Telefon št. 74. Posamna številka 10 h. Po psitl pnjsms: ia caio leto naprej 26 K — b ptl lata > 13 » — » četrt» maaee 6 » 60 > 2.20» V apravalitva prejema*: za celo leto naprej 20 K — h pil leta četrt » meteo 6„-» 1» 70 » Za pošiljanje na dom 20 b na meiee. SLOVENEC Političen list za slovenski narod. Naroftnlna In Inseratš sprejema upravnlitve t Katol. Tiakarni Kopitar-jeve ulice it Rokopisi ae ne vr»«ajo, nefrankovana pisma ao vsprejemajo. Uredništva je v Semenskih ulicah It. 2,1., 17. Izhaja vaak dan,izvzemii nedelje in praznike ob pol 6. uri popoldne. Štev. 262. V Ljubljani, v četrtek, 12. novembra 1903. Letnik XXXI. naj govore! 'i M&š ta in veleposestniki t j^držujejo deželo. To je modrost, ki jo z«)«' Vlijemo od liberalcev. Te-le misli poudarja torkov „Narod« v tem oziru : 1. Štiri petine vseh deželnih doklad plačujejo mesta in veleposestniki, kmet plačuje samo eno petino. 2. Od tega denarja se porabi ia mesta komaj 8 %, vseh drugih 9 2 % pa se porabi samo za kmeta. 3. Ljubljana plačuje polovico vseh deželnih doklad, imapasamoparkroniczagle-daliiče. Skoro ves denar, kar ga ima dežela, dobi kmet. I. Poglejmo si te trditve! Najprej moramo povdarjati, da je silno napačna misel, če se jemljejo samo deželne doklade (40 % na direktne davke, izvzemši dohodninski davek) za merilo, kdo zdržuje deželo. Samo dobra tretjina vseh dohodkov, ki jih ima dežela, izvira iz teh naklad. Druga tretjina se dobi iz deželnih doklad (40 %) na užitnino od vina, vinskega in sadnega mošta, ter od mesa in od naklade na žganje in pivo. Malo manj nego tretjino pa tvorijo drugi dohodki (razne odškodnine, dohodki lastnega deželnega premoženja, državne podpore za kulturne in melioracijske namene itd.) Evo zgled 1. 1900! Doklade na direktne davke so znašale dejansko 1,316.595-95 K, doklade na indir. davke in na pivo in žganje 1 305 692 45 K, drugih dohodkov je pa bilo 1,152.678 02 K, torej skupno 3,77496642 K. In sedaj vprašujemo: Ali plačujejo tudi doklade na indirektne davke, in naklade na pivo in žganje samo mesta in veleposestniki P Ali se ne razdele ti dohodki na oelo prebivalstvo ? Večino tega plača večina ljudstva, ki je pri nas kmečkega stanu. Na tem pač ni, kje ga plača, ali, ko kupuje vino, mošt, žganje, pivo ali meso v mestu ali na deželi. — Ča torej vpije »Narod", da štiri petine vseh deželnih doklad plačujejo mesta in veleposestniki, pristavimo še temu, da bo slika popolna:Več nego štiri petine neh deželnih dokladna indirektne davke in doklad na pivo in žganje plača ljudstvo , katerega velik del pa vkljub temu nima nobene volivne pravice. A vredno Bi je ogledati, kakšne so tiste štiri petine, ki jih plačujejo mesta in veleposestniki. Kar se tiče veleposestnikov, je menda »Narodu« res ušlo iz same lakajske servilnosti. Man bleibt h ii b b c h 1 o b-lich set vil; man hollt zu w e r -d e n b e h r v i e 1. Ali se pojem našega veleposestva ne krije popolnoma s pojmom privilegirane kaste ? Krog 80 večinoma zadolženih grajščin, ki niso vpisane v zemljiško knjigo, marveč v deželni deski — to je tisto veleposestvo, ki mu dela poklone list Blovenske inteligence. Ali ni mnogo kmečkih posestnikov, ki plačujejo tudi po 100 in več gld. direktnega davka? In vsi ti so pomešani med tisto ubogo zatirano maso, ki jo imenujejo liberalni voditelji pol ljudi, ali z umljivejšim izrazom: neumni k me-tavzarji. Servil velja ti stranki; ali bo veljalo tudi s e h r v i e 1, dvomimo. Zdaj pa mesta! Ootovo ne želi gospod poBlaneo dolenjskih mest, da bi tu jeli raz glabljati davčno moč Višnje gore, ali Kostanjevice, ali drugih malih gnezdeč, kjer gospodujejo izključno uradniki, ki ne plačajo nobenega solda deželnih doklad. Ta račun bi bil tako smešen, da bi si nesrečni pisec, ki je zapisal besedo mesta v zvezi s štirimi petinami deželnih doklad, utegnil kaj narediti. Edina Idrija pomenja tu med pro-vincialnimi mesti res nekaj, a pač ne zato, ker je mesto, marveč ker je tam rudnik, ki plačuje veliko doklado deželi ne od »Narodovih« pristašev, marveč od tistega delavskega ljudstva žuljev, katerim liberalci ne privoščijo volivne pravice v dežel, zbor. Ostaja še Ljubljana s svojo »polovico«, kakor je prijazno izračunal „Na-rodov" hitri računar. Izračunal pač, toda kako! Vzemimo zopet 1. 1900 in poglejmo Bi davke, od katerih se plačujejo doklade: Zemljiški davek za celo deželo ......K 997.510 04 na Ljubljano pride od tega „ 12.763 15 Hišno-razredni davek v celi deželi......K 251.623 — na Ljubljano pride od tega — — — Krošnjarski davek, ki so mu prijazno odmerili deželno doklado za celo deželo .... K 20.546 68 iz Ljubljane ga pride . „ 174 67 V vseh teh podatkih ne moremo zaslediti tiBte polovice, ki vedo zanjo pri »Narodu«, marveč vidimo, da Ljubljana plača nekaj manj nego stoti del vseh davkov in v tem tudi vseh deželnih doklad. Pojdimo dalje in presodimo še tiste davke, kjer Ljubljana po številkah res več plačuje nego dežela: 1. Hišni najemninski davek za celo deželo K 390.835 42, za Ljubljano K 246 412 81. Tu poBtojmo in se vpračajmo: Kdo pa plačuje ta hišni najemninski davek? Hišni posestniki, porečeš. Toda kako? S tem, da ga prevale na najemnike stanovanj. Ta davek ima po Bvojem bistvu popolnoma značaj indirektnega davka. Plačuje ga drugi, nego od katerega se pobira. In pri tem ne pozabimo, da so stanovanja razmerno tem dražja, čim manjša so. Manjših stanovanj je pa ogromna večina. In v teh stanovanjih prebiva v velikem številu ljudstvo, ki nima nobene volivne pravice, ljudstvo, ki ga pri »Narodu« ne štejejo, ko govore o mestih, ki je zanje samo nerazsodna masa. In ta masa plača večino tega davka, ki se ž njim ponaša »Narod«, da ga dajejo mesta. Le hinavščine ne, gospodje liberalci! Ne branite se pri svojcih zapetih žepih poli-tiških privilegijev, ko jemljete pri stanarini tretjino in še več od letnih dohodkov ubogemu delavcu, zraven se pa bahate, da mesto plačuje polovico doklad. Premišljajte te številke! Morda Be vam posveti v glavi, da je vendar nujno potrebna in pravična splošna in enaka volilna pravica. 2. b% davek od davka oproščenih po- slopij znaša za celo deželo K 39.148 06, za Ljubljano 30.582 52. S to številko se menda ne boste bahali, saj Bpričuje jasno kot beli dan, koliko več je Ljubljana deležna ne bremen, marveč p o -lajšav pri davkih. 3. Pridobnina znaša za celo deželo K 385.097-39, za Ljubljano 106.847 06. Ta davek plačuje, kdor zvršuje kak posel, ki mu nekaj neBe. Zlasti spadajo sem trgovci, obrtniki, pa tudi zdravniki, advokati, notarji. Številka je za Ljubljano res preoej velika. Toda, kdo jo trpi? Ali ni cela dežela deležna pri nji? Ali trgovci ne zaslužijo nič na kmetih, nič pri delavoih? Ali advokati in notarji in zdravniki živč samo od mesta? Kdor hoče biti pošten, mora priznati: Tega davka ogromno večino plačuje dežela, kmetje, pa tudi delavci, ki nimajo vsled liberalne pravičnosti nobene volilne pravice. Ti dajejo zaslužek, od katerega se plačuje ta davek. 4. Pridobnina od podjetij (zlasti delniških ali komanditnih družb, zavarovalnic, kreditnih zavodov, gospodarskih zadrug) za celo deželo 728 25016, za Ljubljano 390.182 15. Kdo plača ta davek? Ali kreditne zavode zdržuje samo mesto? Ali druga taka podjetja delujejo samo v Ljubljani? Vsak otrok lahko izprevidi, kako neresnično je, če se kdo sklicuje na to številko, češ, da dokazuje, koliko davka plača mesto. Cela dežela sodeluje in pri tem nosi glavno breme naškmet in tista brezimenska četa, ki so ji zaprta vrata v deželni zbor po posebni prijaznosti združenih liberalcev. Da ima Ljubljana toliko davka od teh podjetij, je zanjo neprimerna ugodnost, ne pa breme. 5. Rentni davek za celo deželo 58.285-18 K, za Ljubljano 27.947 38 K. Večina ljubljanskega davka se odtegne pri denarnih zavodih. In ti (kranjska, mestna hranilnica, ljudska, kmečka posojilnica itd.) so za celo deželo. Lastniki hranilnih vlog, katerim se odteguje, in dolžniki, ki pravzaprav plačajo ta davek, se razdele po vsem Kranjskem. In med njimi je v prvi vrsti zopet naš kmet. Taka je torej polovica doklad, ki LISTEK. Slike Petra Žmitka. Opozarjali smo slovensko občinstvo vže prošli teden na štiri slike, razstavljene v oknu gospoda L. Sohwentnerja. Te slike, najnovejša dela akad. slikarja g. Žmitka, pričajo o velikem napredku, ki ga je storil talentirani in plodoviti naš umetnik tekom enega leta. Ker so pa te slike tudi še precejšnje važnosti v razvoju Blovenske umetnosti Bploh, hočemo danes nekaj več besedi o njih spregovoriti. Največja izmed njih : „Mož s cerkvico", je popolno narodno - slovenskega značaja. Tipi, ki jih vidimo na tej podobi, bo od prvega do zadnjega portreti Kroparjev; motiv pa, ki si ga je izvolil umetnik za svojo veliko kompozicijo, je resničen dogodek in ima nekako zgodovinsko podlago. »Mož s cerkvico" ni izmišljena oseba, in podoba ni nastala v fantaziji umetnika, ampak je vzeta iz življenja, kajti to, kar nam gospod Žmitek predočuje na svoji sliki, je on Bam v resnici videl. Kajpada je tega že dolgo, menda nad 20 let. Bilo pa je takole: Živel je na Bledu neki „Poc" — gotovo se ga bo še marsikateri izmed vas spominjal. Mož je bil sicer nekoliko trapast — kakor so ga obsojali ljudje — vendar je znal jako spretno tesariti in rezbariti. Posebno veselje pa je imel z izdelovanjen lesenih cerkvic, katerih si je napravil polagoma kar pet, in sicer : škofijo, farno cerkev in podružnice. Zvonove za te cerkvice si je nakupil v Ljubljani, imel jih je naposled 19. Ker je pa imel toliko veselja nad temi svojimi umotvori in je bil presrečen, ako jih je mogel tudi drugim razkazovati, začel je s »podružnico« potovati. Preromal je vsa božja pota in menda Bploh vse kraje na Slovenskem in prišel je nekega dne tudi v Kropo. G. Peter Žmitek je bil takrat še otrok; vendar pa mu je ostal ta dogodek vedno v spominu in zdaj, ko si je pridobil dovelj tehničnega znanja, odločil se je naslikati isti prizor. Kako težavno umetniško nalogo Bi je naš slikar s tem delom stavil, bo vedel tisti presojati, ki se je sam mnogo bavil z umetnostjo in kateremu je poleg tega še znano, s kako težavnimi zaprekami se imajo boriti vsi slovenski umetniki. V najžalostnejših denarnih razmerah je začel gospod Žmitek slikati to podobo in čudno, da mu je bilo še mogoče isto dovršiti. Slika je njegovo prvo večje delo — in menda tudi prva slika — čisto narodno-slovenskega značaja, ki jo imajo Slovenci sploh. Ne smeli bi preostro obsojati nekate-terih pomanjkljajev tega dela ; saj ima ono vendarle toliko vrlin, ki prevladujejo, da lahko prezremo nedostatke. V korist posameznih objektov zgubil je namreč umetnik splošen pregled, zato primanjkuje sliki tiste plastike, ki more takoj na prvi pogled delovati s tako silo na nas. Postave se premalo oddaljujejo od gledalca, premalo pa se med sabo ločujejo. Nekateri nedostatki v risanji, oziroma proporcijah, ki so nastali menda tudi vsled prenatančnega opazovanja posameznosti, bi sicer odpadle. Tipi so izborno študirani; duševni dogodki teh ljudi se jasno in precizno izražajo ne le v obrazih, ampak tudi v celih telesih in v gestah. Ravno tu pa se vidi, kako resno in močno je umetniško mišljenje gospoda Žmitka. Pa tudi tehnično njegovo znanje kaže jako velik napredek. Priprosto in premišljeno polaga barve na platno, ki so postale tekom enega leta mehkejše in harmonične. Prijazen ru-dečkast ton se razliva čez oelo podobo. Slika »Diletant« nam kaže Žmitkovo umetnost od ravnoiste strani, kakor njegova velika podoba. Izraz mladega gospoda, ki položi ravno lok na note in zre nekako bojazljivo v nje, je jako dobro opazovan. Barve pa so nekoliko trde in gladke, manjka jim tiste temne svitlobe, ki plava čez vse predmete, in lokalni toni prevladujejo. Boljša v barvah pa je slika »Perica". Tu je skušal umetnik izraziti tisto nežno jutranjo svitlobo, ki plava megleno čez naravo. Le to mu je bila glavna naloga pri slikanju te podobe, zato deluje ravno ona najbolj celotno med vsemi razstavljenimi podobami. Barve so svitle, nežne, brez surovih kontrastov. Zadnja Blika: »Na Bledu« je original za plesni red kostumne veselice »Na Bledu«, katero je priredil »Sokol« prošlo zimo v Pragi. Slika ima obliko lipovega peresa in predstavlja plešoč parček v narodno-sloven-skih kostumih. V ozadju, med vrati, stoji množica gledalcev — vsi v narodnih oblekah, pristni slovenski tipi, katere je umetnik očividno študiral po naravi. jo plačuje Ljubljana! Tak« so tista sloveče štiri petine. Sebi sa je zlagal »Narodov« računar, ker drug mu tega nihče ne bo verjel. II. Sedaj pa pride trditev: Z a m e s t a se porabi komaj 8%, vseh drugih 9 2% dobi kmet. arečni kmet! Ali ne čutiš na vseh konoih, kako skrbi zate liberalna deželnozborska večina. Blagor ti, ker imaš tako velikodušne prijatelje. Samo če bi bilo res! Poglejmo no, kam gred6 deželni do hodki, potem bo sodba lahka. Ostanimo pri 1. 1900! Ker gre liberalno gospodarstvo vedno po enem kopitu, nam popolnoma zadostuje, da vidimo eno leto; potem prav lahko spoznamo vso neumljivo skrivnost liberalne požrtvovalnosti za kmeta. Dejansko se je izdalo 3,792 328 84 K, od tega je preh. stroškov 551.304 95 K. izrednih (zlasti za dež. dvorec) 230 576-67 K. 01 tega ni kmet nič dobil, pač pa mesto lep dvorec in večinoma zaslužek pri njem in denarni zavodi (seveda v Ljubljani) za razne kreditne operacije tudi svoj dobiček. Oitane še dobre tri milijone kron. Te je seveda gotovo pograbil kmet. Če bi bilo le res! Dejanjskih stroškov se je izplačalo : za deželni zbor 35 568*65, za deželno upravo 13918005, za deželno posest 4459-25, za javno varnost (orožništvo, odgon in prisilna del.) 73.819 84, za dobrodelstvo 583.615-82, za zdravstvo 68 905*35, za vojaštvo 56.141-21, za deželne dolgove 439.581'13, za pokojnine 12.926-54, za razne stroške 22.19615, skupaj 1 436.390-99 K. Tu ne zasledimo kmeta! Aa zdravstvo (t. j. zlasti za okrožne zdravnike) šteje kmet sam ogromno svoto. Meščan ima zdravnika pri roki; pomoč, ki jo dobi ta za 1 gld., stane kmeta po 10 in po več goldinarjev. Dobrodelni zavodi večajo mestom dohodke in so na razpolago pred vsem v mestu bi-vajočim ljudem. Polovica ostalih dohodkov je že porabljena in kmeta še ni. Poglejmo si še ostale številke iz deželnih stroškov! O b č i 1 a 205.90601, pouk, omikb in u m e t n o b t 1,047.929 53, deželna kultura in melioracije 320-21769 kron. Občila (ceste, mostovi, dolenjska železnica sama s 50.000 K) so splošnega pomena za celo deželo. Vživa jih kmet, pa tudi meščan ima dobiček od njih. Denar, ki je vanje naložen, ni mrtev, marveč veča gospodarsko moč. Zlasti obrt in trgovina eskomptirata ta dobiček. Na kmeta pride najmanjši del. Pouk, omika in umetnost Tu imamo silno lepe številke za kmeta. Stroški za gledišče — 39.997-7 8, i glasbenim zavodom, raznim društvom in zasebnikom podpore 18 690, obrtne in druge (a ne kmečke) podpore 5540, deželni muzej 10.562-93, obrtne šole 16.709 50, višja dekliška šola 6000, realka v Ljubljani 4030 K. Te svote, katerih nekatere (gledišče itd.) Tukaj je hotel umetnik pokazati svoj dekorativni tatent Ako si torej še enkrat predočujemo navedene slike, spoznali bomo Žmitkov talent v precej obširni meri. Jasno nam bo tudi, da imamo pred seboj dela resnega umetnika, ki nam ne le mnogo obeta, ampak nam je tudi že nekaj podal. Zato bi ne bilo napačno, ako bi ga Slovenci ne samo z lepimi besedami, temveč tudi dejansko vspodbujali, korakati vstrajno dalje po trdi poti umetnosti, do zadnjega najvišjega cilja. Le na ta način bi bilo mogoče, da se razvija Blovenska umetnost in se vspne do najvišje stopinje, ako se tudi mi brigamo za slovenske umetnike in jim vsaj omogočimo izviševati njih umetniške naloge. Drugi narodi se trudijo na vse mogoče načine podpirati svoje umetnike in jih tako vezati na domovino in narod; vedo namreč, da je ravno umetnost najvažnejši pogoj v kulturnem razvoju dotičnega naroda. Zakaj bi naj toraj ravno Slovenoi vedno zaostajali za drugimi narodi. Poskusimo vendar le enkrat svojo moralno moč in se vspnimo, da ne oBtanemo za vedno najslabejši narod cele Evrope. so res silno za kmeta pomenljive, ostanejo v L j u b 1 j a n i, ki jih seveda dežela odira, kakor vedo »Narodovi« braloi. Za ljudske Sole gre 934.01502 K. Te vživa tudi kmet, a ne vsak, ker je marsikje predaleč do šole, dasi vsi plačujejo davke. Najboljše šole so po meatib. Tam zbirajo boljše učitelje; tam imajo razmerno tudi največ učiteljskih moči. Kje je tu kmet? — Po pravici recimo: spodaj, in sicer neprimerno spodaj! Iu še nismo mogli najti kmeta. Našli smo ga pač, da plačuje, da ima pa sam od vsega, kar smo navedli, najmanj, od mnogih reči pa naravnost n i č. Ostaja nam torej samo deželna kultura in melioracije. Vsak razumen človek bo dejal, do vodovodi, uravnave vodil in melioracije zemljišč sploh niso neplodovite reči. Denar, ki se vtakne vanje, nese in se bo tudi deželi poznal pri večjih davkih, ker se s tem povzdigne gospodar-st vo in dohodki. Ta denar je dan na posodo, ki je dobro naložen. Ni kakor podpora gledišču, ki izgine brez vsake sledi, kakor jud v peklu. Teh 320.217-69 K ni podpora, marveč investicija. Kmet ne dobiva daru od dežele, marveč nekako posojilo, katero bo vrnil, če se neče morda kdo sklicevati na ogromno svoto 790 K nagrad živinorejcem za plemenske b i k e, ali na tiste podpore, ki jih dobi kmetijska družba, da jih oni ne-zgruntani čudak vsehagrareev, Gustav Pire, ki v dvajsetem veku more združevati libe-ralstvo in skrb za kmeta, po svoji znani objektivnosti milostljivo deli po Kranjski deželi. Sprehodili smo se med številkami, ki jih kažejo deželni računi. Marsikaj smo videli notri, slasti to nam je jasno, kaj naj rečemo ljudem, ki s takimi dokazi branijo politične privilegije? Pred vsem smo se pa natančno prepričali, da »Ne rodova« iarba ne drži. Če ne dobodo bolje, ta se jim bo kmalu obribala in potem se pokaže zopet liberalna gospoda v svojem pravem značaju kot ziščitnica vseh sovražnikov kmečkega stanu: oderuhov, birokracije in nemčurskih grajščakov. Migala bo, migala, kakor zdaj miga, naj gre naš kmet za njo. A v odgovor jo bo spremljal edino le krohot našega ljudstva ! In tudi mi se ji bomo smejali! Državni zbor. V seji 17. t. m. bo finančni minister predložil proračun za leto 1904 in govoril običajni ekspoze. Zanimivo je, da budgetni odsek še niti ni pričel b posvetovanjem o proračunu za 1. 1903, in da so proračunski provizoriji za vse tekoče leto izdani na temelju §14. Nagodbeni odsek je rešil glavni zakon glede carinske in trgovinske zveze z Ogrsko, a carinski odsek ima razpravljati še o nekaterih zaostalih točkah. V ostalem so v odsekih rešena naslednja poročila: Zakon proti pijan stvu, program za podriavljenje železnic, zakon o naslovu inženirjev, za vselej pokopana relorma o opravilniku, poročilo o preklicu § 14, zopetno poročilo o adjutih za avskultante in o prejemkih za pravne praktikant«. Iz deželnih zborov. Vistrskem deželnem zboru borč sa naši poslanci kakor levi proti brezobzirni laški večini. Največ preglavice jim dela dr. Laginja. Toda vladni korespondenčni biro molči o tem, kakor da bi v zboru ne bilo slovanskih poslancev. Tu priobčimo odsUvek iz govora poslanca Man-dida: »Skozi stoletja ječala ie naša pokrajina pod vlado Bosednih nam Benečanov, ki bo gledali, da izsesajo najboljše soke iz te naše tužne pokrajine, kakor je to danes povedal poslanec Spinčic. Naša brda so ogoljena, ogoljene bo naše ravnine, a od naših kras nih gozdov ni bilo ostalo nič. Z našimi kras nimi hrasti so zidali in utrjali svoje ponosne palače, katere danes gloje zob časa, a morda da je tudi božja pravica pripomogla v to ter povzročila, da to, kar je bilo vzeto siromašnemu našemu narodu, nima večne trajnosti. Po odhodu Benečanov in potem, ko je Avstrija vzela v svoje roke upravo vse te pokrajine, postopala je idta in po stopa i njo po mačehovski, kakor je postopala nje prednica. Njeni prednici pa moramo — Čeprav je molzla narod, čeprav mu je odjemala najboljše sinove, da so jej služili na velikih pomorskih ladijah, čeprav je pustošila gore in šume — zapisati v priznanje, da se ni dotikala narodne svetinje, narodnega jezika! V čast njej moramo reči, da nam ni skozi stoletja odtujila toliko naroda, kolikor se ga je odtujilo pod sedanjo avstrijsko upravo! Benečani sioer res niBO skrbeli za narodno prosveto, ali oni so puščali narod, naj živi, kakor sna in more, puščali bo ga, da govori v svojem jeziku, toliko na uradih, kakor v šolah in posebno v cerkvi. Avstrija pa, prevzemši upravo te pokrajine, ni poskrbela, da se narodu stanje zboljša, da povzdigne istega materijalno in moralno, marveč nadaljuje tudi ona v ma-terijalnem pogledu vlado svoje prednice. Mesto da bi sa brigala za povzdigo zapuščenega prebivalstva, da bi pospešila zanemarjeno poljedelstvo in živinorejo, mesto da bi bila poskrbela narodu pouka v šolah — mesto vsega tega ga je zapuBtila popolnoma. Po takem je morala Beveda nastati še večja beda in nevolja, nego je bila tedaj, ko je Avstrija prevzela to pokrajino.« Tirolski deielni zbor je bil 10. t. m. zaključen v znamenju sprave. Poslanec Malfatti je izjavil v imenu italijanske manjšine, da bo ista v smislu dogovora glasovala za vse predloge, da se pa s tem nikakor ne odpoveduje zahtevam po avtonomiji. Dalmati^nski deželni zbor. V seji 10. t. mes. je poslanec Borčič pozdravljal izjavo italijanskih zastopnikov, v kateri obetajo, da ee bodo borili skupno proti nemškemu jeziku. Boji se nemške premoči in invazije germanstva v južne kraje. Obsoja, da prihajajo v Daimacijo uradniki, ki ne znajo niti hrvatski, niti italijanski. — Dr. Čingrija veli, da preobrat med de-želnozborskimi strankami, ki se je izvršil zadnje dni in našel odmev po vsej domovini, je posledica krvavih dogodkov na Hrvatskem. Vštajarskem dežel n. zboru so 10. t. m. v večerni seji izročili predlog za premembo lovskega zakona deželnemu odboru. Za deželno zdravilišče v R ogatcu-Slatini se je dovolilo investicijskega kredita 525 000 kron. Predlogi finančnega odseka so bili sprejeti. Na dnevnem redu stoječe peticije bo bile na predlog posl. Stiir-gha en bloc sprejete; med temi se nahaja tudi peticija nemškega in slovenskega pod pornega zaklada za vseučiliščnike. — V seji 11. novembra je poslanec Vošnjak poročal imenom železniškega odseka o predlogu poslanca Zičkarja glede boljše železniške zveze na progi Zidani m o s t - Z a -g r e b. stavi predlog, naj deželni odbor pri južno-železniški družbi Btori petrebne korake, da pomanjkljivosti odpravi. Poslanec grof Lamberg poroča o predlogu posl. V oš-njaka za ustanovitev poljedelske šole z enoletnim kur-zom in slovenskim učnim jezikom za politična okraja dlovenjigradec in Celje. Predlaga, naj se deželnemu odboru naroči, da se o tej stvari pouči in v prihodnjem zasedanju o tem poroča. — Potem pride v raz pravo deželni proračun zal. 1903 in 1904. Glasovi o okupaciji. V Zadru izhajajoči »Narodni List« poroča: Iz zanesljivega vira vemo, da se v Bosni delajo priprave, iz katerih se da sklepati na okupacijo Novibazarja spomladi. Pri zadnjem kontrolnem shodu bo vojaške reservi8te izpraševali, kateri so zmožni albanskega jezika. Tudi že nabavljajo nekoliko časa rem zasebne vozove in pregledujejo posebne komisije razna poslopja. Zelo hite s zidanjem železniške proge iz Sarajeva proti vzhodu in jugu. Dunajski listi pa odgovarjajo, da Avstrija ne misli prodirati proti jugu. Katoliški shod v Italiji. V Bolonji se od 10. do 13. t. m. vrSi katoliški shod: Vspored: 10. nov.: Organizacija italijanskih katolikov sploh, organiza cija ženstva, vseučiliška društva; 11. nov.: volitve v mestne in pokrajinske svete, društva obrtnikov in kmetov, zadružna podjetja; 12. nov.: ustanavljanje cenih stanovanj, poučevanje krščanskega nauka na ljudskih in Brednjih šolab, ustanovitev zveze katoliško mislečih učiteljev; 13. nov.: katoliško tiskovno društvo, postavna sredstva proti za-sramovanju vero potom tiBka, nedeljska iz daja katoliških listov, ustanovitev društva katoliških časnikarjev, krščanska umetnost. Volitve v Bolgariji. Iz Zofijo se poroča: Vse se čudi, da je vlada dobila toliko večino pri zadnjih volitvah. Obče mnenje je, da bode knez, ki je vlado podpiral, naročil ministrom, naj napravijo mir v deželi in zagotovo zakonom veljavo. Bržkone ostane Petrov na krmilu. Sobranje se snide v kratkem. Predsednik utegne biti Petkov, načelnik Stambulove stranke. Vlada hiti s sobranjem, da dobi 26 milijonov frankov za oboroženje armade za slučaj vojske b Turčijo. Vnanja politika ne bode toliko odviBna od Rusije, kakor doslej. Da ao se volitve izvršile v protiruskem smislu, je vzrok ta, ker Rusija ni izpolnila obljub in ker je grof Lambsdorl pretil Bol- garom, ako se oborožujajo proti Turčiji ter podpirajo vstaša v Makedoniji. Albanski narodni odbor razposlal je po Evropi oklic, v katerem zahteva rel irm tudi za Albanijo. Ta oklie pa ne napravlja posebno dobrega utiša, ker že v začetku strupeno napada Bolgare in zahteva ohranitev evropake Turčije. Iz brzojavk. Belgrad. Sadaj se je vender odzvalo nekaj zavarovalnic, ki hočejo zavarovati življenje kralja Petra, a zahtevajo z\ milijon zavarovalnine 100 000 frankov premije. B e r o 1 i n. Pariški »Figaro« trdi, da bodo sedanji ruski ministri, mej njimi tudi gre f Lambsdorf,;odpuščeni. Lambsdorf >v na mestnik bo poelanik Jawolski v Kodanju. Potrjena ta vest še ni. Zagreb. Osrednji odbor združene opozicije je imel zopet sejo, v kateri je sklenil, da vzdržuje sklep, ki je odklonil združenje s čisto atranko prava, vender bo poskušal nekako koalicijo obeh strank opozicije. Z a d a r. Srbski klub je oduševljeno pozdravil izjavo s hrvatske atrani. Povdarja prepričanje, da oživotvorenje narodnih idealov zavisi od složnega dela Srbov in Hrvatov. R i m. Govori se, da hoče vlada odstopiti vsled samomora ministra Rosana. London. Iz Berolina poročajo, da se je ponudilo 100 000 ruBkih Židov za rudnike v Južni Afnki. B e r o 1 i n. Stavčeva žena Winteratein, katere mož je jetičen, je obesila svoje tri male otroke in se naznanila policiji. Dunaj. Scc demokraški shod seje izrekel za ločitev Avstrije «d Ogrske. Novi Y o r k. Razmere v San Do-mingu so jako resne. Nemčija je poslala vojne ladije. Dnevne novice. V Ljubljani, 12. novembra. Osebne veiti. Del predsednik baron Hein je včeraj nadzoroval urade v Kamniku in se sinoči vrnil. — Poročil se je gospod G. Demšar, notarski kandidat v Črnomlju, z gospodi. Leopoldino T r t n i -k o v o , hčerjo g. dežel, blagajnika. — Nevarno je obolel č. g. Ant. Korošec v Mariboru; zadnje dni mu je boljše. — Najemnik gostilne na kolodvoru južne železnice v Gradcu, g. I. H a f n e r , je imenovan dvornim založnikom vojvode Pavla Me-klenburškega. Gg. naročnikom in inierentom naznanjamo, da smo poverili nabiranje novih naročnikov in pa oglasov (inseratov) poto-valcu g. Henriku Starkel-nu iz Ljubljane, ki je z včerajšnjim dnem nastopil potovanje po Notranjskem. Priporočamo ga gospodom somišljenikom s pripomnjo, da sprejema gospod nabiralec naročila, plačila pa se poravnavajo pri upravništvu. V nemških krempljih. Razne dežele se pripravljajo za udeležbo na umetniško obrtni svetovni razstavi v Peterburgu, in še celo toli nemška Nižja Avstrija je sklenila, da se je udeleži ter določila v ta namen 50.000 K. V Ljubljani pa ima to zadevo v rokah g. Lenarčič, predsednik trgovske in obrtne zbornice, ki je določen za načelnika pripravljalnemu odboru za udeležbo Kranjske dežele. A ta se ne upa razžaliti slovensko nemške zveze, in vkljub temu, da je že opetovano to stvar podrezal zbornični svetnik g. Kregar, se še nič ni storilo za udeležbo Kranjske dežele. Tužna majka našim liberalcem v nemških krempljih! Zopet eden? Iz Slov. Gradoa nam pišejo: Pod naslovom »Zopet eden« trdi »Narod« z dne 9. t. m., da je naša zadruga prišla v konkurz, kar pa nikakor ni res. Naša zadruga ima dobro in zdravo podlago ter napreduje jako dobro, tako da se o kon-kurzu niti govoriti ne more. Stvar je namreč naslednja: Naš pcslovodja gosp. Jakob Vrečko, kateri je fie v dobrem spominu Slo-venoem v Šoštanju in Laškem trgu, deluje vedno neumorno na narodnem polju. To pa je danes navadno trnjeva pot. Ravno tako je bilo tukaj. V nekih narodnih pravdah je bil gospod Jakob Vrečko obsojen, plačati jednemu nemčurju 5 56 K, drugemu nem-čurju pa 29-34 K. Gospod J. Vrečko ni takoj plačal, ker se je radi odmerjenja stroškov pritožil. Med tem časom sta pa ona dva nemčurja vložila v svrho iztirjanja zgoraj omenjenih stroškov predlog za vpeljavo konkurza. Okrožno sodišče je pa na mah dovolilo konkurz, nakar je g. Jakob Vrečko takoj dotičnih par kron plačal in se pritožil na nadsodiŠče radi tega, ker je okrožno so- torej raz-nikakor dišče konkurz dovolilo. Iz tega je vidno, da je cela stvar le osebna, se pa ne dotika našega zadružnega podjetja. NaSe podjetje je tukaj naperjen > edino le proti nemčurjem, in je radi tega smelo od »Slov. Naroda«, da nas obrekuje. Če ras »Slov. Narod« obrekuie, ne doseže niš druzega, kakor da stori malo uslugo nemčur-jetn — Dostavek uredništva: Sedaj ste vsaj prepričani, da je »Narod« v nemškutarski zvezi. Nesreča na železnici. D mes zjutraj se je bliskoma po Ljubljani raznesla govorica o grozni nesreči na južni železnici onkraj Calja. Po došlih nam poročilih nesreča ni tako velika. Iz Calja smo prejeli naslednje brzojavno poročilo: Brzovlak, ki pred polu-nočjo odhaja iz Ljubljane proti Dunaju, in poštni vlak, ki zjutraj ob 7» 5- uri prihaja v Ljubljano, sta na progi med postajama Celje in Štore skupaj trčila. Poškodovan je samo vlakovod a, promet je bil za več ur ustav ljen. — Iz Celja smo prejeli še naslednje poročilo: Zjutraj sta trčila na postaji Štore pri Celju skupaj poštni vlak, prihajajoč z Dunaja, ter brzovlak, prihajajoč od Trsta. Zadela sta drug ob druzega ravno pred postajnim poslopjem v Štorah. Nesreče je kriva v prvi vrsti južna železnica sama, katera je dala polagati na progi Store-St. Jurij, in sicer na levem tiru, neke posebne vrBte šinj, zaradi tega, da ji bode mogoče uvesti neki konkurančni brzovlak. — Vsled tega je bil prost samo desni tir navedene proge, kar je povzročalo seveda mnogo napornega dela in neprestane službe pri vsem železniškem osobju v Storah, katero je moralo z veliko napetostjo paziti, da se opravljajo vlaki, prihajajoči s te ali one Btrani, na pravi tir. Jeden od obeh zgoraj navedenih vlakov, katera sta skupaj trčila, je imel zamudo; zato je najbrž železniški čuvaj pri prestavljalnici prišel v zadrego, nevedoč, kam naj ta ali oni vlak spravi. Seveda ti podatki niso popolnoma zanesljivi, vendar je to edino mogoča kombinacija, katero potrjuje še okol-nost, da je uradnikom južne železnice najstrožje prepovedano kaj o vzrokih nesreče črhniti. Sreča v nesreči je, da se ni nikdo od potnikov poškodoval, pač pa sta se razbila stroja obeh vlakov. Pokvarilo ae je tudi nekoliko vagonov, kateri so prevažali prtljago in poštne pošiljat ve. Da je cela stvar Se tako dobro iztekla, se je zahvaliti premišljenosti in prevdarku obeh strojevodij, katera sta še v zadnjem trenutku zapazila, kaka nesreča preti, in sta takoj dala strojema nasprotno smer. — Seveda ni bilo mogoče zaradi pokvarjenih strojev vožnje nadaljevati, nego so morali potniki, namenjeni v Celje, izstopiti in iti peš do C olja; drugi so čakali pomožnih strojev, kateri so prišli iz mariborske kurilnice. Odpeljali bo se vsi vlaki šele zjutraj ob sedmih, oziroma pol osmib. Brzovlak, kateri prihaja z Dunaja v Ljubljano ob šestih zjutraj, je moral čakati na postaji v Poljčanah in je mogel evojo pot nadaljevati tudi šele ob sadmib oziroma pol osmih zjutraj. — Na lice mesta se je koj zjutraj podal od politične oblasti g. namestniški svetovalec baron Apfaltrem, da si stvar ogleda. — V teku dopoldneva je prišla v btore tudi sodna komisija, da najde krivce v smislu kaz.-zak. — Pravzaprav so pa \se nesreče krivi, kakor je iz sgorajnega razvidno, razni direktorji južne železnice, katerih pa seveda ne zadene ni-kaka kazen. pošiljati svojih otrok v oddaljeno in gnilo Katinellijevo vojašnico. Ako je občina postopala tako, kakor bi bilo pričakovati od sinov dvutisniMetne ku ture, p. tem bi imeli Slovenci v Gorci svc«|o ljudekn Mo na primernem moitu in od onih 56000 K bi se ne bil p^trmii niti vin>r! — Poskušen nmor in samomor. Iz Trsta »>aui poioča dopisnik: V t^rek dopoludne S" je v S-tedniu dogodil tragičen dogodek. 20.etni hn zposelni A'>ton Rauch s« je ziifiedal v 3lletoo omožmio Marijo Sancin. Ker s« ta ui hotela pečati ž njim, b'l je jezein. Ofiorožil se j« s 8*uiokresom, šel v hišo Smcinovo. dakrat sir^ljal na ženo v kuhinji, zadel jo v pis in usta. Meneč, da je mrtva, Deii domov in s i ustreli. Ž-no bo prenesli v bolnišnico, mrliča pa v mrtv&Snici p'i sv. Justu. — Iz Rogatca so nam poroča, da nameravalo oiidouio zdravišč* razširiti in z najnovejšimi modernimi napravami spopol-niti. Napraviti nameravajo zdravile l mrzlo vodo po Koeippi.vem n. čn u, zračne in solnčne kopeli, prostore za z iravstveno telovadbo in masažo, nadalie inhalatorije in pnevmatične kabinete. V novejšem času so opazovali, da močna električna svetloba nekako zamori bakterije, vali d ti ga so jeli električno luč re-biti pri raz >ih boleznih ka tere povzročajo bakterije U-peh je bil baje zelo ugoden, in zato namera «jo zdravljenje z električno lučjo v pel ji. ti tudi v Rrgatcu Načrte je po navodilu pri f- snrja dr. Matthesa v Jisni izdelal arhitekt H»yba 'k na Dunaju. Tudi način, kako da se «t klenice pclnijo z ondotmm vrelcem, ne da bi se ogljiko>a kislina zgubljala, se bode spcpolnil, kar bode velike pomembe za izvoz, ho bode železnica otvorjena. Zlobno st tržaških židovskih laških listov ne pozna ž« iz tega, da so vsi poročali, kako je vrgel presko-alni sodnik dr. Barzal podjetnika zgradbe »Narodnega Doma«, gtsp. Svetka M trtelanca, v ječo, a nobeden ni toliko pošten da bi povedal, da je bil g. Martelanc izpuščen na svobodo po zaslišanju. Samemu državnemu pravdniku se je zdela nepotrebna taka strogost; vsa laška tržaška javnost pa misl1, da g. Martelanc še sedaj sodi v ječi in da |e on kriv — Deputacija poštnih uradnikov je bila v ponedeljek pri trgovinskem ministru baronu Callu, kateremu je izročila resolucije, ki so jih nedavno sklenili poštni uradniki na shodih. Trg. minister je depu-taciji obljubil, da hoče storiti za svoje uradnike, kar je v njegovi moči. Isto jim je zagotovil tudi vrhovni poštni ravnatelj, doktor Neubauer. — Slovenska iola Podturnom v Gorici. »Corriere« je priobčil troške, katere je stala slovenska šola Podturnom od 1. 1896 doslej. Ti troški znašajo 56.728 K 91 vin. »Corr." bo jezi, češ, toliko denarja, učencev pa šola nima nič! 56 000 K, to je že neka Bvota. Ali kdo pa je kriv, da je vržen proč ta denar? Edino pač le Lahi, ker so za nalašč poiskali tak prostor za slovensko šolo, o katerem so vedeli naprej, da ni sposoben v tako svrho in da slov. stariši ne morejo nesreče. »Elinoat" meče vso krivdo na sodno oblast, ki poverja nalogo preiskovalnih sodnikov takim osebam, kakoršen je dr. Barzal. Vsa stvar ne bo brez posledic. Nekateri gospodje še ne vedo, da so minuli časi, ko bi lahko, kar meni nič tebi nič, pometali s Slovenci l Opozarjamo državne poslance na ta slučaj. — Za zvezdoznance Znano je, da solnee ni popolnoma č sto in da zvezdo-znanoi na njem opazujejo razne lise in pege, ki pa niso stalne, temuč se vedno izpremi-njajo. 11 večletnih opazovanj se je dognalo, da je množina peg v nekaterih letih znatno večja, ko druga leta, zlasti se največja množina ponavlja vsakih 11 (et Ta vpliv pripisujejo največjemu planetu Jupitru, ki potrebuje približno 11 in leta, da obide enkrat svojo pot krog solnca, in sicer ob času, ko je najbližje solnoa (perihel). Tej medsebojni legi planetov se pripisuje tudi vpliv na zemeljski magnetizem. Dne 31. oktobra t. 1. so bili solnee, Merkur in Jupiter v eni vrsti, in ta skupni vpliv je baje povzročil nekako motenje zemeljskega magnetizma. Nastalo je znatno motenje pri brzojavnih zvezah v zapadni Evropi, in v severni Ameriki se je pojavila nenavadno svitla severna luč. Tudi potreB v Perziji bi bil baje s tam v zvezi. Prav v istem času pa se je pokazalo na solncu nenavadno veliko peg, ki zavzemajo desetkrat tako veliko površje, kakor je naša zemlja. — Obesil se je v Črni pri Kamniku dne 9, t. m. neki Peter Arnič, doma iz Luč na Siajarskem. Znešalo sa mu je. — Italijanski dijaki na Dunaju so imeli shod, na katerem so protestirali proti razpuščenju dijaškega društva »Innominate«, proti političnim zaporom, proti uvedenim preiskavam in proti postopanju policije v zadnjem času in naložili odboru, naj vzajemno z laškimi dijaki v Gradcu in v Inomostu prirejajo protestne shode. Take protestne shode naj prirejajo tudi dijaki v Italiji. — Hrvatske novice. Nemški časopis v Rum i. Pangermani so skle , nili v Rumi izdajati list v nemškem jeziku; čuli bo, da menijo Hrvatje izdajati list za i Nemce, ki bi jih poučeval o razmerah na f hrvatskih tleh, in v strahu, da se s tem j listom ne pridobe Nemcev, da podpirajo \ hrvatsko stvar, so sklenili sami izdajati list. j o - — Ie Šiške se nam poroča : V nedeljo se je zgodilo v Keršičevi gostilni zopet nekaj, kar mora vsakega količkaj zavednega Slovenca žaliti. Že nekaj časa to gostilno obiskuje neki gospod, seveda ne ve-doč, da je nemškutarek*. ker se sicer v njej le slovensko govori. V nedeljo pa se je pokazalo, da je to resnica. Ko je ta gospod, seveda nekoliko vesel in navdušen, govoril o narodnosti in je to gcstilmčarka slišala, ga je takoj nahrulila z besedami: »Kaj bodete zmirom z Vašo slovenščino ---!" Saveda se je temu gospodu predrznost gospe gostilničarke zdela odveč in jej je rekel, naj boda kratkomalo tiha, saj njeno gostilno vendar vsaj večinoma le Slovenoi obiskujejo. Gostilničarki je bilo kar preveč, ko ji je ta gospod očital, da pošilja svoje otroke v »schulvereinsko« šolo Najbolje je storil, de je zapustil go-stilno. Ljubljaus&e novice. Skušnje učiteljske sposobnosti za ljudske In meščanske šole so bile včeraj v Ljubljani končane. Napravili bo izpite za meščanske šole gdč.: Marija B a Lt i č , S. F.lipina C e o h , M. Tekla Praprot-n i k . Olga S i 11 i g, g. Otmar H e r b s t, g. A fred W e n d I e r. — Za ljudske so le z nemškim in slovenskim učnim jezikom: gdčne: S. Lidvina Brodnik, Jjžefa Černe, Matilda D r a g a t i n , Marija F a j d i g a , S. Kajetana G r a j z e r, Evgenija K a 1 a n , Marija Kovač, Pavla L a p a j n e , S. Feli-c t is Majdič, S. Justina M a r t i n č i č, Julija M i k 1 i č, Marija O d 1 a z e k, Ana Poglajen, Amalija Preveč, Emilija P r o s e n c , Terezija P o ž * r , Marija bkaberne, S. Romana Š o t e r , Kristina Vole; gospodje: A Alt, F. F a -b i a n c, K. H 1 e b e c, A. Hren, P. Jan-k o t i č , J. Levstik,, M. Roi, Jos. Sprachmann, I«an Š t r e k e 1 j, V. Zahrastnik in R Zupane. — Za ljudske šole z nemškim učnim jezikom: S. Mar. Kotnik, gdč. Kam. Tschadesoh, sr. Jurij M e t z g e r in Fr. O p p i t z. — Za ljudske šole s slovenskim učnim jezikom: gdč. ErI. Bernard, gdč. Ana E n o h , g. L. D e r m e I j in g. A Sila. —; bpe-cijelno skušnjo iz nemškega učnega jezika je prebil gosp. E. K r i ž m a n, dodatno skušnjo iz veronauka gosp. F. R e p o u š. atirje kandidatje in kandidatinje so bile re-probirane, dva sta odstopila med skušnjo. Vspored Martinovega večera, katerega priredi pevako društvo »S 1 a v e c" v nedeljo, dne 15 novembra, v dvorani Puntigamske pivnice (Turjaški trg št. 1, gostilna Vospernig). I. Petje: 1. Foerster: »Povejte ve planine", zbor. 2. Kocijančič: »Venec narodnih pesmi", zbor. II. Komični prizori : potovanju" - Suša v Dalmaciji in Herceg. ,T . - . , , . vini je strašna V Hercegovini mora narod Upajmo torej, da bo slai več ur ali celo ves dan hoditi, da pride do j * 8 0 b 0 4 ° ™ vode, a žandarji čuvajo in dele vodo. — » ' Koncert v korist družbi b v. .Cirila in Metoda v Istri. Odbor, ki je letos spomladi priredil v Zagrebu veliki j koncert v korist istrski družbi s čistim do- j bičkom 7000 kron, se je lotil z nova posla, \ ki namerava početkom novega leta prirediti zopet koncert v isti namen. — L j u d s k i j shod naSušaku je sklican na dan j 15. t m. 1. »Cmokavzarjina komičen čveterospev. 2. „R e k r u t Tr-č e n", komičen duet s petjem v jednem dejanju. Osebe: Godrnjač, stražmojster, g. D e b e v e c , Trčen, rekrut, g. P e r d a n. 3. Nastop »Martinove gosi". III. Godba, s vira dela skladateljev: Parma, pl. Zaje, Ipavec, smetana itd. Po končanem vsporedu ples. Zičetek ob *',8. uri zvečer. Vstopnina 30 nov. za esebo, ČaBt. društve-niki prosti. Sodeluje društvena godba. Posebna vabila se niso razposlala. Martinov večer pevskega društva »Ljubljana", kateri se vrši v soboto 14 t. m. v društveni dvorani na Turjaškem trgu št. 1, I. nadstropje (Puntigamska pivnica), ima sledeči vspored : A Nedved: »Združna«, zbor s tenor samospevom. 2. J. Janko : »Pogovor z domom«, poje mešan oktet. 3. Iv. pl. Zaje: »Djačka pjesrna«, moški zbor. 4. »Savica«, baurit0n-saai08pev, poje g. J. Setina. 5. F. S. Vilhar: »Lunica«, poje mešan oktet. 6 A. Hajdrih: »Petelinčkova ženitev«, zborzdvo spevom. 7. A Nedved : »Nazaj v planinski raj«, mešan oktet. 8. . *, »Solo«. prizor iz umetnikovega življenja, g. Buklek. 9 »Dobro došlir, veseloigra v enem dejanju. 10. . * .: »Rožica«, dvospev, gg. Fr. Globelnik in Sl. Pavšek. 11. S. Gregorčič : »Jeftejeva prisega«, deklamira g. Bukšek. 12. Dr. B. Ipavec : »Bodi zdrava domovina«, zbor s tenor-in bariton samospevom. 13. Šaljiva pošta. 14. »Martinova gos« in druge zabave. 15. Ples. Gjdba c. in kr. pešpolka št. 27. Vstopnina 30 novč. za osebu. Začetek ob 8. uri zvečer. — Vsp red je zelo zanimiv, pele 89 bodo skladbe snom vseh naših najboljših glasbenikov, in tudi zabavnih točk ne bode manjkalo, tako di bode m0 Preobleke. ^ Popravila. Vabilo 1486 1~1 na izvanredni občni zbor hranilnice in posojilnice v Cerkljah, reg zadruge z neomejeno zavezo ki se bo vrSil v nedeljo, dn6 29. novembra ob pol 3 uri popoldne v hranilničnih prostorih s sledečim dnevnim redom: 1 Volitev novega odbora. V slučaju nesklepčnosti čez pol ure ob vsaki vdeležb'. Hranilnica in posojilnica v Cerkljah dne U. nov. 1903. Odbor. _____ _ __ 796 100-43 Zahtevajte brezplačno in franko moj ilustrovani cenik z več ko K00 podobami ur, zlatega m srebrnega blaga in godbenih reci HANNS KONRAD gi.2.50 tovarna za ure in Izvozna trgovina Za vsako jj^ ^ Cegk<) piam. jam. mmm* Razpisuje se služba organista in cerkvenika na Prežganjem pri Litiji. Dohodki 440—500 kron v dentrju, prosto stanovanje, '/« posestva in gostilna. Pr« siloi naj se oglasijo pri cerkvenem predstnjništvu. 1486 2-1 Gostilničarji pozor l /s//ss/////»H Ivan Gašparini, lastnik vinograda,Višnj a v Istr i skladišče in prodaja na debela v Kamnika, Šntna št. 22, priporoča svoja domača izvrstna namizna^ dezertna, krvna, črna, rudeča in bela istrijanska vina. Razpošilja se v posodah po 100, 300> in 600 litrov. Vzorci in ceniki zastonj in poštnine prosto. 1455 3-2 jianeza Jrdine ^branih spisov je pravkar izšla prva knjiga: ^ajjeui jjazarji in Iliri. Prezanimiva epizoda ij jujno-slovanske zgodovine. Jfnjiga, važna za vsakega zavednega Slovenca. ^Nm. Cena Jf 3-—, po pošti rf 3-20. Zalcžil L.Jcbiuentner v Ljubljani. '651 29 _ — — — — — - ~ — ••• »••O Prednaznanilo. V teku enega tedna otvori v Ljubljani na Mestnem trgu štev. 25, poprej Goričnik & Ledenig, tvrdka A. Primožič bgtb IrnjiHiii i mejnim ii iiiflttinii Haii, s povse novo nabavljenim solidnim blagom, ki bo pa poleg tega kot novost vodila oddelek za priložnostne predmete, kjer se bodo prodajali le ostanki in blago za razne prilike, kar bo vsekako z zadovoljstvom pozdravil velik del slavnega p. n. občinstva, posebno pa ob nakupovanju božičnih potrebščin. 1459 2 V tem oddelku nahajala se bo tudi ostala zaloga »pri Amerikancu«. Pripomniti je še, da se bo vodila velika zaloga blaga za obleke za dame in gospode, svilenine, baržuna, platna in bombaževine, perila za gospode in dame, kravat, dežnikov, preprog, posteljne oprave, zastorov, modercev in pletenine itd., ki se razstavijo v prihodnjih dneh. Nakup ln prodaja vsakovrstnih državnih papirjev, srečk, denarjev itd. Zavarovanja za zgube pri žrebanjih, pri izžreba nju najmanjšega dobitka! — Promeae za vsako žrebanje. Kulantna izvršitev naročil na borzi. 99 Menjarična delniška družba 1 H K € U I., Vlfollzeile 10 in 13, Dunaj, I., Strobelgasse B" 2. «MT Pojasnila v vseh gospodarskih in finančnih stvareh, potem o kurznih vrednostih vseh špekulaoljsklh vrednostnih papirjev in vestni nasveti za dosego kolikor je mogoče visocega obrestovanja pri popolni varnosti naloženih glavnlo. 134 259 Isdajatelj ia odgavsrai •rsdnik: ir. l|aiol| Zltalk Tisk »Katoliške Tiskarn«« v Ljubljani.