brat Ambrož vse življenje občudovati, se ga veseliti in poskušal ga je prenesti tudi v svoje slike. Bogu je vrnil pomnožene talente - ker je bil zvest v malem, ga je Bog postavil tudi čez veliko in ga sprejel v veselje svoje svetosti. Ko polagoma odkrivamo njegov umetniški talent v slikarstvu, spoznavamo tudi bogastvo njegovega duha in srca, njegovo skromnost in zvestobo
v Bogu posvečenem življenju frančiškanskega brata, krojača, kuharja, vrtnarja, a še posebno kot človeka molitve, meditacije in nenarejene ljubezni do Boga in bližnjega. V luči teh skromnih misli, ki sem jih navedel, se Bogu zahvaljujemo za življenje, umetniško ustvarjanje in pričevanje evangelija brata Ambroža, Janka Testena. Naj v svojih delih živi med nami kot podoba plemenitosti, skromnosti, veselja do življenja in zadovoljstva v majhnih stvareh, kot frančiškanski redovnik, ki se je z vso predanostjo izročil Bogu ter mu služil z veselim in preprostim srcem vse do trenutka, ko je prestopil prag večnosti in se izročil Večni in Popolni Lepoti.
Jože Brojan
Sv. maše se je udeležil tudi njegov nečak, Franc Testen, predsednik vrhovnega sodišča Slovenije.
intervju
INTERVJU Z MILANOM BURKELJCO, novim ravnateljem Osnovne šole Mengeš
»Po rodu sem Kamničan, že od rojstva živim v tem lepem, srednjeveškem mestu. Prva štiri leta otroštva sem preživel v središču Kamnika, kasneje se je naša družina preselila v južni del Kamnika, kjer so sredi sedemdesetih let prejšnjega stoletja začela nastajati blokovska naselja. Takrat je bil Kamnik tipično industrijsko mesto, več kot polovica zaposlenih v Sloveniji je delala v industriji, tudi moja starša. S sedmimi leti sem začel obiskovati podružnično šolo Frana Albrehta na Duplici (danes je to veliko večja samostojna šola OŠ Marije Vere), od petega razreda dalje pa smo morali otroci iz južnega predmestja hodili v matično šolo v Kamnik. Ne spomnim se, da bi že takrat imel zelo izrazite interese, le-ti so se pojavili kasneje. V petem razredu sem začel obiskovati glasbeno šolo, učil sem se harmoniko. Osnovno izobraževanje tega inštrumenta sem sicer uspešno zaključil, a s tem se je moja »glasbena pot« tudi zaključila. Že v sedmem razredu osnovne šole sem bil prepričan, da vem, kaj bo moj poklic - želel sem postati učitelj matematike in fizike. Po osnovni šoli sem obiskoval Srednjo pedagoško šolo v Ljubljani (danes je to Gimnazija Ledina). Že v prvem letniku sem spoznal, da matematika in fizika nista to, kar sem spoznal v osnovni šoli, želja po poučevanju pa je ostala. Geografija se mi je močno priljubila v srednji šoli, zdela se mi je zanimiva, logična in prav nič težka. Tako sem se vpisal na Filozofsko fakulteto v Ljubljani na smeri geografija in zgodovina.«
Zaključeni fakulteti je najverjetneje sledila prva zaposlitev. Kdaj ste začeli poučevati v Mengšu?
Želja po poučevanju je bila tako močna, da sem še kot srednješolec v Kamniku vodil interesno dejavnost računalništvo in to na legendarnih ZX Spectrumih. Zelo rad sem imel pedagoško prakso. Še kot absolvent sem zasledil, da na OŠ Preserje pri Radomljah potrebujejo učitelja za nadomeščanje geografije in zgodovine. Sprejeli so me v prvo redno službo. Takrat sem si potrdil, da sem izbral pravi poklic. Po enem letu na tej šoli zame ni bilo več zaposlitve, zato sem poiskal začasno delo v Matični knjižnici Kamnik. Že po nekaj mesecih sta se mi istočasno ponudili dve zaposlitvi v šoli, ena od njih je bila na Osnovni šoli Mengeš, ki sem jo tudi sprejel. Tako sem postal učitelj geografije in zgodovine v Mengšu.
Kdaj pa ste začeli razmišljati, da bi poleg obveznosti poučevanja opravljali tudi delo pomočnika ravnatelja?
Moram priznati, da še pred petimi leti niti malo nisem razmišljal, da bi kdaj postal ravnatelj šole. Potem pa mi je pred štirimi leti prejšnji ravnatelj Branko Lipar ponudil mesto pomočnika ravnatelja. V treh letih, kolikor sem opravljal to delo, sem se šele podrobneje seznanil s področji dela, o katerih kot učitelj sploh nisem razmišljal. Delo je bilo izjemno raznoliko, zanimivo, a hkrati tudi zahtevno, predstavljalo mi je svojevrsten izziv. Verjetno mi je prav v teh letih šola še bolj »zlezla pod kožo«. Na mestu pomočnika ravnatelja sem se dobro seznanil z mnogimi področji dela, ki jih opravlja ravnatelj.
Ko sem se prijavil na mesto ravnatelja šole, sem vedel, da me čaka pestro, naporno in odgovorno delo, zato moja odločitev ni bila lahka in hitra.
Vašo kandidaturo so z navdušenjem sprejeli vsi, kolektiv, svet šole, občinski svet in tudi minister.
Kolektiv osnovne šole je mojo kandidaturo res potrdil v zelo velikem odstotku in to si štejem v čast. Menim, da je šlo za obojestransko zaupanje in priznanje - sam se ne bi odločil za kandidaturo, če ne bi bil prepričan v izjemno strokovnost in velike sposobnosti kolektiva, iz katerega izhajam. Da je svet staršev podal pozitivno mnenje
k moji kandidaturi, razumem kot potrditev dobrega dosedanjega sodelovanja s starši, navsezadnje starši moje delo na šoli spremljajo že več kot 10 let.
Ali ste kot ravnatelj še vedno dolžni tudi poučevati?
Po zakonu morajo poučevati ravnatelji, če je na šoli manj kot 15 oddelkov. Osnovna šola Mengeš ima v tem šolskem letu 26 oddelkov in več oddelkov podaljšanega bivanja, zato poučevanje ni potrebno. Kljub temu bom še vedno z veseljem poučeval in to nekaj ur zgodovine v 9. razredu. Želim namreč ohraniti neposreden stik z učenci in s stroko.
Kako pa so vaše spremembe pri opravljanju dela ravnateljev sprejeli v kolektivu? Po mojih informacijah so bili z nekaterimi spremembami zelo zadovoljni.
Mislim, da prav velikih sprememb zaenkrat nisem uvedel. Razumljivo pa je, da so zdaj, na začetku, na spremembe pozorni vsi, ne samo strokovni delavci, ampak tudi učenci, njihovi starši in navsezadnje, lokalna skupnost. Pričakovanja so seveda različna, ponavadi zelo visoka. Kar pa se tiče sprememb - veliko sprememb ljudje težko sprejmemo v kratkem času. Pa tudi, ne želimo si sprememb samo zaradi sprememb.
Kako gledate na dogovor z Vrtcem Mengeš in Občino Mengeš, da sta sedaj v vaši šoli dve skupini otrok iz vrtca? Otroci so, kljub drugačnim pričakovanjem, zelo zadovoljni.
Tudi ta pričakovanja so bila povezana s spremembami. Menim, da pri tem ni šlo toliko za vprašanje, kako zadovoljni bodo otroci, ki so jim v šoli uredili res prijetne prostore, temveč kako bomo nove spremembe sprejeli odrasli - starši, vzgojiteljice vrtca in delavci šole. Dogovor razumem kot ponujanje roke za začasno reševanje prostorske stiske v vrtcu. Podpiram prizadevanja občine za to, da obdrži otroke v svojih vzgojno-izobraže-valnih ustanovah, vendar je že zdaj potrebno iskati rešitve za prihodnost. Šola je morala izvesti prostorske, urniške in organizacijske spremembe predvsem pri pouku tehnične vzgoje, matematike in športne vzgoje. Že v prihodnjem šolskem letu pa bodo lahko spremenjene prostorske okoliščine za šolo

intervju
prinesle prostorske težave zaradi dejstva, da bo za drugo triado potrebno zagotoviti eno matično učilnico za učence 5. razreda več kot v letošnjem letu. Zato že zdaj apeliram na občino, da do prihodnjega šolskega leta predvidi vse potrebno za realizacijo protipotresne sanacije šole v vzhodnem delu šole in za pridobitev novih prostorov na podstrešju šole. Vesel sem, da so v zvezi s tem že stekle določene aktivnosti in verjamem, da bomo učencem v šolskem letu 2008-2009 zagotovili potrebne prostorske pogoje za kvalitetno izobraževanje.
Videla sem vas tudi na sliki Gradbenega odbora za izgradnjo nove telovadnice. Kako ocenjujete pogovore, ki potekajo, kot pozitivne, ki bi lahko OŠ zagotovili prepotrebno telovadnico? Problematiko pridobitve nove športne dvorane spremljam že od svojega prihoda na OŠ Mengeš. Dejstvo je, da je zdajšnja telovadnica za izvajanje pouka športne vzgoje premajhna in zastarela. Prvi pogovori v zvezi z novo športno dvorano, ki so bili predstavljeni na odboru, so zelo zanimivi tudi zato, ker rešujejo problem zunanjih športnih in drugih površin na območju šole. Menim, da je končno prišel čas za realizacijo pomembnega projekta - ne samo za šolo, ampak tudi za kraj. Na odboru je bilo začutiti veliko podporo vseh navzočih.
Ali se zavzemate za telovadnico zgrajeno po normativih, ali boste zagotovili učencem tudi možnost izvajanja šolskih lig in se odločili za telovadnico s tribunami?
Nova športna dvorana je v prvi vrsti potrebna za normalno izvajanje pouka športne vzgoje, seveda pa se zavedam, da bo zanimiva tudi za različna športna društva, organizatorje različnih športnih in drugih prireditev. Zato se zavzemam za izgradnjo dvorane, ki bi v okviru danih prostorskih in finančnih zmožnosti omogočila optimalne pogoje za izvedbo tudi večjih tekmovanj in prireditev. Zato se mi zdi športna dvorana vsaj s premičnimi tribunami nujna. Želim si, da bi dobili športno dvorano, ki bo šoli in kraju v ponos.
Že v začetku, ko sem vas povabila k razgovoru, sem vas prosila tudi, če bi nam predstavili, kako gledate na vlogo osnovne šole pri vzgoji otrok. Kako bi opisali to razmerje med izobraževanjem in vzgojo?
Osnovna šola Mengeš nikoli ni samo izobraževala, vedno smo se trudili tudi vzgajati. Ne
znam si predstavljati šole, ki bi samo izobraževala. Res pa je, da si javnost včasih vzgojo, ki jo izvaja šola, predstavlja napačno. Strinjam se, da so nekateri otroci v dnevno več v šoli kot s svojimi starši - predvsem zaradi njihovih služb. Toda to ne sme biti vzrok, da se včasih odgovornost za vzgojo otrok prelaga na šolo. Temelj vzgoje mora priti iz družine, šola pa vzgojo nadgrajuje še na področjih življenja v skupnosti. Kot učitelj se zelo zavzemam in trudim, da se s starši na govorilnih urah in roditeljskih sestankih ne pogovarjamo samo o ocenah, ampak tudi o vzgojni tematiki. In ne redko so starši zaradi tega presenečeni. Pozivam torej starše, naj tudi oni na pogovorih z učitelji odpirajo vzgojna vprašanja. Pri vzgoji otrok morajo starši in šola sodelovati.
Kako gledate na sistem šolstva v Sloveniji? Po vseh pojavljanju v medijih se zdi, kot da ne more slediti spremembam v družbi, da je preveč okoren.
Prej kot to, poslušamo drugačne očitke, namreč da se šolski sistem prehitro spreminja, da težko sledimo spremembam. V šolskem sistemu je bilo v zadnjih letih res veliko sprememb, toda tudi družba se hitro spreminja. S spremembami seveda ni nič narobe, toda ljudje smo takšni, da potrebujemo nekaj časa, da jih sprejmemo in jih vključimo v življenje. Pri tem tempu sprememb pa so mladi veliko bolj prilagodljivi in zato se nam, starejšim, zdi, da je prepad med generacijami vedno večji. Kar pa se tiče šolskega sistema v Sloveniji, se mi zdi, da ni vse tako črno, kot se včasih predstavlja. Ob uvedbi programa devetletne osnovne šole je bilo veliko pomislekov, vendar spremembe še zdaleč niso bile samo slabe. Menim pa, da bi morala biti država pozorna na to, da ohrani javno osnovnošolsko izobraževanje na visoki ravni, dostopno vsem po enakih pogojih.
Kako boste pri vas reševali vse večje potrebe, da se tudi učitelji nenehno izobražujejo. Glavni problem vidim v tem,da imajo učitelji vsak dan pouk in da bo moralo to, sicer službeno obvezno izobraževanje, posegati v njihov prosti čas.
Stalno strokovno izobraževanje učiteljev je nujno za kvalitetno šolo. Narava učiteljevega dela je že v osnovi takšna, da zahteva stalno strokovno izpopolnjevanje. Kljub majhnemu tržišču obstaja pri nas veliko pedagoških strokovnih revij in druge strokovne literature. V letnem delovnem načrtu šole vedno predvidimo tudi vsebine
za strokovno izobraževanje učiteljev. Strokovnim delavcem je omogočeno izobraževanje na seminarjih predvsem v času, ko imajo učenci počitnice, pa tudi med samim šolskim letom, predvsem v popoldanskem času in ob vikendih. Učitelji sami občutijo potrebo po izobraževanju, zato je vedno več tudi sodelovanja med njimi samimi v internih skupinah za izobraževanje. Sicer pa je dejstvo tudi to, da učitelj včasih zelo težko loči, kaj je njegov prosti čas in služba. Kdor se je odločil za ta poklic, se je odločil tudi za to, da bo del svojega »prostega časa« namenil izobraževanju. V našem poklicu ne gre drugače.
Ali zagovarjate individualne ure izobraževanja z učenci? Kdo se vam zdi ima pri tem prednost, učenci z učnimi težavami ali nadarjeni učenci?
Ko govorimo o individualnem delu z učenci, ponavadi najprej pomislimo na delo z učenci, ki imajo učne težave. Mnogim takšnim učencem so t.i. individualne ure edina rešitev, da pridobijo minimalna znanja. Šola se je dolžna prilagajati sposobnostim in posebnostim vsakega učenca, zato v tem smislu takšne ure podpiram. Šole so individualne ure prvenstveno namenjale učencem z učnimi težavami, a že kar nekaj časa se to spreminja. Šole morajo imeti pripravljene programe za delo z nadarjenimi učenci in prepričan sem, da bo v prihodnosti več individualnih ur ali ur za manjše skupine učencev, namenjenih prav nadarjenim učencem.
Izbira osnovne šole ni več vezana na občino prebivališča, tako kot vrtec, če želijo starši, da je del vzgojno izobraževalnega programa subvencioniranega. Ali pričakujete, da se bo v prihodnosti, sedaj ko so zahteve družbe vse večje in s tem tudi staršev, dogajalo, da bodo vpisi na določene osnovne šole omejeni?
Ne pričakujem omejevanja vpisa na osnovne šole. Je pa pričakovati, da bodo nekateri starši osnovno šolo za svojega otroka izbirali glede na kakovost ponujenih programov. Vedno več šol se glede tega promovira na zelo različne načine. Prav zato se bomo na naši šoli trudili, da bo OŠ Mengeš obdržala sloves dobre, kvalitetne šole, ki spodbuja vedoželjnost učencev. Hkrati želimo ostati šola, ki vzpodbuja tudi skrb za sočloveka in ustvarja dobre medsebojne odnose.
Hvala za pogovor in veliko zadovoljstva, uspeha pri vašem delu.
Tina Železnik

izobraževanje
PREVENTIVNE AKTIVNOSTI NA PODROČJU VARNOSTI CESTNEGA PROMETA V ŠOLSKEM LETU 2007/08
Ministrstvo za šolstvo in šport je konec avgusta 2007 na šole poslalo priporočila o aktivnostih, ki jih šole lahko izvajajo na področju varnosti cestnega prometa.
Učitelji naj namenijo razredno uro in se z učenci pogovarjajo o varni udeležbi v prometu. Primerne so naslednje teme:
•	vožnja pod vplivom alkohola Alkohol vsako leto samo v Evropi povzroči več 1000 mrtvih v prometnih nesrečah.
Znam reči NE, ko me na vožnjo povabi prijatelj, ki je pod vplivom alkohola.
Pod vplivom alkohola so psihofizične sposobnosti zmanjšane.
•	neprilagojena hitrost
Zmanjšanje povprečnih hitrosti za 1 km/h v naseljih pomeni 4 odstotke manj prometnih nesreč.
Prometna nesreča zaradi neprilagojene hitrosti ne pomeni le nenadomestljivo izgubo življenja, povzroči lahko trajno invalidnost.
Umirjena vožnja prispeva k manjši onesnaženosti okolja.
•	varnostni pas
Če bi stopnja uporabe varnostnih pasov narasla na najvišjo raven, bi bilo vsako leto rešenih več tisoč življenj. »Varnostni pas - vez z življenjem«.
Na Policiji so pripravljeni sodelovati s šolami. Na povabilo šol :
•	pridejo in pregledajo avtobus, ki pelje učence na ekskurzijo
•	spremljajo učence na kolesarskih športnih dnevih ob učiteljih na kolesih
Zveza združenj šoferjev in avto-mehanikov Slovenije želi sodelovati s šolami in ima pripravljene preventivne aktivnosti:
•	»S ceste prometni znak se mi smeji, pomembne stvari mi govori« - učence bi spodbujali, da bi opazovali prometne znake na poti v šolo in spoznavali njihov pomen za njihovo varnost.
•	»Skozi igro do znanja« - orga-
nizacija spretnostne vožnje s kolesom, poznavanje prometne varnosti, risanje na temo prometne varnosti _
Aktivnost ob začetku šolskega
leta
•	Akcija Začetek šolskega leta
kot skupna akcija šol, Policije, lokalnih skupnosti, svetov za preventivo in vzgojo v cestnem prometu, društev upokojencev, članov AMD, prostovoljnih gasilskih društev _
•	Knjižica Prvi koraki v svetu prometa namenjena staršem predšolskih otrok
•	Varna šolska pot - plakati, prometni znaki, telovniki za prostovoljce _
•	Rumene rutice in odsevniki
-	obvezni za osnovnošolce v 1. in 2. razredu
•	Delo prostovoljcev
•	Lumpijeva varna šolska pot
-	pred Mercatorjevimi hiper-marketi na poligonih
•	Prometni poligon Jumicar
•	Šolska prometna služba
Akcije prek šolskega leta:
•	Mednarodni teden mobilnosti
Evropska unija je sprejela akcijo, da je 22. september razglašen kot Dan brez mojega avtomobila z namenom promocije bolj zdravih in ekoloških načinov prevoza.
•	Pasavček za večjo varnost otrok med vožnjo v avtomobilih
Z dosledno uporabo varnostnih pasov na prednjih in zadnjih sedežih v vozilu bi lahko zmanjšali število smrtnih žrtev med vozniki in potniki v avtomobilu za 15 odstotkov. Za 50 odstotkov bi lahko zmanjšali število mrtvih otrok, ko so potniki v avtomobilu, če bi zagotovili dosledno uporabo otroških varnostnih sedežev.
•	Akcija Bodi previden opozarja na dosledno upoštevanje prometnih pravil za pešce in uporabo odsevnih predmetov v pogojih slabše vidljivosti. Začela se bo v začetku oktobra, učenci
4.	razredov pišejo sporočila.
•	Teden otroka :
Šolske ure, namenjene prometni varnosti - učenci izdelajo prometne kotičke, rišejo risbe in pišejo spise o prometu _ Organizacija prireditev v okolici šol - učenci v okolici šol opozarjajo vse udeležence v prometu na svojo varnost, lahko poslikajo del prometne površine z risbami ...
Obisk pri županu - opozorijo na neurejene dele šolskih poti.
•	Prometna značka - poteka v okviru rednega pouka od 1. do
5.	razreda. Učence spodbuja, da se naučijo vseh vsebin, pomembnih za varno udeležbo v prometu kot pešci, kolesarji, potniki v vozilih.
•	Ulice otrokom - akcija je potekala 25. aprila. Sprejelo jo je 35 občin, ki so na ta dan izvedle zaporo na 65 ulicah.
•	Usposabljanje za vožnjo kolesa - za samostojno vožnjo v prometu so učenci sposobni šele, ko so stari vsaj 10 let in opravijo kolesarski izpit.
•	Varno kolo - preverja se tehnično stanje koles, ki jih učenci vozijo.
•	Bistro glavo varuje čelada
•	Šolska, občinska in državno tekmovanje »Kaj veš o prometu« - v soboto, 31. maja 2008, bo potekalo državno tekmovanje
•	Spletna stran www.vozimo-pametno.si
Pri vseh teh dejavnostih in akcijah Ministrstvo za šolstvo in šport in prek njega Svet za vzgojo in preventivo v cestnem prometu podpirata šole in jim nudita vso pomoč. Seveda je od posamezne šole odvisno, koliko aktivnosti bo za učence pripravila. Čim več, tem varneje bo za učence. Tudi na OŠ Mengeš se bomo, ob podpori občinskega Sveta za vzgojo in preventivo, vključili v čim več dejavnosti in akcij. Z nekaterimi smo že začeli:
•	Prvi šolski dan smo se na razrednih urah pogovarjali o varni poti v šolo in domov. Nekateri razredi
smo si varne prehode tudi ogledali. Sama sem s svojim razredom doživela nevarno izkušnjo. Stali smo na križišču nasproti Doma počitka. Z učenci se je pogovarjal policist in jim dajal navodila, naj bodo pri prečkanju previdni, čeprav imajo na semaforju zeleno luč. Zato smo se kljub zeleni luči prepričali, da lahko varno prečkamo cesto. Iz smeri Kamnik je pripeljal avto, ki je že na križišču pri gostilni Pavovec, po moji presoji, zapeljal v rdečo luč. Policist je skočil na cesto in ga pred prehodom ustavil. Ne vem, kaj bi se lahko zgodilo, če bi bili učenci sami, kot običajno so. Ta prehod se mi zdi za otroke zelo nevaren, zato staršem svetujem, naj otroci prečkajo cesto na prehodu pri Šolski ulici. Res je treba malo dalj časa čakati na zeleno luč, je pa zato toliko bolj varno. • Svet za vzgojo in preventivo Občine Mengeš je organiziral varovanje na posameznih križiščih in sicer od 3. do 14. septembra. Varovanje poteka na osmih križiščih vsak dan od 7.30 do 8.30 in od 12.00 do 13.00. Pri varovanju sodelujejo Policija, varnostniki Sintala, člani gasilskega društva in člani AMD.
Verjamem, da bomo na naši šoli do konca šolskega leta izpeljali vse akcije in dejavnosti, ki jih svetuje Ministrstvo za šolstvo in šport. Zavedamo se, da je varnost učencev na prvem mestu. Nismo pa učitelji edini, ki nas skrbi varnost otrok. Predvsem starši ste dolžni s svojim zgledom poskrbeti, da bodo vaši otroci varni. Če boste prečkali cesto, ko je na semaforju rdeča luč, ali vozili hitreje kot je dovoljeno, se ne pripeli z varnostnim pasom, ali pustili otroka, da se vozi sam s kolesom, ko še nima kolesarskega izpita, bo otrok menil : »Saj tako naredi tudi moj oči, mami«.
Nada Javh, učiteljica 5.a članica Sveta za vzgojo in preventivo v cestnem prometu
izobraževanje
PRVI SOLSKI DAN PRVOSOLCEV
Letos se novo šolsko leto ni začelo 1. septembra, temveč v ponedeljek, 3. septembra, kjer so v šolske klopi znova sedli tudi učenci in učenke OŠ Mengeš. Prvi šolski dan je za šolarje verjetno eden izmed najbolj vznemirljivih dni v šolskem koledarju; brez dvoma pa to velja za prvošolčke. Letošnje leto je vznemirljivost prvega šolskega dne občutilo 66 prvošolčkov, ki so svoj krstni dan v šoli in s tem začetek novega obdobja v njihovem življenju preživeli skupaj s svojimi starši.
starši pa so ostali v razredih, kjer so jim učiteljice podale osnovne informacije o šolskem delu. Po končani sladki pojedini so otroci dan nadaljevali v svojih razredih, kjer so potekale različne dejavnosti - med drugim so poslušali pravljico o Švigazaj-čku. Starši pa so se medtem zbrali v likovni učilnici, kjer so jih pričakali ravnatelj, ki je prisotne seznanil z delovanjem šole ter poudaril medsebojno sodelovanje staršev in šole, župan Franc Jerič ter policist iz PPP Ljubljana Zvonko Vindiš. Slednji je opozoril na striktno upoštevanje cestno prometnih pravil in varno vožnjo v cestnem prometu,
župan pa je starše seznanil o varni poti v šolo (preurejena Šolska ulica in do šole urejena peščena pešpot), novim načinom obračanja pred njo ter možnostjo parkiranja za kulturnim domom, s katerim bi razbremenili šolsko parkirišče.
V upanju, da bi prvi šolski dan otrokom ostal v čim lepšem spominu, jih je za konec v telovadnici čakalo še eno presenečenje. Skupaj s starši so si namreč ogledali cirkus s klovnom in klovneso ter se ob njunih vragolijah tako neizmerno zabavali, da je bilo druženje potrebno malo podaljšati. Kljub temu je prvi šolski dan otrokom, ob pestrem dogajanju, hitro minil, pa vendarle jim bo zagotovo ostal v lepem spominu.
Urban Ropotar
Starši so svoje prvošolčke v avlo šole pripeljali deset minut do devete ure, kjer so jih s plišastim presenečenjem že čakale njihove učiteljice, vzgojiteljice ter novi ravnatelj OŠ Mengeš Milan Burkeljca. Po pozdravnem govoru ravnatelja, v katerem je zbranim predstavil tudi učiteljice in vzgojiteljice, so se otroci v spremstvu staršev razporedili po razredih, kjer so se predstavili svojim novim učiteljicam in vzgojiteljicam in skupaj z njimi zapeli pesmico. Razrednim predstavitvam je v jedilnici sledila pogostitev otrok s torto,
ZAČELO SE JE ...
V	volilnih obljubah v večini strank in županskih kandidatov je bila tudi izgradnja večnamenske športne dvorane OŠ Mengeš.
V	začetku avgusta - točno 8. avgusta 2007
-	je župan Franc Jerič sklical sejo iniciativnega odbora za izgradnjo tega objekta. Na prvem sestanku smo bili prisotni: župan Franc Jerič, Andrej Urbanc, ravnatelj OŠ Milan Burkeljca, arhitekt Janez Urbanc, načrtovalka idejnih rešitev GREC d.o.o. Marija Cankar, Jože Mlakar, Janez Per, Breda Jamšek in Jože Vahtar. V odbor je župan povabil vsaj še 3 člane, ki bodo ustvarjalno delali na tem projektu: Aleša Janežiča - podžupana, Vojka Omana, gradbenega inženirja in svetnika Francija Kodelo.
Prisotni so imeli več pobud in vprašanj, ki se bodo začele zlivati v celoto po potrebnih postopkih in etapah dela. Predstavljen je že bil tudi terminski plan, ki pa je naslednji:
-	izdelava projektne naloge ŠD (idejno programsko zasnovo) do konca septembra 2007.
-	Izdelava DIIP za šolo in telovadnico (obravnava proračuna občine) do sredine oktobra.
-	Pridobitev idejnih rešitev v okviru vabljenega natečaja, najkasneje do decembra 2007
-	Izdelava projektne dokumentacije do julija 2008
-	Izdelava investicijskega programa do
marca 2008
-	Revizija projektne dokumentacije do konca septembra 2008
-	Spomladi 2009 gradnje in približno čez 14 mesecev - odprtje (maj 2010)
Ostale zanimive podrobnosti iz razprave:
-	Dvorana bo večnamenska - tudi za kulturne prireditve z ustrezno akustično zasnovo
-	Dvorana bo imela z ustrezno razporeditvijo do 1420 sedežnih mest
-	Šola bo dobila dodatne prostorske ureditve in vizualni izgled
-	Ureditev dostopa in prometna ureditev sta prednostnega pomena
-	Z izgradnjo se bo športu odprla nova dimenzija v rekreacijskem in tudi tekmovalnem športu (državna prvenstva, šolske lige itd.)
-	V dvorani je načrtovana tudi plezalna stena
V razpravi so vsi navzoči pohvalili pripravljeno gradivo, ki je kvalitetna osnova za nadaljnje delo. Prisotni so bili mnenja, da je bilo v preteklosti veliko zamujenega - predvsem zaradi političnih igric, in da je že skrajni čas, da se zaradi vseh znanih in večkrat napisanih prednosti take izgradnje, ta projekt čimprej začne - oziroma nadaljuje po zadanih in zgoraj opisanih terminih. Župan se je v zaključku zahvalil za pobude in predvsem naznačil, da mora projekt vsebovati vsebino za vsaj dve desetletji in mora seveda biti v mejah zmožnosti izgradnje in vzdrževanja takega objekta.
Jože Vahtar

izobraževanje
TABORNIŠKE NOVICE
Zdravo!
Spet se je leto obrnilo in spet je napočil čas največje akcije, druženja, skratka neke vrste praznika za vse tabornike - TABOR.
Za mnoge udeležence tabora se le-ta začne na dan prihoda, zaključi na dan odhoda. Za nekatere pa se tabor začne že v zgodnji pomladi. Tako je bilo vedno in tudi letos to ni bila izjema. Ožje vodstvo je določilo rdečo nit »Ladja«, nato pa je sama priprava stekla. Prvič smo se odločili, da k pripravi povabimo oziroma vključimo naše mlajše. Izkazalo se je, da je bila odločitev pravilna. Torej počasi smo razvijali rdečo nit in po sistemu »čebula« sestavili končni izdelek, ki je bil pripravljen za pogon, izplov.
dve skupini - lažjo in težjo. Prva je odplula v dolino Voje in si na poti ogledala še korita Mostnice. Druga skupina pa je odrinila preko Peči na planino Blatce. Skupini sta se združili na hudičevem mostu in skupaj odšli na kopanje v jezero.
Po standardnem dopoldnevu sledi preizkus naučenih veščin in gusarske poroke. Sledil je brodolom in odhod na bivak. S turistično ladjico smo se popeljali na drugo stran jezera, sledilo je kopanje in kosilo. Nato pa »iskanje« primernega mesta za bivak, postavitev le-tega in pečenje hrenovk na ognju. Krstili smo še tiste, ki so bili prvič na taboru in potem preizkusili naša zasilna bivališča.
No in tako smo program z bivakom nekako pripeljali do konca. Starši so prišli po svoje
I s t
»gusarje«, se sami družno pozabavali zadnji večer na ladji, v soboto pa z dobrimi občutki odšli domov.
Sledilo pa je še delo posadke, ki je seveda pospravila celotno ladjo na tovornjak in jo pripeljala v skladišče, kjer bo počakala do naslednjega tabora.
To pa še ni vse, kar se je dogajalo letošnje poletje. Že prej omenjeni mlajši člani so se odpravili na opravljanje vodniškega tečaja v Marindol. Vseh šest ga je tudi uspešno opravilo in se sedaj že spoprijemajo s svojimi prvimi vodovimi sestanki, ki so se začeli z novim šolskim letom. Zato vsi, ki bi se še radi udeleževali taborniških sestankov, vabljeni, da se nam pridružite.
Z naravo k boljšemu človeku!
taborovodja Sašo in propagandist Andrej
\lSlt p
ii I "" .-':

Posadka je počasi izplula izpred skladišča in po prihodu v Bohinj postavila najnujnejše. Naslednji dan še ostalo infrastrukturo in tako je bila naša ladja pripravljena na prihod mlajših »gusarjev«. In so prišli, pavze nič, že so rasli šotori ali drugače rečeno ladijske kabine. Razdelitev po kabinah, razdelitev v vode in že smo zalaufali na polno. In naš program je stekel in tekel iz dneva v dan. Taborečih je bilo 30, od tega 18 mlajših. Vodniki in njihovi pomočniki so vso stvar vzeli zelo zavzeto ter striktno. Po kosilu prva plovba in sicer do jezera in kopanje v njem. Potem pa obisk plemena Čunga-Lunga in plesni festival pod njihovo taktirko. Naslednji dan vstajanje, telovadba, umivanje, pospravljanje, zajtrk in odhod na pomorsko gozdno šolo. Po kosilu spet plovba do jezera in zvečer pristanek na ledenem severu, kjer so nas pingvini in nam uprizorili »Happy feet song contest« oz. po domače, imeli smo karaoke.
Sledila je jutranja rutina in gozdna šola do kosila, po kosilu pa nas je zajela nevihta, zato smo popoldan igrali razne družabne igre. Zvečer pristanek v Monacu in obisk casinoja.
Sledil je celodnevni hajk. Razdelili smo se v
Ne predstavljam si poletja brez tabora ali
KONEC JULIJA SMO TABORILI POD KRNOM
»Kaj pa, če bi letos taborili v Posočju?« smo si spomladi rekli vodniki mladinskega odseka v Planinskem društvu Janez Trdina. Določili smo Drežniške Ravne, teraso pod Krnom in nad Kobaridom. Za nas je to predvsem del Slovenije, v katerega se zaradi oddaljenosti ne odpravimo prav pogosto, sicer pa je zaznamovan z lego ob državni meji, zaradi česar je bil večkrat prizorišče velikih in krvavih vojn ter z naravnimi nesrečami (potresi). Nam bo ostal v lepem spominu - tudi zato, ker smo ga spoznavali v krasnem vremenu (po lanski »deževni Pokljuki« smo to znali ceniti).
Prvi dan smo postavljali tabor, našo naselbino za en teden. Dobro smo zabili kline šotorov, obesili kažipote, pripeljali vodo od korita do kuhinje, postavili koše za odpadke, nakupili hrano do naslednjega
delovnega dne, obesili zastavo, oblikovali delovne skupine ^ »Pripravljalni ekipi« so se postopoma pridruževali udeleženci (nekatere poznamo že dobro in hitro opazimo vsak nov centimeter, pridobljen med letom, nekateri pa so na novo - nekoliko prestrašeni, a hitro postane jasno, da na taboru vse teče drugače, bolj sproščeno in prijateljsko), ki so pomagali pri gradnji tabora, nato pa so si izbrali svoje šotore, ki so jih tudi poimenovali (Najboljša planinca, Planike, Gamsi, Možic, Pri divjih babah, Košata bukev). Z vrha tabora so nas poklicali k večerji (prvi dan še siti od doma nekoliko vihamo nos, nato pa smo vsak dan bolj lačni in hvaležni za vse, kar pride iz kuhinjskega šotora). Po večerji smo zakurili ogenj; ob njem smo predstavili program in red tabora ter vodstvo, h kateremu se lahko zatečejo v vsaki stiski. Ta večer so se rodile šale, ki so se razraščale ves teden.

izobraževanje
Prvo jutro smo preverjali, kako smo spali prvo noč - pretrdo ležišče, premrzla spalna vreča, smrčanje iz drugih šotorov, večinoma pa smo bili veseli, da smo bili »tam gori«. Prva tura je vsako leto namenjena temu, da preverimo, kako vsak od nas hodi - nekakšna uvajalna tura. Iz tabora smo se odpravili na dopoldanski sprehod na planino Zapri-kraj. Makadamska cesta na Zaprikraj pelje mimo tabornega prostora, po njej pa so se večinoma vozili pastirji z »mopedi« in »terenci«. Pod košato bukvijo smo malicali in se vrnili v dolino mimo bunkerjev. Na planini Zaprikraj bo v teh dneh odprt muzej na prostem v sklopu Poti miru, ki poteka po poteh in mimo ostankov soške fronte. Ta dan smo poiskali tudi pot do Nadiže in bili veseli, da je toplejša od Soče in da ne velja zaman za najtoplejšo alpsko reko! V Drežnici smo se ustavili v muzejski zbirki Mirka Kurinčiča, ki nam je prijazno in izčrpno predstavil kraj in dogodke, ki so najbolj vplivali na domačine. Lepa dobrodošlica.
Naslednji dan smo se povzpeli na Matajur. V krasnem dnevu smo hodili po travnikih in zakraseli pokrajini ter prepoznavali, kaj vidimo - z vrha smo videli tudi naš tabor pod slikovitim grebenom Krnskega pogorja in na drugo stran morje. Kakor da že to ne bi bilo dovolj, smo se ustavili še na Matajurski planini, da nam je mlekar Rok, ki smo ga poznali že s televizije, prikazal in povedal, kje in kako izdelujejo sir, skuto in drugo. Po kosilu smo v prijetni rojstni hiši Simona Gregorčiča spoznali veliko o njegovem življenju in delu.
se v tabor vrnili ravno do prvih kapelj, ki so bile uvod v hudo nevihto. Po dežju je posijalo sonce in takrat smo razglasili zmagovalce orientacijskega teka. Tudi večer je bil v znamenju planinske šole: Bojan Pollak nam je ob prosojnicah slikovito govoril o nevarnostih, ki nas lahko doletijo v gorah, in predvsem, kako se lahko pred njimi obvarujemo. Kot triletnemu fantku so mu starši rekli, naj ne proži kamenja, saj lahko poškoduje Čiribindija, ki hodi pod njimi. In Čiribindi je z nami ostal še ves teden kot tisti, ki je kaj skril, odvezoval vezalke, zakril markacijo, ponoči smrčal ali nam ukradel planinsko zastavo _
Sledil je »Mojčin dan«. Turo na Krasji vrh si bomo zapomnili ne le po krasnem razgledu, ki se nam je odpiral vsak korak poti in zlasti na vrhu, ampak tudi po nalogah, ki jih je dobila posamezna skupina in so bile namenjene temu, da bi še močneje doživeli naravo. Poslušali smo glasove okrog sebe, bili pozorni, kdaj je iglasti gozd zamenjal listnatega, opazovali gorsko cvetje, natančno pogledali ostanke iz prve svetovne vojne,
V torek smo ostali v taboru in se posvetili teoriji planinske šole. Po jutranji telovadbi smo vodniki v skromno odmerjenem času povedali kar čim več o prvi pomoči, rastlinstvu in živalstvu, orientaciji, etiki, opremi in pokazali najkoristnejše vozle. Pridobljeno znanje in hitrost sta prav prišla v orientacijskem teku, ki smo ga v okolici tabornega prostora pripravili popoldne. Vsi tekači so
z zemljevidom prepoznali vrhove v daljavi ^ Da strmina ni bila prehuda, smo med hojo sestavili pesmice - o vodnikih, taboru (najlažje je bilo kar na melodijo pesmi Čin čin čin Drežnica). Krasen dan, ki smo ga nadaljevali v plezalnem vrtcu, zaključili pa s planinskim kvizom in seveda tabornim ognjem. Ob ognju je bil z nami tudi Jože Hribernik, ki nas je naslednje jutro odpeljal
na Javoršček. Naprej od planine Zaprikraj smo zavili v strelske jarke, nato do planine Predoline, od koder so eni nadaljevali na Javoršček, drugi pa smo se obrnili in se odločili za mirnejše popoldne ob Nadiži.
V	petek nismo odšli na turo, saj smo se morali vsaj malo spočiti, nabrati novih moči in pozdraviti žulje za Krn, ki je bil v programu za soboto. V kobariškem muzeju prve svetovne vojne smo bolj natančno spoznali, od kod in zakaj toliko ostankov vojne po poteh, kjer smo hodili te dni. Povzpeli smo se tudi do kostnice italijanskih vojakov, ki jo v tem času obnavljajo. Kosilo smo imeli ta dan kar ob Nadiži.
V	soboto so se torej grče povzpele na Krn, ki smo ga ves teden gledali iz tabora in še z drugih poti, črički pa so se po vijugasti cesti spustili v Drežnico, ki preseneti predvsem z veliko romarsko cerkvijo. Da smo v taboru lažje čakali na grče, ki so se opečene in z bolečimi nogami (a srečne in ponosne) vrnile pozno popoldne, smo risali na majice in naredili torti za slavljenca. Torti sta bili uvod v slovesni zadnji večer. Nagrade so dobili tisti, ki so se udeležili vseh tur, tisti, ki so najbolj skrbeli za svoj šotor, in vodstvo kuhinje, ki je imelo pripravljen obrok vsakokrat takoj, ko smo prišli v tabor. S planinskim krstom smo v svoje vrste sprejeli tiste, ki so bili letos na novo, in se pogovorili o tem, kako je bilo na taboru; vstajali smo prezgodaj in ni bilo dovolj dobro poskrbljeno za glasbeno spremljavo ob ognju, sicer smo o taboru govorili pohvalno. Od ognja nas je pregnal dež, ki je nato še velik del noči igral na strehe šotorov. »Sedaj pa le padaj,« smo mu rekli in zaspali.
Lep teden je bil. Obujanje spominov žene k temu, da bomo počasi začeli pripravljati naslednji tabor, pred tem pa še kaj - planinsko šolo, izlete, zimovanje ^ Slike s tabora lahko pogledate v naši omarici na vzhodnem zidu kulturnega doma, več pa jih bomo pokazali na planinskem večeru konec septembra. (Več informacij bo v omarici, lahko pa nam tudi pišete na moj-t@email.si!)
Planinski pozdrav!
Katarina Marin

društva, drobtinici
Novo društvo lastnikov gozdov
ORGANIZIRANI V »TISI« DOMŽALE
V Kulturnem domu v Lukovici je bil 29. junija ustanovni občni zbor Društva lastnikov gozdov Tisa - Domžale. Pobudnika ustanovitve sta bila Viktor Matjan, predsednik odbora KGZS, izpostava Domžale, in Andrej Žagar z Zavoda za gozdove Slovenije (ZGS). Društvo bo delovalo na območjih občin Lukovica, Moravče, Domžale, Trzin, Mengeš, Dol in delu občine Ljubljana.
Predsednik novoustanovljenega društva Viktor Matjan (levo) in tajnik Andrej Andoljšek
Ustanovnega občnega zbora sta se udeležila tudi Andrej Drašler, direktor direktorata za gozdarstvo, lovstvo in ribištvo pri Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (MKGP) in Igor Kotnik, vodja sektorja za gozdarstvo pri KGZS.
Organiziran nastop je ključ do večje ekonomske učinkovitosti
V svojem nagovoru je Drašler izrazil zadovoljstvo ob ustanovitvi društva, saj bodo organizirani lastniki lahko partner pri spre-
«
jemanju zakonodaje na MKGP. Izrazil je tudi upanje, da bo povezovanje lastnikov preraslo v ekonomsko povezovanje, kar je temeljni namen, predvsem pa naj bi povečalo ekonomsko učinkovitost manjšim lastnikom gozdov. Dotaknil se je še spremembe Zakona o gozdovih, v katerem je predlagana pomoč financiranja administrativno tehnične podpore društvom, dejstvo pa je, da MKGP že sofinancira programe delovanja društev. Predstavil je tudi gozdarske ukrepe, ki jih bodo sofinancirali v Programu razvoja podeželja. Igor Kotnik je izpostavil problem premajhne ekonomske učinkovitosti gospodarjenja z našimi gozdovi. Slovenija je v vrhu po gozdnatosti v Evropi, žal pa ekonomski kazalniki še zdaleč niso tako dobri, kot bi lahko oziroma morali biti. Po njegovem mnenju so ena od možnosti za povečanja ekonomske učinkovitosti sredstva, ki bodo na razpolago iz Programa razvoja gozdov. Opozoril je tudi na problem premajhne veljave lastnikov pri upravljanju z gozdovi. V imenu Zavoda za gozdove Slovenije je prisotne nagovoril Andrej Žagar, eden od pobudnikov za ustanovitev društva.
Društvo je odprto za vse lastnike gozdov
Zelo pomemben del dela v društvu bo tudi organiziranje izobraževanj za različna dela s področja gozdarstva, še posebno glede varnega dela v gozdu, pri tem pa se pričakuje pomoč tako KGZS kot tudi ZGS. Zelo pomembno bo tudi sodelovanje društva pri sprejemanju različnih zakonskih podlag na državni kot na lokalni ravni. Nenazadnje je na vidiku novo programsko obdobje sofinanciranja iz Programa razvoja podeželja in organizirano kandidiranje na ta sredstva bo seveda mnogo lažje in uspešnejše, če se bo za sredstva potegovalo združenje lastnikov gozdov. Na ustanovnem občnem zboru so sprejeli tudi statut društva ter izvolili člane v upravne organe društva, za predsednika pa je bil soglasno potrjen Viktor Matjan, ki je bil tudi pobudnik ustanovitve društva. Rad bi se zahvalil pevskemu zboru Ljudski pevci iz Blagovice za ubrano petje in popestritev našega ustanovnega občnega zbora. Na koncu zbora so nas pogostile z domačimi dobrotami članice Društva podeželskih žena Lukovica. Tudi njim se iskreno zahvaljujemo za njihov trud in požrtvovalnost
Andrej Žagar
KAJ PA ODNOS DO OKOLJA?
Letošnje poletje je že na samem začetku pokazalo zobe z visokimi temperaturami. Prosti dnevi nas vabijo na izlete, aktivnosti, ki pa niso vselej v skladu z naravo, ki ima svoje zakonitosti, čeprav že čutimo vpliv globalnega segrevanja ozračja. Zato mi ni vseeno, kaj se dogaja s tem izjemnim naravnim okoljem. Namesto da bi se ljudje prilagajali naravi in se zavedali, da smo v gorah, glede na vse tisto, kar nam dajejo, lahko le hvaležni gostje, jih vedno bolj agresivno in brez zadržkov podrejamo svojim lastnim željam in predstavam. Načeloma sicer verjamem v človekovo sposobnost, da bo, še preden bo prepozno, vendarle vzpostavil smiseln in odgovoren odnos do gorskega ali kateregakoli nižinskega sveta, bojim pa se, da nam ponekod stvari že uhajajo izpod nadzora. Zadnja leta se je v gorskem svetu nasploh zelo povečalo število obiskovalcev. Povečuje se število pohodnikov, gorskih kolesarjev, smučarjev, deskarjev, zmajarjev, padalcev _ Povečuje se tudi število dejavnosti, ki bolj sodijo na poligone, izolirane pred hrupom, kot pa v naravno okolje. Sodobni človek si pristni stik z divjo naravo predstavlja tudi kot vse bolj razširjeno divjanje in hrumenje z motorji, motornimi sanmi ali kakšnim drugim prevoznim sredstvom. Taka velika obremenitev nam narekuje tudi veliko odgovornost. Skrb za ohranjanje naravnega okolja bi morala biti osnovno vodilo vseh udeležencev v našem naravnem okolju. Graditev novih in novih smučarskih središč z vso turistično mašinerijo je glede na napovedi znanstvenikov o globalnem segrevanju in zvišanju temperatur na zemlji še toliko bolj nesmiselno. Ni videti, da bi turistično industrijo kaj prida skrbelo, kaj sploh sodi v avtentično gorsko krajino, koliko ljudi in dejavnosti še lahko tak prostor prenese, preden se spremeni v višinski Gardaland. Rad bi verjel, da se bomo znali ustaviti prej.
Tone Hribar
Nezadovoljen sem, ker je pri tisku vse več napak. Gre za spremembe ali izpustitve črk in tudi pomembnega dela stavka. Še to naj pripomnim, da je že dolgo časa moj priimek Lužar in da ga ne nameravam spremeniti v Ložar. Težko bo ugotoviti krivdo nekomu iz družbe, ki delajo v enem od šestih dejavnikov pri glasilu, da bi bilo čim boljše in lepše.
Stane Lužar

društva, gospodarstvo
KONCESIJE V ZDRAVSTVU GLEDE NA OBSTOJEČO ZAKONODAJO
Zakon o zdravstveni dejavnosti (Uradni list RS, št. 23/05 - prečiščeno besedilo) določa, da javno službo v zdravstveni dejavnosti lahko opravljajo na podlagi koncesije domače in tuje pravne in fizične osebe (v nadaljnjem besedilu: koncesionarji), ki imajo glede opravljanja javne zdravstvene službe enake pravice, dolžnosti in odgovornosti kot javni zdravstveni zavod.
POSTOPEK IN POGOJI PODELITVE KONCESIJE
Sam postopek podelitve koncesije je urejen kot upravni postopek, zato o podelitvi koncesije odloči na primarni ravni pristojni organ občinske uprave.
Postopek za podelitev koncesije se lahko prične na podlagi vloge zdravnika oziroma razpisa občine (kjer javna zdravstvena služba ni zasedena).
Zdravnik mora za podelitev koncesije izpolnjevati naslednje pogoje:
-	imeti mora zahtevano izobrazbo in mora biti usposobljen za samostojno delo v skladu z zakonom o zdravniški službi,
-	da ni v delovnem razmerju (pridobi potrdilo, da je nezaposlen oziroma potrdilo delodajalca, kdaj mu poteče odpovedni rok); ta pogoj mora biti izpolnjen ob začetku izvajanja koncesije,
-	da mu ni s pravnomočno sodbo sodišča prepovedano opravljanje zdravniške službe oziroma poklica,
-	da ima zagotovljene ustrezne prostore, opremo in, če zahteva narava dela, tudi ustrezne, kadre (ta pogoj kontrolira Ministrstvo za zdravje in izda dovoljenje),
-	da pridobi mnenje Zdravniške zbornice Slovenije.
V postopku podelitve koncesije mora občina pridobiti mnenje Zavoda za zdravstveno zavarovanje in mnenje Zdravniške zbornice Slovenije.
Po pridobitvi vseh mnenj se pristojni občinski organ (občinski svet) lahko odloči, da bo koncesijo podelil, in v tem primeru prosi Ministrstvo za zdravje za soglasje. Zahtevi za soglasje je potrebno priložiti vsa pridobljena mnenja ter osnutek koncesijske pogodbe in odločbe o podelitvi koncesije.
POGODBA O PODELITVI KONCESIJE
Občina na osnovi sklepa občinskega sveta podeli koncesijo z odločbo, občina (konce-dent) in koncesionar pa skleneta pogodbo o koncesiji, s katero se uredijo razmerja v zvezi z opravljanjem javne zdravstvene službe in pogoji, pod katerimi mora koncesionar opravljati javno zdravstveno službo. (Zdravstveni dom ni partner v postopku in na postopek
ter na vsebino koncesijske pogodbe ne more vplivati).
S pogodbo o koncesiji se podrobneje določijo predvsem:
-	vrsta zdravstvene dejavnosti,
-	obseg izvajanja javne službe,
-	začetek izvajanja koncesije,
-	rok za odpoved koncesije,
-	sredstva, ki jih za opravljanje javne službe zagotavlja koncedent.
V	pogodbi se določi tudi obveznosti sodelovanja v neprekinjenem zdravstvenem varstvu za izbrane zdravnike, razlogi za prekinitev pogodbe, itd.
Koncesionar lahko pisno odpove pogodbo o koncesiji z odpovednim rokom šest mesecev. Koncesija preneha tudi, če je koncesionarju odvzeta licenca za opravljanje dejavnosti, če mu je s pravnomočno kazensko sodbo izrečen ukrep prenehanja opravljanja zdravniške službe oziroma poklica ter s smrtjo. Koncedent ne more odpovedati pogodbe o koncesiji, lahko pa od nje odstopi v primerih, ko koncesionar dejavnosti ne izvaja v skladu s pogodbo, zakonom o zdravstveni dejavnosti in drugimi predpisi, vezanimi na opravljanje njegove dejavnosti.
MNENJE ZZZS
Pri pripravi mnenja ZZZS na podlagi organizacijskega navodila za izdajanje mnenj upošteva naslednje podatke:
-	obseg in količino programa, dejavnost, lokacijo izvajanja programa -
-	območno enoto, v kateri se bo izvajal program ali kraj izvajanja programa, zahtevo, da izvajalec opravlja program skladno z veljavnimi dogovori in zahtevo, da izvajalec ob sklenitvi pogodbe z ZZZS zagotovi računalniško izmenjavo podatkov.
Izdaja negativnega mnenja ZZZS je največkrat posledica predlogov za širitev javne zdravstvene mreže, za katera v sredstvih za razširjene programe ni zagotovljenega finančnega vira ali pa so vloge prosilcev za opravljanja programa v nasprotju s splošnim in področnim dogovorom.
ŠIRITEV MREŽE
JAVNE ZDRAVSTVENE SLUŽBE
V	Občini Mengeš s podelitvijo koncesije ne bi širili mreže javne zdravstvene službe, če je
a)	kandidat za koncesijo zaposlen v zdravstvenem domu, na čigar gravitacijsko območje sodi območje, na katerega se nanaša zahteva za koncesijo.
b)	je število izvajalcev določene dejavnosti manjše od števila izvajalcev, ki so predvideni v mreži javne zdravstvene službe.
Ker se je v Občini Mengeš število prebivalcev občutno povečalo in je zaradi tega zagotovljena slabša dostopnost prebivalcev občine do zdravstvenih storitev, bi Občina Mengeš s podelitvijo koncesije širila mrežo javne zdravstvene službe.
V	primeru širitve mreže javne zdravstvene službe se obseg programov zdravstvenih storitev lahko poveča v okviru razpoložljivih sredstev, ki se vsako leto določijo v splošnem oziroma področnih dogovorih.
V	primeru širitve mreže javne zdravstvene službe občina vlogo naslovi na Ministrstvo za zdravje s potrebnimi podatki (število zdravnikov, število prebivalcev v občini, itd.), ki vsako vlogo obravnava individualno. Zagotavljanje enakomerne preskrbljenosti prebivalcev s ciljem kakovostne in pravočasne oskrbe bolnikov je temeljni cilj Ministrstva za zdravje in v okviru tega cilja se tudi tako odloča. (PR)
MARJAN KOSEC PREJEL NAGRADO NA MOS CELJE
Podjetje Rolete Kosec je na Mednarodnem obrtnem sejmu v Celju prejelo nagrado za inovativnost in kakovost izdelka in sicer nadoken-ske pvc rolo omarice Delta in rolete solaris.
Družinsko podjetje, ki deluje že 40 let, je leta 2004 prevzel sedanji direktor Marjan Kosec. V podjetje je vložil veliko znanja in sredstev za razvoj rolet in roletnih omaric. Tako je kmalu prejel nagrado najprestižnejših podjetij za izdajo certifikatov, podjetja Rosenheim (IFT), slovenskih družb ZAG in SQ. V petek, 14. septembra 2007, pa je na obrtnem sejmu prejel še priznanje Obrtne zbornice Slovenije, Bronasti ceh. Priznanje je dokaz za kvalitetno in inovativno delo ter velika spodbuda za naprej. Direktor, Marjan Kosec je povedal: »Zelo sem ponosen, saj je to priznanje naši usmeritvi in razvoju, ki mu nameravamo slediti tudi v prihodnje. Do sedaj se na področju roletarstva ni veliko spreminjalo. V našem podjetju načrtujemo še nekaj novosti, ki bodo strankam na voljo v prihodnjih letih.«
Tina Železnik
_y

zahvala, politika
ZAHVALA BRANKA LIPARJA
Po več kot 41 letih službovanja v osnovnem šolstvu sem se s 1. septembrom 2007 upokojil. Stik s komaj zaključenim delovnim obdobjem je še vedno živ, enak pa tudi spomin na prehojeno pot. Najdaljše, sedemnajstletno obdobje me povezuje z mengeško šolo. Leta 1990 si nisem predstavljal, da bom upokojitev dočakal prav tu, a se je to po štirih mandatnih obdobjih v resnici uresničilo. Mnogo stvari se je zgodilo v tem času, pomembnih tako za šolo kot za ta kraj. Vsa leta sem se z vsemi svojimi zmožnostmi trudil za dobro šole v vseh pogledih, pri tem pa sem imel srečo, da sem užival podporo in razumevanje vseh pomembnih dejavnikov: staršev, kolektiva, občine. Med zastavljenimi projekti je bila večina uresničenih, eden najpomembnejših, za katerega sem se izjemno trudil vsa leta - izgradnja športne dvorane, pa bo, upam, realizirana v bližnji prihodnosti. Mengeški otroci si ta objekt, kot sem
večkrat poudaril, vsekakor zaslužijo - nič manj kot otroci sosednjih krajev. Mnogo je posameznikov in organov, katerim bi se rad zahvalil za sodelovanje in pomoč. Brez društev in organizacij šola številnih nalog ne bi mogla uspešno izpeljati. Veliko hvaležnost izražam zlasti gospodu Mateju Blejcu, g. Francu Zabretu, g. Janezu Koncilji, g. Jožetu Žargiju. Hvaležno se spominjam tudi vseh predsednikov sveta staršev, da so se prizadevno in tvorno vključili v delo šole: Jerci Stopar, Slavici Lenček, Milanu Srni, Bogu Ropotarju, Dragici Koželj in Janezu Slokanu. Posebej sem hvaležen vsem dosedanjim članom upravnega odbora šolskega sklada, ki opravlja s človeškega vidika izjemno pomembno poslanstvo, še posebej obema predsednikoma: Mariju Urhu in Bogu Ropotarju. Zahvaljujem se vsem ljudem dobre volje in dobrega srca za razne vrste pomoči, da smo lahko kot prva osnovna šola v Sloveniji zgradili dvigalo za gibalno ovirane učence - danes nas pri tem
posnemajo številne šole. Na ta način smo našim učencem omogočili, da so lahko od blizu spoznali Jureta in Janeza, z njima živeli ter se tako notranje bogatili. Zahvaljujem se vsem, ki ste mi pomagali s prijaznim nasvetom ali dobrohotnim opozorilom, kako razne napake ali pomanjkljivosti odpraviti, pa delovnim organizacijam in zasebnikom, ki ste priskočili na pomoč, kadar je bilo potrebno. Hvaležen sem tudi članom kolektiva šole, vsem: strokovnim in tehničnim delavcem. Za ogromno večino lahko rečem, da je bil izpostavljen sodelavski odnos in ne le odnos nadrejeni - podrejeni, zaradi česar je bilo opravljanje tako pomembne naloge, kot je vodenje šole, znatno lažje. Kolektivu in vsakemu posamezniku tudi v bodoče iskreno želim vse dobro. In na koncu: hvala vsem generacijam staršev za naklonjenost in razumevanje in generacijam učencev, da ste mi tolikrat dali možnost biti ponosen na svoje in skupno delo.
BRANKO LIPAR
VISOKA INFLACIJA IN PODRAŽITVE HRANE
Letošnji poletni meseci so bili za veliko večino ljudi ne le brezskrbni, pač pa so mnogi zaskrbljeno razmišljali o prihodnosti. Medletna stopnja inflacije je meseca julija znašala kar 4%, kar je daleč največ med vsemi članicami EU, ki so uvedle evro. S tem je Slovenija kot edina članica evro-območja presegla t.i. Maastrichtski inflacijski kriterij. Res je, da je večina tudi brez čakanja na statistične podatke že dolgo čutila v denarnici, da se je močno podražila hrana (okoli 8%), še posebej sadje (22%) in zelenjava (12%). Brali pa smo lahko tudi grozeče napovedi o tem, kaj nas čaka jeseni, saj naj bi se hrana dražila še naprej. In prvi udarci so se v preteklih dneh že začeli.
V skupini nepovezanih poslancev Zares smo zato pozvali vlado, da bi se s tem problemom resno in poglobljeno začela ukvarjati, saj vsaj del ekonomistov meni, da je to lahko zelo nevarno. Pričakovali bi torej resen in odgovoren odziv vlade, vendar je predsednik Janša te pogovore na političnem in strokovnem nivoju ter pripravo ukrepov zavrnil.
In kaj se nam dogaja? V Sloveniji se zaradi visoke medletne inflacije upravičeno krepijo zahteve sindikatov po povišanju plač, saj se je raven življenjskih stroškov v zadnjem času
bistveno zvišala. Po eni strani smo priče visoki inflaciji v višini 4%, po drugi strani pa se je povprečna neto plača znižala na 817 evrov. Pri tem je treba upoštevati tudi, da približno dve tretjini zaposlenih prejema plače, ki so še nižje od povprečne neto plače. In obenem vsak dan bere o neverjetno visokih nagradah, ki si jih izplačujejo uprave, tudi v podjetjih v državni lasti in z vednostjo vlade. Prav tako se vse več podjetnikov pripravlja na menedžerske odkupe podjetij, kar bo povzročilo denarne tokove, zaradi katerih naj bi se močno povečale obrestne mere. Prav zaradi tega procesa so pričakovanja zaposlenih v podjetjih po povišanju plač toliko bolj legitimna in razumljiva, saj je težko sprejeti navedbe, da to ni mogoče, medtem ko hkrati v celi vrsti podjetij menedžment izčrpava denarni potencial podjetja za lastniške prevzeme.
Učinku uvedbe evra in zaokroževanju cen navzgor gre pripisati vsega do 0,3 odstotne točke v inflacijskih gibanjih. Zato lahko sklepamo, da so pravi inflacijski vzroki očitno precej globlji. Ob tem je treba vedeti, da se počasi tudi vse bolj bliža čas svetovne gospodarske krize, saj je to ciklični proces. Zaradi tečajne krepitve evra glede na ameriški dolar se lahko zmanjša konkurenčnost evropskega gospodarstva in posledično tudi slovenskega.
V interesu vseh nas je, da se izognemo
znanemu negativnemu »portugalskemu scenariju«.
Ena od slabih rešitev je tudi zadnji rebalans proračuna, saj je vlada RS še povečala proračunski primanjkljaj in s tem še dodatno okrepila povpraševanje, namesto da bi ga sistematično zmanjševala. Visoka inflacijska gibanja v zadnjih mesecih načenjajo doseženo blaginjo prebivalcev Slovenije in negativno vplivajo tudi na konkurenčnost slovenskega gospodarstva. K razpravi o tej temi bi bilo po našem mnenju nujno povabiti tudi guvernerja Banke Slovenije dr. Kranjca, ki bi prav gotovo imel kaj povedati ^ V združenju Zares nismo privrženci gesla, da »tem slabše kot gre državi oziroma državljanom, tem bolje je to za opozicijo«, saj smo navsezadnje vsi, le da sorazmerno, odgovorni za stanje v državi. Toda žal naša pobuda ni bila uslišana, vzroke za stanje se je zbanaliziralo in zminimaliziralo. In karavana gre naprej ^ Sicer pa se je meni, ki nisem ekonomistka, porajala naslednja misel: Ali ne bi bila hrana morda lahko nekoliko cenejša, če ne bi veliki trgovci (Hofer, Lidl, Spar in Mercator) vsakdan objavljali celostranskih časopisnih oglasov o izjemno poceni in ugodni ponudbi svojih izdelkov. Menda takšno oglaševanje ni prav poceni _
Cveta Zalokar - Oražem poslanka v Državnem zboru
politika
GLASILO MENGŠAN
Že dolgo se nisem 'oglasila' v Mengša-nu. Odkar sem odstopila iz uredniškega odbora in takrat navedla tudi vse razloge. Zadnje čase opažam vse več člankov, vzporedno objavljenih tudi v Slamniku, nekateri še v Regionalu. Odgovorna urednica Mengšana Tina Železnik - politično opredeljena oseba (politična stranka sploh ni pomembna), je hkrati tudi odgovorna urednica Slamnika. Vidi se, kateri in kako pripravljeni prispevki prevladujejo v obeh časopisih - naklonjeni predvsem njeni politični opciji.
Zakaj? Predvsem zato, da ima Mengšan dovolj strani? Menim, da bi moral biti odgovorni urednik (-ca) nekdo, ki ni politično obremenjen, se pravi res nevtralen človek. Pogrešam kakšno anketo in morebitni obisk širšega kroga ljudi, ki bi jim lahko namenili nekaj vrstic v mesečniku. Oprostite, ampak v zadnji številki na dveh straneh o g. Peru ne izvemo prav nič novega. Za vse njegove dosežke smo mu že zdavnaj iskreno čestitali. Mene osebno je ponovno zmotil samo en njegov stavek, ki ga povsod in kadarkoli mu je omogočeno, ponavlja v nedogled in sicer, da sta bila dva mandata
županovanja g. Štebeta obdobje izgubljenih priložnosti. A res? Zanj? Ni jih malo, ki temu lahko oporekamo, na Dobenu je bilo v teh obdobjih narejenega največ kot tudi za celoten Mengeš. Tudi glede tako pričakovane obvoznice se stvari odvijajo tako, kot jih je napovedoval bivši župan. S tem, da so Štebeta popljuvali zaradi zapore ceste malo pred zadnjimi volitvami, sedanja trenutna zapora zgleda, da nikogar ne moti, nihče se ne razburja. In prav je, da se ne, saj je za dobro celotne občine.
Ana Jernejčič, Dobeno
MENGEŠKA SDS NA VRHU TRIGLAVA
Triglav. Tako oblegan, od mnogih opevan in hrepenenja poln vršac. Najvišji slovenski vrh. Menda nisi pravi Slovenec, če vsaj enkrat ne okusiš njegovega dotika tam gori pri Aljaževem stolpu. Pa še zdaj ne vem, kdo si je to poved izmislil.
Trajalo je, preden sem se odločila, da bi res poskusila splezati gor. Naključje je naneslo, da se je istega dne odpravilo na to pot tudi nekaj poslancev državnega zbora. Iz mengeškega konca pa le trije - Janez Penca, Tomaž Štebe in jaz, žal nekateri niso mogli zaradi služb.
Na pot smo krenili zgodaj zjutraj z Rudnega polja. Vendar tempo, ki ga je narekoval Janez, je bil prehud. Vajena vsakdanje hoje in teka z Dobena do Rašice, sem bila kar dobro pripravljena, ampak Janezovi koraki so bili vse daljši in hitrejši, zato sva s Tomažem kar dobro zaostala. Saj vem, da sem bila zamudnica sama, Tomaž je le toleriral mojo hitrost oz. vse kratke postanke s prelepimi razgledi. Se mu res zahvaljujem za potrpljenje.
Po slabih treh urah sva dosegla Vodnikovo kočo, v isti sapi pa je Janez že klical na moj mobi s koče Planika. No ja, midva se nisva sekirala, saj nisva Trzinca. Smeh. Po polurnem postanku in okrepčilni malici sva se podala do Planike, takrat pa je Janez že dosegel vrh Triglava. Saj ne vem, mislim da je tekel gor.
Sedaj je tudi naju čakal samo še vzpon na vrh. S Planike se je tista ozka stezica kar naenkrat končala in prve Tomaževe besede - no zdaj bova šla pa tukaj gor, pa palice
zlož v nahrbtnik. Kaj? A tle gor, misl'te de bova šva?, se mi je nekaj zafecljal jezik. Po moje sem bila bleda kot stena pred mano, on pa samo še: saj menda nimaš vrtoglavice? O, kje pa, potlej bi že prej odnehala. Po krajšem premisleku sem se odločila za odpravo po tistih klinih, vendar me je na Malem Triglavu kar malo oblivala zona in parkrat sem se vprašala, če je meni tegale res treba bilo. Tiste 'zajle' sem se držala na vso moč z eno in z drugo roko za klin ali skalo, a ko sem zagledala še vzpon na vrh in ljudi, kako tam gori visoko kot mravlje v dolino lezejo, me je pa kar malo stisnilo. Na trenutek sem se že vdala in izrazila željo, da kar na Malem Triglavu počakam, potem sem pa le zbrala še toliko korajže. Malo na Tomaževo prepričanje, da bom sigurno zmogla, malo na pogled ostalih pohodnikov, ki vidno utrujeni še zmorejo pot. Ja, prepričljiv je bil tudi g. Maks z Dobena. Seveda se pred Dobencem nisem smela osmešiti. Potem pa še Janezov klic, da naju že vidi zvrha.
Ko sva dosegla vrh, me je spreletel čudovit občutek moči in sreče. Sledilo je še toliko stvari, preden smo se začeli spuščati v dolino: čestitke, krst vseh tistih, ki smo bili prvič na gori, malica, ki je pripomogla k lažjemu nahrbtniku ... Spust tudi ni bil preprost - zdaj smer Kredarica. Šele pri koči sem se zares odpočila in odpravila tistega malo strahu. Kosem se uzrla v goro in opazovala spust drugih, si kar nisem mogla predstavljati, da sem res lezla tam gori.
Na Kredarici je bilo kar dosti ljudi, malo smo se zaklepetali in prepozno odšli v do-
lino. Tako smo po trdni temi, s pomočjo mobilnih baterij le prisvetili do avtomobila. Seveda se z mojo oceno, da vzpon na Triglav ni mačji kašelj in da ni tako na 'izi' priti gor, sopohodnika nista strinjala. Jaz pa sem tisti trenutek prisegla, da nikoli več ne bi šla. No, po dobrih treh tednih že drugače razmišljam in želja obstaja. Vendar s katere druge smeri in nikoli več v enem dnevu - lepote gora je treba občudovat. In s tem se strinjamo vsi.
Ana Jernejčič, Dobeno

IO LDS MENGEŠ JE PODPRL REBALANS PRORAČUNA
Občinski odbor LDS Mengeš je na 7. seji izvršilnega odbora, ki je bila 4. septembra, podprl sprejem rebalansa proračuna. Predsednik OO LDS Mengeš Peter Gubanc je povedal: »V rebalansu se jasno vidi, da zmanjšuje sredstva na segmentu A, ki predstavlja stroške javne uprave in povečuje na segmentu C - na investicijah.« Člani odbora so se odločili za podporo tudi, ker se povečujejo sredstva za projekte, ki jih LDS Mengeš zagovarja že več mandatov. To je obnova ceste Mengeš - Rodica in začetek priprav dodatnih učilnic za otroško varstvo v šoli. Aleš Janežič, podžupan Občine Mengeš, se je pri obravnavi rebalansa zavzel za sprejem dvoletnega proračuna, saj bo potrebno pripraviti in realizirati večje investicije, npr. telovadnica: »Tako bo lažje načrtovati porabo sredstev in realizacijo prepotrebnih projektov, ki jih zagovarjamo kot občinski odbor in svetniška skupina.«
OO LDS Mengeš
Uradne ure LDS
V	letu 2006 ste nas izvolili v želji, da bi skupaj oblikovali Občino Mengeš, kot si jo vsi želimo. Podprli ste ideje, ki smo jih zagovarjali več mandatov in za katere se skupaj z Alešem Janežičem, podžupanom občine, zavzemamo, da bodo čim prej uresničene. Za druge pa smo za vse občane in občanke na voljo po predhodnem dogovoru na mail menges@lds.si ali na telefon 051/684-404.
V	primeru, da se želite srečati z Alešem Janežičem, podžupanom občine, ga lahko, po predhodni najavi na telefon 031/674-461, obiščete v času uradnih ur, vsako sredo od 16. do 18. ure v pisarni na občini ali se dogovorite po elektronski pošti: ales.janezic@menges.si.
OO LDS Mengeš
LDS
Pisarna SD je odprta vsak prvi četrtek v mesecu od 17. do 18. ure na Slovenski cesti 28 (nad strojnim krožkom).
SD Mengeš
POGOVOR O RAZVOJU LDS MENGEŠ
Naš sogovornik je bil Peter Gubanc, predsednik OO LDS Mengeš
Kako deluje LDS v Mengšu? (podžupan, odbori)
Stranko v Mengšu vodi 8-članski Izvršni odbor. Kot predsednik usklajujem in koordiniram njegovo delo. Podpredsednik je Roman Kalušnik, sekretar pa Boštjan Marinko. Mesečno se redno sestajamo in obravnavamo aktualno tematiko občine Mengeš. Z letošnjo jesenjo uvajamo tudi uradne ure za vse občane in občanke, saj bomo tako še lažje v neposrednem stiku z njimi. V preteklem letu nam je uspelo pomladiti ekipo, s čimer nameravamo nadaljevati tudi v tem in naslednjem letu. Sicer stranka deluje v vseh odborih Občinskega sveta, vodimo tudi, po našem mnenju najpomembnejšega, Odbor za finance in proračun, ki mu predseduje Marija Sitar, sam vodim Komisijo za volitve in imenovanja, ki skrbi za kadrovsko popolnitev občinskih delovnih teles. Najbolj pa smo pri upravljanju občine udeleženi s podžupanom Alešem Janežičem.
Kako ste s svojim delovanjem znotraj odborov in občinskega sveta uresničevali zastavljen program oziroma sledili razvoju Mengša, ki ste ga zapisali v svojem programu?
V preteklih letih smo na odborih in občinskem svetu pridobili podporo za skoraj vse naše predloge. Tako smo skupaj z drugimi strankami podprli graditev telovadnice, izgradnjo plinifikacijske mreže, ureditev varnih poti v šolo - predvsem ureditev prometa ob Osnovni šoli Mengeš, sanacijo ceste Mengeš - Rodica, obnovo cestišča in pločnikov na Slovenski cesti, ustanovitev Športne zveze, transparentno porabo občinskega denarja in še nekatere druge
projekte. Ti projekti se v prejšnjih mandatih niso uresničevali, v tem mandatu pa so se ti projekti začeli izvajati.
V	stranki je na državni ravni prišlo do izstopov, kako pa je s tem v občini Mengeš?
V	Mengšu teh problemov ni. Vsi člani delujemo kot ekipa že od same ustanovitve, od leta 1995. Pred letom dni je sicer en član prestopil v drugo stranko, vendar pa je potrebno povedati tudi to, da smo v tem času pridobili kar nekaj novih članic in članov. Rad bi pa pohvalil vse članice in člane, posebej izvršnega odbora, saj so strokovnjaki na vseh področjih in zato lahko kvalitetno spremljajmo delovanje občine na vseh področjih in skupaj z Alešem Janežičem, podžupanom, tudi uresničujemo točke našega programa.
Ali je društvo Zares v občini Mengeš že začelo delovati?
Teh podatkov nimamo, menim pa, da tega društva v Mengšu ni.
Tega vas v Mengšanu še nismo vprašali -kako pa komentirate svoj volilni rezultat na zadnjih volitvah?
Stranka ima v občini standarden rezultat na volitvah. Imamo konstantno podporo dobre četrtine volivcev, kar pomeni, da smo kot stranka dobili največ podpore na zadnjih kot na predzadnjih lokalnih volitvah. Seveda pa obžalujemo, da nam do sedaj še ni uspelo zasesti županskega stolčka, vendar ocenjujemo, da to ni toliko pomembno, če so naše ideje in predlogi uresničeni in našo občino vodi dober župan.
Kakšne načrte imate za naslednje, sedaj sledijo državnozborske volitve?
Na zadnji seji Izvršnega odbora smo začeli z vsemi potrebnimi postopki evidentiranja kandidatov za volitve naslednje leto. Kandidat za državnozborske volitve pa bo zbran med vsemi občinami, ki pokrivajo naš volilni okraj, to sta še občina Trzin in občina Domžale. Občinski odbor LDS Mengeš bo vsekakor posredoval svoje predloge.
Kaj posebnega za zaključek?
Želim si, da bi v svoji ekipi LDS Mengeš še naprej imel tako dobre in različne strokovnjake, ki med seboj zelo uspešno sodelujejo.
Tina Železnik
mlajši in starejši, vabilo
Knjižnica Mengeš vabi na:
^ Na obisku pri gospodu
ANTONU JENKU
PRAVLJIČNE URICE 2007/2008
SPOZNALA SEM, KAJ SE SKRIVA
V	KNJIGAH: NE LE VILE IN ŠKRATI, PRINCESE IN ZLOBNE ČAROVNICE, AMPAK TUDI TI IN JAZ, NAŠA VESELJA, NAŠE SKRBI, NAŠA UPANJA IN ŽALOST. DOBRO IN SLABO, RESNIČNO IN IZMIŠLJENO, NARAVA IN VES SVET - VSE TO JE V KNJIGAH. " (Eva Janikovszky)
V	čudoviti svet pravljic vabimo otroke od 4. leta dalje, vsak torek ob 17. uri.
Pravljice se bodo pričele prvi teden v oktobru in bodo potekale do maja. Skupina bo stalna in številčno omejena: vpis se je pričel 3. septembra in bo trajal do zasedbe prostih mest. Vpisnice dobite pri knjižničarkah.
Prisrčno vabljeni!

Z Drago Bevk sva se 13. avgusta odpravili na obisk h gospodu Antonu Jenku, ki je ravno tistega dne praznoval svoj 90. rojstni dan. Na svojem domu v Japljevi ulici v Mengšu sta naju z ženo Maro prisrčno sprejela. Gospod Tone nama je pripovedoval o svojem življenju in letih, ki kar prehitro minevajo.
Rodil se je 13. avgusta 1917 v Cerkljah na Gorenjskem. Ko je bil star deset let, mu je umrla mama, ki je zapustila pet otrok. Oče se je še enkrat poročil in imel še štiri otroke. Danes živi še pet njegovih sester, bratje pa so pomrli. V osnovno šolo je hodil v Cerkljah, potem pa se je izučil za zidarja. Leta 1947 se je poročil in prišel v Mengeš. Z ženo, ki jo je spoznal in pripeljal iz Cerkelj, sta nekaj časa živela kot podnajemnika, a sta kmalu začela graditi svoj dom. V svojo hišo sta se vselila leta 1970 in tam živita še danes. Rodili so se jima trije otroci: Tone, Marij in Ludvik. Vsi imajo svoje družine. Danes imata gospod Tone in njegova žena 6 vnukov in 10 pra-vnukov. Zelo sta ponosna nanje. Gospod Tone je bil v službi v tovarni Lek kot vzdrževalec. Tam je dočakal tudi penzijo. Poleg službe je delal tudi kot zidar in skrbel za dom in družino. Z ženo še vse sama postorita. Urejata vrt in okolico, saj imata polno rož ter skrbno počiščeno in urejeno hišo.
Ob odhodu sva z gospo Drago v imenu OO RK Mengeš zaželeli jubilantu še veliko zdravja in zadovoljnih let v krogu svoje družine.
Majda Trobec
DAN ODPRTIH VRAT v Poslovalnici Mengeš
NLB Banka Domžale d.d. vljudno vabi vse občane na dan odprtih vrat, ki bo v soboto, 20. oktobra 2007, od 9. do 12. ure v Poslovalnici Mengeš.
Otroke bo od 10.30 daljees ioijalDj-aiv^l Toli z goiíjttoníi in igrico Toli v šoli, vse ostale pa bodo prij^zzn^lbian^^^ kroornercij-ali^tn^e |:^0|:)e;ljiâil^ do svetovalnih mest, kjer tbx^^^e l^hk(^ na bolj sproščen način seznanili s pestro ponudbo banke.
Vljudno vabljeni. NLB® Banka Domžale
UNIVERZA ZA TRETJE ŽIVLJENJSKO OBDOBJE LIPA DOMŽALE Domžale, Ljubljanska 58
Občani zrelih let
PRIDRUŽITE SE NAM
v UNIVERZI ZA TRETJE ŽIVLJENJSKO OBDOBJE LIPA DOMŽALE in se vpišite v:
-	TEČAJE TUJIH JEZIKOV: angleščina, nemščina, italijanščina, francoščina, španščina, ruščina
-	TEČAJE ZGODOVINE: umetnostna zgodovina, zgodovina religij, zgodovina in kultura tujih narodov, lokalna zgodovina
-	OBLIKE KULTURNEGA USTVARJA-NJA:likovni krožek, literarni krožek, pevski zbor
-	TEČAJ KERAMIKE
-	TEČAJ ASTROLOGIJE
-	TEČAJ RAČUNALNIŠTVA: word, excel,
-	RAČUNALNIŠKA ŠOLA
-	FOTOGRAFSKI KROŽEK: možnosti digitalnega fotoaparata in računalnika
-	ŠPORT IN REKREACIJA: joga za starejše, telovadba, kolesarstvo, po-hodništvo in planinstvo
-	PLESI: lesna rekreacija, ples v dvoje, orientalski ples
-	PSIHOLOGIJA
-	RAZGOVORI O DOŽIVLJANJU SEBE, SVETA IN MEDITACIJA
-	POSKRBIMO ZA SEBE: predavanja priznanih strokovnjakov in zdravnikov, zdrava prehrana, nega bolnika,
-	MASAŽA: refleksna,hrbta, limfna drenaža,
-	DELAVNICA ROČNIH SPRETNOSTI: ročna dela, aranžiranje cvetja, šiviljski tečaj, kuharski tečaj,
-	PUNČKE UNICEF
-	IZLETNIŠTVO - ŠTUDIJSKA POTOVANJA: ogledamo si kulturne in naravne znamenitosti doma in v tujini
VPIS V NOVE OBLIKE JE V SEPTEMBRU.
Obiščete nas lahko na Ljubljanski 58 (Domžalski dom - vhod z dvorišča ) vsak PONEDELJEK in SREDO od 10. do 12. in 16. do 18. ure Dodatne informacije dobite po telefonu: 041/727-873. ZANIMIVO IN LEPO JE PRI NAS. PRIDRUŽITE SE NAM!

«eNi/HA
e H C t S
èPORTNI PARK MENGEŠ tel.: 723 B9 sa
11. TRADICIONALNO TENIŠKO SREČANJE VELIKI - MALI MENGEŠ
Letošnje tradicionalno srečanje med ekipama Velikega in Malega Mengša, ki je potekalo na čudovit sobotni dan 8. septembra 2007, je bilo že 11. po vrsti. Organizator in pobudnik turnirja Franci Zabret je tako kot vedno tekmovanje vodil odlično.
Nasprotnike je določil žreb in če se je mogoče komu zdelo, da je bilo posredi tudi kaj kuhinje, se HUUUUUUDO moti. Ekipi sta bili vse do zadnjega dvoboja izenačeni, saj so si nasproti stali tekmeci, ki so bili za ekipo skorajda pripravljeni žrtvovati življenje. Tekme so bile zelo težke in napete. Na koncu je zmaga šla zasluženo v roke tekmovalcem Malega Mengša. Rezultat med ekipama je po enajstih srečanjih torej 6:5 za ekipo Malega Mengša.
Po končanem turnirju se je kot je že v navadi zakadilo z žara, tako da je bilo za hrano in pijačo poskrbljeno. Ob dobri hrani, pijači in analizi tekem se je naše druženje nadaljevalo vse do večera.
Za teniško sekcijo Marjan Mušič
Organizator turnirja g. Zabret in župan g. Jerič
Teniška sekcija Mengeš objavlja
POPRAVEK
V prejšnji številki Mengšana je prišlo do neljube napake. Pomotoma smo posredovali napačne rezultate s teniškega turnirja v počastitev občinskega praznika, ki se je odvijal 1. in 2. junija 2007, in sicer za skupino »moški nad 51 let«. Zmagovalec je bil Leo Jerič in ne Iztok Krivorotov, kot smo napačno zapisali. Vrstni red v skupini »moški nad 51 let« je bil torej takšen:
1.	mesto: Leo Jerič
2.	mesto: Iztok Krivorotov
3.-4.	mesto: Marjan Mušič 3.-4. mesto: Janez Lopatič
Vsem, ki jih napaka zadeva, se iskreno opravičujemo!
Za Teniško sekcijo Mengeš, Teja Jenčič
Ekipi Malega (v belem) in Velikega Mengša
TENIŠKI TABOR ZA OTROKE OD 5. DO 13. LETA
Tudi letos smo takoj po zaključku šolskega leta organizirali teniški tabor za otroke od 5. do 13. leta starosti, ki je potekal na in ob igriščih Teniške sekcije Mengeš. Razpisana sta bila dva termina (26.-29.6. in 2.-6.7), ki sta bila zelo hitro zasedena. Skupaj se je tabora udeležilo 33 otrok.
Naš dan je potekal nekako takole^ Zbrali smo se od 8. do 9. ure. Ob 9.00 smo se podali na teniška igrišča, kjer smo
brusili svoje teniško znanje vse do 12.00 (s krajšimi prekinitvami za počitek in gašenje žeje, seveda). Otroci so bili razdeljeni v tri skupine glede na starost, moč in predznanje. Ob pol enih smo imeli kosilo, saj nas je igranje tenisa zares zlakotilo. Po krajšem počitku smo se pomerili v različnih igrah z žogo: v badmintonu, odbojki na mivki in nogometu. Zadnje minute pred odhodom domov smo izkoristili še za igranje kart, balinčkanje in druge družabne igre. Zadnji dan tabora so se mladi tenisači
pomerili na turnirju in pokazali, kaj so se v celem tednu naučili. Vsak udeleženec turnirja je za sodelovanje prejel priznanje in sladko presenečenje, najboljši pa so si prislužili tudi praktične nagrade. Teniški tabor je tudi letos torej uspel, tako otroci kot starši so bili zadovoljni. Tudi po zaslugi vodstva Teniške sekcije Mengeš, ki mlade teniške nadobudneže prijazno sprejemajo in jih vzpodbujajo.
Za teniško sekcijo Mengeš, Teja Jenčič
šport
NAJHITREJŠA AVTOKROS DRUŽINA - DRUŽINA KOSEC IZ MENGŠA
Sezona državnega prvenstva v avto-krosu se izteka. Do konca tekmovalce loči le še eno tekmovanje, ki bo 23. septembra na Planini nad Horjulom.
Letošnja sezona je polna presenečenj, saj se dosedanji favoriti spopadajo z okrepljeno konkurenco, tako iz vrst bivših rally voznikov kot s strani debitantskih voznikov in ekip. Za eno največjih presenečenj je poskrbelo moštvo Kosec Team Mengeš, ki ima v svojih vrstah dva nova voznika, Andrejo Kosec in Maksa Kosca. Da gre res za presenečenje v pravem pomenu besede, pove dejstvo, da so vsi trije člani med seboj v tesnem sorodstvu. V isti diviziji so se tako drug proti drugemu borili mati, oče in sin. Andreja Kosec je bila dodatno presenečenje za voznike in gledalce tudi zato, ker je bila edina ženska voznica na tekmovanju.
Okrepljena ekipa Kosec Team Mengeš je svojevrstna še posebej zato, ker združuje dva konkurenčna kluba: Športni klub Tornado in ASC Mustang Domžale. Za slednjega je tekmovala Andreja Kosec, medtem ko sta Peter Kosec in Maks Kosec zastopala klub iz Izlak.
Pričakovano je vidnejše rezultate dosegel izurjeni Peter, ki je v Tunjicah končal na
šestem mestu v okrepljeni konkurenci. Dokončna uvrstitev bo znana po zadnji tekmi na Planini, omeniti pa velja, da Peter za trenutno tretje uvrščenim Jožetom Kozlevčarjem zaostaja za pičlih 18 točk. Tako upanje, da Mengšan v končni uvrstitvi doseže tretje mesto, še vedno ostaja.
Rok Kosec Foto: Matjaž Sedušak
ŠOLSKE KLOPI, SPET POZDRAVLJENE!
'F
Pa je poletje skorajda odkapljalalo iz naših koncev. Mogoče nas pa še čaka en hud vročinski val, kot zna narava v zadnjih časih presenetiti. Bomo videli. Dejstvo je, da je september tu in, da je na vrsti druženje v šolskih klopeh, kopičenje in nadgrajevanja znanja in seveda udej-stvovanje pri najrazličnejših projektih, kot je na primer (poleg kulture, kreative, športa...) tudi zabava. Za vse prej omenjene projekte bo skozi vse leto skrbel tudi Študentski klub Domžale. Vabljen/a si v njegove vrste tako z neobvezujoče kot tudi z organizacijske strani. Letošnje poletje je, kot tisto lansko leto, tako hitro minilo, da sploh ne vemo kdaj in kako. V Domžalah smo bili priča trem (od petih) Ko-palkanjem na domžalskem bazenu. Na žalost nas je vreme dvakrat pustilo na cedilu, bo pa drugo leto boljše. Petkovi večeri elektronske glasbe pa so vseeno pustili prijetne spomine in pogreto srce. Drugo leto se zagotovo spet vidimo!
Tudi drugje po Sloveniji je ogromno dogajalo, kaj šele po Evropi. Zvrstilo se je malo morje najrazličnejših festivalov, pa koncertov, delavnic, seminarjev... za vsakega se je kaj našlo, da je zapolnil poletne dni. In verjamem, da smo si jih do konca! S tem smo si tudi napolnili baterije in tako smo pripravljeni na nove izzive, ki jih za nas pripravljajo profesorji in profesorice. Eden izmed njih je tudi E-redovalnica (spletna redovalnica), ki bo sedaj na razpolago tudi staršem in skrbnikom, seveda le do 18. leta učenca/učenke. Kasneje je vpogled možen le s privoljenjem
polnoletnika oz. polnoletnice. Vzgoja s prisilo. Tu smo. Pa saj, ni važno, kako nas nadzorujejo, važno je, da se čim več naučimo, da čim več vsrkavamo in se učimo življenja. Znanje je najhujše orožje, besedna spretnost prav tako, zato le bodimo pridni. Na vsakem koraku nas čaka nekaj novega, imejmo odprte oči in še bolj elastične možgančke. Bodimo tolerantni in potrpežljivi. Smejmo se in zaupajmo. Neobremenjeno se zabavajmo. Lepšajmo drug drugemu dneve. In imejmo se radi! ... Mogoče tako našim otrokom ne bo potrebno imeti e-redovalnice... J
Študentski klub Domžale ti želi uspešno šolsko leto, dobro opravljene (ali vsaj opravljene) izpite, veliko smeha in plesa, enormne doze znanja (takšnega in drugačnega), stalno, a zmerno obremenjevanje vseh mišic in upamo, da se bomo videli na kakšem (skupnem) projektu.
Ana Strnad Študentski klub Domžale ana@studentski-klub.com

sport
BALINARKE SPET V MENGŠU
Leto je naokoli in za nami je že sedmo tradicionalno srečanje balinark Društva upokojencev iz bližnje in daljne okolice Mengša. Turnir je bil v soboto, 18. avgusta 2007. Igrali smo po pravilniku balinarske zveze v bližanju trojk. Turnirja se je udeležilo 10 ekip, to je kar 40 udeleženk. Glavni sponzor je bila Občina Mengeš, ki se ji prisrčno zahvaljujemo. Po zajtrku ob 8.30 je bilo izvedeno žrebanje ekip. Zbor s pozdravom je odprl predsednik DU Mengeš Janez Šutar. Sodnik Dušan Prijatelj je povedal o podrobnostih pravil tekmovanja in predstavil razpored ekip. Tekmovalo se je eno uro. Po končanem tekmovanju je bilo kosilo, ki ga je pripravil in tudi dostavil na balinišče Jure Repanšek z Mengeške koče. Med tekmovanjem v finalu smo na eni stezi organizirali tradicionalno bližanje v krogu, ki se ga je udeležilo 48 igralk in igralcev. Prvo žensko nagrado je prejela članica ekipe Mengša Cvetka Kuhar, to je pokal naj bližaljka, drugo mesto je dosegla Meta Ur-banč iz Predoselj in prejela garnituro okrasnih sveč, tretje mesto je dosegla Miša iz Bičevja in prejela umetniško sliko Dore Blejec. Prvo mesto med moškimi tekmovalci je dosegel Franc Lagoja iz Loke pri Mengšu in dobil športno torbo.
Med tekmovanjem smo imeli tudi srečelov. Dobitke so prispevali donatorji iz Mengša, ki se jim se iskreno zahvaljujemo.
Da je bilo tekmovanje uspešno izvedeno, je skrbel naš sodnik in gospodar balinišča Štefan Kovač starejši, ki je vzorno pripravil balinišče. Krona vsega pa je bilo lepo vreme, ki nam je prizaneslo, da smo tekmovanje pripeljali do konca brez težav.
REZULTATI TEKMOVANJA:
1. Mengeš ekipa I.Mimi Aleš, Angelca Koželj in Gena Kržan Bičevje Ljubljana
2.
3.
4.
5.
6.
7.
8. 9.
Predoslje Kamnik
Mengeš ekipa II. Moste Ljubljana Vir Domžale Komenda Škofja Loka
10.Gameljne
Prehodni pokal so leta 2006 osvojile balinarke iz Predoselj, letos pa je ostal v Mengšu. Vsem udeleženkam in gostom se zahvaljujemo za obisk in kličemo na svidenje v letu 2008.
Marjanca Lavrič Vodja sekcije
SVETOVNO PRVENSTVO V KRONOMETRU ST. JOHANN IN TIROL 22. AVGUSTA 2007
V prečudovitem z gorami obdanem Tirolskem mestu St. Johann se je v sredini avgusta odvijal Svetovni pokal kolesarstva v vseh kategorijah.
Proge za kronometer, ki je bila dolga 20 km, sta se udeležila tudi dva predstavnika KD Mengeš, in sicer Boštjan Dacar in Primož Jeretina.
Med skupno 800 prijavljenimi sta oba nastopila v najtežji skupini MASTER 1968 - 1977, čeprav sta na naših dirkah za Slovenski pokal to dve skupini. Boštjan je zasedel odlično 9. mesto, Primož pa 53. mesto.
Glede svetovne elite, tako v kondicijski pripravljenosti, kot tudi vrhunski opremi, je bila to posebna preizkušnja za naša predstavnika, zato sta si za naslednje leto zadala cilj, da se še bolje pripravita.
Za KD Mengeš Saša Jeretina
^ AL^Č,- v-' T

^ C 5 li .

-
Gospodu Maksu Slaparju se iskreno zahvaljujem za sponzorstvo pri udeležbi na Svetovnem pokalu v Avstriji.
Primož Jeretina
Sport, knjižnica mengeS
V HARMONIJI ZAKLJUČEK HITOVEGA TURNIRJA V ODBOJKI
Petindvajsetega avgusta se je pred športnim centrom Harmonija odvil zaključek 4. sezone Rauch Hit pokala v odbojki na mivki organizatorja Radia Hit. Pestro dogajanje je v športni park Mengeš privabilo rekordno število gledalcev. Rauch Hit pokal se je zaključil z veliko vrtno zabavo v ritmih skupine Rok'n'Band. To je bil premier-ni nastop skupine, ki se prenovljena vrača na slovensko glasbeno sceno. Rauch Hit pokal je edina rekreativna serija turnirjev v odbojki na mivki v Sloveniji, tudi letos je to tekmovanje pritegnilo številne privržence tega športa.
Športno dogajanje se je pričelo že ob 9. uri dopoldan, ko se je v medsebojnih bojih pomerilo 27odbojkarskih ekip s po tremi tekmovalci. V idiličnem okolju športnega centra Harmonija v športnem parku Mengeš so tekmovalci in številni gledalci uživali v športu, soncu in prijetnemu druženju s celotno ekipo radia Hit.
Obiskovalci in udeleženci turnirja so si z zanimanjem ogledali in preizkusili revolucionarno fitness napravo Power Plate, ki jo za svoj fantastični izgled že nekaj časa uporablja slavna pevka Madonna. - 50% večja učinkovitost vadbe v samo 15 minutah 3 krat na teden. Z
velikim zanimanjem je napravo preizkusila tudi Alenka Gotar. Športni center Harmonija tokrat prvič vstopa v novo sezono s celotno ponudbo; wellness, skupinske vadbe, studio za preoblikovanje telesa, savne,
hotelske namestitve, tenis ter badminton in restavracijo. Za vse tiste, ki si centra še niso ogledali, pripravljajo dneve brezplačnih skupinskih vadb, ki bodo potekali od 17. do 21. septembra.
Katarina Karlovšek
Športni park Mengeš je na ta dan popolnoma oživel

Zvečer je bila zabava za vse
DOBER DAN, JESEN!
Počasi prihajaš v deželo, se skrivaš za toplimi opoldanskimi sončnimi žarki in pisano paleto cvetja, a se že razkrivaš v hladu jutra in zgodnjem mraku. Že pomislimo na prijetne večere s knjigo v roki. Na knjižne police se vračajo lahkotne zgodbe vročega poletja in prihaja čas »bralne značke«, seminarskih nalog, diplom, aktualnih političnih tem in ostalega, česar se nam poleti »ne ljubi« prebirati.


CRASH
drama, nagrajena s 3 oskarji
v drami Paula Haggisa so izvrstno prikazani odnosi med posamezniki, ki temeljijo na rasnih, verskih in drugih razlikah, ki so v današnjem času tako pereče. Posamezniki v filmu so postavljeni pred preizkušnjo, ko jih usodna nesreča združi. Vseh sedem glavnih junakov ima mnogo predsodkov, predvsem rasnih. V nastali situaciji so za golo pre-
Vabljeni v našo in vašo knjižnico :
-	ponedeljek: 15.00 - 19.00
-	torek 15.00 - 19.00
-	sreda 09.00 - 13.00
-	četrtek 15.00 - 19.00
-	petek 09.00 - 13.00
Za pokušino pa še nekaj drobcev gradiva, ki vam je na voljo!
Topel jesenski pozdravček,
Zdenka Kopač
živetje prisiljeni prestopiti ovire in pomagati drug drugemu. V filmu je odlično upodobljena rdeča nit, ki danes vodi svet. Manjši konflikti so vzrok vojn in posledično tudi množičnih žrtev. Nepremagljive ovire, ki si jih pravzaprav postavljamo sami, nas omejujejo in nam onemogočajo življenje v prijazni skupnosti, ki bi si jo lahko ustvarili. Režiser z osupljivimi zapleti in prigodami popelje gledalce v svet človeške tragike, v svet, kjer ne obstajata ljubezen in sovraštvo, temveč le eno zlito in prepleteno čustvo, ki ga »dopolnjujejo« rasizem, bolečina in predvsem smrt.
PRAKTIČNI VODNIK ZA UPOKOJENCE (založba Maks Viktor)
Odhod v pokoj je v vsakem primeru pomembna prelomnica v življenju, ki nekaterim pomeni nov izziv, novo življenjsko priložnost, drugim se zdi, kot da se njihovo življenje bliža koncu, da so odpisani iz družbe, kateri so dali najlepša leta.
A vse je v glavi, razmišljanje nas lahko napoti v levo ali v desno, naprej ali nazaj. Zato je ta knjiga več kot dobrodošla, saj ponuja upokojencem množico zanimivih in aktualnih informacij, zbranih na enem mestu. Izvemo, kako živijo upokojenci v Sloveniji v primerjavi z EU, kako preživeti in še kaj doživeti s prejeto pokojnino in kaj upokojenci lahko pričakujejo v prihodnje. Strokovnjaki s področja socialnega varstva svetujejo, kako se kakovostno starati, kako reči »NE« nasilju in zlorabam, kdo je upravičen do brezplačne pravne pomoči, dnevnega varstva in pomoči na domu. Vodnik ponuja množico informacij o zdravstvenem varstvu upokojencev, o izobraževanju v tretjem življenjskem obdobju, o hobijih, o partnerskih odnosih in še mar-
sičem, kar je zanimivo predvsem tej populaciji prebivalstva. Bistveno sporočilo knjige je, DA NIKOLI NI PREPOZNO ZA NOV ZAČETEK!
Michelle Knudsen:
LEV V KNJIŽNICI, KRES, 2007
Si predstavljate leva v knjižnici? Ja, kar prišel je. Ni moteč, da le ne krši pravil. Briše prah s polic, pomaga lepiti kuverte, malim otrokom je v pomoč, da dosežejo knjige na vrhnjih policah, posluša pravljice. Ve, da ne sme rjoveti, in to je edino pravilo, ki ga ne sme prekršiti. Vendar se to zgodi. Odide po pomoč. Glavna knjižničarka je namreč padla in si zlomila roko. Zaradi glasnega rjovenja lev ne sme več prihajati v knjižnico. Slikanica se dotakne vprašanja togih knjižničnih pravil in brezglavega vztrajanja na njih. Včasih pa le obstaja tehten razlog, da pravil ni mogoče spoštovati. Zgodbica otroke na nevsiljiv način seznani s pravili vedenja v knjižnici. Zelo je dobrodošla kot pomoč pri delu z otroki knjižničarjem, učiteljem, vzgojiteljem, staršem. Svetujem kot obvezno branje vsem knjižničarjem in knjižničarkam.

kultura
Ob 110. obletnici njegovega rojstva
JANKO TESTEN - SLIKAR IN FRANČIŠKANSKI RRAT
Nadaljevanje iz prejšnje številke

Ločani letos praznujemo 110-letnico rojstva domačina, frančiškanskega brata in slikarja Janka Testena - Končkovega Janka. Tako je Kulturno društvo Antona Lobode, 9. junija, že pripravilo kulturni večer, 31. avgusta, prav na Testenov rojstni dan, pa je bila v loški cerkvi še sveta maša, ki so jo darovali frančiškani, med katerimi je deloval dolgo vrsto let. Kje in kako je zaznamoval svoje življenje, si lahko preberete v nadaljevanju.
Avtobiografija, izdana v knjigi leta 1998 (založba Artre-sor naklada iz Zagreba)
V	Orebiću sem prijateljeval z dr. C. Fiskovićem. Takrat je bil še študent. Zelo resen in dobro sva se razumela. On je, se mi zdi, nekaj risal, nogometa pa ni rad igral. Jaz pa sem ga vedno rad igral in gledal.
V	tem času se me iz Orebića poklicali v Dubrovnik, da poslikam mrtvaški oder in naslikam jaslice za frančiškanski samostan. To se je zelo zavleklo.
Denar so zbirali v Dubrovniku. Spominjam se, da je neka mama dala malo več denarja, zato da bi bil njen sin naslikan kot angel v jaslicah. Lahko pa bi bil tudi hudiček, ker se je polil z modro barvo. Od tega je bilo tudi nekaj koristi, saj ga mama ni več vozila, da bi požiral. Brata slugo sem narisal kot Boga Očeta, ker je imel veliko brado. Ajaslic nisem dokončal. Še bolje, da jih nisem. Mislim, da ne bi bile kaj prida. Angeli so bili izrezani iz desk in so krilili po zraku kakor pršut. Ravno bratje so jim tako rekli.
Iz Dubrovnika se nisem vrnil v Orebič, ker so gvardijanu Rafi Capursi napolnili glavo s slabim govorjenjem o meni, češ da nisem rad med njimi. Zato mi je pisal, naj se ne vrnem, ker ne želi delati z nezadovoljnimi ljudmi. To me je zelo prizadelo, ker je bil on do tedaj moj najboljši prijatelj. Bil je tudi moj prvi učitelj v noviciátu, v Dubrovniku.
In tako so me poslali v Kuno na Pelješac, v samostan Loretske Gospe, kjer sem ostal dosti dolgo, polnih enajst let, od 1929 do 1939. Hitro sem se pomiril tudi s patrom Rafom. Poklical me je v Orebič na slavnost ob prazniku zavetnice samostana Kraljice angelov in mi v znamenje prijateljstva dal dva zavitka cigaret. Bil je res dober človek in nič naju ni moglo več razdvajati. Z njim bi moral v misijone v Argentino. Premišljeval sem o tem, vendar so me besede patra Alfonza: »Komur je dobro, se ne seli,« prepričale in nisem odšel. Pater Rafo pa je šel in tam tudi umrl.
V Kuni mije bilo lepo. Tam je bil še en Slovenec, sobrat Kosta. Dobival je denar od bogatega

brata ter mi kupoval barve in umetnostne časopise. Poznal je tudi slikarja Gabrijela Jurkiča, imel je šest do sedem njegovih slik. Kosta mu je poslal nekaj mojih in Jurkičje rekel, da niso slabe, če se res nisem nikjer učil slikanja. Dve leti sem se z njim celo dopisoval, potem pa prenehal. Po svoji stari navadi!
V	Kuni so se mi dogajale tudi raznorazne neprijetnosti. Spominjam se, da sem ob priložnosti v olju narisal lepo sliko z ribami. Bila je zelo velika in lepa, a sobratu Rufinu ni bila všeč, zato je vzel pilo in jo poškodoval . Ko sem to videl, sem skoraj zajokal.
V	Kuni sem imel navado obiskovati Medovičevo hišo. Minilo je deset let od njegove smrti. Bilje res velik slikar. Za njegovo zapuščino in hišo je zelo slabo skrbel njegov sorodnik - nečak. Bilo je žalostno gledati, kako so pleskarji hodili po slikah pokojnega slikarja, ko so belili hišo. No, taisti nečak me je enkrat spustil v hišo, da si ogledam dela njegovega strica. Slike so ležale vsepovsod, z njimi so bila zakrpana okna, kjer ni bilo stekel. Prešle so težko pot. Na koncu so jih morali nazaj celo odkupovati.
Dokler sem bil v Kuni, sem se veliko učil o slikarstvu. Mislil sem, da mi bo lažje, če bom poznal pravila. Provincial M. Gugič me je poslal k patru A. Vidu Mihičiču na Badijo pri Korčuli, a je imel vedno veliko dela in zame ni našel veliko časa. Nase sem ga poskušal opozoriti s slikanjem. Naredil sem nekaj akvarelov in jih pokazal okoliškim ljudem, od katerih so bili nekateri slikarji. Zelo so me hvalili, vendar od slikarskega
kultura
učenja ni bilo nič. Tudi pater Mihićić mi je rekel, da me lahko uči samo umetnosti zgodovine, saj je o njej veliko vedel, ker je bil v Parizu.
V	Kuni sem veliko delal. V farni cerkvi sem za slavolok naredil veliko sliko na platnu. Povedali so mi, da je bila leto poprej (1980) v tej cerkvi proslava ob prazniku farnega zavetnika, na kateri so bile razstavljene moje slike, ki sem jih pred leti zapustil tej ustanovi.
V	Krapanj sem prišel slikat na cerkev sv. Jelene. Tam sem bil od 1939 od 1961. Bil sem lepo sprejet, saj sem sobrate poznal že od prej. Zato kakšne spremembe nisem občutil. Dosti sem slikal, a tudi delal na vrtu in kuhal tujcem, saj takrat še ni bilo nobenega hotela. Največ sem kuhal partizanom. Tudi naš predstojnik samostana Lovro Velnić je bil partizan. Ker sem znal nemško, sem vohunil za partizane, saj so prihajali v samostan tudi Nemci. Sumili so, da sodelujemo s partizani, vendar smo mi partizane o tem obveščali. Bilo je kar nekaj sumljivih situacij. Ker pa sem hladen po značaju, sem vse to rešil brez težav. Saj nikoli niso izbruhnili prepiri. Zgodilo se je tudi, da smo Nemce pospremili k enim vratom, partizanom pa odprli druga. Treba je bilo imeti živce. Na koncu je to Nemce tako razjezilo, da so nas brate in še sto Krapnjanov zaprli. Nemcem sem govoril, da jih je greh držati v zaporu, ker so to spoštljivi ljudje in veliki ribiči, in da njihovo delo trpi, ker so zaprti. In uspelo mi je. Njih so izpustili, mene in še enega sobrata pa so imeli v ječi še tri dni, ker sva jim bila sumljiva. Pozneje sem zvedel, da sem bil tretji na listi sumljivih, ki bi jih bilo treba likvidirati. »Čudim se, frančiškanski brat, pa komunist!« mi je rekel eden od
Nemcev. Odgovoril sem mu, da komunist nisem, imam pa rad ljudi in bi vse naredil zanje. Za to mi ni bilo nikoli žal. Pol moških iz Krapnja je takrat pobegnilo v gozd k partizanom. Nemci so pobesneli in nas preselili v Šibenik. Štirinajst dni sem bil zaprt v nekem skladišču. Po nekem Poljaku sem izposloval, da so me premestili v samostan sv. Frančiška v Šibenik. Tam sem izvedel, da hočejo Nemci ujeti našega predstojnika. Takoj sem ga obvestil o tem. Žal so ga kljub temu ujeli.
Slikal sem tudi v Šibeniku, kjer sem leta 1945 preživel šest mesecev. Lahko bi še manj, saj so Nemci hoteli, da bi jim bil v Biogradu za tolmača, v kar nisem privolil, ker bi to lahko pomenilo, da sem njihov vohun. Jaz pa jih sploh nisem prenašal.
V Krapnju sem ostal do leta 1961, nato pa ponovno odšel v Orebić. Tedanji predstojnik v Krapnju me je nerad pustil. Pisal je predstojniku v Orebić, da od mene ne bo imel nobenih koristi, edino od portretov, ki jih bom naslikal. Ampak jaz sem tam prodajal tudi vino, delal v muzeju in kuhal. Vmes sem poslikal cerkev v Kućišću. Sedem fresk. Ko sem jih dokončal, sta prišla C. Fisković in D. Beritić. V tem času sem bil na odru, česar onadva nista vedela. Kritizirala sta moje delo, češ da je slabo oz. nič posebnega. Zato me don Krno ni nagradil. Nekaj pozneje sem to oponesel D. Beritić, češ da je bila prestroga, saj je vedela, da sem samouk.
Leta 1967 sem prišel v samostan sv. Evfemije v Kampor na Rabu in ostal tam prav do danes. Tja me je pripeljal predstojnik Edo Hrabar. In sicer zato, da bi delal v muzeju, da bi ga čuval in uredil. Tako sem dobil mnogo časa, mir in prostor za
delo, za čimer sem vse življenje hrepenel. Edo Hrabar je krepak človek, z veliko energije, med najboljšimi ljudmi, kar sem jih kdaj srečal. On je rešil samostan pred razpadanjem. Meni je zaupal skrb za muzej, drugih dolžnosti pa me je oprostil. Zahvalo dolgujem tudi tistim, ki z menoj tukaj živijo: predstojniku A. Bonfaćiću, M. Vlašiću in T. Ćuriću.
Nič se nisem prevzel zaradi zanimanja za moja dela. Tega ni v meni. Je pa res, da služim redu, ki ne pozna oholosti. Kljub temu sem vesel, da so slike tako rešene, saj sem jih leta 1980 hotel požgati. Takrat sem se zdravstveno počutil slabše in sem si mislil, le komu koristijo na kupu in nihče jih ne ceni. Veste, težko je vse življenje čutiti nerazumevanje. Saj je bilo nekaj dobronamernosti, a tudi očitnega prezira. Če je kdo pokazal zanimanje za moje slike, sem mu rekel: »Zberite in vzemite jih, kolikor hočete!« Nemci so se čudili mojemu delu, pa tudi moji anonimnosti. Dajal sem jim slike, oni pa meni material za slikanje in knjige. Zdaj sem vesel, da jih nisem zažgal. Doslej sem mislil, da ne bodo nikomur koristile. Spominjam se, da sem goro slik v Krapnju vrgel v smeti. Kaj šele v Kuni! Otroci so iz njih delali papirnate zmaje. Takrat ni bilo težko gledati, kako uničujejo moje slike - bil sem mlad in vedel sem, da imam čas naslikati nove in lepše.
Neki slikar me je vprašal, ali vem, kaj je slikarstvo. »To je koš, poln papirja,« je rekel. Je bil že nezadovoljen s svojimi deli. Kako naj si to razlagam drugače? Zame je slikarstvo delo, ki me spravlja v radovednost. Zanima me le moja ideja in kako se bo prelila v končni izdelek. Dokler slike ne dokončam, sploh ne vem, ali mi
je zamisel uspela. Slikarstvo ima drugačna pravila kakor recimo znanost. Barve je treba razporediti tako, da niso mrtve, kompozicija je zelo zahtevno delo. Klub temu mislim, da je treba začeti vsako sliko kar »iz prve«. Kadar manj misliš, več občutiš. To razdelitev na zamisel in uresničitev sem že zdavnaj opustil. Še pred vojno, ko sva z nekim sobratom hotela poslikati eno od cerkva. Takrat mi je dejal: »Ti boš slikal, jaz bom pa dajal ideje!« To se ne bi obneslo, niti zame niti za slikarstvo. Jasno je, da sem od te ideje odstopil. To bi bilo kakor z mojimi jaslicami v Dubrovniku. Roka in misel oz. bolje rečeno občutek je najboljše, da pripadajo enemu človeku. Samo tako se lahko naredi nekaj za dušo in oko.
Jaz nimam rad preciznosti. Slikarstvo je izraz duše in ne nekaj naučenega. Tudi tu sem bil sam sebi učitelj, saj s strokovnjaki nisem imel preveč sreče. Nekoč sem vprašal enega od sobratov slikarjev, ki je končal akademijo, kako naj naslikam figuro. Odgovoril mi je: »Tako, da ji noge stojijo na tleh!« To sem vedel že sam.
Delam hitro, včasih kar prehitro. Predvsem s tušem. Tudi križev pot v cerkvi sem hitro naredil. Po dve, tri slike na dan. Kamporčani so se težko navadili nanje, če so sploh se. Oni so imeli rajši reprodukcije. Mislim, da bodo enkrat doumeli. Slikam v tem upanju.
Umetnik je umrl 7. februarja 1984, star 87 let. Pokopan je na samostanskem pokopališču v Zadru, na Hrvaškem.
iz hrvaščine prevedel in priredil Jože Brojan

obvestila
ZA KLIC V SILI POKLIČITE 112
Pred nami je oktober, mesec požarne varnosti, v katerem se gasilci poleg redne dejavnosti posvečamo predvsem preventivi, to je predstavitvi tistih dejavnikov, ki preprečujejo nastanek škodljivih posledic, ki ogrožajo življenje, materialne dobrine in naravno okolje. Gasilci z vašega področja vas bodo v tem mesecu povabili v svojo sredino, vam predstavili svoje delo, izvedli razne prikaze, vas podučili, kako ravnati v posameznih okoliščinah ob morebitni ogroženosti v požaru ali drugi nesreči.
Tudi ta članek sodi k preventivni dejavnosti, njegov cilj pa je, da se občani seznanijo, kaj storiti v primeru, ko potrebujejo gasilce ali nujno medicinsko pomoč. Še vedno se namreč dogaja, da v primeru požara občani kličejo na številko 113, kar sicer ni v nasprotju z zakonom, je pa zelo nepraktično. Številka 113 namreč predstavlja Operativno komunikacijski center Policije, ki vaš klic sicer sprejme in ga potem posreduje na ustrezno mesto, vendar je ob tem potrebno poudariti, da se s takšnim načinom obveščanja izgublja predvsem zelo dragocen čas, ki ga gasilci včasih merimo tudi v sekundah.
Zato naj pride v zavest vsakega, da v primeru, če potrebujete pomoč gasilcev , nujno medicinsko pomoč, nujno veterinarsko pomoč, pomoč gorskih ali jamarskih reševalcev, pokličete na številko 112.
Pri tem je prav, da ste na prijavo dogodka pripravljeni, pri tem naj vam bo v pomoč tale opomnik:
KDO kliče?
Predstavite se z imenom in priimkom. KAJ se je zgodilo?
Prišlo je do požara (prometne nesreče,...) KJE se je zgodilo?
Pri opisu kraja dogodka bodite čimbolj kratki, a natančni, pomemben je kraj, ulica in hišna številka, če je dogodek v naravi, pa najbližji prepoznavni znak, po katerem se lahko orientirajo reševalci.
KDAJ se je zgodilo?
Če čas dogodka ni znan, se ne obremenjujte s tem podatkom, če vas operater kljub temu vpraša, lahko rečete, da ne veste. Ti
podatki se namreč zbirajo na kraju dogodka in jih od očividcev pridobijo interventne službe.
KOLIKO je ponesrečencev?
Ta podatek je pomemben, saj lahko že v prvi fazi operater na kraj napoti čim bolj ustrezno število reševalnih vozil s strokovno usposobljenim osebjem.
Kakšne so POŠKODBE?
Kot laiki boste težko ocenili, za kakšne poškodbe gre, zato posredujete osnovne podatke, če gre za krvavitev, nezavest, odprte zlome, v kolikor ste vešči v poznavanju laične prve pomoči, boste te podatke lažje posredovali.
Kakšne so OKOLIŠČINE na kraju nesreče? (požar, nevarne snovi, poškodovane plinovodne ali druge napeljave...)
Tudi ta podatek je zelo pomemben, saj na osnovi pravilnega obvestila operater aktivira ustrezno število enot s primerno tehniko in opremo. Če je prišlo do prometne nesreče s telesnimi poškodbami, bo na kraj poslano reševalno vozilo, če je oseba v vozilu ukleščena, bodo na kraj istočasno odšli tudi gasilci in nudili pomoč zdravstvenemu osebju pri dostopu do poškodovanega. Če gori v večnadstropnem objektu (bloki), je ta podatek potrebno posredovati, da lahko čimprej nastopijo enote za gašenje in reševanje z ustrezno tehniko (lestve, reševalna spustnica, vrvna tehnika). Pomemben je tudi podatek, kakšne so dovozne poti oziroma, kje je možen najhitrejši dostop do objekta, kajti ta podatek bo operater posredoval vozilom na nujni vožnji, ki bodo tako lažje izbrali najkrajšo pot do objekta ali nesreče.
Kakšno POMOČ potrebujete?
Ta podatek je lahko že vključen v podajanju prijave med ostalimi točkami opomnika: tu se precizira vrsta pomoči (gasilci, nujna medicinska pomoč, gorski reševalci, jamarski reševalci).
Če ste pri obveščanju zaradi vznemirjenosti pozabili posredovati katerega od važnih podatkov, vas bo usmerjal operater, tako da bo čimprej zbral toliko podatkov, da lahko aktivira pristojne enote za pomoč. Če gre za hudo nesrečo ali požar, poudarite
nujnost, pri tem vas bo operater mogoče obdržal na telefonski zvezi, aktiviral enoto in vam na morebitna vprašanja vodje intervencije zastavil še kakšno dodatno vprašanje, ki bo pripomoglo k hitrejšemu prihodu reševalcev.
Navodila se vam zdijo najbrž preobsežna in včasih kdo poda skeptično mnenje, da bo v času, ko bo podajal prijavo, že vse pogorelo, vendar temu ni tako. Če upoštevate dana navodila, potem je prijava videti takole: » Dober dan. Sem Jože Zagorel, kličem zaradi požara (prometne nesreče) v Mengšu, kjer je pravkar zagorelo v kuhinji stanovanja na Slovenski cesti ... Ogenj iz kuhinje skozi okna že ogroža ostrešje, prosim, če takoj pošljete gasilce!«
S tem ste podali prijavo po štirih vprašanjih iz opomnika in za to porabili manj kot 30 sekund. Če ni poškodovanih in ni drugih posebnih okoliščin, ste svoje delo opravili, lahko le počakate na kraju in intervencijskim enotam pomagate z morebitnimi informacijami o nastalih spremembah v času od javljanja dogodka na 112.
In na koncu še tisto, kar je najbolj pomembno, čeprav se sliši kot oguljena fraza: Ob nesreči skušajte ohraniti prisebnost, delujte umirjeno, saj boste s tem pomirjujoče delovali na udeležene v nezgodi in ostale prisotne in tudi obveščanje o dogodku boste opravili lažje.
Seveda vam gasilci ob mesecu požarne varnosti želimo, da vam te številke ne bi bilo potrebno uporabljati, a žal nesreča nikoli ne počiva, zato je prav, da smo z navodili seznanjeni, saj boste tako postali člen v verigi postopkov reševanja in s tem pripomogli k pravočasni in pravilni pomoči.
Janez Koncilija GZ Mengeš
112
.eu

obvestila
PROSTOVOLJNO GASILSKO DRUŠTVO LOKA PRI MENGŠU
V MESECU VARSTVA PRED POŽARI
V SOBOTO, 20. OKTOBRA 2007,
ZA GASILCE, PRIJATELJE GASILSTVA IN OBČANE
PRIPRAVLJA
DAN ODPRTIH VRAT
od 10.00 - 14.00 ure ogled opravljenih del
v novem gasilsko-kulturnem domu v Loki
SVETO MAŠO ZA POKOJNE GASILCE ob 17. uri v cerkvi sv. Primoža in Felicijana v Loki
in
BLAGOSLOV KOMBI VOZILA po sveti maši pred cerkvijo
VABIJO LOŠKI GASILCI!

•mr
Dogodki s področja sistema varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami za mesec JULIJ
Nedelja, 1. julij 2007
Ob 4. uri je zagorel enojni kozolec na Gmajni v Loki pri Mengšu, v katerem se je v dveh oknih sušilo seno. Krma je bila zaradi ognja in gašenja uničena, delno je bilo poškodovano ostrešje, obvarovan pa je bil preostali del kozolca, kjer ni bilo sena. Požar, ki je bil povzročen namerno, so pogasili gasilci PGD Loka, Mengeš in Topole.
Petek, 13. julij 2007
Ob 11.03 je v stanovanju na Zavrteh v Mengšu iz počene cevi grelnika puščala voda. Posredovali so gasilci PGD Mengeš, ki so po tem, ko so stanovalci zaprli vodo za celoten objekt, zaprli ventil v stanovanju in s tem omogočili oskrbo z vodo ostalim stanovalcem.
Torek, 17. julij 2007
Ob 22.45 je zagorelo pod nastreškom kozolca v Topolah, neposredno ob glavni cesti Mengeš -Moste. Pod nastreškom je bilo skladiščeno približno 45 m3 slame. Požar so uspešno pogasili gasilci iz PGD Topole, Mengeš, Loka in Moste, tako da je poškodovan samo del kozolca, pod katerim je gorela slama. Zaradi suma namernega požiga je policija zavarovala kraj dogodka zaradi preiskave, ki je potekala v naslednjem dnevu.
Sobota, 21. julij 2007
Ob 13.56 se je vnelo motorno kolo v parku za Kulturnim domom v Mengšu. Požar so pogasili gasilci PGD Mengeš.
Ponedeljek, 23. julij
Ob 12.15 so delavci pri opravljanju zemeljskih del ob rekonstrukciji Slovenske ceste s strojem za izkop poškodovali cev plinovoda pred tovarno Filc v Mengšu. Poleg pristojnih vzdrževalcev plinskega omrežja in policije so posredovali še gasilci PGD Mengeš in Kamnik, ki so zavarovali kraj dogodka. Zaradi nevarnosti koncentracije plina v prostorih je bila izvedena začasna evakuacija iz ZD Mengeš, banke in lekarne. Po zaprtju dotoka plina se je delo na gradbišču in evakuiranih objektih
r	^ v	
		
		H - ■
L		
nadaljevalo, saj izmerjena koncentracija plina ni predstavljala nevarnost za zdravje in življenje občanov.
Torek, 24. julij 2007
Ob 17.50 so gasilci PGD Mengeš posredovali ob prometni nesreči na Zavrteh v Mengšu. Zavarovali so kraj prometne nesreče, nudili pomoč reševalcem in očistili cestišče.
Nedelja, 29. julij 2007
Ob 12.03 so bili gasilci PGD Mengeš napoteni na Staro pot v Mengšu, kjer se je v stanovanju nahajala onemogla oseba. Gasilci so v stanovanje vstopili skozi okno in domžalskim reševalcem omogočili dostop.
Torek, 31. julij 2007
Ob 7 uri je prišlo do samodejne porušitve dela objekta na Trdinovem trgu 6 v Mengšu. Gasilci PGD Mengeš so zavarovali kraj dogodka do prihoda policije in pristojnih inšpektorjev. Nadaljnje ukrepanje je v pristojnosti lastnika, ki bo poskrbel za ustrezno sanacijo in odpravo nevarnosti.
Dogodki s področja sistema varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami za mesec AVGUST
Torek, 14. avgust 2007
Ob 20.50 je prišlo obvestilo, da so se na Liparjevi cesti v Mengšu na zunanji steni stanovanjske hiše naselile ose, ki ogrožajo stanovalce. Na kraju so posredovali gasilci PGD Mengeš, ki so nadlogo odstranili.
Petek, 24. avgust 2007
Ob 18.48 je bil dan alarm za požar v kletnih prostorih stanovanjske hiše na Gorenjski cesti v Mengšu, kjer je zagorel hladilnik in predmeti v neposredni bližini. Požar so pogasili gasilci PGD Mengeš, Loka in Topole, odstranili poškodovan hladilnik in prezračili zadimljeni prostor. Zaradi hitre intervencije gasilcev večja materialna škoda ni nastala.
Več o gasilskih posredovanjih si lahko ogledate na spletni strani PGD Topole: http://www.pgd-topole.si/intervencije/ index.php?cat=3
Gasilska zveza Mengeš

STANOVANJSKI KREDITI
Na podlagi 9. člena Pravilnika o dodeljevanju ugodnih stanovanjskih posojil (Uradni vestnik Občine Mengeš, št. 4/2000) Občina Mengeš objavlja
RAZPIS UGODNIH STANOVANJSKIH POSOJIL
I.	NAMENI, ZA KATERE SE DODELJUJEJO STANOVANJSKA POSOJILA
Posojila so namenjena za:
-	nakup stanovanj, stanovanjskih hiš na območju občine Mengeš,
-	stanovanjsko gradnjo na območju občine Mengeš,
-	prenovo in revitalizacijo stanovanj, stanovanjskih hiš na območju občine Mengeš.
Obrestna mera 6 m EURIBOR + 1,6 %, doba vračanja 20 let. Celotni stroški priprave, obdelave, vodenje kredita in priprave dokumentacije za zavarovanje kredita so 145 EUR. Krediti se odobrijo kreditojemalcem po oceni in pogojih izvajalca kreditiranja.
II.	RAZPISNI POGOJI IN VIŠINA POSOJILA
Na razpisu lahko sodelujejo le tisti občani, ki z nakupom, gradnjo ali prenovo stanovanja oz. stanovanjske hiše prvič rešujejo svoje stanovanjsko vprašanje na območju občine Mengeš in izpolnjujejo naslednje pogoje:
-	so državljani Republike Slovenije,
-	imajo stalno prebivališče v Občini Mengeš,
-	kupujejo ali gradijo stanovanja oz. stanovanjsko hišo,
-	imajo sklenjeno kupoprodajno pogodbo ali predpogodbo, če gre za nakup novega ali starejšega stanovanja ali stanovanjske hiše, ki finančno še ni realizirana (sklenjeno v času določenem z razpisom),
-	imajo veljavno gradbeno dovoljenje, če gre za gradnjo stanovanja ali stanovanjske hiše in so lastniki oz. solastniki nepremičnine oz. če predložijo soglasje lastnika (izdano v času določenem z razpisom),
-	imajo izdano lokacijsko informacijo za prenovo oz. revitalizacijo objekta, katerega lastniki oz. solastniki so v Občini Mengeš (izdano v času, določenem z razpisom) oz. če predložijo soglasje lastnika.
Za prosilca lahko kandidirajo lastniki oz. solastniki - investitorji gradnje, prenove, revitalizacije ali kupci stanovanjske hiše oz. stanovanja.
Posojilo, ki pripada upravičencu, znaša največ do 40% vrednosti primernega stanovanja.
III.	KRITERIJI ZA DODELITEV POSOJIL
Pri ocenjevanju vlog bodo upoštevani naslednji kriteriji:
-	primernosti in kvalitete sedanjega stanovanja,
-	socialnega in zdravstvenega stanje prosilca in njegove družine,
-	namembnosti posojila, načina razreševanja stanovanjskega problema in faze gradnje,
-	drugo.
Ob upoštevanju navedenih kriterijev imajo prednost pri dodelitvi posojila:
-	mlade družine,
-	družine z večjim številom otrok,
-	razširjene družine,
-	enostarševske družine,
-	mladi,
-	družine z manjšim številom zaposlenih,
-	invalidi in družine z invalidnim članom oz. z otrokom motenim v telesnem in duševnem razvoju,
-	prosilci z daljšo delovno dobo,
-	prosilci z daljšim bivanjem v Občini Mengeš,
IV. POSTOPEK RAZPISA
Prosilci, ki želijo pridobiti posojilo po tem razpisu, oddajo vloge
skupaj s prilogami:
-	opis namena, višino in vrsto porabe posojila,
-	potrdilo o državljanstvu za vse člane družine (lahko fotokopija osebnega dokumenta),
-	dokazilo o statusu stanovanja, v katerem prosilec prebiva (najemno ali podnajemno pogodbo oz. kupoprodajno pogodbo, darilno pogodbo, zemljiško knjižni izpisek in potrdilo o premoženjskem stanju),
-	notarsko overovljeno kupoprodajno pogodbo ali predpogodbo, sklenjeno v letu 2006 ali 2007 (v primeru nakupa),
-	gradbeno dovoljenje (v primeru gradnje),
-	lokacijsko informacijo (v primeru prenove ali revitalizacije),
-	zemljiško knjižni izpisek, ki dokazuje lastništvo ali solastništvo oz. soglasje lastnika,
-	potrdilo o šolanju vzdrževanih otrok za srednje, višje ali visoke šole,
-	potrdilo o času stalnega bivanja prosilca in družinskih članov v Občini Mengeš,
-	dokazilo o enostarševski družini,
-	sklep ali odločbo Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje o telesni okvari prosilca oz. družinskega člana,
-	dokazilo o motnjah v duševnem in telesnem razvoju ali trajni nesposobnosti za delo,
Občani, ki želijo pridobiti posojilo po razpisanih pogojih, morajo oddati svojo vlogo do 30. oktobra 2007 na naslov OBČINA MENGEŠ, Komisija za dodelitev stanovanjskih posojil, Slovenska c. 30, MENGEŠ, s pripisom - »Stanovanjsko posojilo - ne odpiraj«.
Vse dodatne informacije dobite na tel. 01/724-71-06. Vloge bo obravnavala 5 članska Komisija za dodelitev stanovanjskega posojila, ki jo imenuje župan.
Na predlog komisije bo župan s sklepom obvestil vse udeležence razpisa o znesku dodeljenega posojila.
Številka: 352-6/2007 Datum: 17.9.2007 OBČINA MENGEŠ Župan, Franc Jerič
Stanovanjski krediti bodo odobreni v letu 2007 preko Volks-bank - Ljudska banka d.d.
S stanovanjskimi krediti preko Volksbank - Ljudska banka d.d. je poleg nakupa nepremičnine možno sredstva najeti tudi za gradnjo, prenovo oziroma adaptacijo obstoječe nepremičnine, za poplačilo obstoječih manj ugodnih stanovanjskih kreditov ter za izplačilo zakonca ob razvezi oziroma za izplačilo dednih deležev.
obvestila
OBČINA MENGEŠ - telefonske številke, elektronski naslovi
Delovno mesto/področje	Telekom	GSM	Elektronski naslov	
Župan	01 723 70 81	040 852 350	franc.jeric@menges.si, zupan@menges.si	
Splošne zadeve, vložišče, tajništvo župana in uprave	01 723 70 81 01 724 71 00	040 852 352	marta.kuret@menges.si	
Direktor občinske uprave	01 724 71 02	040 852 360	marija.kos@menges.si	
Občinski svet	01 724 71 06	040 852 355	irena.podborsek@menges.si	
Investicije, okolje	01 724 71 04	040 852 357	andrej.urbanc@menges.si	
Prostor, lokacije, zazidljivost, zemljišče	01 724 71 09	040 852 359	robert.spenko@menges.si	
Vzdrževanje, nadzor	01 724 71 01 01 724 71 05	040 852 353 040 852 354	boris.kavcic@menges.si mitja.dolinšek@menges.si	
Računovodstvo, finance	01 724 71 08	/	/	
Družbene dejavnosti	01 724 71 07	040 852 356	erika.lavric@menges.si	
Podžupanska pisarna	01 724 71 03	/	ales.janezic@menges.si joze.vahtar@menges.si	
OSTALE POMEMBNE POVEZAVE				
Knjižnica Mengeš		01 723 73 74		
Vrtec Mengeš		01 723 02 20		
Glasbena šola Mengeš		01 723 71 93		
Pošta Mengeš		01 729 63 40		
Banka Mengeš		01 724 55 84		
Glasilo Mengšan (www.menges.si)		051 684 404 (urednica)		mengsan@menges.si
Policija dežurstvo Mengeš		01 723 75 68		
Policijska postaja Domžale		113, 01 724 65 80		
Center za obveščanje , gasilci, reševalci		112		
PGD Mengeš		01 723 75 99		
Prodnik - Javno komunalno podjetje: koncesionar za vodovod, kanalizacijo, odvoz odpadkov/ekološki otoki-DEŽURSTVO		01 729 54 30		
Zimska služba - izvajalec GRASTO		031 648 407		
PLINovodno omrežje - dežurna terenska služba PEIROL d.d.		040 679 344		
Medobčinski inšpektorat		01 564 47 20		inspektorat@trzin.si
Središče »Naš Slamnik« -Študentski klub Mengeš (Čitalnica in internet) in Turistično društvo Mengeš		01 723 02 06		Faks 01 723 02 07
Karitas (TOREK 16.00-18.00)		01 723 89 77		041 912 550 031 294 933 (Jerca Stopar)
Rdeči križ		01 7 2 3 74 42		041 288 612
Inšpekcijska služba Domžale		01 729 59 50		
Elektro Domžale-Dežurstvo		01 724 12 89		
Veterinarska postaja Domžale		01 721 28 84		
Uradne ure Občine Mengeš: PONEDELJEK od 8.00 - 12.00 in od 13.00 - 15.00
SREDA od 8.00 - 12.00 in od 13.00 - 17.00 PETEK od 8.00 - 13.00. Županove ure za občanke in občane so vsako sredo od 14.00 do 16.00. Termin si rezervirajte v tajništvu pri ga. Marti Kuret na telefonu 01 723 70 81.

obvestila, vabila
ODVOZ
KOSOVNIH ODPADKOV IZ GOSPODINJSTEV
Javno komunalno podjetje Prodnik d.o.o. bo v občini Mengeš 10. in 11. oktobra 2007 opravljalo jesenski odvoz kosovnih odpadkov iz gospodinjstev.
Akcija je namenjena odstranjevanju kosovnih odpadkov iz gospodinjstev, ki morajo biti na dan rednega odvoza do 5. ure zjutraj postavljeni poleg zabojnika za komunalne odpadke.
Med kosovne odpadke iz gospodinjstev ne sodijo nevarni odpadki kot so: embalaža škropiv, olj in barv, lakov in podobno, katere odstranjujemo v posebni akciji odvoza nevarnih odpadkov.
Ravno tako ne sodijo med kosovne odpadke iz gospodinjstva avtomobilski deli, akumulatorji, gume in sodi, poleg že naštetega tudi ne bomo odstranjevali gradbenega materiala, vej drevja in živih meja.
ZBIRANJE IN ODVOZ NEVARNIH ODPADKOV
Obveščamo vas, da bomo v Občini Mengeš v četrtek, 11. oktobra 2007, izvedli zbiranje in odvoz nevarnih odpadkov iz gospodinjstev.
Nevarne odpadke iz gospodinjstev bomo tega dne sprejemali od 16.30 do 18. ure za Kulturnim domom Slovenska 30, Mengeš
Med nevarne odpadke sodijo: akumulatorji, baterije, zdravila, pesticidi, barve, laki, kozmetika, svetila in gume osebnih avtomobilov.
OPOZORILO
■	Nevarni odpadki naj bodo v embalaži, ki omogoča varen prenos do zbirnega mesta.
■	Tekoči odpadki naj bodo zaprti, čeprav improvizirano.
■	Odpadki iz iste skupine se ne smejo združevati v večjo embalažo, ker lahko pride med njimi do kemične reakcije.
■	Odpadke naj prinesejo polnoletne osebe, ki bodo pri rokovanju z njimi upoštevale varstveno tehnična navodila, pridobljena ob nakupu izdelka .
JKP Prodnik
OBVESTILO UPOKOJENCEM, KI PREJEMAJO POKOJNINO IZ REPUBLIK NEKDANJE SFRJ
Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve nam je posredovalo dopis, da morajo upokojenci, ki prejemajo pokojnino iz republik nekdanje SFRJ in so na osnovi dopolnitve zakona (Uradni List RS 16/2007) letos prvič upravičeni tudi do letnega dodatka - regresa, ki ga ne prejemajo že iz republik nekdanje SFRJ, izpolniti zahtevek za izplačilo letnega dodatka in ga posredovati Zavodu za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (ZPIZ). Obrazec za zahtevek dobite na spletni strani Občine Mengeš, vse dodatne informacije pa lahko najdete na spletni strani zavoda www.zpiz.si ali na telefonskih številkah 01/474 56 50 oz. 01/474 51 00.
Vabilo!
MEŠANI PEVSKI ZBOR GROBLJE VABI NOVE PEVCE
v svoje vrste. Vabljeni ste vsak četrtek od 20. do 22. ure v prostore Kulturnega društva Groblje, kjer imamo svoje prostore. Za morebitne informacije lahko pokličete na 041 -250-582 ( Tatjana )
Vabljeni!
Smo hitro rastoče mesno predelovalno podjetje, ki širi svojo mrežo kupcev, investira v boljše delovne pogoje in tehnologijo. Zaradi povečanega obsega dela vas vabimo vse, ki vas zanima delo v ambiciozni delovni sredini, da se nam pridružite. K sodelovanju vabimo:
1.	Delavce za obdelavo mesa (m/ž)
Pogoj:
zaželjena dokončana osnovna šola
2.	Delavce za izdelavo sezonskih klobas (m/ž)
Pogoj:
najmanj dokončana osnovna šola
3.	Živilskega tehnologa -pripravnika (m/ž)
Pogoj:
univ.dipl. inženir živilske tehnologije Nudimo vam:
-	zaposlitev za določen čas 6 mesecev ali zaposlitev za nedoločen čas s poskusnim delom (točka 1.,2.)
-	zaposlitev za določen čas 6 mesecev - pripravništvo(točka. 3)
-	možnost dodatnega izobraževanja
-	možnost napredovanja in stimulativnega nagrajevanja
-	opravljanje dela v novih in urejenih obratih
Pošljite nam pisne ponudbe najkasneje v 8 dneh po objavi na naslov:
Meso Kamnik d.d., Korenova cesta 9, Podgorje, 1241 Kamnik
TURNIR V IGRI KRIZEMKRAZEM V MENGŠU
Društvo križemkražem, ki združuje igralce in ljubitelje igre križemkražem že petnajsto leto organizira državna prvenstva v igranju te nadvse zanimive igre. Letos se je karavana igralcev že tretjič zbrala tudi v občini Mengeš, kjer je potekal sedmi turnir sezone 2007.
Tekmovanje se je odvijalo v čudovitem okolju kmečkega turizma Blaž na Dobenu. Zmagal je lanski državni prvak Božidar Bajec, drugi je bil Tomaž Lenaršič, tretji pa domačin Igor Maligoj. Rahlo je razočaral dvakratni državni prvak Peter Skrbiš iz Zgornje Polskave, saj je zasedel šele osmo mesto.
Naslednji turnir bo v soboto, 13. oktobra 2007, na Vranskem, v prostorih gostišča Slovan. Več o sami igri in tekmovanju pa je možno videti na spletni strani društva http://www.drustvo-krizemkrazem.si.
Štefan Markovič
obvestila, vabila
J
V
KULTURNO DRUŠTVO MIHAELOV SEJEM MENGEŠ
vabi na is. tradicionalni
v Mengšu,
\
ki bo od petka, 28.septembra 2007 od 19.ure dalje do nedelje, 30. septembra 2007 z zaključkom ob 22. uri
A
^Občina MENGEŠ
PROGRAM PRIREDITEV
PETEK, 28. SEPTEMBRA
I Ï9.00 - 24.00 ure I
ŽUR ZA MLADE PO SRCU z ansamblom
POP DEâIGN
Vstopnina z konzumacijo 5,00 eur SOBOTA, 29. SEPTEMBKA
Ob 9.00 url
odprtje obnovljene Slovenske ceste in pčirkirišč pred trgovino Mercator
Tod 9.30-10.30 ure I Ob zvokih fanfar, slavnostnega govornika in dvigu zastav, odprtje sejma in kratek koncert Mengeške Godbe
rôd 10.30- 11.3Ôûrë1 koncert TAMBURAŠKEGA ORKESTRA iz Sodražice
rôd 11.30- 14.00 ure I Nastop mladih harmonikarjev šole ROBIJA STOPARjA
ob 14.00 uri

tradicionalno VLEČENJE VRVI rôd 15.00- 16.00 ure I predstavitev ansambla MITJA kvintet rôd 16.00 - 17.00 ure I koncert MENGEŠKE GODBE VETERANI - 50 PLUS
rôd 17.00 - 18.00 ure I koncert gostujoče godbe iz FRANCIJE HARMONIE de L'USINE - Z1NSW1LLER dirigent: Jean Daniel Holzmann róď"l9.00 - 24.00urel veselo rajanje z ansamblom DORI
NEDELIA, 30. SEPTEMBKA
n ob 9.00 uri I SV iVlAŠA POD ŠOTOROM Za vse Gasilce in Občane. Sv. ma£o bo daroval stolni prošt g. Jožef LAP. Pri sv. maši sodelujeta Mengeška Godba in cerkveni zbor sv. Mihaela.
I od 10.30- 13.00ûrë1 Koncert sekcije harmonikarjev KD - Mihaelov sejem in klub harmonikarjev Robija Stoparja
I ob 14.00 uri I Sprevod starodobnikov: avtomobilov, motorjev, traktorjev in kmečke mehanizacije
po Mengeških ulicah: Šoisid, Siovensld, Triil»ijevi, Upaijevi, Trdinovi, Groiieljsld, Zoranini na sejemsid piostor.
od 15.30-18.00 ure I koncert godb: Godba iz Francije Godba iz Šentruperta Mengeška Godba
ob 18.00 uri
Podelitev priznanj najbolj izvirni stojnici domače in umetne obrti.
od 18.00-22.00 ure zaključek sejma
Z ansamblom VIHARNIKI
Na letošnjem sejmu bo kar nekaj novosti, kater bodo popestrile sejem.
Po mengeiklh ulicah bo zopet vozli ljubljeni Piva voiz^a bo v soboto po otvoritvi sejma, nato pa vsako polno uro V nedeljo^ prva vožnja ob 8.30^. \«>žnla z >4alćom bo stala 2,00 EUR. Na sdmu bo tUdI stavnica s kkibasaml In \4nom. Ufl koUko tehtalo Idobase In toUko litrov vina Prva stavnica bo odprta v soboto od 10.00 ure '
NastopiU bodo tudi mengeikl vtnaijl, ka) bodo priprndll; ne vemo. Ukovno druStvoMengeS se bo na sejmu predstavio v sllkaistvu In kiparstvu.
I	VLJUDNO VABLJENI! ~|
/
Kdaj, če ne zdaj in kam drugam, če ne v Trdinov hram v Mengeš?
MALICE KOSILA
PRI NAS KUHA ŠEF A LA CARTE
2
Delovni čas:
Pon: 7h - 22h Tor: 7h - 22h Sre: 7h - 22h Čet: 7h - 22h Pet: 7h - 24h Sob: 8h - 24h Ned: 10h - 16h Prazniki zaprto!
Za informacije in rezervacije pokličite na 01/72-37-455 ali 031/730-772
HOROSKOP ZA MESEC OKTOBER 2007
Oven
(21.03. - 20.04.)
Privlačile vas bodo skrivnosti in temne strani življenja. Stvarem boste tako ali drugače prišli do dna in vedite, da je vse za nekaj dobro. Moč in osebno motivacijo pa lahko črpate skozi pomočjo duhovnosti. Na delovnem mestu bo čas umirjen, reševale pa se bodo stvari, ki so tako ali drugače vezane na preteklost.
Bik
(21.04. - 20.05.)
Na ljubezenskem obzorju se bo nebo razjasnilo in tako se soočite s tistim, kar vas privlači že dalj časa. Iz vsake situacije se lahko veliko naučite in vrnila se bo neka oseba iz preteklosti. Besede boste znali zbirati in tako doseči tiste cilje, ki vam bodo tako ali drugače pomembni.
Strelec
(23.11. - 21.12.)
Stara modrost pravi: »Tam, kjer je volja, tam je pot« in tudi sami boste ugotovili, koliko resnice je v tem. Na delovnem mestu boste preprosto cveteli in se predajali radostim življenja. Iz vsake situacije se lahko veliko naučite. Namige prihodnosti dobite skozi skrivnostni svet sanj.
Kozorog
(22.12. - 20.01.)
Energije planetov se bodo zasukale tako, da boste od tega imeli korist. Simbolizirani boste s paleto pisanih barv in tako dobite tudi notranjo moč. Sami pridete do spoznanja, da je sreča na strani pogumnih ljudi. Končno upate slediti svojim sanjam in ste zelo aktivni v vseh pogledih. Poti do sreče pa so in bodo različne.
Dvojčka
(21.05. - 20.06.)
Odpravili se boste v naravo in na svež zrak. Trenutki v dvoje so tako pomembni in čas je, da pridete stvarem do dna. Vabili vas bodo nakupi, druženje in pogovori, čeprav boste v svojem bistvu nekoliko bolj skrivnostni. Finančno sledi neka obremenitev, ki jo razrešite. Služba: vsi za enega, eden za vse.
Vodnar
(21.01 - 18.02.)
Po poti življenja boste preprosto poplesavali. Razvajali se boste ob misli, kako malo je potrebno, da je človek lahko srečen in zadovoljen. Vsekakor se bodo stvari uredile in na koncu obrnile tako, da se iz tega nekaj naučite. Srčni izvoljenec vam bo stal ob strani in vam po svojih močeh pomagal.
Rak
(21.06. - 22.07)
Notranja modrost vam bo pomagala, da izberete tisto pot, od katere boste imeli največ koristi. Tako ali drugače se povežete z intuicijo in življenje v prenesenem pomenu besede dojemate kot igro. Z veseljem se odpravite v naravo, kjer uživate v paleti jesenskih barv. Jesen je tudi čas zrelosti.
Ribi
(19.02 - 20.03.)
Simbolizirani boste z morskim dnom, ki je skrivnostno, čudežno in neraziskano. Sami boste počasi odkrivali tiste stvari, ki so vam všeč in vse tisto, kar vas iz tega ali onega razloga moti. Občutki se bodo prepletali in pridobite lahko novo energijo, tako da boste skozi to kos vsem nalogam in obveznostim.
Lev
(23.07. - 22.08.)
Odločili se boste in stvari naredili tako, da vam bodo v ponos in da jih boste lahko s posebnim izrazom pokazali drugim ljudem. Na drugi strani se bo okrepila želja po varnosti; dobro in modro je, da varčujete in vendar si pri tem postaviti meje. Dom bo oaza za raziskovanja in v ljubezni bo vladala romantika.
Devica
(23.08. - 22.09.)
Oktober bo mesec globalne preobrazbe. Še bolj se bo okrepila želja po analiziranju dogodkov. Stvarem vsekakor želite priti do dna in pri tem ne boste odnehali. Skozi pogovor korak za korakom spoznavate, kaj morate še spremeniti do osebne sreče. V službi bo delovno, v ljubezni pa zelo zabavno.
Tehtnica
(23.09. - 23.10.)
Odprle se vam bodo nove poti in s tem tudi priložnost, da sami sebi dokažete, česa ste sposobni. Pomembna je zdrava samozavest in da greste korak za korakom naprej, poti usode se bodo izkazale vam v prid. Že res, da boste v ljubezni čutili mirovanje, toda toliko bolj se bo izostril jezik simbolov.
Škorpijon
(24.10 - 22.11.)
Jesenska jutra so prav tako skrivnostna, kot je to v vaši naravi. Privlačila vas bodo nova odkritja in s pomočjo misli dobite neke nove dimenzije. Tistih stvari, katerih iz tega ali onega razloga ne morete povedati na glas, si zapišite. Energije ljubezni bodo močne in tako se lahko dobro izrazijo.
Zvezdni pozdrav!
Tadej Šink, horarni astrolog
Astrolog Tadej Šink dela osebne in pisne analize, odgovori vam lahko na konkretno vprašanje, ustno ali pisno interpretira rojstno (natalno) karto in poda energetske smernice prihodnosti, kaj vam obetajo planetne energije za eno leto naprej. Lahko mu pišite na naslov: Tadej Šink, Grenc 24, 4220 Škofja Loka ali ga pokličete tel: (04) 51 52 601 ali 041 428 966. Novost je njegova spletna stran: www.tadej-sink.si
Tadejev znakoskop za mesec OKTOBER
	ljubezen	posel	denar	zdravje
Oven	V V	© © ©	€	* *
Bik	V V V	© ©		*
Dvojčka	V V V	©	€ €	* * *
Rak	V	© ©	€ € €	* *
Lev	V V V	© © ©	€ €	* *
Devica	V	© ©	€	* * *
Tehtnica	V V	© © ©	€	*
Škorpijon	V V V	© ©	€ € €	* * *
Strelec	V V	©	€ €	* *
Kozorog	V V V	© ©	€ € €	* * *
Vodnar	V	©	€ €	* * *
Ribi	V V	© © ©	€	* *
1 znak - slabo
2 znaka - dobro
3 znaki - odlično
varnost šolarjev v križanki
Med pravilno izpolnjenimi križankami, ki bodo do 8. oktobra prispele na naslov Občina Mengeš, Slovenska cesta 30, 1234 Mengeš ali jih boste dostavili v vložišče ga. Marti Kuret, bomo 10. oktobra izžrebali nagrado in tolažilno nagrado. Nagrado podeljuje gostinstvo na Mengeški koči. Rezervacije pri Juretu Repanšku na tel. 041 774 861.
Glavna nagrada: kosilo na Mengeški koči Tolažilna nagrada: osvežilna pijača na Mengeški koči
Glavno nagrado je prejela Ida Cerar, Glavarjeva 6, 1234 Mengeš, drugo pa Veronika Dermastja, Baragova 8, 1234 Mengeš. Nagrajence bomo obvestili po pošti. Čestitamo!

obvestilo, v spomin
Na podlagi 7. člena Zakona o volitvah predsednika republike (Uradni list RS, št. 39/92, 73/03 - odločba US) in 39. člena Zakona o volitvah v državni zbor (Uradni list RS, št. 109/06 - ZVDZ-UPB!, 54/07 - odločba US), izdaja Okrajna volilna komisija 11. volilnega okraja 4. volilne enote
SKLEP O DOLOČITVI VOLIŠČ IN OBMOČIJ VOLIŠČ
za izvedbo volitev predsednika republike v 11. volilnem okraju 4. volilne enote, ki bodo v nedeljo, 21. oktobra 2007.
VOLIŠČE 4. 11.901 -DOMŽALSKI DOM Ljubljanska cesta 58, Domžale Predčasno glasovanje.
Republika Slovenija OKRAJNA VOLILNA KOMISIJA 11. VOLILNEGA OKRAJA, 4. VOLILNE ENOTE
Šifra : 041-4/2007 Datum: 29. 8. 2007
Predsednica okrajne volilne komisije Anita Janjoš, univ. dipl. prav.
Predčasne volitve bodo v torek, 16. septembra, v sredo 17. septembra, in v četrtek, 18. septembra. od 9. do 17. ure.
uredništvo
Zaradi katastrofalnih posledic hudega deževja, ki je18. septembra zajelo večji del Slovenije, zbiramo denarne prispevke za pomoč prizadetim. Posameznike, podjetja, ustanove in institucije prosimo, da pomagajo in prispevke nakazujejo na tr 02922-0019831742, sklic 4026, s pripisom POPLAVE 2007.
RK Slovenije
IN MEMORIAM MINKA KOMPARE (1913 - 2007)
Kljub vsemu je poskušala nadaljevati študij na Dunaju, a ker je bila z zasedenega ozemlja, je potrebovala politično potrdilo. Tega bi moral izdati šef zasedbene uprave v Celovcu. Ker ga ni dobila, se je nekoč osebno odpravila tja, a so ji povedali, da je politično sumljiva in da je bilo poslanih 48 prijav zoper njo. Šele leta 1945 so ji odobrili prošnjo za študij v Berlinu. Isto leto so pokopali očeta, slamnikarska delavnica pa je začela propadati, ker niso mogli več uvoziti potrebnih surovin. V njihovi delavnico se je naselilo 41 vojakov 1. proletarske brigade.
Propadel je tudi ves denar, zato sta z mamo prodajali preostali slamnikarski material, da sta preživeli. Minka je kljub raznim nagajanjem končno le dobila službo; dopoldne je delala pri otologu, popoldne pa pri venerologu. Tudi mamo je morala negovati; umrla ji je leta 1953. Minka je pomagala tudi številni bratovi družini; bila je njihova duhovna in materialna opora. Brat France je bil zaradi skleroze multiplex desetletja priklenjen na voziček. Dve deklici je vzela k sebi in zanju materinsko skrbela. Dva nečaka sta postala duhovnika. Minka je kasneje delala v patronažni službi, v raznih dispanzerjih in na Polikliniki. Trinajst let pa je delala pri Ligi rdečega križa; vodila je tečaje za medicinske sestre in tudi za laike in jih usposabljala za nego bolnika na domu. Sama se je izpopolnjevala v Švici in od tam je dobivala vso potrebno literaturo. Z njo jo je oskrbovala Lili Petschnigg, strokovnjakinja pri Mednarodni ligi RK v Ženevi. V šestih jezikih je predavala po vseh celinah. Gospa Komparetova je prevzela to človekoljubno delo za Slovenijo in tečaje je vodila tudi na višji šoli za medicinske sestre. Dobila je celo obvestilo, da jo je Tito odlikoval z zlatim vencem za zasluge za narod, a odlikovanje je romalo drugam, ker teda-
njim političnim strukturam ni bila všeč. Predlagali pa so jo itak v Švici. Z odličnim uspehom je opravila tudi podiplomsko izpopolnjevanje za medicinske sestre. Ko je odšla v zasluženi pokoj, se je posvetila svojim priljubljenim konjičkom. Najljubše so ji bile knjige, ki so predstavljale skoraj vse njeno bogastvo in jih je brala skoraj do zadnjega diha. Z varčevanjem si je ustvarila bogato knjižnico in sledila je vsem novitetam do zadnjega meseca pred smrtjo. Njena velika ljubezen so bila tudi ročna dela. Z neverjetno natančnostjo je risala in prerisovala vzorce za vezenje. Najbolj se je posvetila slovenski narodni vezenini, saj je z vsem žitjem in bitjem izgorevala za slovenstvo. Po vojni se je z ročnimi deli ukvarjala tudi iz potrebe, saj je vsega primanjkovalo.
Prav tako kot pri Ligi RK je z veliko ljubeznijo že od začetka sodelovala pri mengeški Karitas. Vsakega opravila se je v življenju lotevala z veliko požrtvovalnostjo. Bila je skromna in ni marala, da bi jo javno hvalili. Vse njeno dolgo življenje je bilo posvečeno bolnim in trpečim, vsem, ki so potrebovali sočutno pomoč in tolažbo. Požrtvovalnost, zanesljivost, odgovornost, vztrajnost, skromnost, globoka vernost in še druge izjemne vrline so krasile njeno izjemno osebnost. Občudovali smo njeno odličnost duha, uglajenost, njen prefinjen estetski čut, veliko ljubezen in čut za lep slovenski jezik, njeno pokončnost, prefinjeno eleganco in še in še bi lahko naštevali. Njena pisma so nas razveseljevala z lepo pisavo in plemenitimi mislimi, z upanjem in pogumom. Zato nam bo njena plemenita prisotnost vseskozi prihajala naproti s spomini na trenutke, ki smo jih smeli deliti z njo in se z njimi bogatiti.
Marija Cvetek
Zahvala
Ob boleči izgubi našega dragega moža, očeta, brata in strica
Ivana Videmška
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, podarjeno cvetje, sveče, maše in molitve.
Hvala duhovniku Mateju Zevniku za lep pogrebni obred in pevcem za zapete pesmi. Hvala praporščakom in predsedniku Gasilskega društva Loka Petru Petriču za besede slovesa. Hvala gasilcem, ki ste ga v velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti.
Iskrena hvala vsem in vsakemu posebej!
Vsi njegovi
Zahvala
Po dolgi bolezni se je 16. julija 2007 v 69. letu starosti od nas za vedno poslovil dragi oče in dedi
v
Stefan
rri	v • v
Tomšič
iz Mengša
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem, ki ste ga pospremili na zadnji poti ter darovali cvetje, sveče in nam izrekli sožalje.
Posebna zahvala kvartetu Krt in gospodu Sitarju iz Kamnika za zaigrano tišino, gospodu Mihu iz pogrebne službe Kamnik ter gospodu župniku Zevniku za lep pogrebni obred.
Še enkrat iskrena hvala vsem!
Žalujoči vsi njegovi
y v
Sirce tvoje več ne bije, l}olečine ne trpii, nam pa žalo^^ srca trgga,
solza lij^ iz am. Dom je prazen in otožen, ker te več med nami ni.
Zahvala
ob boleči izgubi moža, očeta, brata in strica
Antona Semprlmožnlka
Iz srca se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za izrečeno sožalje, darovano cvetje, sveče in maše.
Hvala gospodu župniku Pavlu Krtu za opravljen pogrebni obred, pevcem skupine Krt za sočutno zapete pesmi, trobentaču za zaigrano Tišino.
Iskreno se zahvaljujemo
negovalnemu osebju Doma počitka Mengeš.
Iskrena hvala vsem, ki ste nam v težkih dneh stali ob strani in ga pospremili na njegovi zadnji poti.
Vsi njegovi
y v

MeâiâDom
Ljubljanska 3/c, Kamnik Tel.:01/839 47 97
Če želite imeti dober TV smo pravi naslov za najboljši nakup
PRAVI NASLOV ZA KVALITETEN INZANESLJIVSERVIS!
AUDIO VIDEO SERVIS
MENGEŠ, Hribarjeva 38
Budja Igor s.p. tel.:01/729 13 03
TV LCD SHARP 32SA1 samo 649.99 €
Ob vrhunski kvaliteti vam nudimo tudi 3 leta garancije!
Smo pooblaščeni serviser Sharp za vso Slovenijo, saj izpolnjujemo visoke standarde za servisiranje LCD TV aparatov, ki jih zahteva evropska servisna mreža Sharp. To pomeni moderno opremljen servisni prostor z najnovejšimi instrumenti in pripomočki ter poseben pristop pri popravilu LCD televizorjev.
Stalna strokovna izpopolnjenost serviserjev zagotavlja kvaliteten servis.
Zaupajte nam servisiranje vaših aparatov, saj stopamo v 20. leto zanesljivega in kvalitetnega servisa!
I lek
član skupine Sandoz
Dolgoročna stabilna rast temelji na moči znanja, topiini čustev in globini vrednot, zahteva predanost življenju, skrbnost do okolja in odgovornost do družbe, potrebuje vihravost igre, čar inovacije in praznovanje
soustvarjanja, vodi do radosti zdravja, nadgradnje uspeha in občutka blaginje.
Ker smo del širše zgodbe, ki jo delimo z vami, zaupamo v našo prihodnost.
OSNOVNI CERTIFIKAT
E2Q
a
Dnjiini prijazno podjetie
Lek farmacevtska družba d. d., Verovškova 57,1526 Ljubljana, Slovenija • www.lek.si